KAMPANJA OB VSTOPU SLOVENIJE V EU Svetovni turizem leto 2003 zaključil z dobrim odstotkom minusa - kakšni so izgledi za naprej 10. in 11. stran Turistična Inventura 2003 2 ., 3. in 4. stran Slovenija poživlja! Slovenia lnvlgorates! Slowenien belebt! 6. in 7. stran . ~ ~¼~ :.~. ~ '- . .. ..,,_.v,--:: ~ Kreativna zasnova kampanje ob vstopu Slovenije v EU -samozavestna in zapomljiva ideja, čustveno bogata STO je v novembru 2003 izvedla javni anonimni natečaj za »Kreativno zasnovo akcije tržnega komu- niciranja za povečanje prepoznavnosti SlOYenije z vsebinsko nadgradnjo tržnega komuniciranja slovenskega turizma ob vstopu Slovenije v EU«. S tem se je lotila dvojne naloge. Na eni strani gre za u resničevanje strategije trženja slovenskega turizma in za jasno opredelitev pozicije Slovenije, na drugi pa za izkoriščenje priložnosti predstavitve slovenskega turizma in Slovenije kot države v letu vstopa v EU. Ciiji akcije so narediti dober prvi vtis in pričeti Izgra- jevati pozitivni odnos do Slovenije kot nOYe članice EU, dvigniti stopnjo zavedanja o Sloveniji in stopn- jo zanimanja zanjo ter povelati povpraševanje po informacijah o Sloveniji. Gre za povečanje vrednos- ti tržnih znamk • in to na področju turizma, kulture, gospodarstva in politike. Pri tem je treba izrecno poudariti, da je ambicija kampanje dolgoročnejša, da ne gre le za predstavitev ob vstopu v EU. Pred STO je zdaj proces usklajevanja komunikacij znotraj turizma in z ostaUmi institucijami za dosego sinergičnih uči nkov komunikacij na ravni države • s ciljem povečevanja vrednosti tržnih znamk. Nagrajena reš' 'je IMAGO, ki jo je izbrala natečaj na ri~ 1 vodstvom predsednika Marina An tllil!'il~ 'dejno reš~ev in komu- nikacijsko !Jateg1jo. rzA -e kreativne strategije je: Sloven # PRESENE POŽIVLJA in BOGATI Evropsko uniJ . - e, polni z energijo in vnaša v skupnost ! ~s~ ~to!! v dnote. Kot so zapisali v utemeijitvi ideje: ,Slovenija, ta navdušujoča dežela, leži na vašem pragu. Podvizajte se, pridite, bodite presenečeni, okrepite se in poživite telo in dušo. Smo odprti, samoza- vestni, želimo, da sami izkusite doživetja, ki vas bodo navdušila in poživila. Ne glede na to, kaj vas zanima, našli boste, kar vas bo okrepilo. To je Slovenija, ki poživlja.• Ideja je samozavestna, veliko obijublja, je zapom~i- va in čustveno bogata. Pozicioniranje je kratko in ne obremenjuje imena države z balastom besed, še posebej, če gre za predstavitev katerega od geografskih ali produktnih področij . V tiskanih oglasih so prikazane navdihujoče zgodbe, napol- njene z emocijami, v različr i h naravnih okoljih, za različne ravni t u ristične ponudbe · od splošnega oglaševanja prvega nivoja, do geografskega nivoja in nivoja produktov. V vizualizaciji so dodani nadreal istični elementi, kar bi naj dodatno pritegni- lo pozornost ciljne skupine, statičn i h in klasičn ih motivov , gore-mo~e« ni. Poudarek je na prikazo· vanju in odkrivanju malih doživetij, ki so za ciljne skupine eksotična in zaželena po nače lu , bistvo je očem skrito«. Gre za promoviranje drugačnega. In spreminjanje percepcije slovenskih produktov in storitev v pred- stavljanju eksotike, ki je v razvajenem in bogatem svetu niso navajeni. • Na strani s preberite pogovor s kreativno direk- torico nagrajene rešitve, celovito predstavitev kam- panje pa na straneh 6 in 7, )KOIIENTAR ·svetovni turizem prlcakovano . v minusu, SlovenlJa brez P,reseneCenJ 'il,oJAN MEDEN • GENERALNI DIREKTOR SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA Svetovni turizem je v tem tisocletju že drugič leto zakljuol z minusom, tokrat največjim v svoF zgodovini. Leto 2001, ki sta ga pretres(il)la padla dvojčka, se je kljub zelo onim scenarijem zakljuolo s pol odstotnim padcem, že leto kasneje pa minus prevesil v kar !Ti pozitivne odstotne točke. Presežena je bila meja 700 milijonov popotnikov, ki so potovali izven svoje domovine. Leto 2003 nas je spet vrnilo pod to mejo. Po pravkar lansiranih podatkih Svetovne turistlčre organizacije • ravno na jutro 27. januarja, tako da smo le-te lahko še isti dopoldan na naši prvi letošnji novinarski konferenci prenesli slovenski javnosti - je lani po svetu potovalo 694 milijonov popotnikov ali 1,2 odstot- ka (za dobrih osem milijonov) manj kot leta 2002. Na WTO so povedali, da je bil ta padec prilakovan. Negativni vplivi gospodarske recesije, iraške vojne in sarsa so blll enostavno premočni, a veteojevi strokovnjaki že napovedujejo, da bo leto 2004 pokazalo precej bolj svetlo sliko. Kakšni pa so v tem okvi~u lanskoletni rezultati slovenskega turizma? še lani smo ta čas in na tem mestu ugotavljali, da je bil porast tako števila prihodov kol tudi prenočitev v Sloveniji točro na ravni svetovne rasti, merjene sicer zgoij v številu med- narodnih prihodov. Tri odstoten. Po prav tako predhodnih podatkih slovenskega sta- tistifnega urada, s katerimi so nam postregli nekaj dni pred WTO, pa je slovenski tur- izem leto 2003 zakljuol z dvema odstotkoma rasti v prenootvah in štirimi v prihodih. število tujih turistov se je povečalo za pet odstotkov, njihovih prenootev za štiri, Slovenci pa so opravili tako za en odstotek več obiskov kot tudi prenočitev. Rezultati so sicer pod načrtovano letno rastjo, zapisano v razvojni strategiji in ciiji v trženjskem načrtu, a vendar nad gibanji v Evropi - Evropa se je namreč ne ravno izkazala s pozi- tivno ničlo. Zahodna Evropa je celo privabila za 3,5 milijonov oziroma tri odstotke manj turistov kot leto prej, le Srednja in Vzhodna Evropa nadaljuje trend pozitivne rasti. Rast avstrijskih gostov v SIOYeniji se nadaljuje (plus dva odstotka prenočitev, štiri pri- hodov), prav tako tudi italijanskih (plus en odstotek prenootev, pet prihodov), med tremi ključnimi tujimi trgi so le nemški turisti zabeležili minus štiri odstotke v prenočitvah (ob nespremenjenemu številu prihodov, kar ob še vedno precej zaskr· bljujoči gospodarski situaciji na tem največjem emitivnem trgu kaže na vse vetja cen- ovno občutijivost Nemcev in znianjšeVanje dobe bivanja), Hrvati so opravili za trl odstotke več prenočitev. Med perspektivnimi trgi je francoski izkazal za 20 odstotkov več prenootev, Izrael za 30, Irska za 33, Rusija za devet, Švedska za sedem, Velika Britanija za štiri. a. celovitejšo sliko so seveda potrebni še podatki Banke Slovenije · ki pa ta trenutek na osnovi enajstih mesecev kažejo prav tako pozitivno, !Ti odstotno rast, povečanje pa je večje prav pri turističnih podjetjih-in igralnicah, kjer so tuji tur- isti potrošili za 7 ,7 oziroma 8,4 odstotkov več deviz - a šele jeseni letos bomo lahko z uvedbo turističnih satelitskih rafunov, pripravljenih na osnovi metodologije, ki jo pri- poroča Evropska unija, izvedeli, kolikšen je dejanski prispevek slovenskega turizma k bruto družbenemu proizvodu. In kje je njegovo mesto v primerjavi z drugimi država- mi ... Sicer pa - kot je v tokratni temi meseca zapisala Darja Verbif, se ob pregledu letošnjega turističnega izkupička, tokrat ne tistega zgolj številčrega, prvi hip zazdi, da se doma ni zgodilo nif. Vsaj n ič presenetljivega... Na treh straneh smo nanizali najpomembnejše investicije in pridobitve, pa strateške povezave, najodmevnejše dogodke, zakonske dopolnitve oziroma novonastale turistične zakone ... Kar nekaj se jih je nabralo in ne moremo si kaj, da ne bi bili zadovoljni. Tudi na Slovenski turistični organizaciji smo pogledali nazaj. Izpeljali smo precej obsežen program aktivnosti, lansirali novi vseslovenski turističri portal, na ogled postavili novo sejemsko stojnico, zgradili arhitekturo tržnih znamk, dosegli izkupllek dodatnih 400 milijonov za letošnjo promocijo Slovenije ob vstopu v Unijo · in razpisali kampanjo za kreativno rešitev in program tržnega komuniciranja (podrobneje jo pred• stavljamo na straneh 6 in 7), s formalizacijo slovenskega kongresnega grozda pre- maknili desetletno pat pozicijo na tem področju. Ob desetinah konkretnih akcij pospeševanja prodaje, več deset sejemskih in borznih nastopih, več sto »servisiranih• tujih novinarjev in organizatorjev potovanj, več kot dvema milijonoma promocijskih brošur in še česa ... je za nami tudi nemalo »papirne« vojne. Poglejmo samo nasta- janje kongresnega grozda ... Je tudi kaj izgubijenih priložnosti? Bi lahko naredili kaj drugače, boljše, več? Nedvomno. Vedno je tako. Cilji, ki si jih postavljamo, so visoki, prav tako so visoka prilakovanja turističnega gospodarstva in drugih akterjev v slovenskem turizmu. Kar je seveda edino pravilno. A, kot je zapisala Darja na naslednjih treh straneh, ne izgubl- jajmo časa na lovorikah. Prihaja Evropska unija, ki je več kot strog ocenjevalec! TEMA .MESll;CA • PREGLED SLOVENSKEGA TURIZMA V !.f,ll.!.20 ·¼~!ZEM • --··•· ' - ·-:- . _,,-- .~::-- _; ;;.:;,. . ~- . . .,.,, Turistična inventura 2003 DARJA VERBIČ, DARJA.VERBIC@D ELO.SI Ko prvi hip pomisliš na prerez leta, se v zavest prikrade občutek, da se doma ni zgodilo nič. Vsaj nič posebnega. Prestrašiti smo se posledic ekonomske krize v marsikateri državi, pa atipične pljučnice, a hkrati potiho upali, da naš turizem zaradi tega ne bo trpel. Ni. Toda brskanje po (tu- rističnem) spominu na dan povleče kopico dogodkov, ki niso za v pozabo. Ki kažejo - pa čeprav pregled še zdaleč ni popoln, ker smo na nekatere dogodke povsem nenamerno pozabili ali pa jih ocenili za premalo pomembne •, da je za nami uspešno turistično leto. Leto, ki nam postavlja og- ledalo, ter preti, da slabši ne smemo biti, Evropa, ki se ji pridružujemo, bo strog ocenjevalec. Investicije Dolenjske Toplice: center zdravja Balnea Balnea v Dolenjskih Toplicah, eden najsodobnejših kopališko- sprostitvenih centrov v vsej Srednji Evropi, je bila odprta sredi leta. Podjetje Kraka Zdravilišča je stala 7,2 milijona evrov in ve- lja za eno največjih turističnih naložb novomeške Krke v zad- njih tridesetih letih. Od dobrih devet tisoč kvadratnih metrov površin je skoraj polovica namenjena trem zunanjim in trem notranjim bazenom. Dopolnjujeta jih sistema šestih vrst savn in vroče-hladnih kopeli s tropskim vrtom, v katerem vse leto deluje tudi nudistična terasa, ter masažni center z osmimi vr- stami masaže za nabiranje novih moči. Posebna vrednost no- vogradnje je ta, da je narejena iz toplih in okolju prijaznih ma- terialov, do kopalcev prijazen je tudi sistem čiščenja bazenov. 4ubljana, Pliskovica, Podčetrtek: mladinskl hoteli 4ubljana je končno dobila mladinski hotel Sredi julija so nek- danji vojaški zapori na Metelkovi dobili novo podobo. Celica, kot se imenuje prenočišče, ima 96 ležišč, dva v pritličju v sobi za invalide, preostale pa v dva- in večposteljnih sobah v pr• vem nadstropju in na podstreh i, kjer je še apartma. Stavba v neposredni bližini mestnega središča ter avtobusne in železniš- ke postaje, v kateri so bili od konca 19. stoletja pa do začetka devetdesetih vojaški zapori, je prenočišče, galerija in muzej obenem. V eni od sob, preurejenih iz jetniških celic, so na ok- nih in vratih še sive rešetke, poleg tega pa je v njih na ogled del zapuščine domačih in tujih umetnikov, ki so od odhoda ju- goslovanske vojske z Metelkove ustvarjali v opuščenih celicah. Naložba je stala približno 300 milijonov tolarjev, ki sta si jih »razdelili• Mestna občina Ljubljana in študentska organizacija. V Celici je mogoče prespati za najmanj 10 evrov. Sredi junija so v idilični kraški vasici Pliskovica odprti prvi mla- dinski hotel na Krasu, in sicer v dveh poslopjih domačije, ki se ji je včasih reklo pr' Siamčevih. Hotel so uredili v domačij i in nekdanjem hlevu, skupaj pa ima 36 ležišč. Denar zanj · pri če­ mer so z delom izdatno pomagali tudi domačini - sta prispe- vali sežanska občina in Sklad za male projekte Phare CBC Slo- venija-Italija; skupna vrednost naložbe je znašala 147 milijonov tolarjev. Hotel upravlja zavod za šport, prenočitev v njem pa stane od 10 do 14 evrov. Še 35 posteij za mlade pa je »zraslo« v bUiini vodnega parka Aqualuna v Podčetrtku. Tam je zasebnik ob podpori občine in slovenskega popotniškega združenja v mladinski hotel preure- dil gostinski objekt, ki ima poleg namestitvenega dela še kon- ferenčno dvorano, internetno sobo in prostor za družabna sre- čanja. Mladim gostom bodo - poleg tega, da se bodo lahko ko- pali - omogočili še vrsto rekreativnih dejavnosti, dan v hotelu pa jih bo, odvisno od izbrane storitve, stal med 14 in 26 evri. Kranjska Gora: Hotel Prisank Spomladi so porušili starega, pred koncem novega leta pa je bila v središču Kranjske Gore otvoritev novega - hotela Pri- sank. Ponaša se s štirimi zvezdicami in je velika pridobitev za kraj in občino. Ima 110 sob (klasičnih, apartmajev, sobi de luxe z vodno posteljo, antiseptični sobi, sobi za invalide in predsed- niška apartmaja), hotelsko restavracijo z več kot 250 sedeži, v pritličju pa so uredili tematske lokale, npr. čajnico, kavarno, koktajl klub. Uredili so tudi garažno hišo in zunanje parkirišče, na katerem bo v zimski sezoni delovalo umetno drsališče. Vrednost naložbe je ocenjena na poldrugo milijardo tolarjev. Povezave, nakupi in prevzemi Sava na Bledu .• V primerjavi z drugimi dejavnosbni, po katerih smo poznali kranjsko Savo, ima turizem v tej poslovni skupnosti enakovred- no mesto. Kako ne, saj je Sava v preteklem letu na Bledu pri- dobila svoje deleže (nad 75 odstotkov) v družbah G&P Hoteli Bled, Grand hotel Toplice Bled in Golf in kamp Bled. Na ta na- čin so po obsegu poslovanja že upoštevanja vreden subjekt v slovenskem turizmu. .. , in v Moravskih TopUcah Odločitev kranjske Save, da poslane še večinskih lastnik zdra- vilišča Terme 3000 iz Moravsklh TopUc, ni bilo nikakršno pre- senečenje . Sava je namreč v tem največjem prekmurskem na- ravnem zdravilišču prisotna že skoraj polno desetletje in je v njegovo dokapitalizacijo vložila več kot milijardo tolarjev. Po- magala je zgraditi kopališče Terme 3000 ter olajšala nakup len- davskega in ptujskega zdravilišča. Z veči nskim lastništvom je, meni direktor moravskotopliškega zdravilišča Dušan Bencik, uresničljiv tudi projekt Panonskih term, v katerega naj bi bilo seveda vključeno tudi Zdravilišče Radenska, v prihodnosti pa morda tudi zdravilišča z obmejnega območja Avstrije in Ma- džarske. Koprski Istrabenz »na pohodu« (1) Koprski Istrabenz je postal večinski lastnik in s tem tudi uprav- ljalec najbolj znane slovenske kraške jame, Postojnske jame. Tam so se za prodajo odločili, ker jim koncesijska dajatev ni omogočala pozitivnega delovanja, poleg tega pa so bili mne- nja, da je mogoče ustrezno prestrukturiranje ter povečanje obi- ska jame in prihodka podjetja doseči le z vključitvijo v večji po- slovni (turističnij sistem. Igor Bavčar, prvi mož Istrabenza, je aprila ob podpisu pogodbe dejal, da bodo skušali čimprej po- večati število obiskovalcev, k čemur naj bi v največji meri pris- pevalo drugačno delo zaposlenih v Postojnski jami, nujni ukre- pi na področju trženja in sinergični učinki v Istrabenzovi turi- stični enoti. Koprski Istrabenz »na pohodu« (2) Istrabenzov je sredi leta postal tudi opatijski Grand hotel Adriatic s tremi zvezdicami, S 3o6 sobami (več kot 500 le- žišč), z največjim kongresnim centrom na Kvarnerju, z baze- nom, lastno plažo, garažo, igrišči za tenis in igralnico gre za enega večjih in predvsem pomembnih opatijskih hotelov. O nakupu se je Istrabenz s sedmimi lastniki pogajal več kot leto dni, koliko je odštel za hotel, pa ni znano. Istrabenz name- rava v ta opatijski hotel precej vložiti. Ob izboljšanju name- stitvenih zmogljivosti posebej v kongresni center in igralniš- ko dejavnost, saj se zaveda, da je Opatija poleg Istre in Du- brovnika eden od treh najbolj obetavnih hrvaških turističnih ciljev. Turizem lahko razvijajo dvanajst mesecev na leto, po- leg tega se Opatija ponaša z dolgoletno turistično tradicijo in uveljavljeno blagovno znamko. Kopt5ki Istrabenz »na pohodu« (3l Zgodovinskl dan za Palace je bil zgovoren naslov članka po- tem, ko sta prvi človek Istrabenza Igor Bavčar in piranska žu· panja Vojka Štular podpisala pogodbo o o oddaji in prenovi starega portoroškega hotela Palace. Pogodba predvideva us- tanovitev skupne gospodarske družbe Istrabenz Hoteli Porto- rož, d. o. o., v katero je občina vložila hotel in s tem dobila 23,3-odstotni poslovni delež. čemur torej niso bila kos sodiš- ča (gre za vrsto tožb in sodnih postopkov, ki so ovirala preno- vo hotela), je razrešil Istrabenz in napovedal, da se bo slabih sto let po dograditvi in večdesetletnem propadanju v začetku leta 2006 sredi Portoroža zasvetil prenovljeni Palace. Morda nekaj manj kot 30 milijonov evrov bo potrebnih za prenovo hotela, v katerem naj bi dobilo zaposlitev vsaj 50 novih delav- cev, nekaj tudi iz tujine. Rogta kupuje Krvavec Uradnih dokumentov sicer še niso podpisali, a projekt naj bi bil pri koncu: Unior Turizem naj bi kupil delež banke SKB v RTC Krvavec, s čime r bi ta turistični center čakali boljši časi. V občini Cerklje, kamor sodi Krvavec, v Rogli namreč vidijo partnerja, s pomočjo katerega bi lahko Krvavec znova uspe- šno posloval, predvsem pa svojo dejavnost razširil še na po- letno sezono. RTC Rogla bi za uspešno poslovanje zagotovil tehnično, organizacijsko in strokovno znanje ter k sodelova- nju pritegnil tudi državne organe, ki naj bi pomagali zlasti pri pripravi potrebnih dokumentov, dovoljenj in soglasij. Zrečani imajo s Krvavcem tudi razvojne načrte in vpeljavo novosti pri trženju obstoječih zmogljivosti, za zdaj pa je smučarjem na voljo enotna smučarska vozovnica za obe smučišči. Naveza Kranjska Gora Štajet5ka Konec leta je bičetrtfnski lastnik kranjskogorskega Rekreacij- sko-turističnega centra postal Športni center Pohorje. S tem se je, upajmo, končalo dolgotrajno životarjenje kranjskogorskega »muzeja v naravi«, v katerega ni želel vlagati nihče. Mariborski smučarski delavci obljubljajo, da bodo v naslednjih treh letih z velikimi vlaganji oživili to gorenjsko smučarsko središče, pred- vsem pa zagotovili izvedbo pokala Vitranc. V Kranjsko Goro na- meravajo vložiti 1,25 milijarde tolarjev, prednostna naloga pa bo zgraditev sedežnice na poligonu moške slalomske tekme za svetovni pokal. že zdaj je mogoče z enotno smučarsko vozov- nico smučati na Mariborskem Pohorju, Arehu, Kopah, Ribniš- kem Pohorju in zdaj še v Kranjski Gori. »Papirologija« Sprejet zakon o spodbujanju razvoja turizma Tik pred božičnimi in novoletnimi prazniki je državni zbor potr- dil predlog novega zakona o spodbujanju razvoja turizma. Z njim naj bi odpravili temeljne pomanjkljivosti pet let starega dokumenta ter tako postavili sodobne temelje za učinkovit raz- voj turizma znotraj Evropske unije. Novi zakon, katerega določ­ be so prilagojene turistični strategiji, uzakonja temeljno nače - lo, de nji m, vs Sp Ko na os do ok lo no dn Do slJ Da ev ve je; pr. po zel • se Re • ko de str ra; 1) Na Ko wv ski nja po os, pa e- e- Š· U· ih O· in O· U· ,vi .,. :lj- se ga ;ki IZ d- 1a- Ja za ,v- iš- tr· z ga IZ· IČ· 'e- lo, da razvoj slovenskega turizma temelji na partnerskem so- delovanju ponudnikov turističnih storitev, turističnih društev in njihovih zvez ter občin in države. še bolj je opredeljena pro- mocija, bistveno se razširjajo tudi spodbude podjetjem in vsem, ki delajo v turizmu. Konec tiČlliške stihije Z zakonom o žičniških napravah so določene zahteve glede varnosti konstrukcije žičniških naprav, pogoji za graditev teh naprav, zahteve glede njihovega načina in varnosti obratova- nja, pogoji javnega prevoza oseb po žičnicah in definirane gos- podarske javne službe tega prevoza. V državnem zboru se je ob sprejemanju zakona razvila bučna razprava pri členu, ki naj bi omogočil razlastitve lastnikov zemljišč, ki se ne bi strinjali s potekom žičnice po njihovem zemljišču. Predstavniki SDS in Nsi so namreč v številnih nastopih očitali vladi, da z zakonom preveč globoko, predvsem pa pregrobo posega v lastninski pravico, poudarjali pa so tudi, da lastnikov zakon, kot je pri- pravljen, z ničemer ne ščiti pred samovoljo razlastiteljev, ki lah- ko lastnikom zemljišča teoretično odvzamejo, ne da bi za to plačali kakršno koli nadomestilo. Spremenjen Zakon o igrah na srečo Konec aprila je vlada sprejela spremembe in dopolnitve zako- na o igrah na srečo. Odpravljena je omejitev udeležbe tujih oseb v kapitalu družb, ki prirejajo igre na srečo, nadalje zakon določa kriterije, ki se nanašajo na dodatno obremenjenost okolja zaradi izvajanja igralniške dejavnosti, omejuje se števi- lo koncesij za prirejanje klas ičnih in posebnih iger na srečo, na novo pa se urejajo tudi naložbe koncesionarjev za igralnice v druge pravne osebe. Dobiti pregled projektov, ki se bodo potegovaU za denar iz strukturnih skladov Da bi se kar najbolj učinkovito lahko potegovali za denar iz evropskega sklada za regionalni razvoj, je skupina sedmih slo- venskih ministrstev objavila javno povabilo k predstavitvi pro- jektov, katerega osnovni namen je bilo ugotoviti stopnjo pri- pravljenosti projektov in pridobiti informacije o investicijskih potrebah. To javno povabilo še ni bilo obvezujoče, vendar je zelo pomembno, ker pomeni prvi resen pregled projektov, ki se bodo lahko potegovali za denar iz strukturnih skladov. Rezultati so pokazaU, da je zanimanja za evropska sredstva več kot dovolj, vendar višina pričakovane finančne pomoči skoraj desetkrat presega sredstva, ki so na voljo. Po navedbah Mini- strstva za gospodarstvo je bilo v okviru ukrepa spodbujanja razvoja turističnih destinacij prejetih: 98 prijav celovitih projektov, ter 20 prijav projektov, ki ne zagotavljajo celovitosti in vsebujejo samo po en investicijski projekt; Skupna vrednost projektov znaša 477 mili jard SIT, pričakova­ no sofinanciranje znaša 41 odstotkov oziroma 195 milijard SIT; V predloženih 98 projektih je vključenih več kot 900 investi- ci j, pri katerih sodeluje skupno 1039 partnerjev; Največ projektov po številu je iz Osrednjeslovenske re- gije, medtem ko je po vrednosti na prvem mestu Savinj- ska regija; Skupno število investicij s področja privatnega sektorja je 586 in predstavljajo okoli 80 odstotkov vrednosti vseh ce- lovitih projektov, s področja javnega sektorja pa približno 36o investicij, ki predstavljajo 21 odstotkov skupne vredno- sti celovitih projektov. Dogodki z vseh vetrov Najljubše strani za vse proste dni Komuricoli, kjerl dovoli poguma in pQiskati b s:veno boljši predlo?,. pa bo !udi njegov,1 <:if"Hpiemljivusr d(J5(•gla z..1dovo!ji·.ro stop· njo. lsfP t.,l' !or('j ju:1,ik.;, politiu·:o močjo in avtoriteto. tdr. Miro KLine, dire~:,Jr Klirw&~r1rtm.'r, novernb.:.r 20.:·31 Ni dovoli, da le ugotavljamo, da smo naklonjeni turizmu. Strogo bomo morali tudi uresničevati spreIete cilje. 1.Miro Preblar, sekretar Zdruzenja za gostins~,o in turizem ori Gospodarski zbornici Slovenije, junij 2003) z ,·stopam Slovenije v EU bo trg ,e bolj spoznal, da ie nasa drzava varn, rlestinacijJ. la rr,1,1 naSih s'.oritev bJ 'lelik adut. ce bn cenovna politika pra•,šn:a. (Borut Mokrovit, generalni direktor Term čar.•z , 1u11ij ~w31 Turistični delavci smo čudna druščina ljudi. Zivimo v protislovnem svetu in s tem, ko ,.izvijamo turizem, krademo počitek kolegom v restavracijah, hotelih, na letalih in v trgovinah. Turizem je nas na!in 1ivl1enja, potovanja po svetu v cilju pro- mocije in trzenja pil so nas preoblikovala v neke vrste novih roma~ev, katerih turi;em ni več sluzba, temvet je postal · poslanstvo. fRok V. Klančnik, Svetovna turisticna organizacija. avgust 20031 Čt• bi ..:.e dogovoril i .:a sodelovdnj~ s kaksnim p,JCeni britansKim pr;:v,1miknm, hi ',(· Ste-vilo brita:1skih g0stO'J 'J SloveniJ, takoj po•1clalu .:a 100 udstotkc,v, rose goto•m ne bo zgodilo cez nor. ?"IO w·ri"tno pa se bo mars1kai spr-:rnenilo z vsto- pom Sloveniie ~- EU, ko ne bc vec omejiti:v. pove1anih z dQmJcim prrvn1nikorn. (Zmago Skobir, ,:lan uprave Ar:rodr0rna Ljubljana. ;epte•nberl Za nenom,alno velik obseg razprodaj paketnih potovalnih aranzmajev smo krivi organizatorji potovanI sami, ker smo dali na trg preveliko ponudbo in nismo poskrbeli za u(inkovito stimuliranje zgodnjih rezervacij. Prevelike razprodaje nevarno rušijo ekonomske temelje organizatorjev potovanj in potrebno bo, da čimprej stopimo skupaj in le negativne tendence skušamo zaustaviti. l)anez Pergar, direktor Kompasa, d.d., oktober 2003) s - Na je , ji 1 »Iz dre se, Ml~ Dolr ena Nal, vali ti v ste jut ma, cija ma no loti javi slo' kdc in 1 Kal teg Naj za zve me pre leg Pa1 ferr šnc o~ log srn SVC Šp hkr tuc še po V r Sle na bil rili Ka Pri ko nii pe 2! Sw Gre: Snovanje promocijske kampanje ob vstopu Slovenije v EU -velik agencijski izziv, pa tudi odgovornost Naloga, kako na krovnem nivoju predstaviti deželo - še posebej ob tako edinstveni priložnosti, kot je vstop v Evropsko unijo - je tako s kreativnega kot tudi vsebinskega staUšča eden največjih izzivov. S tem se več kot strinjajo tudi v marketinški agenci- ji lmago, ki je na nedavnem javnem razpisu Slovenske turistične organizacije ponudila najbolj prepričijivo rešitev ••• In zmagala. »Izziv, pa tudi veUka odgovornost,« pravi njihova kreativna direktorica, Maja Jenko, s katero smo se tokrat pogovarjali (po• drobnejša predstavitev vsebine in kreativne rešitve ideje je na straneh 6 in 7). »Vsekakor naloga, ki je v prednovoletnem me- secu, pa tudi med prazniki, našo agencijo napolnila z neverjetnim zagonom in delavnostjo in pognala neustavljivo mašinerijo.« ~ .. J. :-.: -~>.ef...:t~ MIŠA NOVAK, MISA.NOVAK@SLOVENIA·TOURISM.SI MAJA JENKO, KREATIVNA DIREKTORICA, IMAGO MARKETl~KA AGENCIJA Dokumentacijo je dvignilo 1fO agencij, do roka pa je na STO prišlo enajst rešitev. Zakaj tolikšen »osip«? Naloga je bila zelo težka, morda najtežja, kar smo jih kdaj reše- vali. MisUm, da lahko čestitamo vsaki agenciji, ki ji je uspelo reši· ti vse, kar je bilo v razpisu zahtevano. Prepričana pa sem, da ti- ste agencije, ki se doslej še nikoli niso lotile projektov na področ­ ju turizma ali promocije države in ki niso imele podpore in infor- macij s klj učnih trgov, tu skoraj niso imele kaj iskati. Naša agen- cija se z iskanjem kreativnih rešitev za promocijo države in turiz- ma aktivno ukvarja že od začetka delovanja, kar vidim kot ključ· no prednost. Brez tega poznavanja trga se dela zagotovo ne bi lotili. To je tudi naše vodilo, ko gre za razpis, na katerega se pri· javi taka množica agencij. Želeli smo obdržati vodilno vlogo med slovenskimi agencijami na tem področju . Poleg tega je vsakdo, kdor se je lotil dela, moral računati tudi na to, da bo december in novoletne počitnice vsaj delno moral žrtvovati razpisu. Kako ste se po dvigu res zajetnega kupa razpisne dokumentacije tega izziva lotili vi? Najprej smo prebrali razpisno dokumentacijo in strategijo turizma za leto 2004, nato smo začeli zbirati podatke, študirali literaturo v zvezi z državo kot blagovno znamko, prebirali članke v tiskanih medijih na to temo. Naredili smo tudi anketo o poznavanju in predstavi o Sloveniji pred obiskom ter o vtisih po obisku med ko· legi iz naše mreže neodvisnih oglaševalskih agencij Wortdwide Partners, ki so mesec prej obiskali Ljubljano na evropski letni kon- ferenci. Partnerji so nam poslali tudi nekaj anket »s ceste•, kak- šno predstavo imajo naključni prebivalci nekaterih evropskih mest o Sloveniji. Ponovno smo prebrali tudi članke v Delovi Sobotni pri- logi, ki so jih lani pisali tujci, ki so se preselili k nam. Pregledali smo, kaj delajo konku renčne države in kaj delajo države, ki so v svoji promociji najbolj napredne, kot denimo Nova Zelandija, Irska, Španija, Avstrija, Irska. Iz vseh teh virov smo pripravi li povzetke, hkrati pa zgradili strategijo pozicioniranja. Vzporedno smo zbirali tudi slovenske ikone z različnih področij, ki smo jih potrebovali za še en vzporeden, a vsebinsko manj obsežen natečaj, ki smo ga na podobno temo pripravljali v istem času. Imamo tudi srečo, da sta v naši ekipi dva tujca, tekstopisca, ki sta se nedavno preselila v Slovenijo, Čeh in Kanadčan, ki Slovenijo vidita drugače kot mi, ki nas ta dežela razvaja že od rojstva. Rezultat izdelane strategije je bil kreativni brif, kjer je bilo že precej jasno, kam se bomo usme- rili in kaj bomo poudanli pri pozicioniranju države. Samozavest! Kako se je porodila ideja, na kateri temelji vaš predlog kampanje? Pri pozicioniranju Slovenije smo se želeli izogniti zastarelemu in iz- koriščanemu navajanju »kakovosti« lokacije, ki v bistvu ne pove n ičesar (npr. Green piece of Europe, Slovenija; • The heart of Euro- pe«, Poljska; • The essence of Europe«, Madžarska) ali pa navaja- 25 največjih oglaševalk na nemškem trgu v ooo evrih Y•.: Woddwldt PIMIISWicN.tr andWichltr·Mtcll+incn nju inferirornih značilnosti države in njihovemu sprevračanju v prednosti (•Small countiy far a great holidays«, Hivaška; »A small countiy with a big heart•, Slovaška). Izogniti smo se želeli tudi že izrabljenim izrazom (amazing, exciting ... ) ter pokroviteljskemu na· govarjanju (»Come as a Tourist Leave as a Friend«, Romunija ali ,Wekome to friends«, Turčija). Izhodišče naše kreativne strategije je tako: Slovenija PRESENEčA. POŽIVLJA in BOGATI Evropsko unijo. Osvežuje, polni z energijo in vnaša v skupnost Evropske unije pozitivne vrednote. Kot ste dejaU v začetiw, je snovanje tovrstne kampanje tudi velika odgovornost. Ste v procesu razvfianja ideje kdaj podvomili vanjo? Pravzaprav smo oddali kar dve kreativni rešitvi. Jaz osebno sem bolj verjela v to, zmagovalno rešitev, medtem ko so bila v agen- ci ji mnenja deljena. To rešitev smo zasnovali najprej, vendar smo prišli vmes do neke ustvarjalne krize in porodila se je še druga, oblikovno bolj čista in morda na festivalih oglaševanja uspešnej- ša rešitev, med ciljnimi javnostmi pa morda manj. Želela sem, da pripeljemo do konca obe varianti in oddamo dve rešitvi. To je si- cer pomenilo še več dela, saj sta bili rešitvi popolnoma različni, vendar smo s tem imeli dve železi v ognju. Ker smo vedeli, da mora pozicijski slogan, če je res dober, funkcionirati na obeh re- šitvah enako odlitno, je bil del naloge lahko za obe rešitvi enak, z manjšimi prilagoditvami, seveda. Rešitvi smo v testiranje posla· li v partnerske agencije na Škotsko, v Švico, v Nemčijo, v Italijo, na Finsko in še v nekaj drugih držav in mnenja so bila deljena. Eni so favorizirali pivo, drugi drugo varianto. Slovenija bo le ena od desetih držav, ki bodo pred in v času vsto- pa v Evropsko unijo poskušale opozoriti nase. Kako vidite, da bo k njeni veqi opaznosti in v trdnejšemu in jasnejšemu pozicionira- nju prispevala kampanja, za katero ste kreativno idejo in pa pro- gram tržnega komuniciranja prispevali vi? Naša ideja je preprosta in nadgradljiva v široko paleto komunika- cijskih orodij, tudi v dogodke, give awi!ye ... Graditi želimo kako- vostno prepoznavnost - takšno, ki prispeva k temu, da nas v tu· jini prepoznavajo kot simpatično, zanimivo, privlačno in sodobno državo. Pozicioniranje Slovenije je dolgotrajen proces, ki ni odvi- sen samo od oglaševanja, temveč od strateško usmerjenega celo· vitega komuniciranja države kot celote. Akcija je lahko začetek, za- snovana je tako in tudi naročnik STO jo je tako koncipiral. Ali ste v času priprave kampanje spremljali, kaj na tem področju konkretno dela preostalih devetih držav? Iz partnerske škotske agencije smo dobili študijo o razvoju blagov- ne znamke države Latvije, sodelavka je iz Dublina prinesla nekaj tiskanih primerov pozicioniranja Estonije. Preštudirali smo tudi ob· stoječe komuniciranje teh držav in ugotovili, da imajo precej kon- zeivativno pozicioniranje. Ugotovili smo, da imamo v primerjavi z Latvijo številne prednosti in da je precej lažje pozicionirati Slove- nijo kot Latvijo, saj ima več oprijemljivih prednosti. V tako kratkem času pa je bilo nemogoče pridobiti še več študij. Kot agena'ja ste "v turizmu" že kar nekaj let, pa tudi kar nekaj va- ših kreativnih rešitev za STO je prejelo mednarodne nagrade. Kako bi sicer ocenili področje tržnega komuniciranja v slovenskem turiz- mu - z vsebinskega in kreativnega vidika - in to tako na nacio- nalnem kot tudi na nivoju posameznega podje~a? Slovenski turizem se že leta spopada z mnogo, mnogo premajh- nim proračunom, oglaševanja praktično ni bilo. Na nacionalnem nivoju se je zato žal prevečkrat poudarjala stroškovna, namesto strokovna plat pri gradnji Slovenije kot blagovne znamke. O krea- tivnosti v komuniciranju razen pri tiskanih materialih in pri sejem· skih nastopih torej tu ne moremo govoriti. Edina akcija, ki je na· menjena tujcem, je , Next Exit•. ki s skromnim proračunom nago• varja tujce, ki že prečkajo slovensko mejo. Mislim, da je bilo v zadnjih letih veliko narejenega pri gradnji infrastrukture v turizmu, nenehno se izboljšuje ponudba tako pri turističnih podjetjih kot pri ostalih ponudnikih. STO je v vseh teh letih kljub pomanjkanju sredstev veliko naredila. K sodelovanju v kampanji •Slovenija po- življa• bi bilo potrebno pritegniti vse instituci je, ki se ukvarjajo s promocijo države, pa tudi najboljša, izvozno orientirana slovenska podjetja, ki se morajo zavedati, da bo možna in prepoznavna bla· govna znamka Slovenija podprta tudi njihove blagovne znamke. Ali menite, da bo ta kampanja promocije Slovenije ob vstopu v Unijo dober in pravšen začetek za grajenje Slovenije kot bla- govne znamke? Kako pa naprej? Kako jo bo mogoče nadalje- vati, nadgrajevati? Skrajni čas je, da začnemo Slovenijo graditi kot blagovno znam- ko, turizem je primeren nosilec tega procesa in graditelj ugleda in privlačnosti države. To pot je ubralo več držav v zadnjih le· tih. Naša kampanja je lahko začetna točka, inciator procesa. Vendar bo za učinkovito izgradnjo blagovne znamke Slovenija potrebno širše in dolgoročno delovanje večih institucij in stro· kovnjakov in ne nazadnje tudi podpora, moralna in materialna, s strani vodstva države. Vemo, da je budget kampanje okoli lfOO milijonov tolatjev. Koliko bi dejansko potrebovaU za zadostno frekvenco tiskanih oglasov in TV spotov in s tem za resnično realizacijo zastavljenih aljeY? STO si bo prizadeval povečati proračun. Nekdanji direktor ANTO• ja dr. Helmut Zolles je v enem izmed prejšnjih TUR1ZMOV oce- nil, da bi Slovenija potrebovala okrog 30 milijonov evrov za učinkovito promocijo. Na nemškem trgu je leta 2002 (graij vsa- ka med 25 največjimi državami "oglaševalkami" porabila samo za oglaševanje v medijih nad milijon evrov, največ Turčija (13 milijonov) in Avstrija (11 milijonov). Slovenija je bila na 73 me· stu med 75 državami. Seveda enkratna akcija ni dovolj, bo pa naša država morala spoznati pomen tržnega komuniciranja in v ta namen stalno namenjati bistveno večja sredstva. Katera kampanja v svetovnem menlu na ravni države je v zadnjem času najbolj vzbudila vašo pozornost? Tu nedvomno lahko odgovorim· Španija. Estetsko dovršeni, sen- zibilni in povedni oglasi. Že prejšnja kampanja , Bravo, Spain• mi je bila všeč. Ta pa je še boljša. Vendar si tako kampanjo lahko privošči država, ki ima svetovno prepoznavno ime in ikone, torej ima veči na bralcev ob besedi Španija že določene asociacije, kot denimo bikoborbe, jamske slikarije iz pradavne Altamire, Velaz- quezove slike ... Dobro imajo zasnovano tudi spletno oglaševanje, na Michelinovi strani, kjer sem iskala informacije v zvezi z neko potjo, sem opazila banner, izstopajoč in zanimivo zasnovan. Kampanjo imajo predstavljeno tudi na turističnem portalu. Konec januarja odhajam v Madrid, kjer bo piva svetovna konferenca o komuniciranju v turizmu. Tam bodo med drugimi zelo zanimivimi temami predstavljena tudi ta kampanja. Pa še to, dodaja lmago: Pri pozicioniranju Slovenije moramo paziti tudi, da turistov ne bo kar naenkrat prevet in da bomo pritegnili predvsem ekolosko osvescene in bolj izobrazene goste. Za konec v premislek podajam zakljucne besede Americana in Rusa. ki sta bila oktobra 2003 v Ljubljani in ki sta nam pisala o vti - sih o Sloveniji : The donger is thot too mony Americons might come and spol/ it. I wish to retum some doy. T, . r , , No doubt 5/ovenia might be extremely popu/ar among Rus- sions. And that cou/d be o little bit dongeraus ... <;,. ,, •. " TRZNQ KOMUNICIRANJE KAMPArJIA 1)8 VSIUf'U Vl:U • 1Uk1Ll:iv1 • 6 . ~ .:---. ·- -.. Slovenija poživlja! Slovenia invigorates! Slowenien belebt! MAG.MAJA PAK, MAJA.PAK@SLOVENIA·TOURISM.51 Nagrajena rešitev agencije IMAGO, ki jo je na razpisu za kreativno zasnovo tržnega komuniciranja ob vstopu Slovenije v EU Izbrala natečajna ko- misija pod vodstvom predsednika Marina Antoloviča, vsebuje idejno rešitev in komunikacijsko strategijo, ki bo podprta napore za doseganje žele- ne pozicije Slovenije kot turistične destinacije, ki smo .jo opredelili v strategiji trženja slovenskega turizma. Slovenija Evropo bogati, preseneča in poživlja. Ideja je samozavestna, prepričljiva, veliko obljublja, je zapomnljiva in čustveno bogata. Pred nami je proces usklajevanja komunikacij zno- traj turizma in z ostalimi institucijami za doseganje sinergičnih učinkov komunikacij na ravni države - s ciljem povečevanja vrednosti tržnih znamk. Izhodišče je v strategiji trženja slovenskega turizma V letu 2002 je slovenski turizem dobil strategijo slovenskega turizma, ki so jo izdelali dr. Bogomir Kovač, mag. Janez Sirše in Peter Vesenjak. Na njeni osnovi je Slovenska turistična or- ganizacija v sodelovanju z dr. Helmutom Zollesom in skupino strokovnjakov s področja trženja turizma 0an Ciglenečki, dr. Zlatko Jančič, Tatjana Juriševič, dr. Mihael Kline, mag. Dušan Luin, Miša Novak, mag. Maja Pak, Tatjana Radovič, Milan Raz- devšek, mag.Rudi Rumbak, Ivan Silič in Matjaž Završnik) pri- pravila strategijo trženja slovenskega turizma, ki je natančne­ je definirala konkurenčne prednosti Slovenije kot turisti čne destinacije, klj učne turistične proizvode in geografska področ­ ja ter postavila temelje za oblikovanje družine tržnih znamk slovenskega turizma, osnovane na učinkovitem menedžmen- tu •edinstvenih prodajnih priložnosti« (USP). V srednjeročnem programu razvoja Slovenije kot turistične destlnacije je njena želena pozicija v letu 2008 opisana s po- močjo njenega premika v smeri višje kakovosti ponujenih storitev ter v smeri drugačnosti in nenavadnosti njene turi- stične ponudbe. Za Izgradnjo močnih tržnih znamk je treba še veliko storiti na področju njihovega razvoja, s ciljem večanja njihove vredno- sti. Pogoji za uspešni razvoj in trženje slovenskega turizma so nedvomno visoka stopnja sodelovanja in organiziranosti turi- stičnih regij oziroma destinacij in podjetij, stalna nadgradnja in širitev suprastrukture in infrastrukture, inoviranje, zagotav- ljanje visoke kakovostne ravni na vseh ravneh turistične po- nudbe, stalno in sistematično komuniciranje, ustvarjanje pozi- tivnega odnosa med tržnimi znamkami in svetom ter ustvar- janje odnosa med turist ično tržno znamko in gospodarstvom, kulturo ter politiko. NačrtDYano repozicionlranje bJristfčne Slovenije do leta 2008 'Oaza za sprostitev' (nenavadna, presenetljiva, .. ) Kakovost storitev: nizka Kakovost storitev: visoka Povprečna destinacija (enaka, podobna drugim) Sistem tržnih znamk za učinkovitejše pozicioniranje slovenskega turizma V letu 2003 je STD na osnovi strategije trženja v sodelovanju z dr. Mihaelom Ktinetom in skupino strokovnjakov izdelala si- stem tt!nlh znamk slovenskega bJrizma, ki je osnova oblikova- nja elementov tržnega komuniciranja na korporativnem nivoju (na ravni Slovenije) in na nivoju turističnih proizvodov in po- Sistem TZ slovenskega turizma r:· Slovenija lnvigorates Osunedo~ Podkrepijo korporedjsko znamko, rastejo v ltev1lu Podkntpljo korporacijsko znamko; dodajajo TEMA ~t~ ~ pl'l:MMla In bopll EU) svefltev; lahko ena Izmed lastnosti Skw enlje dročij . V procesu izgradnje sistema tržnih znamk je STO priš- la do logotipov proizvodov in področij, ki delujejo kot pozi- cijski slogani. logotipi obeh nivojev se medsebojno dopol- njujejo, krepijo in delujejo sinergično. Strategija trženja prav tako predvideva uporabo letne teme, ki dodaja svežino in napetost Zaradi svojega pomena se pri aktivnostih za povečanje prepoznavnosti Slovenije kot turi- stične destinacije in Slovenije kot države za leto 2004/2005 izbere tema oziroma ideja, ki upošteva dejstvo vstopa Slo- venije v EU in s katero se bomo ob tej priložnosti Evropi predstavili na najboljši možni način . Vstop Slovenije v EU je priložnost za turizem in državo Cilji turistične poUtike za leto 2003 in 2004 so povečati pre- poznavnost Slovenije kot zanimive In atraktivne turistične destinacije na ključnih trgih, s tem pa zagotoviti večjo vred- nost tržne znamke Slovenija. Povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije kot države je pomembno z vidika turizma in z vidika ustvarjanja pozitivnega odnosa do Slovenije v očeh drugih ciljnih javnosti: gospodarstvenikov, investitor- jev, politikov ipd. · Slovenija ima ob vstopanju v EU enkratno priložnost, da se temeljito predstavi. Da naredi dober prvi vtis na vse njene ključne deležnike: državljane EU, turiste, politike, poslovne- že ipd. Pred nami je namreč množica dogodkov na ključnih trgih, kjer se Evropski uniji predstavlja deset novih držav č lanic. Tudi Slovenija. Smiselno in učinkovito je, da Slovenija gradi prepoznavnost in ugled prek osrednjih točk promocije države, kot so turi- zem, gospodarstvo, znanje, kultura, šport ipd. Podoba Slo- venije v očeh tujih javnostih je rezultat mednarodnih aktiv- nosti države na različnih ravneh in področjih, od družbene- ga, gospodarskega in političnega življenja. S tem tako na- staja potreba po sodelovanju s potencialnimi strateškimi zavezniki, ki jih predstavljajo navedena področja ter potre- ba po usklajenem in intenzivnejšem kom uniciranju za dose- ganje sinergičnih učinkov promocije. • ;_;--_,_ • - r,.,.:: • . ,..._-"'t.. ' - -: ~- : : Turizem je nedvomno tisto podrotje, preko katerega lahko država na najuspešnejši in najutinkovitejši način zgradi svojo nacionalno tržno znamko. Deluje namret kot utrjevalec ugleda države, ker omogota oblikovanje posameznikovih osebnih izkušenj. Slednje so v prime- ru Slovenije vedno boljše od pričakovanih, kar je še ena izmed njenih pomembnih prednosti. Vpliv preno- sa ugleda, ustvarjenega s turizmom, na gospodarsko (izvoz izdelkov in storitev ter neposredno investiranje), kulturno in politično podrotje, je bil ie velikokrat do- kazan (Dowling, Kline, Apih, Anholt). Drzavo Slovenijo je torej ob njenem vstopu v EU najbolj primerno pro- movirati najprej skozi turizem, ki na nedvoumen natin "odpira vrata« ostalemu njenemu gospodarstvu, kul- turi in politiki in ki posameznikom omogota oblikova- nje izkušenj preko oblikovanja motnih osebnih vtisov. Slovenija je majhna. zato je se toliko bolj pomembno, da so komunikacije usklajene in usmerjane. STO je v novembru 2003 Izvedla javni anonimni natečaj za »Kreativno zasnovo akcije tržnega komuniciranja za povečanje prepoznavnosti Slovenije z vsebinsko nadgradnjo tržnega ko- municiranja slovenskega turizma ob vstopu Slovenije v EU«. Dejansko smo na STO z razpisom rešiU dve stvari naenkrat Po eni strani gre za uresničevanje strategije trženja slovenske- ga turizma in za jasno opredelitev pozicije Slovenije, po dru- gi strani pa za priložnost in hkrati obveznost predstavitve slo- venskega turizma in Slovenije kot države v letu vstopa v EU. Pri tem je treba izrecno poudariti, da je ambicija kampanje dolgoročnejša, da ne gre le za predstavitev ob vstopu v EU. Na področju trženja turizma predstavlja kampanja nujni ko- rak na poti do zastavljenih ciljev, možno pa je, da ob zgo- dovinski prelomnici, ki jo predstavlja vstop Slovenije v EU, ocenimo, da je čas, da v Sloveniji dejansko pričnemo s po- stopno in sistematično izgradnjo tržne znamke države. To pa zahteva strateško usmerjene, dolgoročno naravnane in usklajene komunikacijske napore. ..... .. ~ °tilji akcije so t;;;ej narediti dober prvi vtis in prileii izgra- jevati pozitivni odnos do Slovenije kot nove članice EU, dvigniti stopnjo zavedanja o Sloveniji in stopnjo zanima- nja zanjo ter povetati povpraševanje po informacijah o Slovenij i. Gre za povečanje vrednosti tržnih znamk, ki jih komuniciramo. in to na podrocju turizma, kulture, gospo- darstva in politike. •'!.:7-· Govorimo torej o povečanju prepoznavnosti in ugleda Slo- venije na ključnih evropskih trgih, posredno s tem pa gre za naslednje cilje: Poveča nje turističnega prometa iz emitivnih držav EU; lažji prodor in izboljšan položaj slovenskih podjetij na trg EU; Večji in lažji pritok tujega kapita la in neposrednih inve- sticij v Slovenijo; Opaznejša vloga Slovenije v mednarodni politiki; Večje možnosti za pridobivanje mednarodnih dogodkov in srečanj v Sloveniji; Olajšano vstopanje v mednarodne povezave; Podpora prodoru slovenskemu znanju, kulturi ipd. Agencije so morale v natečajnem elaboratu predložiti: 1. Osnovno kreativno zamisel akcije tržnega komuniciranja za povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije ob vsto- pu v EU. 2. Zasnovo načrta tržnega komuniciranja za povečevanj e prepoznavnosti in ugleda Slovenije na trgih EU, s poudar- kom na orodjih, ki omogočajo večanje donosnosti v ko- municiranje vloženih sredstev. 3. Vsebinsko nadgradnjo tržnega komuniciranja slovenske- ga turizma. V času priprave ponudb je STO izvedla javni brief za agen- cije, na katerem je podrobno predstavila izhodišča in pred- met razpisa. Prav tako je STO do zadnjega dneva, 31. de- cembra 2003, odgovarjala na vprašanja, ki so bila postav- ljena s strani agencij v zvezi s pripravo idejnih re~!~.!'.:. • ...... " 'l"r,.p. ~ ·:°lt•r: -'~~pisno dokumentacijo ugled~if sl~~en- .• ;,.,t skih agencij, ponudbo pa v•v•w ••• .,.ncij. Strokovna ko- misija •1 sestavi Marino Antolovic. predsednik (Hoteli Mor- je), dr. Zlatko Jancič (FDV), dr. Miro Kline (Kline & Partner). Bojan rAeden (STO). Richard Myers (Saatchi & Saarchij, mag. Maja Pak (STO), Mojca Paternoster (Ministrstvo za gospodarstvo!. Janez Pergar (Kompas Turizem) in Nada Se- rajnik Sraka \Urad vlade za informiranje) je dva dni ocenje- vala ponudbe in izbrala kreativno rešitev agencije 1/MGO. Rešitev je navdušila s strategijo, ki bo podprla napore za uresnitevanje ielene pozicije Slovenije. Je pozitivna, sa- mozavestna, prepričljiva, veliko obljublja, je zapomnljiva in tustveno bogata. vnaša novo energijo in osveiitev ter priloinost, da se tako v obdobju vstopanja Slovenije v EU, kot tudi kasneje, institucije, ki se ukvarjajo z odnosi s tujino, poenotijo v krovni komunikaciji. r ' 1 llll r ' 1 llll ' ' : .. •· n I• )· l. e ,. -~·-..._·., Kreativne rešitve Na tem mestu poudarjamo, da so predstavljene rešitve, ki se koncentrirajo okrog stalnice SLOVENIJA POŽIVLJA, zgolj idejna zasnova oziroma osnutek rešitev. Sedaj smo pred zahtevno nalogo, da iz ideje oblikujemo dejanske rešitve, ki jih bomo v prvi vrsti vgradili v vse elemente tržnega komu- niciranja slovenskega turizma, želimo pa, da se ideja prene- se na ostala področja delovanja države. Kreativna strategija Slovenija poživlja, preseneča in bogati Evropsko unijo, katere del postane; Osvežuje, polni z energijo in vnaša v EU pozitivne vred· note: • neokrnjeno naravno okolje, • dramatično in osupljivo raznolikost pokrajine na majh• nem geografskem prostoru, • demokratično družbo, • razvito in moderno usmerjeno gospodarstvo, • bogato kulturno življenje, • razvito turistično ponudbo, • gostoljubnost prebivalcev, • odlično kulinariko z vrhunsko ponudbo vina, S samozavestnim pristopom, ki v komunikaciji pomeni poudarjati edinstvenost in ključne prednosti. :--:--\~ --r. : ..... Pozicioniranje Glavno sporocilo in slogan, Id lahko funl1:~(.1; ~, ~1·,:k:•.ni i •. ri ZErr: V\,d·C'i":.i· ,,.J ;j,:•e ;;_ ~1':', •r.~c.... l~':J_"· :1, p, 'l'J:jl.': r\\,;_:. ritr_.'.sm, l ~it,I _:1r,.1; Dr,:.~rami: !~'i·.r(· ro• i·r'.i:·•:. - r,~rr~-3 r· ·,·1~1:: 1ri::!. t,1}d 1•~·· •. ~ Ton nagovora S2moz.11,, 1!-;:t;1, •.rc1,~r. :~o,;i,; ;,1i0l, infci·:1at1\'t'n; Gr,, ;',1 rriv"Jhil,j :, p,:,i:i·,1i:· .. i i_t!tJ!i,'•.:'lj,;t; PO'Tlt'') 1n S:JOl-)~ib :!c~.!'1;l l:1 t-,,,c,crfr,1 jf• '• p1)':d bi!u l:"E ~r+:- t:J obvr·:n k ,1·:->!ar:1.,. Verbalne stalnice {zasnova) Poleg po,iciiskega slogana se na komur,ik~cij;k,h ele· mentih uporabljaio naslednii kljucni oglaševalski na• slovi, ki bodo še dodelaii, prilagojeni posameznemu trinemu segmentu in testirani na trgih . ... i;-;.• ,. .. .-;_, •,C. ~-- - :-:,,,-V.: Izpeljanke v angleškem jeziku so za posamezna vsebinska področja lahko: refresh, activate, revitalize, animate, ener- gize, excite, pick up, reinforce, renew, restore, rouse, snap up, stimulate, stir, strengthen, vitalize ipd„ Zgoraj prikazujemo zasnove plakatov, enaki oziroma podobni motivi so mišljeni tudi za druge elemente tržnega komunicira- nja {oglasi, transparenti, flashi, bannerj0, ki bodo v naslednjem mesecu izdelani za vse vsebine, ki jih bomo komunicirali: !nc.pin:· your )1 irnaqination .II I'· ~ 1 m 1 ~ !1 ~ .! ·:~·.,. < Kako naprej Idejo imamo, treba jo je uresničiti, komunicirati in jo nad· grajevati. Pred nami je postopek uresničevanja idejnih re· šitev in njihovega vgrajevanja v vse elemente tržnega ko· municiranja slovenskega turizma, predstavitev ideje osta· lim ministrstvom in institucijam, predvidena je izvedba do· datnega programa komuniciranja na ključnih tujih trgih in v Sloveniji, za dosego ciljev, ki smo si jih zastavili in v pod· poro številnim predstavitvam Slovenije kot nove članice v letu 2004. STO zeli, da idejo uporabijo tudi ostale institucije, organi, podjetja, ki komunicirajo s tujino, tako, da z njo nadgradijo svoje komunikacijske elemente ta• krat, ko predstavljajo Slovenijo. Na tem podroiju je ze potekal sestanek z Uradom vlade za informira - nje, Gospodarsko zbornico Slovenije in Uradom za gospodarsko promocijo na Ministrstvu za gospo· darstvo, kjer smo se dogovorili za koordinirane in usklajene nastope na prioritetnih dogodkih v letu 2004. Kot smo že dejaU, Slovenija je majhna, proračun za komu- niciranje v tujino prav tako. Zato je treba združiti sfie, poe- notiti komunikacije in poživiti Evropo s slovensko turistič• no ponudbo, s kulturo, z gospodarskimi dosežki, z zna- njem in z ljudmi! UTRIP TURISTICNIH TRGOV • TUR 1ZEM • 8 Slovenec rešuje nemško letalsko družbo Kdor je že dolgo v turizmu ali v letalstvu, mu je ime Bo- gomir Gradišnik dobro poznano. Sedaj 82-letni odličen poznavalec turizma in še bolj letalskega prometa je s svo- jo firmo ACM (/lir Charter Market) dolga leta uspešno tržil Adrio Avio promet oziroma lnex Adrio na nemškem tržiš· ču. To so bili zlati časi Adrije, ko je v sezoni letela z vseh večjih nemških letališč na vsa glavna jadranska letališča Pula, Krk, Zadar, Split, Dubrovnik in livat, za jugoslovan- ske delavce v Nemčiji pa so organizirali čarterske lete v Za· greb in Beograd. Ko je Adria odprla lastna predstavništva v Nemčiji, se je sodelovanje prenehalo, Bogomir Gradišnik pa je bil med soustanovitelji in solastniki nove letalske družbe Aero Lloyd, ki se je predvsem ukvarjala s turistič· nimi čarter poleti za področje Mediterana. Pred leti se je iz Aero Lloyda umaknil, letalska družba pa je po letih us- pešnega poslovanja priletela v turbulentno ozračje poslab- šanih gospodarskih razmer in se lansko leto zrušila v ste- čaj. Ko so že vsi mislili, da bodo letala za vedno ostala na zemlji, se je ponovno pojavil Bogomir Gradišnik kot nek- danji ustanovitelj in sedanji rešitelj Aero Lloyda. Presenečenje je bilo ogromno, o tem, da Gradišnik rešu- je letalskega prevoznika, je poročal ves nemški tisk. Novi letalski prevoznik bo moral poslovati kot nova firma z novim imenom, ki pa se ne razlikuje veliko od starega. Novo ime je Aero Flight, dovolj podobno staremu nazi- vu, da bo lahko prepoznavno na trgu. V novi firmi je Gra- dišnik udeležen skupaj s stečajnim upraviteljem Gerhar- dom Walterjem. Pri vodenju firme bo sodeloval le kot svetovalec, "saj sem vendar upokojenec" je izjavil 82-let- ni Gradišnik, ki je v novo firmo vložil deset milijonov evrov svojega denarja. Aero Flight bosta vodila skupaj stara sodelavca Gradišnika Martin Greifenhagen, ki je bil eden stebrov Aero Lloyda in Michael (Mišo) Aksmanovic, dolgoletni Gradišnikov partner v ACM in tudi Slovenec. Točnega koncepta nova letalska družba še nima. Za kla- sične turistične čarterske polete je v letošnji sezoni že prepozno, saj imajo vsi organizatorji potovanj že dolgo sklenjene pogodbe z drugimi letalskimi prevozniki. V le· tošnjem letu računajo predvsem na etnično t ržišče (izse- ljenci), za katere bodo leteli v Turčijo in Kazakstan. Pri- čakujejo pa tudi že letos nekaj posla s turističnimi po- leti. Letenje načrtujejo s šestimi letali Airbus A 320, ki jih ima tudi Adria Airways. Morda pa je ~ro Right priložnost tudi za ljubljansko le- tališče oziroma za novonastali konzorcij, ki si želi več le- talskih potnikov. Razgovor z gospodom Bogomirjem Gradišnikom gotovo ne bi škodil, ker dobro pozna slo· venski turizem, saj je bil po osamosvojitvi Slovenije ne- kaj let tudi pogodbeni predstavnik slovenskega turizma v Nemčiji. Poletje 2004: veliko jih še omahuje Veliki organizatorji potovanj so s prvimi rezultati prodaj• ne sezone zadovoijni, čeprav so si vsi edini, da je še prez- godaj sklepati o uspehu nove sezone. Thomas Cook be- leži trenutno preko 10 odstotkov več prijav kot v istem obdobju lanskega leta, dobro kaže tudi koncernu Rewe in TUi, ki ima pri Egiptu preko 30-odstotna povečanja. Razpoloženje pri turističnih agencijah, ki prodajajo turi- stične aranžmaje, pa ni tako optimistično. Pravijo, da so pričakovali večje zanimanje in da je trenutni porast pred- vsem na račun popustov, ki jih nudijo organizatorji po- tovanj za zgodnje prijave. Popusti se bodo priznavali še do konca meseca marca. Trdijo tudi, da veliko ljudi ima denar za počitnice, vendar omahujejo, ker ne vedo kak- šne obremenitve jih še čakajo v letošnjem letu. Optimi- sti pa računajo na tiste goste, ki so lani ostali doma, dve leti zapored pa ne bi radi ostali brez pravih počitnic. Več o uspešnosti in prognozi o letošnji sezoni pa bomo zvedeli med sejmom CMT, ki je prvi v letošnjem letu in naj- večji turistični sejem v Evropi (200.000 obiskovalcev), zato se ga udeležijo vsi, ki kaj pomenijo v nemškem turizmu. • JANEZ REPANŠEK, SLOWENIEN.fVA@T·ONLINE.DE !t~~4a / j ~~!~~~ pmovalnih je pred vrati namenih Avstrijcev v letu Od 14- do 17. febraurja bo v Milanu potekal letošnji BIT, 2004 - VeČ V tujino mednarodna turistična borza, ki je (bojda) še vedno druga največja prireditev te vrste na svetu. Slovenija se bo letos predstavila z novo stojnico, na 120 kvadratnih metrih. Jasno je, da bo v Milano prišlo vse, kar velja v našem turizmu, čeprav ne toliko kot na berlinski 1TB, naš glavni " igralec" pa bo letošnji slavljenec, tisočlet­ nik Bled. Naši najbližji sosedje v paviljonu 9AI bodo Nemci, Avstrijci in Švicarjii, podobno kot v Berlinu. Kako pa se bodo predstavile najpomembnejše evrop- ske turistične velesile? Francozi bodo imeli 900 m' (kar je pravzaprav veliko manj kot Slovenija, če primerjamo površino in/ali prebivalstvo obeh držav). Veliki prostor bo razdeljen na približno 70 manjših stojnic, na kate- rih se bodo predstavili predstavniki regij, tudi iz pre- komorskih francoskih ozemelj. Kot vsako leto bo tudi letos zanimiv velik bar v karibskem slogu, z glasbo in pevcem (kar je sicer formalno prepovedano). Nemci, ki bodo letos imeli večjo stojnico (400 m') kot prejšnja leta, letos stavijo na "vodne čare". Poleg zveznih dežel in mest bodo predstavili ture po svojih rekah in jezerih. Španija, katere razstavne površine ne poznamo, a je navadno druga za Francijo, se bo pred- stavila s klasično ponudbo, več pa stavi na Leto Dali- ja, Leto Santiaga Kompostelskega in Mednarodni se- viljski festival. Portugalska bo seveda ponujala pred- vsem morje, a ker je letos organ izatorka evropskega nogometnega prvenstva, se bo trudila pridobiti čimveč obiskovalcev tudi iz tega naslova. V Veliki Britaniji bodo glavno vlogo letos igrale cvetice in parki, saj An- gleži slavijo tudi dvestoletnico Kraljeve družbe za vrto- ve. Veliko bo, kot vedno, ponudbe raznih tečajev an- gleščine. Mala Malta bo svečano (z veliko ognjemetov) obeležila vstop v Evropsko zvezo, kar bodo naši kole- gi skušali poudariti predvsem z ugodnimi vikend pake- ti čez vse leto. Švica ponuja svojo klasiko, veliko pa stavi na spletne strani in je ponosna na svoj turistični portal v Italiji (www.svizzera.it). Naši sosedje v Avstrijci bodo ob nas tudi na BIT-u, so pa absolutno in tudi relativno večji od nas: kar 625 m2 bodo zasedli. Poleg zveznih dežel bodo glavne zvezde koroška jezera in reke, pa muzej, posvečen "naši" ce- sarici Sissi (odprtje marca na Dunaju) . Pa tudi Swarov- ski obljublja kristalne novosti. .. Nizozemska bo malo večja kot Slovenija (140 m2). Posvetila se bo obnovlje- nemu Rijksmuseumu in depandansi pertersburškega Eremitaža, ki jo bodo odprli 28. februarja. Madžarska bo, kot vedno, obiskovalce skušala privabiti z veliko folklore in s težiščem na skoraj 1300 termalnih vrelcih, pa tudi na različnih mednarodnih festivalih. Danska, ki nastopa skupaj s švedsko, se že pripravlja za dvestoto obletnico rojstva velikega pravljičarja Andersna, skupaj pa pripravljata nove parete. Finska stojnica, ki je na drugih sejmih poleg Irske vedno med najbolj obiskani- mi, ker je pač domovina edinega pravega Dedka Mra- za, stavi na Helsinke in podeželje, Irska, ki odpira novo letalsko zvezo s Corkom, pa na privlačn i jug zelenega otoka. Poljska, ki se mora še kako truditi za obiskoval- ce, bo poudarila kratka bivanja po zgodovinskih mestih in ture po vsej državi, s spanjem od sodobnih hotelov do gorskih zavetišč. . . Češka Republika ima malo lažje delo, saj ima Prago, bo pa kot Slovenija in Poljska na- stopila na podobni površini, poleg glavnega mesta pa bo stavila največ na trdnjave in gradove, terme, romar- ska središča in spomenike, ki so na seznamu UNESCO. Hrvaška, ki kot večina pomembnih mediteranskih turi- stičnih destinacij (Španija, Portugalska, Maroko, Tunizi- ja, Ciper, Egipt), ni v našem paviljonu, pa bo seveda skušala ponuditi kar največ morja. Za povrhu bo letos imela še boljše trajektne povezave z Italijo. Izbire bo veliko in Slovenija še zdaleč ni brez konkuren- ce, čeprav je z mnogimi komplementarna destinaclja. • BORIS BNZELJ, BORISB@TIN.IT Prva študija na to temo v letošnjem letu prihaja iz Bad Gleichenberga. Tamkajšnji turistični institut je opravil anketo s 300 Avstrijci. Ena izmed splošnih ugotovitev je ta, da jih bo v letošnjem letu na poči t­ nice odpotovalo nekoliko manj kot lani (lani 60,4 odstotkov, letos 59,5) . Zanimiv je podatek, da jih namerava le 15,1 odstot- kov dopustovati v Avstriji Oani jih je bilo še 23,1 od- stotkov). Nasprotno pa jih kar 63 odstotkov letos načrtuje letovanje v tujini (lani 46,3 odstotkov). Nič kaj razveseljivo je dejstvo, da nameravajo Avstrijci letos se bolj varčevati kot lani, saj za dopust ne na- meravajo uporabili prihrankov (letos jih bo to stori- lo 40 odstotkov, lani 47 odstotkov). Vedno manj je tistih, ki so za dopust pripravljeni koristiti t.i. »že lez- no reze rvo« . In kaj bodo počeli na dopustu? Lenuharjenje prido- biva na veljavi. Za kar dve tretjini vprašanih je to najbolj priljubljena vsebina dopustovanja. A tudi njegovo pravo nasprotje, šport, pridobiva na veljavi. Narašča interes za potovanja s kulturno vsebino, po· tavanja za zdravje in nakupovanje. Na podlagi katerih informacij se odločajo za dopust? še vedno so najpomembnejši ceniki storitev, poseb- ne ponudbe (51 odstotkov) predvsem takrat, ko so povezani z osebnim svetovanjem. Internet s 13-imi odstotki povečuje svoj delež. Avstrijska turistična organizacija predstavila novo promocijsko linijo Na tem mestu smo že poročali, da nameravajo Av- strijci svojo promocijo v bodoče zasnovati na vred- notah. Tako so pred nedavnim razkrili vsebino in pristop nove kampanje, s katero želijo predstaviti Avstrijo kot najbolj šarmantno turistično deželo na svetu - in to niso storili kjerkoli. Novinarjem in mednarodni javnosti so jo predstavili kar v Benet- kah. Kampanja je zasnovana na zgodbi o pingvinih av- strijskega umetnika-fotografa Willija Puchnerja, ki je postal svetovno znan po svoji knjigi, fotoseriji o pingvinih Joe in Sally, ki ju je fotografiral na znanih lokacijah po vsem svetu. Avstrijska turistična promo- cija s pingvinoma poudarja radovednost, fascinacijo in željo po potovanjih. Predvsem pa želi posredova- ti naslednje vrednote: intenzivnost, nepotvorjenost in kultiviranost. Direktor Osterrelch Werbung dr. Arthur Oberascher komentira to novo, zelo drzno kampanjo s tem, da so si postavili zelo ambiciozen cilj · ustvariti 140 mi- lijonov nočitev letno (sedaj 117 milijonov). Odločili so se, da ohranijo doslej dobro sprejeto vozovnico (Osterreich-Ticket), kreirali pa so novi udarni slogan: »Endlich, Osterreich« (Končno , Avstrija) . Za domači trg bodo priče li s kampanjo na TV in plakatih že v februarju . V Nemčiji bodo oglaševali v tiskanih me- dijih in na panojih ICE-postaj. V tiskanih medijih bodo oglaševali tudi na italijanskem, švica rs kem in britanskem trgu. • I I 1p1 \,.;tit ! 1 'i_ ';·- :'~ ' __ t. f - ·-·' Nič več Austria. Holiday Break Away. (Alltag raus. Osterreich rein.) • ]AN CIGLENEČKI, INFO@SLOVENIA·TOURISM.AT s s v n a v ji h TRZNE RAZISKAVE IN ANALIZE ~ PROGRAM DELA STO ZA LETO 2004 • TUR!ZEM • 9 • • ~~,-.r,- . •~.. -· •Y • -~ ~•---. -~ .;... -~,: . Kaj so poudarki programa dela STO za leto 2004 in kje vaše priložnosti aktivnega sodelovanja V nadaljevanju povzemamo le nekaj glavnih izhodišč Programa dela STO za leto 2004 po posameznih podroc- jih. Celoten program je objavljen na poslovnih spletnih straneh STO www.slovenia-tourism.si/board •. .:_7 •: .. ---::-~:·~_:..· . 1. lRŽN0 K0MUNIORANJE Politika tržnega komuniciranja · V letu 2004 bo zaradi koncentracije sredstev in posledic kriz na emitivnih tr- gih večji poudarek na krovnem (imidž) oglaševanju v skladu z novim sistemom blagovnih znamk. Na področju odnosov z javnostmi načrtuje STO PR akcije na ključnih trgih. · Za vsako državo se bo v sodelovanju s ključnimi partnerji pripravil najbolj opti- malni splet tržnega komuniciranja. · Določene aktivnosti na posameznem trgu bo STO pripravila v okviru rednih, stan- dardnih aktivnosti (npr. borze, PR, krov- no oglaševanje, SIW), ter zagotovila pub- likacije, izvedbo projekta TIPS, ITIS, in drugih promocijsko informativnih ele- mentov kot podporo tržnemu komunici- ranju, medtem ko bo določene aktivnosti izvedla na ključnih in perspektivnih trgih skupaj s ključnimi partnerji v smislu part- nerskega trženja (pospeševanje prodaje, splošni sejmi, druge aktivnostO in sicer opcijsko, v kolikor bo prišlo do oboje- stranskega interesa. • Za večanje prepoznavnosti Slovenije bomo s pomočjo predstavništev in infor- mativnih uradov STO na: prvič, ključnih trgih (Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška) izvajali povečanje direktnega trženja (og- laševanje) ob močni podpori odnosov z javnostmi v rednem programu ter hkrati povečanje partnerskega trženja (pospe- ševanje prodaje, splošni sejmi, druge ak- tivnostO in drugič, na perspektivnih trgih l,Velika Britanija in Irska, Beneluks, Ma- džarska, ZDA in Kanada, Švica, Skandi- navija, Ruska federacija, Francija, lzraeO, kjer bo STO spodbujala partnersko trže- nje (pospeševanje prodaje, splošni sej- mi, druge aktivnostO. -~~-,- BRENDING Dosleden menedžment blagovnih znamk po• meni popolno kombinacijo krovnega siste· ma blagovne znamke. pod-blagovnih znamk (edinstvenih prodajnih ponudb • USP) in let- nih promocijskih tem. Z novo amitekturo blagovnih znamk <_v obliki piramide: kro•,na blagovna znamka •> pod-blagovne znamke) ielimo vzpostaviti pregleden in ucinkovit si- stem celostne podobe ne zgolj STO temveč Slovenije kot turist itne destinacije. V letu 2004 bo STO sirila osnovne znamke na nove aplikacije, gradila na širini in globini asonimana in sicer sk ladno s strategijo slo- venskega turizma in uvajala nove znamke, ki jih letos nismo uvrstili ~ izbor projekta »Ar- hitektura trtnih znamk« ter komunicirala ozi• roma vlagala v vsako izmed znamk, kar /e potrebno za njihovo uveljavite•!. STO bo ,, letu 2004 izdala nove publikacije in oblikova- la nove serij€ oglasov z novim sistemom bla- govnih znamk. (prijavnice, ceniki, obvestila, seznami in druge informacije na poslovnih spletnih straneh STO www.slovenia- tourism.si/board) • Udeležba na Slovenski turistični bo12i 2004 (SIW); · Udeležba na predstavitvah in akcijah pospeševanja prodaje (»hišnih sejmih« izbranih organizatorjev potovanj, turi- stičnih delavnicah za TO, workshopih); · Sodelovanje v »Programu študijska potovanja organizatorjev potovanj (TO) in prodajalcev aranžmajev (TA)«; · Posredovanje vaših novosti in drugih informacij ter predlogov, ki se jih bo redno (mesečne novice) posredovalo (po elektronski poti in na poslovnih spletnih straneh STO) tujim TO/TA in tujim novinarjem in ostali tuji javnosti oziroma na rednih novinarskih konfe- renc v času turističnih borz in večjih sejmov ter predstavitev Slovenije ozi- roma na rednih novinarskih konferen- cah STO v Sloveniji; · Udeležba na bo12nih/sejemskih pred- stavitvah slovenske turistične ponudbe in sicer na poslovnih turističnih borzah v/na Milanu (februar), Berlinu (marec), Moskvi (marec), Dunaju (okober), Mon- treauxu (oktober), Londonu (novem- ber), Frankfurtu (april), Barceloni (no- vember/december), Firenzah (novem- ber) in Kolnu (avgust) in splošnih sej- mih, ki so uvrščeni v redni program dela STO kot partnerske aktivnosti; · Sodelovanje v »Programu obiskov tu- jih novinarjev v letu 2004« (tujih spe- cializiranih novinarjev in predstavnikov tiskanih, radijskih in televizijskih ter elektronskih medijev specializiranih za turizem, avtorjev turističnih vodnikov in podobnih publikacij ter filmskih ekip ter novinarjev ob vstopu Slovenije v EU v sodelovanju z UVI in ostalimi vladnimi institucijamO; · Spremljanje kratikih sporočil o aktivno- stih STO na poslovnih spletnih straneh STO; · Dopolnjevanje fototeke STO s kako- vostnimi fotografijami vaše ponudbe; · Možnost skupnega oglaševanja; · Sodelovanje v projektu "Na lepše" z objavo v zloženki in vodniku; · Objava vašega oglasa ali predstavitve v promocijsko informativnih materialih (z novo celostno podobo in skupno naklado več kot 1 milijon oziroma v pdf formatu na uradnem slovenskem turi- stičnem portalu pri naročanju publika- ciD ali na TiPS obvestilnih tablah na avtocestnih počivališčih po Sloveniji; - Prijava na razpis za sofinanciranje iz- delave promocijsko-Informativnega materiala do največ 30 % vrednosti projekta; · Distribucija vaših promocijsko infor- mativnih materialov v skladu s part- nersko politiko STO in predhodnim dogovorom s partnerji; · Prodaja izdelkov in promocijskih mate- rialov z znakom slovenskega turizma. 2. RAZISKAVE IN RAZVOJ Glavni poudarki delovanja - Glavni cilj na področju raziskav je pri- dobivanje in obdelava potrebnih stati· sticnih in analitičn ih podatkov o turi- stičnem prometu, podatkov o trendih ter drugih podatkov potrebnih za od- ločanje na vseh ravneh (nacionalni, re- gionalni in lokalni ravn i ter v zaseb- nem in javnem sektorju). · V ta namen bomo tudi v letu 2004 na- daljevali s podrobno analizo sloven- skega turizma v predhodnem letu, redno bomo zbirali, analizirali in po- sredovali podatke tekočega leta (na podlagi sekundarnih virov, analiz razi- skav, turističnih barometrov, idr.) . · Aktivnejši bomo na področju izvajanja raziskav oziroma anket med turisti v Sloveniji (potovalni načrti domačega gosta, mnenjska anketa med domači­ mi in tujimi turisti, med letalskimi pot- niki, med turisti ob vstopu oziroma iz- hodu iz Sloven ije, idr.) . · Izvajali bomo tudi merjenje in zago- tavljanje učin kovitosti delovanja STO po posameznih aktivnostih in v skla- du s STO Scorecard in pripravljali stra- teške dokumente STO (poročilo, smer- nice in program dela STO). · S ciljem razvoja produktov smo v letu 2003 izdelali strategijo razvoja turi- stičnega proizvoda wellness. Njen re- zultat so standardi storitve wellness, vizija vzpostavitve verige wellness ho- telov v Sloveniji in politika partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem. V letu 2004 bomo pripravili predlog za dopolnitev »Pravilnika o merilih in na- činu kategorizacije nastanitvenih obra- tov in marin« · Wellness hotel v Slo- veniji. - V letu 2003 se je skupina podjetij , ki jih je koordinirala STO, prijavila na razpis grozdenja s projektom Razvoj in zagon slovenskega kongresnega grozda. V letu 2004 bomo nadaljevali z aktivnostmi za prijavo projekta na naslednje faze razpisa. · V letu 2004 bomo organizirali sedmi slovenski turistični forum na temo De- stinacijski management. Podelili bomo nagrado na najboljšo turistično idejo. ..... ,. .. V letu 2003 s;o pripravllf'oro J · podrocja, kjer lahko STO pomembno prispeva le TQM. V letu 2004 bomo pripravili program za spodbujanje dviga kakovosti v turizmu. · Spremijanje objavljenih oziroma posre- dovanih podatikov, poročil in drugih do- kumentov ter njihovo vkijučevanje v vaše aktivnosti; • Sodelovanje pri merjenju učinkovitosti posameznih orodij tdnega komunicira- nja STO in ostalih aktivnosti STO: de- lavnice, študijska potovanja, sejmi, SIW, oglaševanje in projekt Next Exit, zadovoljstvo z delom STO z izpolnjeva- njem anket; · Sodelovanje s predlogi za izbor tem za leta 2005, 2006 in 2007 in pripravi smernic trženja slovenskega turizma in programa dela STO za leto 2005; · Sodelovanje TIC-ev pri spremljanju šte- vi la obiskovalcev TIC, njihove nacional- nosti in motivov v poletni sezoni 2004 in izvedba mnenjske ankete med obi- skovalci TIC s poudarkom na ugotavlja- nju zadovoljstva z delom TIC; · Sodelovanje pri vzporednem spremija- nju števila prenočitev domačih in tujih gostov ter zasedenosti kapacitet v času praznikov v večjih turističnih centrih po Sloveniji in ob večjih spremembah zu- nanjih dogodkov; · Sodelovanje pri izvedi anket o turistih v RS v letu 2004 (poudarek na sloven- skih zdraviliščih in poslovnih hotelih); · Udeležba na 7. slovenskem turističnem forumu; · Sodelovanje »wellness« ponudnikov pri razvoju turističnega proizvoda weU- ness; · Sodelovanje ponudnikov »kolesarskih« in »pohodniških« storitev pri pripravi razvojne strategije za turistični proizvod kolesarjenja in pohodništva v Sloveniji; - Aktivno partnersko sodelovanje »MICE« pri razvoju kongresnega grozda; · Sodelovanje pri razvoju in trženju ino- vativnih trženjskih turističnih proizvo- dov; · Prijava vaše ponudbe za najboljšo turi- stično Idejo v letu 2004; · Vključitev vaše ponudbe v projekt »Pri- poroča STO«; · Sodelovanje v programih usposabijanja »Turistične akademije STO«; · Sodelovanje pri pripravi partnerskih ak- tivnosti za leto 2005 in njihovi izvedbi v letu 2004. NAOOJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI • Tema leta 2004 bo vstop Slovenije v EU, STO pa ob tem pripravlja celovito promocij- sko kampanjo, z nadgradnjo programa tržnega komuniciranja slovenskega turizma. O vsebini in kreativnih rešitvah preberite na straneh 6 In 7. Tl'.IZNE RAZISKAVE IN ANALIZE • TUR!ZEM • 10 R ~ . . • NADALJEVANJE S PREJŠNJE STRANI 3. ODDELEK ZA INFORMACIJSKI SISTEM IN E-POSLOVANJE Pomemben dosežek predstavlja v letu 2003 vzpostavitev novega uradnega slo• venskega turističnega portala www.slovenia-tourism.si, ki se je v letu občutno povzpel na uvrstitvenih lestvicah mednarodnih iskalnikov, hkrati pa pribli- žal on-line trženje Slovenije kot turistične destinacije nivoju razvitih evropskih dr• žav. Portal omogoča tudi konkurenčno tr- ženje slovenske turistične ponudbe na spletu pod skupno blagovno znamko. V letu 2004 želimo predvsem nadgraditi turistične (www.slovenia-tourism.si), po- slovne (www.slovenia-tourism.si/board) in novinarske strani (www.slovenia- tourism.si/press) z novimi vsebinami, a- plikacijami in funkcionalnostmi s poudar- kom na uporabnosti in kreativnosti pred- stavitve, vključiti on-line rezervacijski si- stem v portal www.slovenia-tourism.si, postaviti uporaben sistem za podporo odločanju ter izvesti aktivnosti tržnega komuniciranja v sodelovanju z ostalimi oddelki STO. Vaše priložnosti Na turističnih straneh: - Možnost lastne atraktivne predstavitve in trženja svoje turistične ponudbe povprečno več kot 100.000 domačim in tujim obiskovalcem naših spletnih strani na mesec (s podrobnejšim opi- som v štirih jezikih in fotografijami ter povezavo na lastne spletne strani); - Sprejemanje povpraševanj po rezerva• cijah (beležimo povprečno skupaj več kot 1000 povpraševanj na mesec); - Možnost predstavitve ponudbe v zad• njem hipu in ponudbe meseca; - V kategoriji zanimivo brezplačna obja- va novosti in drugih vaših zanimivosti; - Pridobitev lastnega spletnega naslo• va (npr. www.slovenia-tourism.si/ime- ponudnika); - Priložnost za predstavitev turistične ponudbe manjših ponudnikov; - Pasično oglaševanje. Na poslovnih straneh: - Objava vaših novosti zanimivih za strokovno javnost (kaj je novega); · Spremljanje aktivnosti STO, aktualnih razpisov, novosti s trgov, strateških do- kumentov, statističnih podatkov in trž- nih raziskav ter analiz kot pomoč pri načrtovanju vaših nadaljnjih aktivnosti, pripravi poro čil in spremljanju trendov;- - Prijava na sejemske in borzne pred- stavitve, turistične delavnice, sreča ­ nja, delavnice, usposabljanja v orga- nizaciji STO. Pri pripravi vsebine programa dela STO za leto 2004 so sodelovali: vodje posa- meznih oddelkov STO in zaposleni na STO, vodje predstavništev in informativ- nih uradov STO v tujini, projektni tim, strokovni svet in Ministrstvo za gospo• darstvo. Pri pripravi programa dela smo upoštevali vire: STO, Statistični urad RS (SURS), Svetovna turistična organizacija (WTO), IPK lnternational, European Tra• vel Commission (ETC). Svetovni turizem leto 2003 zaključil z dobrim odstotkom minusa -kakšni so izgledi za naprej To, da je mednarodni turizem leto 2003 zaključil z 1,2 negativne odstotne točke, je bilo bolj ali manj pričako­ vano, so povedali na Svetovni Turistični Organizaciji, ko so 27. januarja lansirali prve preliminarne podatke za preteklo turistično leto. Negativni vplivi gospodarske recesije, iraške vojne in sarsa so bili enostavno premoč­ ni, a strokovnjaki vendar napovedujejo, da bo leto 2004 pokazalo precej bolj svetlo sliko. Leto, ki se je izteklo, je tako bilo za pofo.. vatno in turistično industrijo še eno izjem• no težko. Iraški konflikt in predhodna vi- soka stopnja negotovosti je narekovala depresivno situacijo predvsem v prvi četr­ tini leta. Nepričakovani izbruh sarsa je pri- peljal sicer stabilno rast v azijsko-pacifiški regiji do nenadnega začasnega zastoja · mnoge destinacije so v maju in aprilu za- beležile upad turistov kar za več kot polo- vico. Čeprav so se po zajezitvi širjenja vi- rusa turisti hitro začeli vračati, pa do kon- ca leta ni bilo več mogoče nadomestiti iz- pada. Dolgo pričakovana gospodarska oži- vitev, ki se je začela kazati v zadnjem če­ trtletju, pa vseeno ni uspela zadostno sti- mulirati turistično povpraševanje. Čeprav se j~ situacija ieko·~~ta iz-"' boljšala in so se v drugi polovici leta začele vračati pozitivne številke, pa to ni rešilo vseh destinacij, kot tudi ne skupnega števila mednarodnih priho- dov • preliminarne številke, ki jih je zbrala Svetovna Turistična Organiza- cija, kažejo, da je obseg mednarod• nega turizma, merjen v številu med- narodnih prihodov, padel za dober odstotek (1,3 odstotke) na 694 milijo- nov. To pomeni, da je leta 2003 pre· ko mej svoje domovine potovalo za 8,5 milijonov manj turistov kot leta 2002, ko jih je bilo 703 milijonov. Ta rezultat Je tesno povezan z nepričako· vanim padcem 12-ih milijonov prihodov (minus 9 odstotkov) v Aziji in Pacifiški re· giji, zaradi sarsa. Poleg tega so se s pad- cem soočili tudi Ameriki (minus 1 odsto- tek), medtem ko je Evropi uspelo zadržati raven leta 2002 (o-odstotni porast). Bližnji Vzhod in Afrika sta se hitro pobrala in za- beležila najboljše rezultate med regijami - Bližnji Vzhod je obiskalo za 10 odstotkov več turistov, Afriko pa pet. Na ravni podregij je mogoče opaziti vrsto zanimivih preobratov v trendih. Prejšnji zmagovalci se zdaj niso izkazali najboljše. Severovzhodna Azija je zabeležila 9-od- stotni padec, Jugovzhodna Azija pa kar 16-odsotnega, medtem ko se je Južna Azi- ja po dveh težkih letih vrnila s 17-imi od- stotki plusa. Oceanija je prav tako izgubi- la (minus 2 odstotka), po dveh sušnih le- tih pa sta se izkazal i Južna Amerika (plus 12 odstotkov) in Karibi (plus 8 odstot- kov) . Severna Amerika je bila edina po- dregija, ki je že tretje leto zapored konča­ la leto z izgubo (minus s odstotkov). V Evropi sta Zahodna Evropa In Južna/Me- diteranska Evropa čutiU posledice kombi- nacije slabega gospodarskega stanja - ne- katere glavne emitivne evropske države so blizu ali celo v gospodarski recesiji - in pa močnega evra. Mednarodni turistični priho- di v Zahodni Evropi so se tako zmanjšali za 1 odstotek, medtem ko je Južna Evropa, ki je bila doslej praktično nedotaknjena s strani 11. septembra in njegovih posledic, leto končala na pozitivni ničli. Kar se tiče potovalnih navad, je mogoče reči, da je bilo vidno nadaljevanje tistih trendov, ki so prevladovaU že doslej. Na- daljuje se večja priljubljenost destinacij, ki so bližje domu, poudarek je na individual- nemu, neorganiziranemu potovanju. Vsi trije glavni negativni faktorji iz lanskega leta so znatno prizadeli prav potovanja v bolj oddaljene destinacije. Leto 2003 ni bilo prav naklonjeno poslov- nemu turizmu. Organizatorji potovanj so prav tako delovali v precej nenaklonjene- mu okolju. Nadaljevale so se rezervacije zadnji hip, popotniki pa se še naprej radi zatekajo k »naredi sam« (DIY) principu, pri čemer ogromno pomaga prav inter- net. Nizkocenovni letalski prevozniki so ohranili svojo prednost, še posebej v Evropi. Po podatkih mednarodnega transportnega in turističnega svetoval- skega podjetja Airclaims so poceni letal- ske družbe v letu 2003 predstavljale kar 11-odstotni delež sedežev v Evropi, med- tem ko je bil ta leta 2000 le s-odstoten (v Veliki Britaniji je lani zrasel s 11 odstot- kov leta 2000 celo na 31 odstotkov v letu 2003). Po 11. septembru -;o - torel~tevilke"" mednarodnih prihodov ie drugk nega- tivne. Spomnimo se, da se je leto 2001 zaključilo z 0,5-odstotnim minusom, leto 2002 pa obrnilo na 2, 7 odstotkov nad ničlo. Pregled zadnjih treh let (2001 do 2003) pokaže nekaj zanimi• vih ugotovitev. Primerjava lanskih šte- vilk mednarodnih turističnih prihodov z mileniumskim top letom 2000 poka- že, da ostaja neto porast še vedno 7 milijonov oziroma t odstotek. Razen Amerik je bila ta evolucija v vseh regi• jah pozitivna, čeprav v primeru Evrope (plus 2 odstotka) in azijsko-pacifiške regije (plus 3 odstotke) zgoij skromna. VeUko presenečenje je Bliinji Vzhod, ki je pridobil kar 27 miUjonov prihodov (plus 27 odstotkov). Kljub težkim raz. meram so driave v regiji, kot so Zdru- ženi Arabski Emirati, Saudska Arabija, Egipt, Sirija, Jordanija, Libanon in Oman, ves cas izboljševale rezultate, pri čemer jim niso prav nič pomagala intraregionalna potovanja. . ~< Velik poraženec glede obsega potovanj ostaja Severna Amerika, ki si je v treh le- tih nakopičila ka r za 14 milijonov priho- dov izgube (minus 15 odstotkov). ZDA, glavni emitivni in receptivni trg na ame- riški celini, se še vedno bojuje, da bi pre- segla učinke 11. septembra in posledično protiteroristično vojno. Kažejo se znaki izboljšanja, na primer v Karibih, a popo l- ne ozdravitve še ni. Takoj za Ameriko pa pride Zahodna Evropa, ki si je nabrala manj izpada, a še vedno nezavidljivih 3,7 milijonov (minus 3 odstotke). K temu je pripomogel upad čezoceanskih poto- vanj, večinoma iz Amerike, in pa šibka ekonomija. Kako pa situacijo komentira WTO-jev svet ekspertov Bill so si edini • kot glavne faktorje, ki so obvladovali leto 2003, so izbrali iraš· ko vojno, sars in upočasnjeno gospodar• sko situacijo v nekaterih glavnih emitiv• nih destlnacijah, ob tem pa še razmerje med evrom in dolarjem. Mnogi so pre- pričani, da so se začetna zelo negativna pričakovanja glede vpliva iraške vojne izkazala kot preveč pesimistična, in da bi se leto zaključilo boljše, če seveda ne bi bilo sarsa, ki je imel globlji in bolj daljnosežni vpliv od neposredno vplete- nih držav. Ne gre pa spregledati, da v svojih ocenah skoraj niso omenili terori- stičnih napadov, ki so se zgodili tekom leta, kar pomeni, da njihovi uč in k i niso tako relevantni. Strinjali so se, da je leto 2003 ponovno potrdilo in utrdilo pomen domačega turiz- ma In potovanj v bUžnje destinacije, pa seveda trenda rezervacij zadnji hip in DIY počitni c. Tudi strinjanje glede povečane tekmovalnosti med destinacijami in pod- jetji - še posebej s poudarkom na ceni, ni n ič presenetljivega. Prav nič novega tudi niso diverzifikacija in inoviranje na po- dročju razvoja produktov in marketinga. Uspešnost vsekakor ni bila enaka v smi- slu regij oziroma segmentov, čeprav so se strinjali o vsesplošnem padcu donosnosti. To se je zaradi padca potovanj v oddalje- ne destinacije bolj čutilo na pod ročju le- talskega prometa in bolj kakovostnih na- mestitev, medtem ko so bili poceni pre- vozniki in poceni namestitvene zmogljivo- sti bolj uspešne, saj jih je podpiral porast domačega turizma in intraregionalnih po- tovanj. Trg križarjenja je prav tako zabe- ležil pozitivne rezu ltate - po podatkih Cruise Li ne lnternational Association (CLIA) se je število potnikov v prvih deve- tih mesecih 2003 povečalo za 12 in v zad- njem četrtletju za 9 odstotkov. V letu 2003 bi naj ta segment (v svetovnem me- rilu) dosegel 9,6 milijonov potnikov. Za leto 2004 so eksperti, ki sodelujejo v pa- nelu, na splošno optimistični - in sicer na osnovi pozitivnih znakov obnove ekonomij v ZDA, na Japonskem in v Zahodni Evropi in pa svetovnih geopolitičnih konfliktov. Nad letom 2004 pa vseeno visi nekaj stra- hu - nekaj zaradi možnega ponovnega iz- bruha sarsa, čeprav se strinjajo, da bi v tej situaciji ogrožene države znale hitro in učinkovito odreagirati, bolj kot sars pa zna rezultate ogroziti gospodarska situa- cija. V letu 2004 pa bi naj vendar skupaj s pričakovanim izboljšanjem gospodar- skega stanja in vrnitvijo potrošniškega zaupanja ponovno pridobil tudi poslovni turizem. Po podatkih Meeting Professio- nals lnternational (MPI) bi naj leto 2004 prineslo 3,3-odstotno povečanje potroš- nje s strani načrtovalcev poslovnih do- godkov, kar je več kot pozitivno po 1,1- odsotnemu padcu v letu 2003. Ni; še po go ne ski sp jih no mE Pr Za za na ca ga bo še sk, tuc se; Tri na Evi je pe ste ev1 na Ev zc ši re! no njil At ca 1 Nisni trgi in individualni popotniki bi naj se naprej rasli boij kot masovni trg, kar podpira vse večja fleksibilnost, ki jo omo- gočajo nizkocenovni prevozniki in inter- net. Na splošno bi naj pridobil tudi letal- ski sektor, čeprav nekateri ne morejo kar spregledati možnih negativnih učinkov, ki jih lahko imajo bolj stroge mejne formal- nosti in varnostni ukrepi v nekaterih po- membnih destinacijah. ~Vetina •·-..-··-· ~- s~ striiif:. da ;e je svetovna turistična industrija v zad· njih letih dejansko spremenila in da bo v prihodnosti potrebno nenehno plila· gajanje. V tem novem okolju je nego• tovost postala del procesa vracanja v normalno stanje, tekmovalnost med destinacijami pa se je močno poveča· la. Podjetja se bodo vse bolj borila za prolitabilnost. stroskovne strukture pa se bodo s tem, ko potrosniki postajajo vedno bolj zahtevni glede produkta in __ cene, ~~- naprej spreminjale. Podrobneje še Evropa - pogled v leto 2004 Za Evropo veljajo podobne ugotovitve kot za svet v celoti. Nekatere pomembne desti- nacije so še posebej utrpele posledice pad- ca potovanj v oddaljene destinacije, ki so ga povzročili vojna v Iraku, sars in vedno bolj šibek dolar. Francija in Italija sta tako še posebej čutili padec prometa z japon- skega in ameriškega trga. Francija je trpela tudi zaradi stavk in vala požarov v visoki sezoni. Trendi potovanj v bližnje destlnacije so sli na roko državam v Srednji In Vzhodni Evropi, pa tudi domačemu turizmu, ki se je ponekod izkazal za ključnega za kom• penziranje izgube zaradi padca tujih turi- stov. Menjalni tečaji med dolarjem in evrom ter funtom in evrom so prav tako narekovali razpored potovanj znotraj Evrope. Evrozona je izgubila v primerjavi z drugimi destinacijami, saj je vse močnej ­ ši evro višal cene. Vzporedno pa je intra- regionalni promet krojil razcvet nizkoce- novnih prevoznikov oziroma povečanje njihovih regionalnih poti in kapacitet. A učinki iraške vojne in sarsa so se do kon- ca leta konsolidirali in kijub slabosti oziro- TRZNE RAZISKAVE IN ANALIZE_• TUR!ZEM • 11 ma preveUki moči skupne evropske valute bi naj evropski turizem v letu 2004 dosegel povečanje prihodov iz prekooceanskih de- stinacij, še posebej iz ZDA, pa tudi Azije ozi- roma Japonske, pri čemer je potrebno raču­ nati na zaradi sarsa odložena potovanja. Ki- tajska velja za visoko perspektiven trg za leto 2004 in naprej, saj je več držav prido- bilo status dovoljenih destinacij (t.i. ADS Approved Destination Status), kitajsko gos- podarstvo pa stabilno raste. V Evropi največ stavijo na gospodarsko okrevanje Nemčije in Francije, močen evro pa bo najbrž še naprej stimuiliral promet iz evrozone v Veliko Britanijo in iz Velike Britanije oziroma Združenega kraljestva in z emitivnih trgov evrozone, kot so Nemči­ ja, Nizozemska, v države izven evrozone, kot so Turčija, Tunizija in Maroko. Leto 2004 bi naj sploh bilo pomembno za Evropo. Zgodile se bodo Olimpijske igre v Grčiji, pa evropsko nogometno prvenstvo na Portugalskem, WTO pa omenja tudi Evrop- sko rokometno prvenstvo v Sloveniji, od če­ sar naj bi pridobile tudi sosednje države. Posebne pozitivne priložnosti so tu seve- da tudi za države, ki bodo 1. maja 2004 stopile v polnopravno članstvo Evropske unije. Pridobile bodo zaradi samega ugle- da oziroma večje mednarodne izpostav- ljenosti, pa tudi zaradi večjega števila tu- ristov, ki jih bo pritegnil lažji prehod meje. Hkrati pa je mogoče, da se bodo te države soočile s počasno preusmeritvijo v svojih emitivnih trgih iz vzhoda na zahod, ko bodo postopki na mejnih prehodih po- stali bolj kompleksni na prejšnjih emitiv- nih trgih. Srednjeročno pa bodo te države tudi pridobile iz naslova evropskih struk- turnih virov. Po SPOROČILU ZA JAVNOST WTO PREVEOlA IN POVZEIA MIŠA NOVAK ·~~'$- ~~·~- ... --.,. --S::- Anketa med tujimi turisti v RS v letošnji zimski sezoni STO je v sedelovanju s podjetjem Mediano med božično-novoletnimi prazniki začela z izvajanjem Ankete med tujimi turisti v RS v letošnji zimski sezoni v pomembnejših zimsko-športnih središčih po Sloveniji (Bled, Bohinj, Bovec, Cerkno, Maribor, Kranjska Gora, Krvavec, Zreče-Rogla). Anketa bo potekala v hotelskih recepcijah v štirih terminih (med božično-novoletnimi prazniki, po novem letu, v januarju in februarju), izvedenih bo Boo inter;jujev, plVi rezultati pa bodo znani v mesecu marcu. Prispevajte vaše mnenje za anketo o zadovoljstvu z delom STO v letu 2003 V januarju poteka anketa med hotelskimi podjetji, LTO-ji in TIC-i, s katero želi STO pridobiti mne- nje turističnega gospodarstva o delu STO v lanskem letu ter še posebej predloge za izboljšanje poslovanja v prihodnje. S podobnimi nameni bo STO izvedla tudi anketo o zadovoljstvu s turi- stično ponudbo Slovenije med tujimi organizatorji potovanj in turističnimi agencijami, ki so v letu 2003 v svojo ponudbo vključevali tudi Slovenijo. AnaUza letošnjih božično novoletnih praznikov Na podlagi podatkov, ki jih je STO prejela od lokalnih turističnih organizacij glavnih slovenskih turističnih destinacij, je bila zasedenost namestitvenih kapacitet (predvsem hotelov) v božično­ novoletnih dneh v povprečju 70,6-odstotna. Struktura gostov v analiziranih objektih po vsej Slo- veniji je bila v povprečju 27 odstotkov domačih in 73 odstotkov tujih gostov. Na splošno se za to obdobje ugotavlja 0,5-odstotni porast števila prenočitev vseh turistov. Ponovno dober turistični promet v zdraviliščih v letu 2003 Slovenska zdravilišča se v decembru uspešno zaključila celoletno turistično sezono, saj se je število gostov decembra povečalo za 15 odstotkov (domačih za 5,1 %. tujih za 33,1 %), število prenočitev pa za 3,9 odstotkov. Na letnem nivoju je skupno število gostov poraslo za 3 odstot- ke. Kljub nekoliko slabšim napovedim tekom leta zaradi vpliva različnih negativnih dejavnikov na mednarodne turistične tokove se zdravilišča do koma leta zabeležila 5,8-odstotni porast tu- jih gostov, hkrati pa se je za 1,1 odstotek povečal obisk domačih gostov. V lanskem letu je zdravilišča obiskalo 495.416 gostov, od tega jih je bilo 58,5 odstotkov do· mačih in 41,5 odstotkov iz tujine. Med tujimi gosti so tudi v lanskem letu glede porasta naj- bolj izstopali gosti iz sosednje Italije, katerih je bilo skoraj za petino več kot predlani (in- deks 118), tako da so se Italijani po pomenu v strukturi tujih gostov uvrstili takoj za Avstrij- ci (indeks 102) na 2. mesto, sledijo Nemci (98), Hrvati (102), Rusi (110) in gosti iz ostalih evropskih držav (110). V lanskem letu so zdravilišča postala bolj privtatna tudi za goste iz Nizozemske (123) in Izraela (135). Zd ravilišča so v lanskem letu realizirala 2,423.886 prenočitev oziroma za o,8 odstotkov več kot predlani. Za 0,9 odstotkov je poraslo število prenočitev domačih gostov in za 0,7 odstotkov tu• jih. Od petnajstih se je kar enajstim zdraviliščem uspelo uvrstiti v kategorijo turističnih krajev, ki so presegli mejo 100.000 prenočitev (čatež, Dobrna, Laško, Terme 3000, Terme Olimia, Ho- teli Palace Portorož, Radenci, Rogaška, Strunjan, Topolšica in Zreče) . Sprememba v strukturi preživetja dopusta in zdravljenja v zdraviliščih se je odrazila v nadalj- njem krajšanju povprečne dobe bivanja gostov v zdraviliščih, ki se je znižala na 4,9 dni. Hotel• ski gostje so v lanskem letu ostajali v zdraviliščih v povprečju 5,1 dni, gostje v apartmajih 4,7 In v zdraviliških kampih le 4,2 dni. Zdravi lišča se tekom leta v hotelih kljub občasnim prenovam In posodobitvam razpolagala s 3 odstotki (okoli 200) več ležišči kot v letu 2002, hotelska le- žišča pa so bila na letnem nivoju v povprečju zasedena 68,3-odstotno, kar je za 2,1 odstotne točke slabše kot v letu 2002. Ob zelo dobri poletni kopalni sezoni pa lahko pričakujemo tudi Izboljšanje finančnih rezultatov iz poslovanja zdravilišč. Mednarodni turistični prihodi Tržni delež v % Sprememba v % Povprečna letna 2003 - ;, v mio rast v % 2000 1990 1995 2000 2002 2003 1995 2003 01/00 ,. 02/01 03/02 90 - oo mn % Svet Evropa Severna Evropa Zahodna Evropa Centralna/Vzhodna Evropa Južna/Mediteranska Evropa Azija in Pacifik SV Azija JV Azija Oceanija Južna Azija Ameriki Severna Amerika Karibi Srednja Amerika Južna Amerika Afrika Severna Afrika Subsaharska Afrika Bližnji Vzhod 455.9 28o.6 32.3 113.8 39.0 95.5 57.7 28.0 21.5 5.2 3.2 93.0 71.7 11.4 1.9 7.9 15.0 8-4 6.6 9-7 550-4 322.3 41.4 116.7 61.4 102.7 85-6 44.1 29.2 8.1 4.2 1o8.8 Bo.s 14.0 2.6 11.7 20,0 7.3 12.7 13.6 687.3 392.7 46.8 142.8 62.3 140.8 115.3 62.5 37.0 9.6 6.1 128.0 91.2 17-2 4.3 15.2 27-4 10.1 17.4 24-0 702.6 399-8 46.4 141.1 65.2 147.0 131.3 73.6 42.2 9.6 5.9 114-9 81.6 16.1 4-7 12.5 29.1 10.3 18.8 27.6 694-0 400.4 47.0 139.1 67.4 147,0 119.1 67.2 35.7 9.4 6.9 113.6 77.5 17.3 4.9 14.0 30.5 10.7 19.8 30.4 100 58-6 7.5 21.2 11.2 18.7 15.6 8.o 5.3 1.5 o.8 19.8 14.6 2.5 0.5 2.1 3.6 1.3 2.3 2.5 100 -0.5 2.7 -1.2 lj.2 6.7 1.0 57.7 -0.5 2.3 0.2 3-4 7.7 2.0 6.8 -4.7 4.1 1.3 3.8 0.2 0.5 20.0 -2.6 1.4 -1-4 2.3 -3.8 -2.6 9.7 1.8 2.9 3-3 4.8 5.1 8.1 21.2 2.1 2.3 o.o 4.0 6.2 4.4 17-2 5.1 8.4 -9,3 7.2 3.8 3.3 9.7 5.0 12.2 -8.7 8-4 4.7 7.5 5.1 8.7 4.9 -15.6 5.6 -1.4 -3.6 L4 -1.6 o.8 ·2.0 6.5 -0.3 -2.9 1.0 -4.5 0.9 16.7 6.8 o.8 12.5 16.4 -6.1 -4-4 ·1.1 3-2 ·14-4 ·11.2 11.2 -7.5 -3.3 -5.1 2.4 -13.8 -15.1 2.5 ·1.6 -5.0 7.6 4.2 0.1 0.6 0.7 !.7 6.4 3.4 8-4 o.s 11.8 2.0 -5.0 -13.6 12.0 6.8 ·1.2 -8.2 4-4 3.2 2.8 4-7 6.3 3.0 11.1 1.5 4.8 -2.4 4.2 1.8 0.7 6.6 2.8 2.3 6.o 4.9 10.2 2.4 13-7 4-4 -1.3 16.7 10.3 9.5 6.5 27.0 Vir: World Tourism Organization (WTO) Oanuar 2004, začasni podatkO TURISTICNI PRODUKTI IN STORITVE . AVTHJT l( t,JOST v TUR IZMU • TUR 1ZEiv\ • 12 ·~:·,....,,.,.'-' Avtentičnost -konkurenčna prednost slovenskega turizma? Turistične destinacije, ki aktivno privabljajo turiste, želijo svojo drugačnost poudariti in se tako diferencirati od sorodnih destinacij. če njihova drugačnost sama po sebi ni dovolj zanimiva ali je ne znajo pravilno ponuditi, jo pogosto poskušajo "polepšati" ali "uvoziti". Na tem mestu se pojavi problem avtentičnosti. Neavtentična ponudba je sicer na prvi pogled privlačna, saj dopušča večjo svobodo pri oblikovanju turističnega produkta in kratkoročno boljše ekonomske rezultate, ima pa tudi negativne plati. Sporna je predvsem z vidika trajnostnega razvoja, hkrati pa je nemočna pred kopiranjem konkurence. V Sloveniji imamo kar nekaj primerov desti· nacij, kjer prevladuje avtentična ponudba (npr. Sečovlje, Triglavski narodni park) pa tudi takih, ki so pretežno neavtentične (npr. Terme Čatež, Bernardin). Pomembno je, da se pri oblikovanju strategij razvoja turizma zavedamo, da je trenutna ekonomska us- pešnost enih in drugih le eden od kriterijev presoje o tem, katera usmeritev je boljša. Definicije in problematika avtentičnosti v turizmu Eden od razlogov za skromno raziskanost področja avtentičnosti je prav gotovo neo- prijemljivost in nekonciznost pojma same- ga. Avtentičnost lahko razumemo na zelo različne načine - odvisno od namena in konteksta. Vedno si moramo namreč "vreči sidro", v odnosu do katerega bomo avten- tičnost vrednotili. kaz običajev, plesov, ritualov. Neavtentičnost turistične ponudbe se tu lahko kaže v preti- rani pogostosti izvajanja ritualov, poenosta- vitvah obredov, cenejši opremi itd. V to ka- tegorijo neavtentične ponudbe lahko uvrsti- mo tudi številne prireditve in dogodke, ki se izvajajo v relativno razvitih turističnih desti- nacijah, kot je Slovenija (npr. ribiški praznik, kurentovanje). V tem primeru ima "igrana" avtentičnost lahko tudi pozitiven učinek, saj pripomore k ohranjanju ali celo obujanju že pozabljenih ljudskih šeg in domačih obrti. Obstaja pa pri tovrstnem ohranjanju in obu- janju nematerialne kulturne dediščine velika nevarnost, da prikazi zaradi pomanjkanja znanja in strokovnosti organizatorjev in izva- jalcev padejo na raven cenenosti in kiča. Tretji vidik avtentičnosti je t l. muzejski vi- dik. Določeni predmeti, spomeniki ali stav- be, ki predstavljajo turistične privlačnosti, so lahko originali, replike, ali masovno izde- lani artikli. Turist ob ogledu ali nakupu sled- njih sicer začuti, kako naj bi ti predmeti v originalu izgledali, ali pa jih odnese domov za spomin, vendar pogosto z grenkim prio- kusom, da je bil prepeljan žejen preko vode oziroma. da bi lahko enak "ponaredek" ku- pil tudi v domačem supermarketu. GORAZD SEDMAK, GORAZD.SEDMAK@GUEST.ARNES.SI Ali se ohranjanje avtentičnosti v turistični Nujnost usklajene ponudbe ponudbi izplača? Uspešnost vključevanja in ohranjanja avten- Kot je že bilo nakazano, ne pripisujejo vsi ličnosti v turistično ponudbo ni odvisna le od turisti avtentičnosti enakega pomena. Na eni pravilnega pozldoniranja, ampak tudi od strani imamo turiste, katerih osnovni motiv konsistentnosti turistične ponudbe destinaci- turističnega udejstvovanja je sprostitev in je. Turistična destinacija predstavlja sveženj zabava. Ti praviloma pripisujejo avtentično· proizvodov in resursov, ki omogočajo celovi- sti najmanjši pomen. Vikinške večerje v to turistično doživetje. Turistično destinacijo španskih obmorskih letoviščih ali džungla lahko primerjamo s trgovino, ki nudi na orne- palm iz umetnih mas v termalnih zdraviliščih jenem prostoru vrsto različnih proizvodov, - kot dva zelo očitna primera neavtentično- med katerimi kupec - v primeru destinacije sli _ jih prav nič ne motijo. Teh turistov ni turist - izbira (Murphy et al., 2000). Čeprav malo, pa tudi destinacij s tovrstno ponudbo različni kupci ne kupujejo enakih artiklov (in ne. Posebej to velja za destinacije masovne- seveda ne vseh), so nekatere značilnosti trga- ga turizma. vine, kot so imidž, urejenost, širina izbire, ce- Drugo skrajnost predstavljajo eksistencialni novni nivo itd., pomembne za vse. Podobno in t i. "novi" turisti, ki imajo drugačne vred- velja za avtentičnost turistične destinacije. note in življenjske stile, so individualisti in ... ,...,..~~'"~ ..,.._ so "proizvod" korenitih in hitrih demograf- skih sprememb v razvitih deželah, ki pred- stavljajo glavne emitivne centre turizma. Ti turisti so v povprečju višje izobraženi in oko- ljevarstveno bolj osveščeni kot masovni tu- risti. Za razliko od slednjih, ki dajejo pred- nost pasivnemu preživljanju počitnic v smi- slu treh ali štirih S-jev (sea, sand, sun and sex), iščejo izzive, drugačnost, avtentičnost s ciljem učenja, izpopolnjevanja in samoure- sničevanja. če želi turistična destinacija svo- jo avtentičnost uspešno tržiti, sta torej seg- mentacija trga in zavestno pozicioniranje č; pr}gT;damo le nekaj najpomem- bnejših elementov turistične ponudbe, kot so namestitev. okolica, prehrana in animacija, lahko ugotovimo, da se prob- lematika avtentičnosti tiče vsakega od njih. Pomembno je, da so ti elementi med seboj smiselno usklajeni. Turist, ki je občutljiv na avtentičnost ponudbe, se prav gotovo ne bo popolnoma zadovoljil s sicer avtentično hrano in pijačo v oko- lju, v katerem prevladuje tipična arhitek- tura masovnih turističnih centrov, ali pa iz zvočnikov restavracije glasno razbija sodobna plesna glasba. Pri obravnavi avtentičnosti v turizmu imajo strokovnjaki najpogosteje v mislih avtentičnost avtohtone kulture nekega kraja. Sem prišteva- jo poleg etničnih elementov tudi avtentičen odnos lokalnega prebivalstva do obiskoval- cev, tipično arhitekturo, odsotnost človekovih posegov v naravo itd. Kultura je skratka mišljena zelo široko • kot celota materialnih in nematerialnih stvaritev človeške družbe. Avtentičnost v smislu pristnosti odnosa do- mačinov do turistov je običajno v ospredju pri obravnavi relativno nerazvitih turističnih destinadj, kjer se pojavlja problem t. i. "igra- ne avtentičnosti". Domačini, ki ugotovijo, da je njihovo gostoljubnost in način življenja mogoče tržiti turistom, začno iz komercialne- ga interesa igrati vloge, ki jih turisti od njih pričakujejo C,n so za to pripravljeni plačat0. Ta igra že predstavlja neavtentično turistično ponudbo - posebej v očeh t. i. eksistencial- nih turistov, ki "bežijo" iz razvitega okolja, v katerem so vsakodnevno prisiljeni igrati vlo- ge, ki jim jih določa sistem (Cohen, 1988). Naslednji vidik avtentičnosti je vezan na pri- Morda je v praksi še najbolj uporaben kon- cept Hughesa (1995), ki pravi, da je v so- dobnem svetu globalnega, kjer je meja med avtentičnim in neavtentičnim turističnim proizvodom zelo zamegljena, točko razmeji- tve mogoče določiti v uklanjanju ali uporu logiki sodobnega kapitalizma - to je standar- dizaciji, masovni proizvodnji (ponudb0 in dobičkonosnosti kot najpomembnejšemu kriteriju uspešnosti. Prav ti pojavi so namreč povzročili pravi prelom v dotlej relativno počasi spreminjajoči se turistični ponudbi. ključnega pomena. ... ,.:;..~:~":"· ~ ... --. ~:·,>"·'"(,~,. • .;._~dvi- Van Jela, tdi k ,ega nas biti. ske- na- rev- iva- uži- člo- 1der ma- 'po· na- evi- liko ma ato po 1to- oti- ,te- vo- rno tu- os- 01· STO POROCA IN NAPOVEDUJE • TUR!ZEM • 15 Slovenski kongresni grozd je končno tu! Slovenski kongresni organizatorji se po nekaj sušnih letih lahko pohvalijo, da je bilo 2003 najuspešnejše mednarodno kongresno leto doslej v Sloveniji. Pa ne samo s tem! Po desetih letih prizadevanj, da bi v Sloveniji zaživel kongresni grozd, so v sredini januar- ja na strateško razvojni konferenci kongresnega grozda v Cankarjevem domu potrdiU predloženi strateško razvojni načrt grozda in predlagani postopek fonmalne ustanovitve zavoda grozda. Odločili so se tudi za prijavo grozda na drugo fazo razpisa grozdenja, ki ga pripravlja Ministrstvo za gospodarstvo za leti 2004 in 2005. MoJCA MAROVIČ, MOJCA.MAROVlc@sLVOENIA· TOURISM.Sl Kongresna ponudba, razdrobljena po regiji, Poslovaje CCS poteka v okviru strateških po- nima nobenih možnosti za dolgoročni uspeh. dročij sodelovanja (v nadaljevanju SPS): Skupna vlaganja, predstavitev in identiteta Slo- 1. Trženje; venije so glavni pogoji za uspešen nastop na 2. Koordinacija izvedbe prireditev; mednarodnem trgu. To so bili tudi razlogi, da so 3. Razvoj, standardi in kakovost storitev; se podjetja in organizacije na pobudo STO-ja or- 4. Raziskave; ganizirali in skupaj pripravili vlogo na razpis MG 5. Izobraževanje in usposabljanje; • Javni razpis za dodeljevanje spodbud za spod- 6. Organizacija CCS; bujanje razvoja grozdov s ciljem ustanovitve 7. Informaci jski sistem CCS. kongresnega urada • in poimenovali projekt raz- Strateška področja sodelovanja (SPS) pred- voj in zagon slovenskega kongresnega grozda stavljajo dogovorjena področja poslovnega so- (CCS). V prvem letu delovanja grozda smo pri- delovanja in koordinacije med člani CCS. pravili vizijo, poslanstvo in strategijo grozda ter Temeljni strateški ci~1 izhajajo iz analiz In raz. definirali strateška področja delovanja in skup- vojnih potencialov na področju MICE segmen- ne razvojne projekte grozda. ta, kakor tudi strateških usmeritev razvojne in Temeijni namen povezovanja organizacij v okvl- trženjske strategije slovenskega turizma ter ru Slovenskega kongresnega grozda (v nadalje- strateških usmeritev EU. vanju CCS) je povečevanje konkurenčne spo- Strateški ci~1 CCS so naslednji: sobnosti njegovi č lan ic. CCS, kot povezava po- Postati pomembna srednje-evropska desti· nudnikov na področju kongresnega in poslov- nacija za kongresni turizem; nega turizma ter motivacijskih potovanj deluje Uveljaviti sprejeto vizijo "Slovenija · dežela kot koalicija poslovno zainteresiranih partnerjev kongresnega turizma" na pod ročju navede- (vladnih institucij, gospodarstva, turizma In go- nih usmeritev; stinstva, logistike, trgovine, znanosti in kulture). Uveljaviti specializacijo dela in dolgoročno Grozd zagotavlja razvoj skupnih razvojnih aktiv- sodelovanje med posameznimi podjetji in nosti in kakovosti ter predstavlja kompleksno organizacijami grozda; ponudbo Slovenije na mednarodnem kongre- Razviti tesnejše oblike horizontalnega in snem tržišču . vertikalnega poslovnega sodelovanja med CCS predstavija stičišče delovanja sodelujočih sodelujočimi podjetji in organizacijami; podjetij in organizacij. Strokovno podporo delo- Do leta 2010 za 100 odstotkov povečat i ob- vanja zagotavlja Cankarjev dom, organizacijsko, seg poslovanja; informacijsko ter administrativno pa STO. Izvajanje skupnih razvojnih projektov, skup- nih vlaganj in skupnega ustanavljanja no- vih podjetij (1 podjetje); Pridobivanje novih podjetij, ki jih je smisel- no in koristno vklju čiti v grozd (cilj do 2006 10 novih član i c); Bolj izkoristiti lastno znanje in v grozd vklju- čene RR organizacije (novi izobraževalni program do leta 2006); Povezava s podobnimi grozdi v tujini; Povečati dodano vrednost in profitabilnost poslovanja (do leta 2010 za 30 odstotkov); Postaviti sistem razvoja in rasti grozda ter strateških povezav s podjetji in organizacija- mi iz tujine. Strateško razvojni projekti grozda Po začetni prvi fazi projekta bo CCS začel ure- sničevati tudi skupne strateške razvojen pro- jekte: 1. Trženje CCS (namen projekta je zagotoviti celostno podobo in storitveno znamko CCS v skladu s hierarhijo tržnih znamk slaven· skega turizma, kar bo omogočilo povečanje prepoznavnosti Slovenije kot mednarodne destinacije, pripraviti in izdelati promocijske materiale, trženje grozda). 2. lnfonmacijski sistem CCS (namen projekta je uvedba IT sistema za elektronsko poslova- nje na treh ključn i h področjih in sicer v po- vezovanju med partnerji grozda, notranjim poslovanjem in poslovanjem med partner- skimi podjetji. V najširšem smislu vključuje uporabo vseh oblik informacijske in komu- nikacijske tehnologije v poslovnih odnosih med grozdom in partnerskimi storitvenimi organizacijami, ponudniki podatkov, potro· šniki in državno upravo). 3. Projektna pisarna CCS (namen projekta je zagotoviti sistem uspešnega in uči nkovitega obvladovanja skupnih projektov CCS, kar bo omogočilo hitrejšo realizacijo razvojnih ci- ljev). 4- Clanstvo CCS (namen projekta je zagotoviti zadostno število član ic, da bo omogočeno dolgoročno poslovanje grozda oziroma bo grozda lahko deloval po poznanih standar- dih delovanja kongresnih uradov v razvitih kongresnih destinacijah). 5. Standardizacija storitev CCS (ponudba kon- gresne Slovenije je razdrobljena in kupcem ne ponuja enotne metodologije pri izbiri kongresnih centrov. Standardizacija bo pris- pevala k preglednosti in urejenosti ponud- be, hkrati pa bo to tudi pomembna storitev grozda). 6. Izobraževanje CCS (pripraviti celovit pro- gram usposabljanja za člane grozda, ki bo vseboval vsa potrebna znanja za obvladova- nje kongresnih projektov. Poseben pouda- rek bo dan mednarodnim usposabljanjem in pripravi lastnega izobraževalnega progra- ma). 7. Storitve CCS (namen projekta je razvoj do- polnilnih ter komplementarnih turističn i h storitev). Viri: Projekt rozvoj in zogon slovenskega kon- gresnega grozda, Strateško razvojni program slovenskega kongresnega grozda, Zaključno poročilo o izvajanju projektov razvoja grozda 2003 (/. faza) · Rozvoj in zagon slovenskega kongresnega grozda. Na STO vabimo k sodelovanju v projektu »NEXT EXIT -Na Lepše« 2004 Na Slovenski turistični organizacip gledamo na projekt stranskih poti »NOO EXIT - Na lepše« dolgoročno, zato smo pripraviU Program usmerjanja turistov in tranzitnih potnikov na stranske poti in turistične destinacf,e za obdobje 2004 do 2006. MATEJA KUHAR GOLJA, MATEJA.GOLJA@SLOVENIA·TORUISM.Sl če na kratko povzamemo razvojne usmeritve programa Na lepše 2004 · 2oo6: 1. Produkti trženja se spreminjajo v kako- vostnem in vsebinskem smislu · obstoje- če vsebine se bodo prenesle na nove ti- skane in elektronske medije, hkrati se vsebine prilagodijo medijem komunicira- nja in informiranja, projekt se tudi geo- grafsko razširi „ 2. Obstojele organizacijske oblike upravlja- nja in izvajanja projekta se kakovostno nadgradijo • krepitev in nadgradnja obsto- jetega javnega in zasebnega partnerstva, bolj jasno definirane vloge partnerjev, več­ ja angažiranost partnerjev, spremljanje in analiziranje učinkov izvajanja programa. 3. Razvoj novih možnih organizacijskih mo- delov za dolgoročnejše izvajanje programa • krepitev javno • zasebnega partnerstva in mednarodnega so- delovanja, projekt- na organiziranost. 4. Program - sko (vsaj dveletno) planiranje in zago- tavljanje trajnejše- ga financiranja · iz javnih in zasebnih virov. 5. Nadgradnja procesov spremljanja in anali- ziranja učinkov tovrstnega trženja • zlasti pri ponudnikih, uvedba merljivih indikator- jev za spremljanje makroekonomskih, mi- kroekonomskih, finančnih učinkov in spremljanje sodo-kulturnih vidikov izvaja- nja programa. 6. Evropske perspektive • vsebinska in izva- jalska širitev projekta na širše območje EU skozi orodja, ki omogočajo široko pokriva- nje, preko partnerjev. 7. Podaljšanje izvajanja programa na vse leto · milejše zime in zmogljivejša prevozna sredstva ter trendi v turizmu, ki so ugodni za tranzitni turizem preko celega leta, omogočajo podaljšanje izvajanja programa na več mesecev. 8. Ažuriranje obstoječih podatkov za analizi- ranje in za spremljanje učinkov in izvajanje programa • pridobitev podrobnejših podat- kov za vetje segmentiranje skupin tranzit· nih turistov in še boljše ciljno načrtovanje trženjskih aktivnosti. 9. Obstoječim kriterijem snovanja poti se do- dajo novi kriteriji za oblikovanje poti · po- membnost znamenitosti, razvitosVnerazvi- tost regij, kvaliteta gostinske ponudbe, dostopnost. Februarja bo aktivno potekal proces trženja • pridobivanja sodelujočih ponudnikov. Naj še predstavimo pogoje sodelovanja v letu 2004: 1. VODNIK: predstavitev ponudbe za tu ristič­ nega ponudnika s fotografijo, kontaktom in čim bolj konkretno predstavitvijo po- nudbe: 33.000 SIT (+ DDV), vsak naslednji oglasni prostor 27.500 SIT (+ DDV). 2. VODNIK: predstavitev ponudbe za naravne in kulturne znamenitosti s fotografijo, kon- taktom in čim bolj konkretno predstavitvi• jo ponudbe: 55.000 SIT(+ DDV) za dva og- lasna prostora (ki lahko vključujeta narav- no ali kulturno znamenitost in/ali predsta- vitev turistično infonmativnega centra • s poudarkom na ponudbi kraja/ destinacije), vsak naslednji oglasni prostor 27.500 SIT (+ DDV). 3. ZLOŽENKA ZA MNOŽIČNO DISTRIBUCIJO: predstavitev najzapeljivejših izvozov, ki so lahko dosegljivi iz avtocest oziroma glav- nih cest, ter skritih kotičkov. V tem prime- ru gre za naravne in kulturne znamenitosti oziroma pomembnejše turistične centre (t.i. sistem 'detourjev') 33.000 SIT(+ DDV). 4. V vodniku bomo z namenom konkretnega pospeševanja prodaje nadaljevali s siste- mom popustov pri turističn i h ponudnikih (na primer 20 odstotni popust), ki se bodo ob sodelovanju v vodniku odločili tudi za to obliko sodelovanja. 7. slovenski turistični forum bo v Ljubljani, 20. in 21. maja 2003 Program bomo predstavili v naslednji številki, datum pa le rezervirajte! Več informacij mojca.marovic@slovenia-tourism.si. V začetku februarja pri čakujte dopis s povabilom, vprašalniki in pristopnimi iz- javami. Proces pridobivanja sodelujočih v projektu bo potekal in se zaključil do konca meseca februarja 2004. Vaš inte- res nam lahko tudi sporočite na mate- ja.golja@slovenia-tourism.si oziroma te- lefon 01 sil 91 854, ·--~ ... :...C ~ .. -~.;. •.• ~ Kje bo SIW 2004? Oddelek pospeševanja prodaje na STO je začel zbirati ponudbe za nosilca kandidatu- re za SIW 2005. Vsi zainteresirani za prev- zem dokumentacije pišite na jana.apih@slo- venia-tourism.si. Kliknite na vse bogatejše poslovne strani STO Slovenska turistična organizacija vas v okvi- ru prenovljenega portala na 1·1ww.s\ovenia- tourism.si1board redno obvešca o svojih ak- tivnostih (s tenminsl