290 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 ZGODOVINA DRUŽINE LUCKMANN Prevedla in pripravila za objavo EVA HOLZ Z objavo Zgodovine družine Luckman, ki jo je se- stavil Josef Luckmann leta 1936, želimo opozoriti na družino, ki je imela vidno vlogo predvsem v gospo- darskem življenju našega prostora v 19. in prvi polo- vici 20. stoletja. Take »družinske zgodovine« so po- memben dopolnilni vir za raziskovalce gospodarske ' zgodovine. I Uredništvo se zahvaljuje potomcem te družine in posebej Trauti Sežun, da so privolili v objavo, slednji i tudi za njeno pomoč pri pripravi in prevodu teksta. V dokumentih naše družine se pojavlja kot prvi no- silec priimka Georg Luckman Živel je v Kropi na Gorenjskem, tam naj bi bil žeb- Ijar. Ni znan niti njegov rojstni datum niti datum nje- gove smrti, za gotovo vemo le, da je živel od sredine do konca 17. stoletja. Še danes vam v Kropi pokažejo hišo, ki naj bi pripadala našim prednikom. Njegov sin Matthäus L., katerega rojstni datum ni znan, umrl pa je v Kropi 24. avgusta 1767, seje 10. avgusta 1721 poročil z Apollonio Clemenz, rojeno 9. februarja 1703 v Kropi, ki je umrla kot vdova, prav tako v Kropi, 19. marca 1774. (Tu naj omenim, da se družinsko drevo razteza po ženski liniji od Apollonie Luckmann nazaj preko družin Clemenz, Plautz in Triffrär, od Matthiasa Ma- zola. Ta je živel v Kropi v začetku 17. stoletja, možno, da že ob koncu 16. stoletja in je bil po svojem sinu in nato vnukinji, ki se je poročila z dr. Franzem Friedrichom Hofstetterjem, praded Katarine, za- konske žene Jakoba Schella von Schellenburga. Ta je bil rojen v Sterzingu na Tirolskem 24. julija 1652, os- noval je pomembne ustanove za študirajoče in je umrl v Ljubljani 1. februarja 1715 brez potomcev. Ustanovil je tudi uršulinski samostan v Ljubljani in je pokopan v njegovi kripti.) Njun sin Franz L., rojen 3. oktobra 1735 v Kropi, je bil v prvem zakonu poročen z Johanno Grossel, v drugem pa z Margarethe Pappler, umrl je v Kropi 31. maja 1768. Iz teh dveh zakonov sta izšla dva otroka: Joseph, rojen v Kropi 27. februarja 1760, umrl v Ljubljani 25. decembra 1803 in Katharina, rojena v Kropi 22. aprila 1762, umrla prav tam 15. oktobra 1817. Joseph je užival Schellenburgovo ustanovo v Ljubljani (vsekakor zaradi sorodniških vezi z ustano- viteljem), doktoriral je na univerzi v Paviji 16. sep- tembra 1784 in je 24. julija 1786 pri apelacijskem so- dišču položil advokatsko prisego za Kranjsko. Kot advokat se je ustalil v Ljubljani. 2. julija 1792 se je poročil z gospo Elisabetho roj. Rasinger, vdovelo pl. Segalla. S kupno pogodbo z dne 22. februarja 1793 je pri- dobil za svojo ženo Elisabetho od dunajskega veletr- govca in menjalca Michaela Friedricha pl. Weitten- hüllerja hišo pod vpisno številko 40, številka urbarja pa 45 (Slonova ulica 54)^ za ceno 9500 gld dunajske veljave. To hišo sta takratna lastnika, vnuka Elisabet- he Luckmann, Johann in Joseph Luckmann prodala 2. avgusta 1893 avstrijski državni pošti za 90000 gld avstrijske veljave. Stavbo so v letu 1893—94 podrli in na njenem mestu je zraslo glavno poštno poslopje na vogalu tedanje Prešernove in Šelenburgove ulice.^ Z Napoleonovim manifestom, ki je izšel v Celovcu 12. germinala v 5. letu vlade francoske Republike (to je 19. aprila 1797) je bil Joseph imenovan za člana vlade (Gouvernement) za deželo Kranjsko, vlada je imela 10 članov. Umrl je v Ljubljani in je pokopan v družinski grobnici pri Sv. Križu.^ Njegovi otroci: Joseph Heraklius, rojen v Ljublja- ni 10. marca 1793, umrl prav tam 8. aprila 1875, je bil poročen z Luiso Kuck, vdovelo Kreidel. Zakon je bil brez otrok. Rejenka Marija je umrla neporočena 24. julija 1874. Joseph Heraklius je bil namestnik knjigovodje pri Kranjski hranilnici od 1830 do 1832 in knjigovodja od 1832 do 1844 in nato ponovno od 1859 do 1874. Od 1826 do 1829 je bil tudi član direktorija te usta- nove. Maria Elisabeth Luckmann, rojena 14. decembra 1794, poročena 1817 z dvornim svetnikom Johannom Baptistom von Luschinom, je umrla v Gradcu fe- bruarja 1879. Lambert Carl Luckmann, rojen v Ljubljani, Slo- nova ulica 54, 17. septembra 1798, umrl prav tam 4. junija 1879, tudi Slonova ulica 54, se je posvetil trgovskemu poklicu in je po končanih študijah stopil v službo v špedicijsko podjetje l.B. Egger v Beljaku, kjer je ostal približno dve leti. Nato je odpotoval v Nemčijo v Nürnberg, kjer je stopil v službo pri veletr- govcu Nicolausu Paravisu in tam ostal od 1. decem- bra 1818 do 24. oktobra 1824, potem se je vrnil do- mov in je po okrožnici od 1. junija 1825 prevzel špe- carijo in špedicijo, ki je delovala pod firmo Caspar Candutsch, se ustalil ter ustanovil podjetje L.C. Luckmann v Ljubljani. 5. avgusta 1832 se je poročil z Jeanette Meyer, roje- no 16. decembra 1804 v Niirnbergu, hčerko Johanna Friedricha Meyerja, prisednika trgovskega apelacijs- kega sodišča kraljevine Bavarske, lastnika veletrgovi- ne Johann Zacharia Lotzbeck v Niirnbergu. (Rodov- nik družine Meyer obstoja in seže nazaj v 17. stoletje. Predniki gospe Jeanette Luckmann rojene Meyer iz- virajo iz Merseburga na Bavarske in so bili svetniki in prisedniki državnega sodišča v Weissenburgu i/Sand in lastniki tiskarne prav tam.) Jeanette je prinesla doto 17026 gld dunajske velja- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 291 ve po ženitni pogodbi iz 21. julija 1833 in popisu pre- moženja v avgustu istega leta. 27. aprila 1848 je bil Lambert Carl L. poklican v frani^furtski parlament kot zastopnik grofa Antona Auersperga (Anastasius Grün). Od 1861 do 1866 je bil tudi poslanec v deželnem zboru in prisednik v deželnem odboru. Od 1829 do smrti (1879) je bil član Društva Kranjske hranilnice, od 1851 do 1852 član njene direkcije in od 1863 do 1867 kurator te ustanove. 1851 je postal predsednik takrat ustanovljene Trgovsko-obrtne zbornice, tako je bil torej njen prvi predsednik. Podjetje L.C. Luckmann se je na veliko ukvarjalo s prodajo domačega in kolonialnega blaga v lastni hi- ši, od leta 1860 pa tudi s podrobnimi posli v vogalnem lokalu iste hiše. V glavnem so trgovali s semenom de- telje, slivami, fižolom, pepeliko, klejem i.dr. Trgovina je vse bolj cvetela, vse pomembnejše je postajalo trgovanje s tujino, predvsem z južno Nemč- ijo in Italijo do Sicilije. Prevzeli so tudi vzdrževanje poštnega hleva za Ljubljano in odsek do Višnje gore ter poštni urad v Grosupljem. Zdi se, da so bili doseženi rezultati zelo ugodni, da so ustvarjali finanšni višek, s katerim so kupili nepremičnine kot Bavarski dvor v Ljubljani na Dunajski cesti" (Tyrseva cesta) in posest Šmarje pri Grosupljem. Poleg tega so denar vlagali tudi v hipoteke in meni- čne posle. Seveda se je tudi zgodilo, da so hipoteke povzročale težave. Tako je leta 1870 pridobil sedanji hotel Toplice na Bledu, ki ga je prevzel sin Josef. Ne- kaj let ga je vodil pod imenom »Louisenbad«, leta 1873 ga je prodal grofu Camillu Aichelburgu za 45000 gld avstrijske veljave. Po okrožnici od 1. decembra 1862 so podjetja L.C. Luckmann, Carl C. Holzer in V. Seunig von Pott- horn prevzela c.kr. priv. ljubljanski parni mlin v Ljubljani, vodja tega podjetja je postal Carl Luck- mann, sin Lamberta Carla. To je pomembno zato, ker je bila ta družba osnova Kranjske industrijske družbe (KID) v Ljubljani (se- daj Jesenice-Fužine). Ko so zgoraj naštete firme v le- tu 1869 ustanovile to družbo, je tja vključil tudi parni mlin. Ker je podjetje L.C. Luckmann s prevzemom večjega paketa delnic pri snovanju omenjene družbe in kasneje s privoljenjem velikih kreditov, bilo tako rekoč na življenje in smrt povezano z njo, je v nada- ljevanju na kratko omenjena njena zgodovina. Kranjska industrijska družba je bila ustanovljena 1869. Ustanovitelji so bili: dediči Carla Zoisa, Javor- nik, V. Seunig, Ljubljana L.C. Luckmann, Ljubljana in pa Johann, Josef in Carl Luckmann ter A. Dreo, Ljubljana in Leopold Bürger, za Carla C. Holzerja, Ljubljana Zois je vložil 340 delnic Luckmann " 320 » Seunig " 200 " Dreo " 80 " : . Holzer " 80 " Družba je še isto leto prevzela c.kr.priv. parni mlin v Ljubljani in nadalje posesti in železarne, plavže in rudnike podjetij: (v letu 1870) dediči Carla Zoisa v Javorniku, Bistrici in Sta- ^ ri Fužini v Bohinju, Radovni in Mostah ' (v letu 1871) \ Viktor Ruard v Sava-Jesenicah in Mojstrani, Globoko pri Podnartu, Pri jamah, Vigušnica z gozdno posestjo gospostva Bled, Jelovica, Pokljuka, Belca Martuljek in Pišenca (v letu 1873) prej posest barona Dittricha, tedaj Josefa kneza Sulkowskega, gospostvo Tržič (sv. Ka- tarina in sv. Ana na Ljubelju) z jeklarno in to- varno pil v Tržiču in jeklarno Stanislava von Jabornigg v Slapu Kasneje so prevzeli še posamezne kukse^ ter žele- zarno in plavž na Petrovi gori pri Topuskem. Skupna zemljiška posest družbe je bila takrat cca 70000 ora- lov.s Od leta 1877 so bile delnice družbe zaradi pasivno- sti podjetja brez dividend. Bili so časi, ko je družba L.C. Luckmann na račun lastne nelikvidnosti in s tru- dom KID dodeljevala nadaljnje kredite, da bi le-to obvarovala javne plačilne nezmožnosti. Kasneje se je poslovanje tako okrepilo, da so lahko delili 1—2Vo dividende. Pasivna podjetja so odrinili, tako sta tržiSko pod- jetje prevzela Glanzmann in Gassner in ustanovila predilnico. Mojstrano so prevzeli Aman, Hartmann in Beinko- fer, ki so tu zgradili cementarno, ki seje spremenila v delniško družbo Cemntarna Dovje (v letu 1934—35 je prenehala z delom in bila likvidirana). V letu 1888 seje KID posrečilo pritegniti zanimanje podjetja Vogel § Noot, Wien-Wartberg i/Mürztal. Na Sava-Jesenicah so zgradili sodobni obrat za oplemenitenje in iz razpoložljivih vodnih moči zgra- dili potrebni vodni pogon s 3000 konjskimi močmi. Kukse s Petrove gore so oddali družbi Ganz& Comp, v Budimpešti. V letu 1891 so prodali baronu Juliusu Bornu iz Ber- lina gozdno posest gospostva Tržič (sv. Katarina in sv. Ana na Ljubelju) v izmeri približno 1(X)00 oralov za 280.000 gld avstrijske veljave. Born je tudi osebno sodeloval pri KID, ko je prevzel precejšen del delnic. Nato je ukrenil vse potrebno da se je banka njego- vih dveh bratov (Sigismunda in Ludviga) Born & Bus- se v Berlinu finančno zainteresirala. 1895 so postavili plavž v Servoli pri Trstu, obenem pa prodali večino gozda, približno 40(XX) oralov av- strijskemu verskemu zakladu za 1,400.000 gld av- strijske veljave. 1901 so prodali tudi stavbo parnega mlina v Ljub- ljani, hišna št. 8 Šentpetersko predmestne,' kongre- 2921 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 gaciji Sv. Vincenca Pavlinskega. S hitrim razvojem družbe in s povečanjem tovarn so bile tudi zahteve po denarju vse večje. Zaradi tega so pristopili k c.kr. priv. Avstrijskem kreditnem zavodu (k.k.priv. Österreichische Boden- creditanstalt) na Dunaju, ki se je v letu 1906 zaradi prevzema delnic in kreditov zelo zanimal za družbo. Firmo L.C. Luckmann je v upravi zastopal Josef L. najprej kot član uprave, potem kot predsednik in pozneje kot podpredsednik do smrti (1906). Nadalje je to zastopstvo opravljal Carl Luckmann, ki je bil generalni direktor od ustanovitve do smrti (1906). Od 1906 do prodaje večine delnic (Bodencreditan- stalt. Bom & Brusse, kot družina barona Borna in fir- ma L.C. Luckmann in družina Luckmann) neki itali- janski skupini v letu 1919, je bil v upravi Josef Luck- mann ml. (takrat javni družabnik in šef podjetja Luckmann). Po uspeli prodaji delnic se je odpovedal mandatu. Firma je participirala pri ustanavljanju drugih del- niških družb in je prevzela večje število delnic za te- meljno glavnico. 1863 so v družabništvu z L.A. Riedigerjem iz Augs- burga, Andrejem Mallitschem, dr. Nikolajem Re- cherjem, V. Seunigom in Antonom Samasso iz Ljub- ljane ustanovili Ljubljansko delniško družbo za plin- sko razsvetljavo. Firma L.C. Luckmann se je udeležila ustanovitve s prevzemom delnic; Lambert Carl Luckmann je bil predsednik družbe in je to ostal do svoje smrti. Sledil mu je sin Josef in je bil prav tako do svoje smrti (1906) predsednik družbe. Nato je vstopil v vodstvo družbe njegov sin Josef ml. V istem letu so bila dokončana petletna pogajanja o prodaji večine delnic Ljubljanski občini in nato je Josef Luckmann ml. odložil svoj mandat upravnega svetnika. 1861 je sin Lamberta Carla L., Johann in 1864 Jo- sef postal podpisnik firme. 1876 je Lambert Carl predal posel sinovom Johan- nu, Josefu, Carlu, Antonu in Theodorju, podjetje so izbrisali iz registra posameznih podjetij in ga vpisali kot komanditno družbo,' pri čemer sta Johann in Jo- sef bila javna družabnika. Vsak družabnik je položil 50000 gld avstrijske vrednosti, skupaj torej 250.000 gld. 31. marca 1876 je umrla Jeanette rojena Meyer in 4. junija 1879 Lambert Carl L. 1883 je izstopil iz firme javni družabnik Johann L. ter prevzel istočasno ločeno trgovino pod naslovom Johann Luckmann. Vodil jo je v velikem obsegu in z dobrim uspehom skoraj do svoje smrti. Ko je po- stalo gotovo, da se pogajanja, ki zadevajo njegovo polovico domače hiše (vogal Slonove ulice in Šelen- burgove ulice), katere solastnik je bil do ene polovice in v kateri je bila trgovina, približujejo zaključku (1892), je začel z likvidacijo svoje trgovine. Po njegovi smrti 16. septembra 1893 v Črnučah, je bila ta prodana Antonu Stackulu, ki jo je vse bolj vo- dil kot trgovino na drobno in končno le še kot delika- teso. Leta 1935 so jo likvidirali. Johann L. je bil rojen 12. junija 1836 v Ljubljani v Slonovi ulici 54 in se je po končani Mahrovi trgovski šoli zgodaj vključil v očetovo trgovino. Od 14. aprila 1864 je bil poročen s hčerko ljubljanskega odvetnika dr. Antona Račka in njegove žene Adele, rojene Ka- pretz, Adelo Rack, rojeno 31. oktobra 1843. Johann L. je pridobil za svojo ženo njenim staršem pripadajoče posestvo Črnuče pri Ljubljani. Ta kraj je postal za dolga leta priljubljeno letovišče njegove šte- vilne družine. Tu se je tudi z veseljem ukvarjal z lo- vom in konjeništvom. Johann L. je posedoval Pod Rožnikom velik trav- nik, ki so ga po njegovi smrti parcelirali in na katerem stoji danes precejšen del predmestja Rožna dolina. Johann L. je umrl 16. septembra 1893 v Črnučah in zapustil vdovo, devet hčera in sina Hanna. Adela L. je umrla prav tako v Črnučah 26. oktobra 1926. V letu 1929 so dediči prodali to posestvo razen ene stavbe, ki je še v njihovi lasti. Zgoraj omenjene hčere pa so bile: Antonija, poročena z Josefom Haufnom, višjim deželnim sodnim svetnikom v Ljubljani, Adeline, poročena s Petrom Kozlerjem, bivšim so- lastnikom pivovarne, firma Kosler & Comp, (kasneje delniška družba Pivovarna Union) v Šiški. Jeanette, poročena z Josefom Hudovernikom, trgovcem v Ljubljani, Mathilde, poročena z vitezom Gustavom Banizzo, dvornim svetnikom v Celovcu, Rosa, poročena z dr. Viktorjem Supanom, odvet- nikom v Ljubljani, v drugem zakonu poročena s pol- kovnikom avstrijskega generalnega štaba Juliusom Larischem, Frida, poročena z Antonom Galletom, notarjem v Ljubljani, Sylva, poročena z Walterjem Trappnom, general- nim direktorjem Škode v Plznu, upokojenim v Hon- nefu ob Renu, Paula, poročena z Leopoldom Bürgerjem, lastni- kom podjetja Carl C. Holzer v Ljubljani, Melanie, poročena s Pascalom Aidinayanom v Trstu. Sin Hanno, rojen 20. januarja 1882, v Leobnu je končal rudarsko akademijo, kratek čas prakticiral v topilnici KID na Jesenicah. Nato je služboval v ladje- delnici v Newcastlu upon Tyne v Angliji, kasneje pri U.st. Steel Comp, v Duquesnu v ZDA. Tam je ostal približno šest let in se vrnil v Evropo v letu 1914. Tu je bil za krajši čas v službi pri firmi Poetter v Diissel- dorfu, v letu 1915 so ga angažirali s strani KID na Je- senicah kot šefa valjarne. 1927 je zapustil to službo ter postal direktor žele- zarne v Zenici (Industrija gvoždja d.d. Zenica) v Bos- ni. To podjetje je vodil do leta 1931. Potem se je umaknil v privatno življenje v Ljubljano. Tu je kupil od Pranza Luckmanna hišo št. 4 na Erjavčevi cesti.' 11. oktobra 1933 ga je zadela kap na lovu v revirju Podpeč-Tomišelj. Zgoraj imenovano hišo je zapustil gospodični Mariji Speer z Dunaja. Inženir Hanno L. je umrl neporočen. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 293 Osnovni kapital podjetja L.C.L. se je z izstopom Johanna L. v letu 1883 skrčil na 200.000 gld avstrij- ske veljave. V istem letu je v podjetje pristopil kot javni dru- žabnik Anton L., ki se je bil dotlej v Trstu etabliral v podjetju Luckmann & Matheusche. 1886 je Anton L. izstopil kot javni družabnik iz podjetja in je skupaj z Ottomarjem Bambergom (last- nikom tiskarne Ig.v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani) in Carlom Luckmannom prevzel tovarno kleja, ki je pripadala podjetju L.C. Luckmann. Tovarna kleja. V letu 1883 sta na Ljubljanskem polju (Šmartinska cesta 60)'° Samuel Hirschsohn & Hermann Steinberg ustanovila tovarno kleja, kostne masti in produktov iz kosti. Istega leta je Hirschsohn zapustil tovarno, na njegovo mesto je vstopil Richard Handl. Firma L.C.L. je odobrila tovarni zavarovan hipo- tekami kredit za 20.000 gld avstrijske veljave. Leta 1884 je tovarna pogorela. Leto za tem je šla tovarna Handl & Steinberg v stečaj in prevzela jo je firma L.C.L. za 31.000 gld avstrijske veljave. Ponovno so jo zgradili in začela je obratovati. 1886 je tovarna ponovno pogorela; v istem letu je Anton L. izstopil iz podjetja kot javni družabnik in je ustanovil, kot je bilo že omenjeno, z Ottomarjem Bambergom (oba sta bila javna družabnika) in Car- lom Luckmannom (generalnim direktorjem KID) kot komanditistom komanditno družbo Luckmann & Bamberg, ki je prevzela od firme L.C.L. tovarno kle- ja. Tovarno je trgovsko vodil Anton L., tehnično pa Herman Steinberg (ki so ga kasneje znova vzeli v to- varno) in je sijajno uspevala. 1903 sta Luckmann & Bamberg tovarno prodala Delniški družbi za kemično industrijo na Dunaju (Aktien-Gesellschaft für chemische Industrie in Wien) in Anton L. je vstopil v upravo te družbe. Ce- na, ki so jo plačali delno v gotovini, delno pa v delni- cah, je bila videti zelo ugodna, v resnici pa ni bila, ker so zaradi prezasičenosti kapitala v družbi, ki je poku- pila praktično vse tovarne te vrste v monarhiji in jih neznansko preplačevala, bile delnice skoraj brez vrednosti. Josef L. je ostal edini javni družabnik firme L.C.L. Firma seje ukvarjala z bančništvom in menič- nimi posli. 1898 so v firmo sprejeli Josefa L. ml. kot javnega družabnika, vložil je 20.000 gld avstrijske veljave, ko- manditni kapital je bil istočasno zmanjšan za 20.0(X) gld avstrijske veljave in se je delil na: Nadalje so vplačali rezervne fonde v višini 40(X) gld avstrijske veljave, kar je bilo javljeno davčnemu uradu. Firma je uživala pri avstro-ogrski bančni podružni- ci kot edini v Ljubljani reeskontni posamični kredit 30.000 gld avstrijske veljave. Josef Luckmann, drugi sin Lamberta Carla je bil rojen 7. februarja 1840 v Ljubljani, v hiši staršev, ozi- roma starih staršev, Slonova ulica 54, po končani Marhovi trgovski šoli je v letu 1856 vstopil kot pri- pravnik v znano banko J.H. Stammetz & Co. Dunaj, Dorotheergasse, tu je ostal do leta 1860. Po vrnitvi v Ljubljano se je zaposlil pri očetu Lambertu Carlu in postal leta 1864 podpisnik firme L.C.L. Josef L. je bil, kot je že omenjeno v poglavju o KID, upravni svetnik te družbe od njene ustanovitve dalje, nato predsednik, kasneje podpredsednik do svoje smrti. Prav tako je bil predsednik (od smrti oče- ta Lamberta Carla 1879) Ljubljanske delniške družbe za plinsko razsvetljavo in to ostal do svojega konca. Bil je upravni svetnik in kasneje likvidator Kranj- ske eskomptne banke, ki je izšla iz podružnice Šta- jerske eskomptne banke v Gradcu (1873), tudi tu je bil upravni svetnik. Bil je cenzor Avstrijsko-ogrske banke od leta 1870 do smrti. Nato od 1868 član direktorija in od 1872 lik- vidator Ljubljanske obrtne, banke. Prav tako prised- nik trgovskega sodišča pri c.kr. deželnem sodišču v Ljubljani in kasneje laični sodnik pri istem. Dolgo vrsto let je bil tudi občinski svetnik mesta Ljubljane in se je v glavnem udejstvoval pri akcijah za olepšavo mesta. Bil je edini Nemec, ki je bil leta 1882 pri novih volitvah ponovno izvoljen v občinski svet, po uspeli ponovni izvoHtvi pa se je odrekel man- datu. Najbolj izrazito se je Josef L. udejstvoval v javnem življenju našega mesta kot član Društva Kranjske hranilnice v Ljuljani, kjer je bil od leta 1867, v letu 1872 je postal član direktorija, od 1886 je bil kurator in od 1889 do smrti (1906) pa njen predsednik. To je bil najvišji častni položaj, katerega so nemškim meš- čanom našega mesta lahko podeljevali. S to funkcijo je bilo povezano članstvo oziroma predsedništvo v vrsti dobrodelnih ustanov n.pr. v Eli- zabetini otroški bolnišnici, v organizaciji Rdečega križa in podobnem. Po njegovi inicijativi je Kranjska hranilnica usta- novila Društvo za gradnjo delavskih stanovanj in je postavila prve delavske stanovanjske hiše za Bežigra- dom. Po smrti Josefa L. je združenje, da bi počastilo svojega ustanovitelja zgradilo na Hranilniški ulici »Luckmannovo hišo« (Hranilniška ulica — vogal Einspielerjeve 10)." 1898 je bil Josef L. odlikovan z redom Železne kro- ne III razreda.'^ Potem ko je Josef L. 1893 prodal hi- šo, ki je pripadala njemu in starejšemu bratu Johan- nu v Slonovi ulici 54, je v istem letu kupil kot skrbnik sestre, ki je bila duševno neprištevna in je živela v ne- ki dunajski ustanovi, Marije Paravich de Csubar, zanjo od zidarskega mojstra Wilhelma Trea hišo na Cesti Franca Jožefa št. 9 (Aleksandrova c. 9)'^ 33.500 gld avstrijske veljave. Podjetje L.C.L. se je s pisarno preselilo v pritličje v levem delu te hiše, Josef L. pa je z družino stanoval v 294 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 prvem nadstropju. V kleti pod pisarno so vgradili tre- sor za zadeve, ki jih je bilo treba še posebej zaščititi in za zavarovanje lastnih vrednot firme. Na dvorišču hiše so zgradili hlev. Po smrti lastnice 23. maja 1900 je hiša po poti de- dovanja pripadla bratom Josefu, Carlu in Antonu, ki so jo s pogodbo 18. oktobra 1901 prodali firmi L.C.L. za 72.000 zlatih kron. Ko je firma prešla v roke Osterr. Credit Anstalt (Avstrijskega kreditnega zavoda) v letu 1907, je Josef L. ml. iz likvidacijske mase prevzel hišo v vrednosti 70.000 zlatih kron. Ker je želel, da bi v nepremičnine vložil še več kot 300.000 gld avstrijske vrednosti obsegajoče premože- nje svoje sestre Paravich, je Josef L. kupil po pogod- bi 2. avgusta 1899 zanjo posestvo Loka pri Zidanem mostu od Maksa in Edine viteza Lommerja na Duna- ju za 76.000 gld avstrijske veljave, posestvo je bilo vpisano v štajersko deželno desko. Obsegalo je kompletno in dobro ohranjeno go- sposko hišo, dve majhni vili in gospodarska poslopja; poleg tega približno 280 oralov ne preveč dobrih bu- kovih in pa dobrih toda mladih smrekovih gozdov in še 50 oralov obdelovalne površine. Po smrti lastnice (1900) so posestvo podedovali bratje Josef, Carl in Anton. V letu 1903 je Josef pridobil še Carlov in Antonov delež. Delež zadnjega na ta način, da mu je dal v za- meno vrt v Gradišču^* (Erjavčeva cesta in vogal Igriš- ke)^^, ki je pripadal njegovi ženi. Josef L. je bil poročen od 24. novembra 1863 z Louiso Mallner, rojeno 14. junija 1846 v Ljubljani, hčerko Andreja in Marije Mallner, roj. Merlak. Andrej Mallner je bil rojen v Ljubljani 16. novem- bra 1799, posvetil se je trgovini z blagom in je bil naj- prej v podjetju Joh. Primica. 1832 je s Carlom Pach- nerjem ustanovil podjetje Pachner & Mallner, 1835 je to podjetje prenehalo. Andrej Mallner pa je ustanovil lastno podjetje. Kmalu se je združil z Jakobom C. Mayerjem v pod- jetje Mallner & Mayer, ki je obstojalo nekaj let. Koje bilo to razmerje prekinjeno, je Andrej Mallner znova ustanovil lastno firmo, ki je obstojala še po njegovi smrti leta 1895 in je ostala do leta 1862, vodila pa jo je njegova vdova. 1839 je Andrej Mallner kupil vrt v Gradišču (sedaj pripada dr. Fritzu Luckmannu) za 4550 gld, tam je začel z zidavo hiše, katere temelji so še danes vidni. Gradnjo so ustavili. Ta nepremičnina je prešla po njegovi smrti na vdovo in v letu 1877 na njegovo se- stro Antonijo Mallner, po njeni smrti (1888) pa je pri- padla Louisi Luckmann roj. Mallner. 1850 je kupil Andrej Mallner na Bledu mlin ob je- zeru iz katerega je s prezidavami nastal hotel Mallner, sedaj Park hotel. Ta je ostal v posesti družine Mallner do leta 1911. Andrej Mallner je umrl 30. novembra 1859 v Ljub- ljani, njegova vdova Marija, rojena Merlak pa 20^ maja 1897 na Bledu. 20. marca 1906 je umrl Josef Luckmann. Zapustil je vdovo Louiso, pet hčera in sina Josefa. Po oporoki bi hčere prevzele posest Loka, sin Josef pa delež v podjetju L.C.L. Po dogovoru so posestvo Loka, ki je bilo cenjeno na 150.000 zlatih kron prevzeli: pri čemer sta bili v zemljiški knjigi 2/3 prepisani na ; Josefa Luckmanna, 1/3 na Giselo Trappen rojeno > Luckmann. Josef L. je posestvo zvesto vodil v imenu : zgoraj navedenih solastnikov. Ostale tri hčere, ki so j prav tako imele pravico dedovanja, so izplačali v j efektih in v gotovini. \ Že leta 1908 so posest Loka prodali Alojzu Drem- I lju iz Boštanja in Adolfu Hauptmannu iz Ljubljane j za 150.000 zlatih kron. j Kapital 80.000 zlatih kron, ki jih je Josef Luckman vložil v podjetje L.C.L. je po oporoki pripadlo nje- govemu sinu Josefu in ta je ostal edini javni družab- nik podjetja. Deleži ostalih v podjetju pa so bili: Josef L. ml. je bil rojen v Ljubljani 18. decembra 1872, Slonova ulica 54, po končanih študijah v Grad- cu je v letu 1893 stopil kot praktikant v podjetje L.C.L. V letih 1894 in 1895 je bil najprej v Wiener Lombard und Escompte Bank Dunaj I Kärntnerstras- se in V letih 1896 in 1897 pri berlinski Handels Gesell- schaft Berlin, Französische Strasse (predsednik je bil baron Julius Born). Leta 1897 se je vrnil domov in je v letu 1898 postal javni družabnik podjetja L.C.L. Josef L. ml. je bil upravni svetnik Kranjske stavbne družbe v Ljubljani od 1904 dalje, še v letu 1906 je bil v upravi Ljubljanske delniške družbe za plinsko razs- vetljavo in po smrti Carla L. v juliju 1906 so ga koop- tirali tudi v KID. Nadalje je bil še istega leta izvoljen v direkcijo Kranjske hranilnice, kateri je kot član pripadal že od 1900. V tej direkciji je ostal do 1918, ko je odložil mandat hkrati z vsemi člani direkcije. 1925 so ga ponovno izvolili v direkcijo te ustanove, v njej je ostal do leta 1927. 1906 so se tudi končala večletna pogajanja med ljubljansko občino in delniško družbo za plinsko razsvetljavo za odkup večine delnic te družbe in vsled tega se je Josef L. odpovedal mandatu upravnega svetnika. Ker se je Josefu L. zdelo samostojno vodstvo pod- jetja L.C.L. glede na res veliko vloženega družinske- ga denarja prevelika odgovornost, je pri komanditi- stih sprožil zamisel, da bi podjetje predali neki veliki KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 295 banki. Čas je bil za to primeren, ker je Dunajska ban- ka V tem času postavljala svoje podružnice. Ker je imela firma skozi desetletja dobre gospo- darske odnose s c.kr. priv. avstrijskim Kreditnim za- vodom za trgovino in obrt (Credit-Anstalt für Handel und Gewerbe) in še prav posebej s podružnico v Trstu, je Carl L. v sporazumu z Josefom L. in ko- manditisti dosegel pri direktorju podružnic CA- Trst Oskarju Gentilomu, da je podjetje L.C.L. prevzel Kreditni zavod. Pogajanja so kmalu stekla, vodil jih je Josef L. sporazumno s svojimi komanditisti. 24. julija 1906 je umrl Carl L. Njegov delež v podjetju L.C.L. je prešel na njegovo ženo Melanie. Pogajanja o prevzemu podjetja s strani Kreditnega zavoda so napredovala in v začetku leta 1907 jih je potrdil direktor zavoda Blum (nekdanji predsednik Kreditnega zavoda) na Dunaju. Kreditni zavod je 1. aprila 1907 odprl podružnico v Ljubljani in prevzel ob sočasni likvidaciji L.C.L. naj- večji del njenih aktiv. Josef L. ml. je bil sprejet za direktorja podružnice Kreditnega zavoda Ljubljana v stalno delovno raz- merje in s pravico do pokojnine. Družabniki firme L.C.L. so vrsto let prejemali dele- že, ki so jim pripadali po odstotkih od čistega dohod- ka podružnice, razen od prednostnega deleža Kredit- nega zavodda. Firma L.C.L. je obstojala 82 let in je dosegla kar pomemben obseg. Tako je bilo n.pr. menično podro- čje preko 2,0(X).0(K) zlatih kron, kar bi v današnjem denarju pomenilo 34 milijonov. Posli podjetja so se zelo razmahnili potem ko se je vselilo v novozgrajeno stavbo na Prešernovi cesti'^ le- ta 1912. Po svetovni vojni (1918), ko je prejšnja dežela Kranjska z deli Štajerske in Koroške prišla v novona- stalo Jugoslavijo, je bila po zakonu o nacionalizaciji podružnica Kreditnega zavoda z Dunaja v Ljubljani, ukinjena. Zato se je v letu 1920 ta podružnica spremenila v samostojno banko »Kreditni zavod za trgovino in in- dustrijo« z odgovarjajočo nacionalno udeležbo. Josef L. je postal upravni svetnik te banke in v letu 1929 njen podpredsednik. Kreditni zavod Dunaj je imel v novi državi poleg Kreditnega zavoda v Ljubljani še močne industrijske in finančne interese in Josef L. je večkrat nastopal kot njegov zaupnik. Sledi seznam denarnih ustanov in podjetij v katerih je Josef L. zastopal interese Kreditnega zavoda v Ljubljani oziroma Kreditnega zavoda Dunaj: 1.) Podpredsednik: Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana 2.) Upravni svetnik : Hrvaška splošna kreditna banka d.d. Zagreb 3.) Upravni svetnik: Jugoslovanska banka Union, Beograd-Zagreb 4.) Upravni svetnik: Agrarna in industrijska banka, Beograd 5.) Član direkcije: Trgovsko industrijska banka, d.d. Novi Sad 6.) Podpredsednik: Vardarska zavarovalnica, d.d. Beograd 7.) Podpredsednik: Pivovarna Union, d.d. Ljubljana 8.) Član direkcije: »Fermenta«, d.d. Zagreb 9.) Upravni svetnik: Julius MeinI, d.d. Zagreb 10.) Upravni svetnik: Jeklarna grofa Thurna, Ravne, d.d. Guštajn-Ravne 11.) Član direkcije: Železarna Cakovec, d.d. Čakovec 12.) Upravni svetnik: Stavbna družba, d.d. Ljubljana 13.) Upravni svetnik: Splošno gradbeno podjetje in gradbeni material, d.d. Zemun 14.) Upravni svetnik: Zemunska tovarna asfalta in strešne lepenke d.d. Zemun 15.) Član direkcije: »Virbo« lesno podjetje, d.d. Zagreb 16.) Upravni svetnik: Thonet-Mundus, hrvaška to- varna ukrivljenega pohištva, d.d. Varaždin 17.) Upravnik svetnik: Bosanska filmska industrija, d.d. Zagreb V svetovni vojni je bil Josef L. od 1914 do 1918 na italijanski fronti in potem na etapnih področjih kot poročnik in končno kot stotnik, bil je odlikovan z re- dom Signum Laudis z meči.'' V letu 1929 je dobil red Sv. Save IV reda.'» Vdova Louisa L. je umrla 10. marca 1926 v Ljub- ljani. Že prej omenjenih pet hčera Josefa L. pa so bile: — Maria, neporočena, — Helene, poročena z vitezom Alfredom Glotzom, višjim poštnim nadzornikom v Gradcu, — Carla, poročena z Josefom Ferrarijem, lesnim tr- govcem v Comu (Italija), — Louise, poročena z vitezom Wilhelmom Luschi- nom, višjim deželnim sodnim svetnikom v Gradcu, — Gisela, poročena z Avgustom Trappnom, tehnič- nim direktorjem KID v jeseniški železarni. Tretji sin Lamberta Carla L. je bil Carl. L.: Ta, rojen 8. avgusta 1841 v Ljubljani v Slonovi uli- ci 54, je prav tam končal Mahrovo trgovsko šolo in je nato vstopil v predilnico mikane volne v Augsburgu. To podjetje, ki še danes obstoja, je pripadalo dru- žini Meyer in po svaštu sorodniškima družinama Firnhaber in Merz in je še danes v posesti te družine, oziroma njenih potomcev (von Rogister). Ko so v letu 1862 Lambert Carl L. in družabniki prevzeH ljubljanski parni mlin, so poklicali Carla L. iz Augsburga in ga imenovali za vodjo tega podjetja. Z ustanovitvijo KID (1869) je prišel v upravo te druž- be, bil njen direktor in to ostal do smrti. Carl L. se je popolnoma posvetil delovanju te druž- be. Močni finančni interesi družine Luckmann pa tu- di drugih ljubljanskih družin, ki so bile soustanovite- ljice te družbe, so ga silili, da je našel sredstva in poti, da se je podjetje izkopalo iz težkega položaja, v kate- rega ga je potisnila kriza, ki je zajela takrat železar- sko in lesno industrijo. 296 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Ko je potem zašel v težave tudi parni mlin, je bil Carl L. večkrat pred dločitvijo, da javno razglasi ne- likvidnost firme. Izključno njegova zasluga je, da se je za družbo začela zanimati firma Vogel & Noot, Wartberg-Mürzthal-Wien. Skupaj z njim je pripravi- la načrt investicij in reorganizacije ter dala na voljo tudi sredstva, ki so bila potrebna za izpeljavo tega na- črta. Carl L. je s svojim znanjem in solidnostjo znal pri tujih industrialcih in finančnikih zbuditi toliko zau- panja, da so mu dali na voljo sredstva za domala pro- padlo družbo. V še večji meri pa se je to začelo dogajati, ko se je šefu podjetja Vogel & Noot, gospodu Hugu von Noo- tu posrečilo pridobiti barona Juliusa Borna, da se je začel finančno zanimati za to družbo. Ta genialni finančnik se je začel zanimati za to družbo predvsem zato, ker je zaupal Carlu L. Carl L. je bi ne le neutruden in preudaren vodja ve- likega industrijskega podjetja, pač pa se je zaradi svo- jega genialnega uma zavedal tudi pomena novosti v tehniki za razvoj gospodarstva. Tudi tu je dosegel iz- jemne uspehe. Pod njegovim vodstvom so na Javor- niku postavili plavž za pridobivanje visokovrednega fero-mangana, leta 1873 je bil proizvod plavža že raz- ' stavljen na svetovni gospodarski razstavi na Dunaju. Carl L. je pritegnil pozornost rudarskih strokovnja- kov vsega sveta na plavž v Javorniku, dobival je toli- ko naročil, da jih je komaj dohajal. Bil je med prvimi v alpskem svetu, ki je razumel pomen žičnic za izkoriščanje večjih gozdnih površin v hribovitem svetu. Pod njegovim vodstvom sta nastali žičnici v Podkoritu in na Komarči, ki sta obenem z moderno opremo omogočali spravilo in rezanje lesa v Bohinjski dolini in na Pokljuki tudi na področju, kjer je bilo prej možno izkoriščati les le za kuhanje oglja. Carl L. je spoznal pomembnost pridobivanja teko- čega železa po Simens-Martinovem sistemu posebno za taka področja, kot na Kranjskem, kjer se je že poznalo izčrpavanje od nekdaj izkoriščanihrudnih žil in je nov način še omogočal izkoriščanje starega železa. Cenil je tudi možnost izkoriščanja vodne sile; pod njegovim vodstvom so v železarni Jesenice uvedli turbine, ki so bile pridobitev sodobne tehnike, na Ja- vorniku so uporabili peltonovo turbino, ki je omogo- čala najbolj smotrn izkoristek velikega padca. Genialnost Carla L. se je posebno pokazala ob za- misli, ki jo je udejanil, da je ob pomanjkanju železo- ve rude in koksa za delo KID, ob poceni pomorskem prevozu dovažal rudo iz Grčije, Kavzaka, Španije in severne Afrike, koks pa iz Anglije in Male Azije v Trst in je tam v plavžih pridobival surovo železo in fero-mangan. Te zamisli, ki jih je izvedel, so kasneje gotovo uporabili pri vrsti plavžev v Neaplju, Štetinu in drugih ob morju ležečih krajih. Lahko trdimo, da je bil Carl L. ustvarjalen indu- strialec, ki se mu je posrečilo voditi KID skozi vse kri- ze in težave do velike prosperitete, pa tudi druga pod- jetja, ki jih je ustanovil ali so bila ustanovljena na njegovo pobudo. Kranjska mu nedvomno veliko dol- guje. Carl L. je živel in stanoval v Ljubljani dokler je bi- la direkcija v parnem mlinu, ko se je ta preselila v je- seniško topilnico v letu 1891, je stalno stanoval v gra- du Javornik, medtem ko se je njegova družina jeseni preselila v Ljubljano in tam preživela zimo. Od leta 1870 je bil Carl L. deželni poslanec, pred- stavljal je veleposestvo, razen tega je bil svetovalec Obrtne zbornice, prav tako od leta 1878 dolgo vrsto let član državnega železničarskega sveta, nadalje je bil tudi član Društva Kranjske hranilnice v Ljubljani od leta 1879. Vse te funkcije je obdržal do smrti. Kot član državnega železničarskega sveta si je zelo prizadeval za izgradnjo bohinjske železnice. Takrat so razpravljali o treh možnih poteh za povezavo s Trstom: Predilska železnica, bohinjska železnica in povezava preko Škofje Loke. Njegova ne mala zasluga je, da se je začela gradnja bohinjske proge. Tragična usoda je hotela, da je smrtno bolan z bal- kona blejske vile videl le prvi vlak, ki je peljal po tej progi! (1906).^« Za svojo javno dejavnost je bil odlikovan z redom Franca Jožefa^" in v letu 1898 z redom Železne krone III reda. V počastitev njegovih zaslug za občino Jese- nice, je ta po njem poimenovala trg pred novo in sta- ro direkcijo KID »Luckmannov trg«. Carl L. je bil od leta 1869 poročen z Melanijo Ma- cowitz iz Trsta. Umrl je 24. julija 1906 na Bledu, za- pustil je vdovo in Sest sinov: Antona, Karla, Paula, Heinricha, Lamberta in Herberta. Melanie L. je bila rojena 7. maja 1848 v Trstu kot hči trgovca Heinricha Antona Macowitza (rojen 1798 v Trstu) in njegove žene Josefine (rojene 1825 v Plznu). Ker je Melanijina mati umrla že 21. maja 1852, oče pa 29. septembra 1858 v Trstu, je vzela de- setletno Melanijo in njeno starejšo sestro Berto k sebi v Gradec Josefina Macowitz (sestra njunega deda) in ju tam vzgajala. Melaniw Macowitz in Carl L. sta se spoznala na potovanju, ko je Melanie šla s tetami na Bled, in se poročila (1869). Po očetu je Melanie med drugim podedovala tudi veliko najemniško hišo v Trstu v Via della caserma. Melanie L. je umrla 22. septembra 1926 v Ljubljani. Anton L. je bil rojen 11. februarja 1870 v Ljub- ljani, se je šolal na nižji vojaški šoli v Günsu, od tam je šel v kadetnico v Karlovac, po končanem šolanju je prišel k 78. infanterijskemu regimentu v Osjek, po- tem je prišel v Galicijski garnizon, nato v Foco v sandžaku Novi Pazar, upokojil se je kot nadporoč- nik, pozneje z naslovom stotnika, pristopil je k KID kot uradnik na Jesenicah. Ukvarjal se je predvsem z nakupi in agendami. 9. aprila 1901 se je poročil s Paulo Mühleisen iz Ljuljane, v zakonu so se jima ro- dili štirje sinovi: Kari, Wolf, Gert in Paul ter hči Eva. V začetku svetovne vojne je bil poveljnik kompanije za zavarovanje železnice, kasneje bataljona za zava- rovanje železnice na italijanski fronti. Za zvesto službo v avstro-ogrski vojski je bil odli- kovan z redom Franca Jožefa. Anton Luckmann je KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 297 umrl na Jesenicah 6. novembra 1922 in je pokopan na krajevnem pokopališču na Koroški Beli pri Sloven- skem Javorniku. Carl L. je bil rojen 2. junija 1871 v Ljubljani, obiskoval je gimnazijo v St. Pauiu v Labotski dolini in v Ljubljani, po odsluženju enoletnega prostovolj- nega roka se je aktiviral kot artilerijski poročnik. Služil je v Ljubljani, Gradcu, Budimpešti in Josef- -stadtu v garnizonih, vojskoval se je na fronti v Gali- ciji in je potem postal invalidski upokojenec učitelj na kadetnici in topniški akademiji v Traiskirchnu, kjer si je po prevratu kupil posestvo kot poročnik v pokoju. Za njegove zasluge v času vojne je bil odliko- van z redom Franca Jožefa z vojnim odličjem in s križcem za vojaške zasluge^' i.t.d. Od 21. septembra 1895 je bil poročen z Viktorio Schemerl iz Ljubljane, imela sta dve hčerki Viktorijo in Melanijo. Paul L. je bil rojen 4. septembra 1872 v gradu Ja- vornik na Gorenjskem, po končani nižji realki v Ljubljani je odšel na pomorsko akademijo na Reko. Po končani šoli je kot mornariški kadet objadral svet na korveti »Saida« od zahoda proti vzhodu v letih 1890—1892, med mednarodno zasedbo Krete 1897/98 je bil kot oficir za zvezo dodeljen avstrijskem 87. in- fanterijskemu regimentu, ki je kampiral na področju Suda-Bai in okoliških hribih, potem je služil na admi- ralski ladji »Wien« iz avstro-ogrskega blokadnega brodovja. Leta 1898 je bil dodeljen na križarko »Maria The- resia«; med špansko—ameriško vojno je bila ladja stacionirana v vodah zahodne Indije. Ko je ravno ho- tela zapluti v Santiago de Cuba, je bil priča uničenju španske flote pod admiralom Cervero, ki se je junaš- ko upiral nadmočnim bojnim ladjam mogočnega na- sprotnika. V poletnih mesecih 1899 je bil oficir na rečni oklep- nici Koros in se spoznal z rečno plovbo na splošno, posebej pa še na Donavi navzgor do Grelna in navz- dol do Petrovaradina. 1903 je prišel kot razredni oficir in učitelj za stro- kovne predmete na pomorsko akademijo na Reko, potem kot referent za mobilizacijo na okrožni po- morski urad v Trst, končno je bil leta 1909 poklican na Dunaj v predsedniško pisarno vojnega ministrst- va, v mornariški odsek, kjer je deloval v misijah na obali — s kratkimi prekinitvami — do zloma monar- hije. V letu 1908 mu je pomorska oblast v Trstu izdala patent kapitana dolge plovbe; za službene zasluge mu je vojna mornarica podelila medaljo za vojaške zaslu- ge, križec za vojaške zasluge in viteški križec Franca Jožefa z vojnim odličjem.^^ Po prevratu ga je jugoslovanska vojna mornarica vodila kot fregatnega kapitana tretjega reda, ker pa so bili njegovi otroci še šolarji, je ostal na Dunaju, več kot pet let je bil predstojnik oddelka mednarodne delniške družbe Export-Import na Dunaju, potem je bil uradnik rudarskega podjetja Vogel & Noot na Du- naju. Od 22. avgusta 1903 je bil poročen s Friedo Zesch- ko iz Ljubljane. Imela sta hčeri Elfriedo in Greto ter sina Heinricha Paula. Dr. Heinrich L. je bil rojen 1. oktobra 1873 na gradu Javornik na Gorenjskem, obiskoval je gimna- zijo v Št. Paulu v Labotski dolini in v Ljubljani, eno leto prostovoljnega roka je odslužil pri topništvu v ' Gradcu, nato je obiskoval univerze v Berlinu, Münchnu, Parizu in na Dunaju, kjer je položil prav-1 ne državne izpite in je bil leta 1896 promoviran za' doktorja obojega prava. Nato je obiskoval rudarsko akademijo (kasneje montanistična visoka šola) v Le- obnu, kjer je leta 1899 položil državni izpit za topilni- čarskega inženirja. Kot predstavnik Ljubljanske obrtne zbornice na trgovskem kongresu v Philadel- phii se je spoznal z vodilnimi nemškimi industrialci in je bil po končanem študijskem potovanju skozi naj- večje ameriške železarne sprejet kot inženir pri družbi Königs- und Laurahütte v Königshütte v Zgornji Šle- ziji. V letu 1904 je prišel na vodilno mesto v centrali Češke rudarske družbe, kasneje k Praški železarski industrijski družbi na Dunaju, 1905 je postal direktor KID, a še pred preselitvijo na Kranjsko pa je bil vo- dilni direktor Avstrijske rudarske in topilniške druž- be, ki je imela sedež na Dunaju. Potem je bil voljen v upravo vrste delniških družb rudarske, cementne in kemične industrije, ki so imele težišče vodstva na Du- naju. Po razpadu avstro-ogrske monarhije je moral svojo dejavnost porazdeliti med države Avstrijo, Ju- goslavijo in Čehoslovaško; omenimo lahko podjetja v katerih upravi in vodstvu je sodeloval: V Jugoslaviji Jeklarna grofa Thurna d.d. Ravne Novikromar d.d. Zagreb Metalokemika, d.d. za kemijske in metalurške produkte Beograd V Avstriji Paukewerk, prej Prva strojna tovarna v Brnu, d.d. Južna železnica, d.d. Rothmüller Mewa Metalwarenfabriken Na Čehoslovaškem d.d. prej Coburgwerk in topilnice Peterswalder Zinkfabrik Gabr. Thun & Cons. V Romuniji »Coroana« v Bukarešti. Glede na njegovo udejstvovanje v celi vrsti podjetij je imel več desetletij vrhovno nadzorstvo nad velikimi gozdnimi posestvi in domenami v Jugoslaviji, na Ko- roškem in na Češkem. Dr. Heinrich L. je poročen od 17. aprila 19(X) z Marijo rojeno Endres, hčerko Pranza Endresa iz Le- obna, ki je bil svoje čase tu predsednik trgovsko-obrt- ne zbornice. V zakonu sta se rodila sin Herbert in hči lise. V letu 1908 je kupil Heinrich L. na Bledu vilo Il- senheim, kjer se zadržuje večji del leta.^^ Lambert L., rojen v Ljubljani 15. oktobra 1876. Po končani realki in odsluženju enoletnega prosto- voljnega roka v Ljubljani je obiskoval rudarsko aka- demijo (kasneje montanistično visoko šolo) v Leobnu in je bil po opravljenem državnem izpitu nastavljen kot inženir v železarni Teplitz Praške železarske družbe. Ko je železarna prenehala obratovati, se je zaposlil pri avstrijskem Lloydu v Trstu. Zbolel je za septično angino, ki mu je pustila hude posledice na 2981 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 ledvicah ter vplivala tudi tako močno na njegov vid, da je moral opustiti svoje delo. Preselil se je v Mari- bor, med vojno se je udejstvoval kot vojaški vodja pri delavnicah Južne železnice prav tam. 25. avgusta 1900 se je poročil z Olgo Pferschy iz Leobna. Iz tega zakona so bile tri hčere: Lise, Olga in Erna. Lambert L. je umrl v Mariboru 2. aprila 1923 in je tam tudi po- kopan. Herbert L., rojen v Ljubljani 18. aprila 1879, nižjo realko je končal v Ljubljani, višjo pa v Gradcu, 1901 rudarsko akademijo v Leobnu ter šel kot inže- nir topilništva na tehniško visoko šolo v Charlotten- burg. Leta 1902 je postal obratni inženir pri visokih pečeh v Königshütte. 1909 je bil imenovan za inšpektorja plavžev in po- stal tako šef vseh visokih peči v Königshütte. 1910 se je preselil v Leoben Villa Endres, da bi se posvetil akademskemu življenju. Po smrti viteza Josefa Gorupa (1912) je bil izvoljen med upravnike Gorupovega premoženja in se je mo- ral posvetiti predvsem pristaniškemu gradbenemu podjetju v Trstu. V letu 1913 si je zgradil v Pričicah pri Vrbskem jezeru vilo in leta 1914 kupil od družine Hollegha hišo v Ljubljani, Karlovška cesta 18.^^ V svetovni vojni je bil poročnik in končno artile- rijski stotnik na italijanski fronti, oziroma na etapnih področjih in bil odlikovan z redom Signum-Laudis z meči. Po demobilizaciji se je v februarju 1919 z družino preselil v Ljubljano. Od oktobra 1919 je upravni svet- nik in član eksekutive Stavbne družbe d.d. v Ljub- ljani. Od 23. avgusta 1907 je poročen z Zoro pl. Gorup z Reke, ki se je 16. avgusta 1931 smrtno ponesrečila na lovu v revirju Podpeč pri Ljubljani. Iz tega zakona sta sinova Mario in Herbert Karl ter hči Inge. Četrti sin Lamberta Carla L. je bil Anton. Ta, rojen 16. marca 1844 v Ljubljani, je po končani Mah- rovi trgovski šoli začel s trgovsko kariero v letu 1866 prav tako v Augsburgu v predilnici mikane volne. Vendar se je vrnil domov že v letu 1867 in se z Johan- nom Matheuschejem iz Ljubljane ustalil v Trstu, kjer sta ustanovila podjetje »Luckmann & Matheusche«, podjetje se je ukvarjalo s prodajo deželnih pridelkov in z izvozno-uvoznimi posli. Bilo je zelo uspešno. 1833 je Anton L. izstopil iz podjetja (Johann Mat- heusch je delal še nekaj desetletij pod imenom J. Matheusche v Trstu prav uspešno, po likvidaciji pod- jetja se je upokojil v Trstu) še isto leto je vstopil kot javni družabnik v podjetje L.C.L. katerega tihi dru- žabnik je bil že od leta 1867. Po prodaji tovarne kleja in likvidaciji Luckmann & Bamberg (1903) se je Anton L. upokojil v Ljubljani. V letu 1894 je kupil grad Jama (Grubenbrunn)^^ V Ši- ški pri Ljubljani in leta 1910 skupino hiš v Gradišču od dedičev V. Seuniga. Od podjetja Pivovarna J. Kosler & Comp, je odkupil zemljišče v velikosti cca 60.000 m^ in v okolici tovarne kleja od različnih last- nikov zemljišča v velikosti cca 56.000 m^ Dedoval je (po smrti sestre Marije von Paravich, 1900) eno tretjino gospostva Loka, oziroma vrtno parcelo v Gradišču. Anton L. je bil član Društva Kranjske hranilnice v Ljubljani od leta 1888, član direkcije pa od leta 1904, njen kurator je bil v letih 1909—1918, nato pa spet di- rektor od leta 1919 do svoje smrti (1924). Poleg tega se je udejstvoval tudi pri dobrodelnih ustanovah in bil med drugim vrsto let (po smrti brata Josefa) predstojnik Elizabetine otroške bolnišnice v Ljubljani. Anton L. je bil od 24. avgusta 1885 poročen z An- no (Ninko) Galle (rojeno 24. aprila 1860). Hčerko Carla Galleta, lastnika Bistre. Družina Galle je izhajala iz Kranja. V začetku 19. stoletja je igral Franz Galle pomembno vlogo v jav- nem življenju Ljubljane. Bil je eden od ustanoviteljev Kranjske hranilnice (1820) in je v letu 1826 kupil od verskega zaklada go- spostvo Bistra, ki je še danes v lasti te družine. Njegov sin Carl je prvotno posedoval posestvo Stu- denec (Tiergarten) pri Ljubljani, bil je solastnik pa- pirnice, ki jo je osnoval njegov oče v sodelovanju s Trpincem v Vevčah (Josefsthalu),^" ki je kasneje pri- padala d.d. Leykam-Josefsthal (danes Združene pa- pirnice Vevče-Goričane-Medvode, d.d. Ljubljana).^^ V letu 1870 si je pridobil posestvo Bistra od svojega nečaka Viktorja Galleta, ki ga je podedoval od svoje- ga deda Pranza, oziroma očeta Antona, prodal pa je prej omenjeno posest. Anton L. je umrl 19. novembra 1924, zapustil je vdovo Anno in tri sinove: Fritza, Huberta in Pranza ter hčerko Hanno. Med navedenimi nepremičninami, ki jih je zapu- stil, so grad Jama prodali uršulinkam (dr. Krekova gospodinjska šola), zemljišča v Šiški so bila v letih 1924 in 1925 popolnoma, ona okrog tovarne kleja pa večinoma razdeljena in prodana. Hiše v Gradišču in nekatera stavbna zemljišča (Erjavčeva, Igriška) še vedno pripadajo družini. Dr. Fritz L. rojen 9. junija 1886 v Ljubljani, končal je gimnazijo v Ljubljani in študij prava na Dunaju. Kot advokat se je ustalil v Ljubljani. Pode- doval je hišo v Gradišču št. 4 in vrtno parcelo na vo- glu Igriške in Erjavčeve ulice. Zaradi potrebe razširitve ceste Gradišče, je v letu 1931 podrl staro stavbo, dobil zanjo odškodnino od mesta in na njenem mestu zgradil novo trinadstrop- nico. Dr. Fritz je upravni svetnik d.d. Pivovarna Union v Ljubljani in Industrija platna d.d. v Jaršah pri Ljubljani. Od 1914 do 1918 je bil artilerijski poročnik, oziro- ma stotnik na ruski, italijanski in na koncu še na francoski fronti kot komandant baterije pri Verdunu. Za zasluge je bil odlikovan z vojaškim križcem z me- či, z redom Signum-Laudis z meči in z nemškim želez- nim križcem. Od 16. decembra 1914 je poročen z Lindo Kosler iz Ljubljane, hčerko Petra Koslerja in njegove žene KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 299 Adeline rojene Luckmann. Iz tega zakona sta hčeri Herta in Traute ter sin Fritz Anton. Hubert L. rojen II. aprila 1890 v Ljubljani, realko je končal prav tam, potem pa je študiral na Dunaju tehniko. Ob izbruhu vojne (1914) je bil vpoklican v aktivno vojaško službo kot dragonski oficir in je mo- ral zato prekiniti študije. V svetovni vojni je sodeloval, kot že omenjeno, kot dragonec, poročnik oziroma nadporočnik na srbski, ruski in italijanski fronti, za svoje vojaške zasluge je bil odlikovan z redom Signum-Laudis z meči. Po končani vojni se je zaposlil v pivovarni tasta Tscheligija v Mariboru. 1935 je v Racah pri Mariboru ustanovil smolarno. Od 25. oktobra 1919 je poročen z Josefino Tscheli- gi, hčerko Josefa Tschehgija, lastnika pivovarne v Mariboru in njegove žene rojene Andresch; iz tega zakona je hčerka Annelise. Franz L. rojen 13. septembra 1898 v Ljubljani, je maturiral kmalu po začetku vojne in nato študiral na Visoki šoli za agronomijo na Dunaju. Ker je bil tu- di vpoklican v vojsko, je moral prekiniti študije. Ob koncu vojne je zastavnik na italijanski fronti. Po končani vojni se je posvetil bankirskemu pokli- cu in se je zaposlil v Ljubljani na Kreditnem zavodu; po daljšem službovanju v Novem Sadu in Beogradu je leta 1935 ponovno stopil v službo pri zgoraj omen- jeni banki. Hči H an na L. je poročena z aktivnim štabnim stotnikom vitezom Erwinom von Mehlemom. Po udeležbi v svetovni vojni se je upokojil in živi s svojo družino v Gradcu. Peti sin Lamberta Carla je bil T h e o d o r, rojen 7. avgusta 1846 v Ljubljani, Slonova ulica 54; po konča- nih študijah se je posvetil upravljanju posesti Šmarje pri Grosupljem. Bil je poštni mojster prav tam, prevzel je poštni hlev, ki ga je imel že veliko let njegov oče Lambert Carl. Poleg tega je bil tihi družabnik podjetja L.C.L. od leta 1876. Po smrti Lamberta Carla je Theodor pode- doval zgoraj imenovano posestvo in še vedno obdržal poštni urad in poštni hlev na svoj račun. Po otvoritvi dolenjske železnice (1894) je bil poštni urad ukinjen in poštni hlevi so ostali le v Ljubljani, kjer so delovali do leta 1915. 1908 je prodal posestvo Šmarje pri Grosupljem in živel od tedaj izključno v Ljubljani. Theodor je bil od 5. februarja 1883 poročen z Ma- rijo rojeno Lentsche. Umrl je 18. januarja 1919 in za- pustil vdovo Marijo in tri sinove: Theodorja, Alfreda in Norberta ter hčerko Marijo (Irmo). Marija L. je bila rojena 12. decembra 1864 v Celov- cu, je hči računskega svetnika Johanna Lentscheta iz Celovca in njegove žene Marie, rojene pl. Tschabu- schnigg z Dunaja. Starejši sin dr. jur. Theodor L., rojen 11. decem- bra 1884 na posestvu Šmarje je po končanem študiju v Ljubljani in na univerzi v Gradcu v letu 1908 stopil v službo na sodnijo v Mariboru, po prevratu se je opredelil za avstrijsko državljanstvo. Služil je kot viš- ji deželni sodni svetnik v Gradcu, je artilerijski poroč- nik v pokoju. Od 21. januarja 1911 je poročen z Elso Eisner, hčerko predsednika senata Adolfa Elsnerja v Gradcu. Iz tega zakona izhajata dve hčerki gospa dr .jur. Il- se in Gerta. Drugi sin, višji gradbeni svetnik inženir Alfred L. je rojen 12. junija 1886 na posestvu Šmarje, po kon- čanem študiju v Ljubljani in tehnike v Gradcu je v le- tu 1909 vstopil v službo pri deželni vladi v Ljubljani. Po prevratu se je odločil za avstrijsko državljanstvo in dela pri elektrifikacijskemu uradu na Dunaju. (Strombauamt). Tretji sin dr.jur. Norbert L. je bil rojen 27. julija 1894 v Ljubljani, tam je končal šolanje in na univerzi v Gradcu, v svetovni vojni je sodeloval kot artilerijski poročnik in nadporočnik, za svoje vojaške zasluge je bil odlikovan z redom Signum-Laudis z meči. Po prevratu je bil uradnik Jadranske banke v Ljubljani. Potem je prevzel avstrijsko državljanstvo in postal uradnik Štajerskem eskomptne banke v Gradcu. Tu se je 2. junija 1922 poročil z Margaretho Mayer, hčer- ko Pranza Mayerja, pooblaščenca te banke. Kasneje je pustil to službo in bil advokat v Gradcu, kjer je umrl 20. septembra 1932 in je prav tam tudi pokopan. Hči Irma je bila državna učiteljica v Ljubljani, je pa pustila ta poklic, ko se je v letu 1930 poročila z veletr- govcem Francem Drofenikom iz Ljubljane. Lambert Carl je imel tudi dve hčerki Mario in Amalio. Maria je bila rojena 6. oktobra 1833, že v letu 1849 se je poročila s 50 let starejšim Polykarpom Pa- ravichem de Csubar, posestnikom skoraj 40000 ora- lov gozdov v Cabru na Hrvaškem. Zakon je bil nesre- čen in brez otrok; Marii se je že po nekaj letih omračil um in je morala v ustanovo za duševno bolne (Sana- torij Svetlin na Dunaju), kjer je leta 1900 umrla. Po smrti svojega moža (1866), ki se je je v oporoki komaj spomnil (gospostvo Čabar je prešlo na njego- vo nečakinjo, poročeno von Ghyczy iz Budimpešte), je njen skrbnik Josef Luckmann sprožil proces proti dediščem Polykarpa P., ki pa je propadel. Amalia, rojena je bila 20. novembra 1834, poro- čena je bila z žitnim trgovcem, kasnejšim užitninskim direktorjem v Ljubljani Johannom Vilharjem od leta 1855. Od staršev je podedovala Bavarski dvor (Du- najska cesta, sedaj Tyrseva), ki gaje leta 1907 proda- la Gospodarski zvezi. V zakonu se je rodil sin, ki je že mlad umrl in tri hčere. Od teh je ena umrla kot otrok, starejša hči Olga je bila od mladosti duševno motena, dosegla je starost 56 let in umrla v bolnici za duševne bolezni na Studencu. Hči Emma je bila poročena z avstrijskim artilerijs- kim poročnikom (kasneje stotnikom), vitezom Ed- mundom Striglom, dosegla pa je le starost 33 let. Iz tega zakona so izšli trije sinovi. 300 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Do sedaj umrli moški člani družine so od dr. Josepha Luckmanna (umrl 1803), vsi, kjer ni drugače omenje- no, pokopani v družinski grobnici pri Sv. Križu v Ljubljani. OPOMBE 1. Slonova ulica (Elephantengasse) v letih 1876-1892, Pre- šernova ulica v letih 1892-1949, sedaj Čopova ulica od 1949 dalje. (V. Valenčič, R. Traven: Ljubljanske ulice, Ljubljana 1980, str. 46). — 2. Selenburgova ulica, od Cankarjeve ceste do Trga osvoboditve 1876-1952. (Isti, str. 118). —3. Poko- pališče pri Sv. Krištofu (ostanek je današnje Navje) za Beži- gradom je že v drugi polovici 19. stoletja postalo pretesno. Grobove so prekopavali na sedem let. V začetku 20. stoletja je postalo vprašanje osrednjega ljubljanskega pokopališča ponovno aktualno. Zgodilo se je celo to, da je pokopališki upravnik, kanonik in stolni župnik prosil, če lahko pokopa- vajo bolnišnične mrliče v skupni grob. Razmere na pokopa- lišču so bile že povsem nevzdržne. Po številnih pogajanjih z občino Jezica se je pokopališče preselilo k Sv. Križu v letu 1906. Plečnikove Žale pa so nastajale v letih 1938-1940 (Župana Ivana Hribarja poročilo o zadevi pokopališča pri Sv. Krištofu, Ljubljana 25. 10. 1901). Marjan Drnovšek: Oris odnosa ljubljanskega občinskega sveta do mestnega razvoja 1850-1914 s posebnim poudarkom na Hribarjevi dobi. Zgodovina Ljubljane, prispevki za monografijo. Ljubljana 1984, str. 223. — 4. Dunajska cesta (Wienerstras- se) v letih 1876-1932, Tyrseva cesta v letih 1932-1941, Blei- weisova cesta v letih 1941-1943, Dunajska cesta v letih 1943- -1948, Ciril-Metodova cesta v letih 1943-1948 )del od želez- niške postaje do mestne meje pri Jezici), Tyrseva cesta v le- tih 1948-1954, Selenburgova cesta (od Cankarjeve ceste do Trga osvoboditve) v letih 1876-1952, Kardeljeva cesta v letih 1952-1954, Titova cesta 1952, 1954, 1958, 1970 in dalje. (V. Valenčič, R. Traven: Ljubljanske ulice, Ljubljana 1980, str. 118). — 5. Kuks, delež pri dobičku rudniškega podjetja z več lastniki, (iz češčine, po kraju Kuks). (Stanko Bunc: Slo- var tujk, Maribor 1987, str. 250). — 6. 1 oral = 0,575 ha. (Roman Sandgruber: Osterreichische Agrarstatistik 1750- 1918, München 1978, str. 23.). — 7. Sv. Petra cesta 1876- 1952, od 1952 dalje Trubarjeva cesta. (V. Valenčič, R. Tra- ven: Ljubljanske ulice, Ljubljana 1980, str. 122). — 8. Ko- manditna družba je trgovska družba z dvojnim jamstvom. En del članov — komplementarij — daje poroštvo z vsem svojim premoženjem, drugi del — komanditarij — pa le s svojim deležem. (France Vrbinc: Slovar tujk, Ljubljana, 1974, str. 357). — 9. Erjavčeva cesta, že od 1892 dalje. (V. Valenčič, R. Traven: Ljubljanske ulice, Ljubljana 1980, str. 50). — 10. Šmartinska cesta, od 1876, 1939 in od 1974 dalje. Ime je dobila po naselju Šmartno. Prejšnje ime: Kette- Murnova cesta (od Njegoševe ceste do železniške proge) v letih 1923-1928. (isto, str. 115). — IL Hranilniška cesta, od leta 1982 dalje. Za Bežigradom, ime ima po Kranjski hranil- nici, ki je z denarjem pomagala Društvu za gradnjo delav- skih stanovanj pri gradnji prvih hiš v tej ulici. (Isti, str. 58). — 12. Odlikovanje železna krona (Orden der Eisernen Kro- ne) je francosko-italijanskega porekla. Osnoval ga je Napo- leon Bonaparte kot spomin na kronanje za italijanskega kralja 20. maja 1805 v Milanu. Po Napoleonovem propadu in aneksiji Lombardije s strani habsburške monarhije, je red obnovil avstrijski cesar Franc 1. 1. 1. 1816. To je bilo av- strijsko odlikovanje za izjemne vojaške ali pa civilne zaslu- ge. Kdor je bil odlikovan s tem redom je imel tudi častni naslov »vitez«. Odlikovanje je imelo tri stopnje. V letu 1860 so uvedli še t. imenovano »vojno dekoracijo« to so lovorov venec, lovorovi listi ali pa meči. (Boris Pister: Odlikovanja. Zagreb 1984, str. 15-17). — 13. Cesta Franca Jožefa od leta 1876 do 1919, nato Aleksandrova cesta v lelih 1919-1941, Ulica 3. maja v letih 1941-1946, Cankarjeva cesta od 1946 dalje. (V. Valenčič, R. Traven: Ljubljanske ulice, Ljubljana 1980, str. 39). — 14. Gradišče. Staro ime kraja, kjer so sle- dovi rimske Emone. Prvikrat je omenjeno v virih iz leta 1277. Stalno se rabi za to področje vsaj od 1876 dalje. (Isti, str. 55). — 15. Igriška ulica (Balhausstrasse) od leta 1876 dalje. Ljudsko poimenovanje po deželnem igrišču (Ball- haus), ki je stalo na začetku te ulice. (Isti, str. 59). — 16. Glej opombo št. 1. — 17. Spada med medalje za vojne za- sluge (Militärverdienstmedaille). Utemeljil jo je Franc Jožef 12. 3. 1890 kot priznanje vojaškim osebam, ki so se posebno izkazale tako v vojni kot v miru. Z dekretom 1. 4. 1916 je bilo predpisano, da je lahko ista oseba večkrat odlikovana s to medaljo (do štirikrat). Od 13. 12. 1916 so za zasluge na fronti podeljevali to medaljo še dopolnjeno s prekrižanimi meči. Obstojala je bronasta medalja Signum Laudis z lovo- rovim ali hrastovim vencem in podobo Franca Jožefa, pa bronasta medalja Signum Laudis z likom Karla 1. (Boris Pi- ster: Odlikovanja. Zagreb 1984), str. 38-39). — 18. Odlikovanje Sv. Save je osnoval 23. 1. 1883 kralj Milan I Obrenovič v čast srbskemu arhiepiskopu (roj. okrog 1174, umrl 1235) najmlajšemu sinu župana Štefana Nemanje. To odlikovanje je bilo namenjeno kot nagrada »za prosveto, književnost, cerkev in umetnost«. Po razporeditvi odliko- vanj je bilo to na tretjem mestu, delilo se je na pet stopenj. V začetku so odlikovanje podeljevali le zares zaslužnim po- sameznikom s kulturnega in znanstvenega področja ter cerkvenim poglavarjem. Ob koncu 19. stoletja so ga pode- ljevali tudi vojaškim osebam, diplomatom in članom Rdeče- ga križa. V stari Jugoslaviji pa je podeljevanje postalo ma- sovno. Tako je to odlikovanje zdrsnilo na sedmo mesto. (Isti, str. 138-144). — 19. V letu 1894 je na skalnem prelomu ob predoru nastala hiša Želeče 45 (Cesta svobode 22). Last- niki so se menjavali. Eden izmed lastnikov je bil tudi Carl Luckmann, nato od 1906 dalje njegova vdova Melanija in od 1919 sin Herbert. Leta 1921 je vilo kupil Avgust Praprot- nik. (Božo Benedik: Počitniške vile so bile ponos blejskega letovišča. Kronika 32, 1984, str. 204). — 20. Odlikovanje Franca Jožefa (Franz Joseph-Orden) je osnoval Franc Jožef 2. decembra 1849, ob obletnici vladanja. Odlikovanje so podeljevali za izjemne vojaške in civilne dosežke, posebno še diplomatom. Dobil ga je lahko vsak ne glede na nacional- nost, vero, družbeni položaj, lahko je bil tudi tujec. Odliko- vanje je imelo pet stopenj. (Boris Pister: Odlikovanja. Za- greb 1984, str. 21-24). — 2L Vojni križ za zasluge (Mllitar- verdienstkreuz) je utemeljil 22. 10. 1849 cesar Franc Jožef. Odlikovanje so dobili lahko le oficirji za izjemne zasluge v vojni za velika prizadevanja v miru. Postopoma so uvedli še dekoracijo z lovorovim vencem. Dekoracija se je delila na mirnodobsko in na vojno. Vojni križ za zasluge je bil lahko podeljen tudi z vojno dekoracijo in meči (Isti, str. 18-21). — 22. Glej opombe št. 17, 20 in 21.— 23. Vila Ilsenheim je bila prej vila Muhr. Zgradil jo je graščak Adolf Muhr v letu 1892 za svoje osebje. V letu 1908 jo je prodal dr. Heinricha in Mariji Luckmann. Ta jo je obdržala za svoje letovanje vse do časa po drugi svetovni vojni, ko je vila prešla v druž- beno last. Vrstili so se razni upravljalci, dokler je ni Izvršni svet SRS prenesel na Zavod za varstvo divjadi na Bledu. Tu je sedaj sedež Triglavskega narodnega parka (V Gradu št. 82, danes Kidričeva cesta št. 2). Svojo zunanjo podobo je vi- la spremenila, saj jo je v letu 1940 zajel ogenj in so jo obno- vili v sedanji podobi. (Božo Benedik: Počitniške vile so bile ponos blejskega letovišča. Kronika 32, 1984, str. 199). — KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 301 24. Karlovška cesta, po mestu Karlovcu, ker vodi v to smer. Ime so uporabljali že dolgo pred uradnim imenovanjem. (V. Valcnčič, R. Traven: Ljubljanske ulice, Ljubljana 1980, str. 63). — 25. Grad Jama (Grubenbrunn). Lastniki so bili Kan- ci in Luckmann!, nato je bila v teh prostorih Krekova go- spodinjska šola, po drugi svetovni vojni pa bolnišnica TNZ (Mirko Kambič: Šiška nekoč in danes. Kronika 24, 1976, str. 52). — 26. Josefsthal, nemški naziv za svet, kjer je stala papirnica Vevče. Baje izhaja iz rojstnega imena Trpinčeve žene Josephine. (Jože Sorn: Razvoj papirnice Vevče. Ljub- ljana 1956, str. 24). — 27. Leykam-Josefsthal delniška družba za papirno in tiskarsko industrijo v Gradcu. Njen prvotni sedež je bil v Gradcu, nato pa se je preselil na Du- naj. V letu 1869 je družba ponudila odkup objektov okoli Ljubljane. Terpinčeva družba je pristala in 19, septembra 1870 je bila le-ta likvidirana, 1. decembra 1870 je bila že ustanovljena d.d. Leykam-Josefsthal. Leta 1887 je ta druž- ba kupila še tovarno za papir in celulozo v Podgori pri Gori- ci. Za družbo je stala Štajerska eskomptna banka. Družba Leykam-Josefsthal je omogočila tudi razvoj in razmah pod- jetja Vevče-Goričane-Medvode, podjetja, ki ga je idejno zasnoval Terpinc, ki pa je preraslo v velepodjetje. Ob na- stanku kraljevine Jugoslavije je bil 6. junija 1919 odrejen državni nadzor nad slovenskimi obrati družbe Leykam- Josefsthal, ukinjen je bil šele 20. 5. 1920. (Isti, str. 44-51).