/ y SLOVENSKA STENOGRAFIJA PO SESTAVU FRANČIŠKA KS. GABELSBERGERJA. PRIREDIL PROF. ANTON BEZENŠEK, OFFICIER D’ ACADEM1E, VITEZ REDA SV. ALEKSANDRA IN REDA SV. SAVE, LASTNIK ZLATEGA KRIŽCA ZA DRŽAVLJANSKE ZASLUGE, ZLATE SVETINJE PLODIVSKE RAZSTAVE IN ČASTNE DIPLOME STEN. JUBIL. RAZSTAVE V MONAKOVEM ; ČASTEN ČLAN CENTRALNEGA STENOGR. DRUŠTVA V MONAKOVEM IN BOLG. STENOGR. DRUŠTVA V SOFIJI, DOPISUJOČ ČLAN I. PRAŠKEGA DRUŠTVA STENOGRAFOV GABELSBERGERSK1H ITD. DRUGI POPRAVLJENI NATIS. LJUBLJANA. IZDALA »MATICA SLOVENSKA*. 1893. .. ■'* SLOVENSKA STENOGRAFIJA VITEZ REDA SV. ALEKSANDRA IN REDA SV. SAVE, LASTNIK ZLATEGA KRIŽCA ZA DRŽAVLJANSKE ZASLUGE, ZLATE SVETINJE PLODIVSKE RAZSTAVE IN ČASTNE DIPLOME STEN. JUBIL. RAZSTAVE V MONAKOVEM ; ČASTEN ČLAN CENTRALNEGA STENOGR. DRUŠTVA V MONAKOVEM IN BOLG. STENOGR. DRUŠTVA V SOFIJI, DOPISUJOČ ČLAN I. PRAŠKEGA DRUŠTVA STENOGRAFOV GABELSBERGERSK1H ITD. PO SESTAVU PRIREDIL PROF. ANTON BEZENŠEK, DRUGI POPRAVLJENI NATIS. LJUBLJANA. IZDALA »MATICA SLOVENSKA*. 1893 . QZOOZ.£,§OS> Tiskara C. Albrechta v Zagrebu. PREDGOVOR. V tej knjigi podam svojim rojakom slovensko steno¬ grafijo v drugem popravljenem natisu. Prvi je izšel že leta 1876 v «Jugosl. Stenografu» v Zagrebu in 1. 1878 v po¬ sebni izdaji. Tekom petnajstih let imel sem priliko, delujoč na strokovnem polju med bratskim narodom bolgarskim, v svojem prevodu Gabelsbergerjevega sestava marsikaj pre- osnovati in popraviti. Obširna parlamentarna praksa me je dosta izurila, a pri teoretičnem prisposobljenju omenjenega sestava za druge jugoslovanske jezike mogel sem tudi svoj slovenski prevod znatno opiliti. Pri tem delu imel sem pred očmi načela, na katerih je osnovana češka stenografija, ter sem tako ustregel resoluciji, sprejetej po mojem predlogu jednoglasno na 1. kongresu slovanskih stenografov v Pragi: « Češki tesnopis naj služi kot merodajno vodilo za prevode Gabelsbergerjevega sestava na vsako slovansko narečje; a odklonjenja od njega, kakor tudi različja med posameznimi slovanskimi prevodi dovoljena so samo na to¬ liko, kolikor to brezpogojno zahtevajo dotične jezikovne ali dialektične posebnosti. V obče pa ima veljati varo¬ vanje j e din s tv d kot glavno načelo, ter se priporoča vsem slovanskim stenografom, ki delujo književno na stro¬ kovnem polju. > Ker je «Tesnopis česky» uveden kot šolska knjiga v srednje šole na Češkem (z odlokom ministerstva za nauk in bogočastje, dne 28. marca 1884. štv. 6024), gojim nado, da bode tudi navzoča knjiga, ki se — kolikor mogoče — — IV — i < vjema s tesnopisom češkim, od višje šolske oblasti odo¬ brena za slovenske oddelke na gimnazijah in realkah. V tem slučaju bom izdaP pozneje še debatno pismo in več o stenografsko čitanko. V dodatku je samo kratka čitanka. Razni moji predniki na tem polju niso imeli sreče. O njih govori poseben članek na koncu knjige, spisan po slav¬ nem strokovnjaku g. prof. Pražaku, članu c. kr. izpitne komisije za učitelje stenografije v Pragu. Njemu in g. prof. Novaku v Rrafoltov^em' imam se zahvaliti za marsikateri dober svet, uporabljen v tej knjigi. Da-li bode moje skromno delo imelo več sreče, kot poskusi mojih prednikov, o tem bo sodila prihodnost. Mene pač pri izdaji slovenske steno¬ grafije ni vodil drug nagib, kakor tisti, ki je izražen v Ga- belsbergerjevetn geslu : Kar sem iznašel, sem izdal, V korist da bo povsodi. Naj vsikdar takšen ideal Učence moje vodi! V Plovdivu, 15. oktobra 1892. A. B. U V O D. c Oe stenografijo (tesnopisom) je moči tako brzo pisati, kakor se govori, Tako pisanje moglo bi se torej imenovati brzopis (tachygrafija); a prvo ime, katero se nanaša na mali prostor, ki ga zajemljejo dotični znaki, rabi se v mno¬ gih jezicih, zato ga bomo rabili tudi mi, Da je stenografija koristna omikanemu človeku, kateri se često peča s peresom, o tem ni dvombe, posebno v današnjem veku, ko se ceni čas jako visoko in ko vse gleda na brzino, A celo nekaterim narodom starega veka zdel se je brzopis potreben; n, pr, Rimljani so imeli svoje brzopisce, med katerimi nam je znan Marko Tulij Tiron in njegov sestav, pod imenom «notae Tironianae». Sploh povsod, kjer je svoboden govor vplival na razvitje države, morala mu je priti stenografija na pomoč; kajti le zapisana beseda ima trajnost, drugače prehitro odzveni in lehko zgine iz spomina, Med novodobnimi narodi bili so Angli- čani prvi, ki so svobodnemu govoru v parlamentu (zbornici) dali važnost; zato se je stenografija pri njih jako lepo raz¬ vila, A pri Nemcih dobila je tehnično popolnost po Fran¬ čišku Ks, Gabelšbergerju, čegar sestav je prenesen na razne druge jezike, vzlasti na slovanske. Sestav, kakor ga mi v tej knjigi razvijamo, je sogla¬ sen z istimi načeli, na katerih je osnovana češka steno¬ grafija in katera so se pokazala prav prikladna vsem jugo¬ slovanskim jezikom v teoriji in praksi, kar smelo trdimo po dolgoletni lastni skušnji, 1 - 2 Stenografija deli se na dvoje: Korespondenčno in de¬ batno pismo. Korespondenčno pismo objema: I. poglavje: nauk o pismenkah in o njih zlaganju v besede; II. poglavje: nauk o krajšanju besedi v stavkih. Debatno pismo objema: nauk o krajšanju stavkov. Za navadne potrebe zadostuje stenografu korespon¬ denčno pismo, s katerim more napisati okoli 80 besedi v minuti; a veča brzina se doseže z debatnim pismom, katero se rabi v zbornicah itd. L POGLAVJE. Pismenke in posamezne besede. § 1. V tem poglavju bodemo videli, kakošne so steno¬ grafske pismenke (znaki) in kako se zlagajo v zloge in besede. Abeceda. Stenografski znaki stoje kakor navadne pismenke med takimi le štirimi črtami: 1 2 ... 3 - 4 Debeleja črta (3) je osnovna, a 1 in 4 zgornja in spodnja krajna črta. Prva (gornja) črta je od druge ravno toliko oddaljena, kakor ta od tretje; a nekaj bolj oddaljena je četrta od tretje. Potrebno je v početku pisati po takih črtah (vsaj dokler se uči I. poglavje), pozneje pa ste dosta dve srednji in nazadnje samo osnovna. Brez črte piše samo izurjen stenograf, vzlasti v debatnem pismu. Opazka: Ako 'se znak v sredi besede oddalji od osnovne črte, mislimo si novo osnovno črto od tam naprej, kjer stoji ta posljednji znak do konca iste besede. Po dolgosti delimo pismenke na male, srednje in velike (dolge). Pri tem pa ne gre misliti na razliko med malimi in velikimi pismenkami, kakoršno imamo v navadnem pismu. Ampak mali znaki se imenujejo v stenografiji tisti, kateri ne polnijo vsega prostora med osnovno in drugo — 4 črto; srednji so oni, ki se razprostirajo med istima črtama, a vsi ostali se prištevajo velikim. Razgledovali bomo najprej samoglasnike, potem pa soglasnike. (Glej na tablici I. abecedo). Pravopis. § 2. Prej ko začnemo zlagati znakove, pomnimo glavno pravopisi o pravilo, ki ga ima stenografija: piši kakor slišiš govoriti, t. j. ravnaj se dosledno po fonetič¬ nem pravopisu. Tako moremo pisati s namesto ^ na koncu besedi (mras = mraz), st namesto zt> sk namesto z7c (niško = nizko), š namesto i (lemeš = lemež) itd. Namesto pike rabi se črtica (-), a drugi ločniki rabijo se večidel tako kakor v navadnem pismu; samo v debat nem pismu bomo našli nekatere izjeme. Samoglasniki. § 3. Samoglasnikov v stenografiji ne pišemo navadno z njihovimi lastnimi znaki, nego jih označujemo v soglas¬ nikih samih s tem, da se vlaga njihov poseben glasoven značaj (karakterističen znak) v dotične soglasnike. To se imenuje simbolično označevanje. A včasih stopi se njihov lasten znak se soglasnikom v edno obliko. Kjer se pa ne bi mogel prisposobiti niti prvi niti drugi način, pišemo samoglasnike z njihovimi lastnimi znaki, kar se zgodi navadno v početku besedi. Karakterističen znak za samoglasnik dobimo, ako gle¬ damo: 1) na mesto, na katerem stoji dotični samoglasnik v lestvici (škali) glasov; 2) na način, kako se izgovarja. Kar se tiče « skale», velja i za visok glas, ter se iz¬ razi simbolično, ako se postavi dotičen soglasnik nekaj više nad osnovno črto; u pa velja za nizek glas, ter se izrazi na protiven način. (Primeri v § 6. in §. 7. bodo to razjas¬ nili). A ako opazujemo, kako se nekateri glasovi proiznašajo, imamo: močen glas a, kateri se izrazi simbolično z n a- debeljeno senčnato črtico predstoječega soglasnika; oster glas ?, izražen z zaostrenjem, ter okrogel glas o, izražen z zaokroženjem ali razširjenjem predstoječega soglasnika. Glas mozeg, most, nož, noč, rob, rod, roj, roka, voda, voščen, vodica, vojska. 3) V vseli ostalih slučajih, kjer se ne more niti prvo niti drugo pravilo rabiti, posebno v početku besedi in za sogl. f, piše se o z lastnim znakom. N. pr. Oton, opat, opica, od, oko, Jožef, forint. 4) Ako se raztegne znak za o, tedaj znači oe. To se more ravno tako stopiti, kakor o; a pri simbolizovanju deli se na dvoje o + c. Med njima se more j izpustiti, n. pr. moje, Noe, rojen ; bojen, doječ, lojen, koje, poet, poje. Opazka. Pri to, so in jo na koncu beseii more se o narobe pi¬ sati; n. pr. leto, mesto, dajo, čakajo, rajajo, pojo. — 9 — Vaja. (Glej tab. §.) Aorist, boben, bodalo, col, čoham, domovina, dolina, Eol, Foča, gozd, gosenica, godec, hoja, hotel, jod, jagoda, kopač, koračim, korito, lopata, loz (los), limona, monopol, nos, nosorog, očala, okolica, opisan, opera, potok, pozor, ponos, pero, roman, rodoviten, rosa, soba, sokol, Soča, šolar, šolarica, stol, stoječ, tovariš, topol, točim, vojak, vojvoda, zob, železo, žoga. Dvoglasniki. § 9. Ako se srečata dva samoglasnika skupaj, kar se zgodi večidel le v tujkah, more se prvi samoglasnik sim- bolizovati ali stopiti, ako je to mogoče po gornjih pravilih, a drugi samoglasnik se piše z lastnim znakom. Taki so: eo , eu, ou, iu , io, ai , itd.; a zlog mora se iz grafičnih (pismovnih) obzirov pisati narobe kot ua. N. pr. Leon, Eol, Aida, Aurora, aula, Kalakaua, Jona, kaos, idiot, Sion. Soglasniki. § 10. Kadar se nahaja čist samoglasnik med soglas¬ nikoma, to se spojita njuna znaka s tenko črtico, t. j. po¬ sredno ali na široko. Ako pa med soglasnikoma ni samo¬ glasnika, spojita se neposredno (na tesno); kajti če bi bila zjedinjena dva prosta soglasnika posredno, tedaj bi trebalo po § 4. čitati med njima e. Neposredni način zjedinjevanja ali spajanja rabi nam torej pri sestavljenih soglasnikih ali pri «zloženi konzonan- ciji», kakor so: dr, 7cj, pl, zv, rv itd. To se vrši na trojen način: a) tako da se posamezna soglasnika stopita v eden občen znak (stapljanje); b) da se vpiše drug znak v drugega (vlaganje ali vpletanje); c) da se zjedinita dotična znaka tesno med seboj. Prva dva načina sta važneja od tretjega, kajti imata dosta točno določene «zložene konzonancije». A tretji način rabi se sploh ondi, kjer samoglasnikov ne moremo niti stapljati niti vpletati. Opazka i. Kar je rečeno za dva, velja tudi za tri skupa stoječe soglasnike. Opazka 2. Glede simboličnega označevanja samoglasnika, slede¬ čega za zloženo konzonancijo, treba pomniti: — 10 — Soglasnika, ki sta se stopila v eden znak, veljata v tem slučaju za edno pismenko; t. j. vsa pravila glede izraževanja samoglasnikov v prostih soglasnikih prilagajo se tudi tukaj. A tiste «zložene konzonancije», ki so postale po vza¬ jemnem vpletanju soglasnikov, smatrajo se kot jedmi pis¬ menka le tedaj, kadar se ima v njih samoglas označiti s premeno položaja (t. j. s postavljanjem nad ali pod osnovno črto); a kadar se izrazi samoglas s tem, da se premeni oblika, tedaj se premeni (nadebeli, izostri ali zaokroži) v « zloženi konzonanciji» samo tisti soglasnik, ki stoji neposredno pred samoglasnikom. V sledečih §§ bodemo si razgledali posamezne so¬ glasnike v «zloženih konzonancijah»: najvažneje, kakor so r in v na prvem mestu, a ostale po abecednem redu. J- § 11. V slovenskem jeziku nahaja se cesto soglasnik ; zjedinjen z različnimi samo- in soglasniki. Zato je v našej stenografiji vprašanje o «jotaciji» posebne važnosti. 1) J v svoji pravi obliki kot tenka črtica zjedinja se s sledečim soglasnikom vsekdar prosto; samo v sledeče t, o (is) in h vlaga se tako, da damo tem znakom bolj nagnjen položaj (paralelen z j), in tako dobimo: ji, jc, jh. ( Glej tab. 6.) Prevod primerov. Jereb, jeza, jezik, jelen, jesen; bajka, pajdaš, rajna, vejčica, daj, maj, raj; bajta, dajte, jajce,, zajci, majhen, kajžar. 2) V svoji drugi obliki, kot senčna črtica rabi se / pred a, in «; n. pr. Jakob, jama, jagoda, veja; juha, južen, Juri(j), junak. 3) Mali soglasni znaki prejemajo j v sebe, ako se ne¬ koliko raztegnejo; tako postanejo: ty, Ij, nj, rj in s/; isto tako se podaljšata srednja d in v , ter dobimo in v/. Opazka i. Znaka za Ij in sj sc raztegneta navzgor v podobi elipse, ter se tako ločita od la in so. Opazka 2 . Namesto ktij more se pisati samo kj. (Glej- tab. 6.) 11 Prevod primerov. Ljubim, poljana, peljem, seljak, konj, manj, menjam, njiva, sanjam, gorje, Gorjanec, Pohorje, terjam, klasje, sadje, Madjar, Posavje, Celje, Bukovje; knjiga, zamaknjen, luknja, denar, denarja, denarju, denarje, denarji. 4) Znaki b, p, m, t (st) in i spajajo se neposredno s tenkim j na ta način, da se prekrižajo ž njim samim ali pa z onim znakom, ki za njim sledi; tako dobimo zloge: bje, pje, mje, tj e (sije), zje (žja, Žju, žjem itd.). ( Glej tab. 6.) Prevod primerov. Kopje, kopja, kopju; robje, zobje, zavetje, bratje, listje, listju, listjem, orožje, orožjem, božje. Opazka. Pred o piše se j navadno sč svojim tenkim znakom. ( Glej § 8. j). N. pr. Job, jok, bajonet. 5) Med samoglasnikoma more se j celo izpustiti. (Glej oe). Po tem pravilu se tudi pišejo koncovke: -oje (bije), -zje (zije). N. pr. Marija, siromašija, laje, poje, seje, daje, žaluje, veruje, daruje, bije, čije, nareč(i)je, koz(i)je, lije, sije, krije, mije, vije, (vij), vijemo (vijmo), vijete (vijte), vijo. V a j a. ( Glej tab. j.). Božje oko, jaka volja, gosje pero, lepa suknja, suho listje, milo petje, babje leto, kozja koža, vas Bukovje, malo denarja, petelin poje, Matija seje, seja se nadaljuje, zelenje pokrije celo polje, ivje pobeli njive, sinja knjiga, manja rjuha, kurje oko, kurja juha, pasja noga, goveje meso, goveja živina. R. § 12. Ne manj važčn kakor j, je soglasnik r V «zlo- ženih konzonancijah». Slede torej različni primeri za’ vsak način neposrednega spajanja. a) R se stopi s predstoječimi d, o, t, st, st, v v sku¬ pine : dr, cr, tr, str , str, vr ; a se sledečimi o, d, s , t, z (gornji znak) stopi se v skupine: rb, rd, rs, rt, rz. Znaki za b, /c, m, p se podaljšajo za dolgost znaka za r, ter tako posta¬ nejo: br, Jer. mr, pr. (Glej tab. j. J. 1 h' — 12 — Prevod primerov. Di en, čreda, treiem, truden, strela, struga, strog, štrena, vrana, vreden, vrač; mrčes, strd, borsa, trs, vrt, krst, vrsta, Korzika; breza, breme, brat, brada, brodar, bruto, kres, kralj, kret, krt, krokar, krut, mrena, mrak, mramor, preja, prah, prosim, proga, prekrasen. b) Vpisuje ali vlaga se v znake za c (početno) s, z, zd, i; tako postanejo skupine: cr, Šr, zr, zdr, žv, n. pr. zrel, zračen, zdravilo, žrebec, žrelo. c) Spaja se neposredno v skupinah: rl>, rv, rz (dolnje), rž, — gr, hr, fr, sv, n pr. barbar, barva, rž; greh, grad, gruden, grob, hren, hrast, hram, hrošč, hrib, hrbet, frak, freca, frčim, srebro, srečam. Opazka I. V vseh drugih slučajih, kjer se sreča r neposredno s kakim soglasnikom, postavlja se tesno poleg njega, da se označi zložena skupina. — Isto se zgodi tudi pri vseh drugih soglasnikih, ako ni na¬ veden v sledečih §§ poseben način stapljanja ali vpisovanja. Opazka 2 . Besede s trojno zloženimi konzonancijami, kakor so: brz-a-o, trs, drvo, grd-a-o, stržem, srčen, itd., moremo pisati tako, da se označi poluglasni e, torej: berz-a-o, ters, dervo, gerd-a-o, storžem, serčen, itd.; na ta način se razločujo od: breza, tres, drevo, greda, strežem, srečen itd. (Glej tab. S.) Vaja. ( Glej tab. 8.J Bela breza, brz konj, črno morje, trd dren, gost mrak, rja žre železo,'grda vrana, hrabri vojak brani dom in cesarja, draga kravica, krepki in zdravi, zrel grah, vrel krop, strašen vrag, mali prst, droben prah, presen kruh, grozen potres, mrzel grob, obrita brada, ukraden žrebec, ^strmo b do, srečen kralj, srčen brat, smrten greh, prodan vrt, prebrisan Grk, okrašen grad, podrt hram, srebrn prsten, prazna vreča, krajno krilo, strog stric. V. § 13. Za soglasnik v imamo trojen znak: navadni v, namesto njega v početku besedi včasi tudi f (dolgi in skrajšani) ter krajni v. (Gtej tab. 8.) V « zloženih konzonancijah» zavija se v (kakor vozel) v predstoječe soglasnike: o, o, d, h, m, t, st, š, št, š<\ z, zd, ž ; tako dobimo skupine: ov, čv, dv, hv, mu, tu, stv, šv, štv, ščv, zv, zdv, žv. Prevod primerov. Cvet, čvrst, dveri, dvor, dvojen, hvala, tvor, želva, žrtva, stvar, zver, zvon, zdvojen. 13 — S soglasnikom s staplja se v (v navadni in zmanjšani obliki) v skupino sv; n. pr. svrha, svet, svila, svora, svinja, svak, svit. Opazka /. Posebni znak, katerega imamo za v na koncu besedi, more se v sredini le tedaj rabiti, ako sledi za njim n ali nj\ n. pr. lev, nov, nova, novo, rov, kov, daven, raven, sova, Sava, kava, zdrav, zdrava, zdravo. Opazka 2. Dolgi / (namesto v) more se stopiti z znakoma za t in s v skupine vt (ft) in vz (fz) ; n. pr. vtorek, vtelesen, vzemem, vzidan, vzrok, vzor. Opazka j. V početni v (kot skrajšani /) ulagajta se n, s\ tako dobimo skupine: vn, vs; n. pr. vnet, vnuk, vnesen, vse, vsota, vsojen. Vaja. ( Glej tab. p.) Nova cev, zdrav vnuk, vsekana rana, okovane dveri, vzet cvet, hvalen svak, cerkoven zvon, leva noga, vzeta sveča, vzoren svetnik, divja zver, vnet duhovnik, dvojna žrtva, kriva svora, čvrsto drevo, kraljev dvor, zdrav Švicar, vse ravno, davna želva, lov na divjo zver, nova stvar. H. § 14. Znak za h staplja se z: m, s, t v skupine: /w», hs, lit ( Glej tab. p.). Prevod primerov. Ilmel, drahma, nohti, puhtenje, žehta, Sahs. K. § 1 5. Znak za It staplja se z m v skupino km, a ne¬ posredno se zjedinja It kakor kr z v in s v skupine kv, hrv, ks, kr s. (Glej tab. p.) Prevod primerov. Kmet, kmalo, kveder, kvas, tikva, okvir, pokvarjen, pokveka, Lokva, bukva, cerkva, kvestor, svekrva, Maks, Ksantipa, krstiti, krvav. L. § 16. L se vpisuje (vpleta) v sledeče soglasnike: c, g, h, p, t , st , š, š<\ z, zd, z ; tako nastanejo skupine: cl, gl, hi, ml, pl, tl, s tl, š/, zl, U. V drugih « zloženih konzonan- cijah » p’še se l tesno poleg dotičnega soglasnika. (Glej tab. p ). 14 Prevod primerov. Glas, gledam, gluh, megla, hlad, hleb, ples, plot, plug, plin, kaplja, suplent, toplica, tla, tlak, metla, pošljem, došlec, zloben, zlato, žlica, žleb. Vaja. ( Glej tab. io.) Blag glas, gladen volk, zlata kapljica, toplo mleko, plesniv kruh, plačano platno, gluha deklica, mrzla planina, preplašen zajec, poln klas, vesela mladina pleše, gladek led, bleda luna, glinasta zemlja, mladi kozli, malo plačilo, mlad plod. M. § 17. Znak za m se staplja se sledečim s v skupino mš, z n v skupino mn, a s predstoječim z v skupino zm. (Glej tab. io.) Prevod primerov. Tomšec, temno, umen, umna, umno, Kamnik, omnibus, čumnata, zmaga, zmaj, zmožen, zmešan. N, nj. § 18. Oba znaka moreta se vlagati v predstoječe so¬ glasnike: g, /*, z, š, ž, vz\ tako postanejo skupine: gn gnj, Im, Jmj, zn, znj, šn, šnj, žn, žnj, vzn\ (za vn glej § 13. op. 3.). (Glej tab. io ) Prevod primerov. Gnezdo, gneča, gnus, gnida, gnojen, mahnem, usahne, znak, značaj, znojen, pozno, košnja, prošnja, vožnja, vznemirjen. S, š. § 19 O skupinah sv in vs govori § 13. 8’ se zjedinja neposredno v sledeče skupine: sl {zb), so, sg {zg), sl, sm, sn, sp, sh, sr, — Tos, ps, sc. ( Glej tab. io) Prevod primerov. Zbor, sicer (scer), zgaga, slana, slina, slon, sluh, smešen; smola, smrad, smreka, spadam, spoštovan, spuščam; psi, gips, psu vam, Kserks. (Kako se pišeta s in š na koncu besedi, o tem pri¬ merjaj § 4. op. 2.) N. pr. smes, nos, naš, baš, laž (š), miš, padež (š), imaš, poznaš, vidiš, loviš. — 15 Vaja. (Glej tab. it.) Svoboden zbor, sladka smetana, sinočna slana, sladko spanje, srečen Solon, smešna spaka, spleten svitek, stekli psi, strašen slon, slep sluga, svršen srok, vesel svet, skončani posli, sraka svari mlade, srab srbi, vidiš naš Niš. T. § 20. Znak za i more se neposredno spojiti v sledečih skupinah: čt (št), t%. [Za tr glej § 12 a), za tv, ft § 13,. za ht § 14,1. (Glej tab. II.) Prevod primerov. Pošten, mošt, kaftan, žlahten, plahta. Neposredno spajanje. § 21, Da postane stenografsko pismo kračje in hitreje, smemo tudi v polnih zlogih rabiti stapljanje in vlaganje ali vpletanje, vzlasti ako je med dotičnima soglasnikoma takov glas, kateri se more izraziti v predstoječem znaku. Na kratko rečeno: mi moremo rabiti tesno spajanje namesto širokega, ako se ni bati dvoumnosti. (Glej tab. ii.) Prevod primerov. Glagol, globa, gora, neham, vihar, gorek, gonim, gol, ogenj, ljubezen, teh, zabava, komet, komar, kos, kost, gost, tihost. Izpuščanje glasnikov. § 22. Včasi morejo se nebitni ali manj važni samoglas¬ niki celo izpustiti, ako pismo s tem kaj pridobi glede svoje brzine in spretnosti. Takošni samoglasniki nahajajo se često v padežnih koncovkah pri sklanji ter v osebnih končnicah pri spregatvi. Posebno gledamo iznebiti se samoglasnikov a in i, kedar sledita za^ t ali f. Biten je samoglasnik v korenu, kjer se tudi točno označuje Izpuščanje sogl. j gl. § 11. op. 5. (Glej tab. 12.) Prevod primerov. Oder, moker, večer, oster, bister, molitev, žetev, mrtev, milostiv, gotov, gotova, gotovo, motika, politika, matematika, pepel, jantar, oltar, čitanka, zidar, živina, život, tedaj, propustil, teta, fabrika, fakt, fantazija, zastava, pastir. 16 — Tujke in lastna imena. § 23. Tujke pišejo se z obzirom na to, kar je bilo rečeno v § 2. glede stenografskega pravopisa, po istih pra¬ vilih, kakoršna so ustanovljena za domače besede. Na mesto z piše se navadno s, ker je ta znak praktičneji v marsi¬ katerem slučaju; n. pr, poezija = poesija, gimnazija = gimnasia itd. Tudi lastna imena pišejo se po občnih pravilih stenografskega pisma, in to najbolje fonetično, t, j. tako kakor se pravilno izgovarjajo; n, pr, Bordeaux = Bordo, New-York = Nju-Jork, Guinea = Gini, Victor Hugo = Viktor Igo (Higd), Loire —- Lear itd. Pri lastnih imenih domačih kot tujih treba jako paziti na jasnost in točnost; zarad tega se tukaj le redko rabi neposredno spajanje v polnih zlogih, niti se izpuščajo taki samoglasniki, kateri se izgovarjajo. (Glej tab. 12.) Prevod primerov. Atlas, ažio, bazis, diploma, docent, fraza, lizika, filozof, gimnazija, humanizem, idea, jus, karakter, kritika, kriza, literatura, moment, nivd, pasiven, poezija, taksa, šef, tribun, vokal, zefir, žandar.^žurnal. Slomšek, Vončina, Vošnjak, Stritar, Prešern, Šuman, Jurca, Schiller, Celje, Maribor, Ljubljana, Novo mesto, Trst, Sredec, Cari¬ grad, Solun, Paraguai, Dunaj, Temešvar, Zagreb, Gradec, Praga, Mo- nakovo, New-York, Besangon, Loir, Bordeaux, Calais, Strassburg, Pe¬ terburg, Upsala. II. POGLAVJE. Stavki. § 24. Po dosedanjih pravilih moremo vsako posamezno besedo stenografski napisati; ako pa vzamemo v obzir cele stavke, kjer beseda besedo razjasnjuje, to moremo še marsi¬ katero skrajšati. Glavno načelo nauka o skrajševanju besedi v stavkih zahteva, da ločimo biten del besede od neb itn ega, Poslednji se označi samo površno ali pa se izpusti, ako se razume po smislu celega stavka. Biten del besede, kateri se mora vsekdar točno označiti, je koren, a nebiten razne končnice in prepone (suliksi). Tako se n. pr. označi samo eden del priponke marlj(iv)ost, sosedst(v)o, stanovit(os)t, slovens(k)i, -s(k)a, -s(k)o. Včasi se izpusti tudi v notranjosti besede kaka pismenka, katera se v mislih lehko dopolni; n. pr. t(a)ko, k(a)j, k(a)r itd. V tem poglavju bomo se često ozirali na slovnico, zatorej je najbolje, da se ravnamo pri lazdelitvi naše snovi po slovenski slovnici. A pred vsem bomo naveli kratice (skrajšanja) za take besede, katere se najbolj rabijo v na¬ šem jeziku, za kakoršne nahajamo tudi v drugih slovanskih jezicih stalne znake (samoznake ali sigle). Ti bodo imeli stalno veljavo isto tako za slovenskega stenografa. Samoznaki. § 25. Pod besedo samoznak ali «sigla» razumevamo torej stalen znak ali stalno kratico za često rabljeno besedo. V slovenščini jih imamo okolo 55; blizo toliko jih na¬ hajamo tudi v drugih slovanskih narečjih in v nemščini. Samoznaki obstoje bodi iz začetnih pismenk dotične besede, bodi iz začetnih in krajnih. V obeli slučajih stoje 2 18 — znaki na osnovni vrsti; samo pomožni glagoli se pišejo na¬ vadno nad vrsto. Potem še imamo nekaj takih samoznakov, kateri ob¬ stoje iz srednjih pismenk dotične besede, ali pa iz samih krajnih; jedni kot drugi pišejo se nad osnovno vrsto. Izjeme delajo samoznaki za «dober», «kje» in «ker». (Samoznake glej na tab, IJ., postavljene po abecednem reduJ. Opazka. Besedice „če, še, že“ morejo se pisati tudi brez e, a tedaj se prištevajo samoznakom, § 26 . Čestokrat zjedinja se samoznak se samoznakom ali s kako drugo besedo neposredno; tudi kadar dobi samo¬ znak kako končnico, pripišemo jo neposredno, ako se ni bati dvoumnosti; drugače pa se piše končnica (sufiks) nad samo¬ znak ali blizo zraven njega nad vrsto. ( Glej tab. ij.j Prevod primerov. Ako se, ako bi, ako bi se, ako le, ako da, ali pa, Avstrijanec, avstrijski-a-o, človeštvo * če se, ne bi, da se, dobrotnik, razgovor, govornik, drugače, državnik, državljan, družnik, družica, društvo, vsekdar, nisem, ne more, more-li, ljudstvo, naroden, narodnost, občina, občinstvo, treba da, treba da se, potreba, potreben, pravica, pripravljen, odpravim, Slovenija, Slovenka, slovstvo, Slovan, Slovanstvo, slo- venski-a-o, premislim, izmišljen, še-le, zakonik, stenograf, stenografija, stenografski, stenografičen, litograf, telegraf, fonograf. Samostalnik in prilog. § 27. Pri sklanji samostalnikov in prilogov dostavljajo se neposredno dotična sklonila; a za predlogom v j ednini se izpuščajo.** Ako je pri samostalniku dvojina ali množina do¬ ločena po predstoječem prilogu, zaimenu ali števniku, za- jedno z dotičnim padežein, tedaj se morajo samostalnikove končnice izpuščati. N. pr. naši oče(tje), hrabrim junak(om), mlademu dekle(tu), suhe trt(e), oba fant(a) itd. (Glejtab. 15 — 20) * Koncovka sivo se piše brez t = svo. ** Tako izpuščanje je pa le tedaj umestno, ako se s tem kaj časa prihrani, t. j. ako je končnica malo obširneja, ali pa, ako obrazuje ta s posljednjim zna¬ kom korena kak ogel, kateri dela pisavo neokretno; n. pr. «pri oče(tu)» prihranimo si lehko dve pismenki, «pri fari» samo edno; pa vendar jo navadno izpuščamo, kajti i obrazuje z r ogel, kar ni tako okretno, kakor pisati bi, li , ni, si, kjer ni takega ogla; zato se v besedah, kakor so «pri meni, pri šoli, na vasi» itd. i lehko izpiše. 19 Opazka. Za predlogom se torej le v jednini izpuščajo padežni dostavki, a v dvojini in množini se pišejo. Ako je mogoče, zjedinja se predlog se samostalnikov, in tako obrazuje „monogram“. Primeri in vaje. Čas zaceli najteže rane. Prijatelj mi reče pri odhodu „z Bogom“. Z žalostnim srcem sem se loč(il)* od brata in sestre. Poleg suhega drveta gori tudi surovo. Ako se z zelenim lesom tako godi, kako se boflepa se suhim godi(ilo). Lovca ni strah strmečih čeri. Kdor si obeta zlate gradove, izmami. Z veliko gospodo ni dobro črešenj zobati. Daj vsakemu, tase često kar mu gre po božjih in državnih zakonih. O lepih besedah ne more nobeden človek žive(ti). Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor mi odpušča(mo) našim dolžnikom. S trebuhom za kruhom. Iz malega rast(e) veliko. Iz Ljubljane do Zagreba imamo po železnici štiri ure. Homerove pesni so polne prekrasnih stihov. Slovenske narodne pesni so jako lepe. Ali z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu. Ze od mladih nog je treba, da se navadiš moliti in delati. Po zimi so noči dolge, a po leti kratke. Večnost je brez konca in kraja. Ako slepec slepca vodi, oba v jamo pad(eta). Stariši so nam za Bogom prvi dobrotniki. Modremu človeku je malo besedi dosta. In kar iz srca pride, Pregovor star pove, Predre kamnito steno, Iz srca v srce gre. Z a i m e n a. § 28. Ker se nahajajo zaimena cesto v govoru, zato je potreba za nje, kolikor mogoče kratkih in spretnih znakov. Večina zaimen je že tako kratkih, da jih ni treba še skraj¬ ševati; a pri onih, ki se skrajšajo, piše se navadno le po- četek in konec, a sredina se preskoči. O zaimenih, ki slede za predlogi, velja isto, kar je povedano v prejšnjem § glede samostalnikov in prjlogov. i. Osebna zaimena. ( Sklatijo glej na tab. 21.) Prevod primerov. Kar je tebi milo, je tudi meni drago. Knjiga je tukaj, pridi sam po njo, ako jo želiš imeti. Bog z vami. Čast ne gre nam, ampak tebi. * Glagolne končnice, postavljene med oklepaje, ne pišejo se v steno¬ grafiji po § 30. * - Ona se joče, a on se smeje. Mi smo mi, vas se ne bojimo. Bog mn daj večen mir! 2. Svojilna zaimena. (Glej tab. 22.) Moj-a-e; mojega, -emu, -era, -im; moji, -ih, -imi; tvoj-a-e; njegov-a-o; njen-a-o; naš-a-e; vaš-a-e; njihov-a-o, njihovih; najin, vajin, njun-a-o. Prevod primerov. Vsak zna razločevati moje od tvojega. Naša hiša je veča od vaše. Naša sreča je tudi vaša sreča. Naši pradedi so storili mnogo dobrega za nas; njihov trud je nam na korist. Slepe miši niso tiče, njihovo telo je pokrito z dlako, a ne s perjem. Lepa naša domovina. Odpusti nam naše dolge! 3. Povratna zaimena. (Glej tab. 22.) Sebe, se, sebi, si, pri sebi, seboj; svoj-a-e, svojega, svojemu. Opazka. „Se“ in „si“ moreta se s predstoječimi glagoli zjediniti v jedno obliko. Prevod primerov. Vsak pred svojim pragom pometaj. Vsakemu svoje. Svoji k svojim. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sete. Stori dobro in ne boj se! On se boji svoje sence. 4. Kazalna zaimena. (Glej tab. 2 j.) Ta, ta, to; oni-a-o, (onega, one, onemu, onih); isti-a-o (istega, iste, istemu, istih); tisti-a-o; tak-a-o; takov-a-o; takošen-a-o; tolik-a-o; tolikošen-a-o. Prevod primerov. Ta človek ima srečo, a oni ima tako nesrečo. Želim isto, kar ti želiš. Bog nas varuj še tega, mi smo že tako ubogi. Pri teh okol- ščinah ne morem niti sebi niti drugim koristiti. S takim človekom se ne smeš družiti. Nismo se nadejali tolikih gostov tako rano. Tisti je mož, ki besedo drži. 5. Vprašalna zaimena. (Glej tab. 2j.) Kdo, kaj, kateri-a o; koji-a-e, čegav-a-o; čij-a-e; kakošen-a-o; knk-a-o; kakov-a-o; kolik-a-o; kolikošen-a-o. — 21 Prevod primerov. Kaj misliš storiti, ako te kdo razžali? Kdo je mar? Čija je ta lepa hiša? Čegav je ta lep klobuk? Ta je moj. Cegave so te knjige? Te so naše. Kako ti je ime? Meni je ime Tonček. Kako se vi pišete? Pišem se Kovač. Kako drevo stoji ob cesti? Kje in kedaj te morem videti? Zakaj se jočeš? S čim sem te razžalil? 6. Oziralna zaimena. (Glej tab. 2j.) Kdor; takošen-a-o. kar; kateri-a-o; ki, koji-a-e; kakoršen-a-o; kolikoršen-a-o; Prevod primerov. Ta mož, ki je tukaj, je moj prijatelj. Žena, katera je pridna, podpira tri ogle pri hiši. Kar z veseljem delaš, gre naglo od rok. Kakoršno drevo, takošno sadje. Kogar Bog ljubi, ta umre mlad. Kdor sc povišuje, bode ponižan. Cesar oko ne vidi, srce ne poželi. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Komur je predobro, ta se hitro naveliča. 7. Nedoločna zaimena. (Glej tab. 25.) Kdo, nekdo, nikdo, malokdo, marsikdo, vsakdo; kaj, nekaj, nič, malokaj, marsikaj; nekateri-a-o, malokateri-a-o; marsikateri-a-o, kak-a-o; marsikak-a-o; vsak-a-o; ves, vsa, vse, vsega, vsemu, vseh, vsem, vsemi. Prevod primerov. Nikdo ne more ustreči vsem ljudem. Vsakdo je svoje sreče kovač. Nič je za oči dobro. Človek mora marsikaj pretrpeti na svetu. Vsaka vas ima svoj glas. Vse za vero, dom, cesarja. Predober oče mora marsikatero hudo besedo od svojega sina čuti. Ravna pravica za vsakega in za vse. 8. Vzajemna zaimena. (Glej tab. 26.) Kolikor — toliko; kakoršen — takošen; nekoliko, nikak, nika- kov, nikakoršen. Prevod primerov. Kolikor premorem, toliko ti dam. Kakoršno življenje, takošna smrt. Za tako delo nikakoršna hvala, to ni nikako lepo. Vaja, (Glej tab. 26.) Spomni se mene, kakor se jaz tebe spominjam. Bog nam stori mnogo dobrot, bodimo jih vredni. Mili prijatelj, tebi za voljo mi ni nikakov trud pretežek. Naši stariši ljubijo nas bolj nego sebe. Gospod, 22 vsmili se nas! Nezmeren človek pokvari si svoje zdravje. Vsak je gospodar v svoji hiši. Kje dom je moj? Vsakdo ljubi svoj rojsten kraj. Komu škoduje lažnivec bolj kakor sam sebi? Katera žival je volku najbolj podobna? Kaj je bolj podobno smrti kakor spanje? Kakemu človeku ne moremo verovati? S človekom, čegar dela niso čista, ne druži se. Ni vse zlato, kar se sveti. Roža, katera ima tako prijeten duh, je kraljica cvetic. Nesrečna je mati, čije otroci niso pridni. Železo, iz katerega dela obrtnik koristno orodje, je važnejše od zlata in srebra. Vse, kar je dobro in lepo, je pristojno za mladenča. Kdor je z malim zadovoljen, ta je bogat. Sreča se smeje zdaj temu, zdaj onemu; danes ljubi tega, jutri onega. Bolje je gotov mir, nego ne¬ gotova zmaga. Ne verujte onim, ki vam se laskajo. Uboga vdova mora se sama brigati za svoje sirote. Ti govoriš isto kakor včeraj, samo z drugimi besedami. Pazi na navade onih, s katerimi živiš. Kje so moje rožice, Pisane in bele? Moj’ga srca ljubice Žlahtno so cvetele. Oh, spomlad je šla od nas, Vzela jih je zima mraz. S t e v n i k. § 29. Arabske številke so že tako kratke, da same po sebi ne potrebujejo skrajševanja; samo okrogli broji morejo se v stenografiji bolj prosto označevati. Navadno pisanje večih brojev je tudi — rekel bi — neka steno¬ grafija, kajti vsaka številka ima dvojen pomen: njena oblika pomeni dotičen broj, a mesto, na katerem stoji, daje ji še posebno ceno (desetice, stotice itd.). A okrogle broje moramo skrajševati, ker nemarno časa pisati toliko ničel, katerih jezik ne izgovarja; lehko bi se pa tudi zgodilo, da napišemo v naglici edno ničlo več ali manj, kar bi bila velika napaka. Za okrogle številke imamo torej v stenografiji posebne kratice: 1) Za desetice malo ničlo pri dotični številki na osnovni črti; n. pr. 1 0 = 10, b„ =50. 2) Za stotice ničlico, postavljeno nad osnovno črto; n. pr, 3° = 300, 4° = 400. 3) Za ti s o č tenko črtico (podobno zmanjšanemu steno¬ grafskemu t* nad črto; n. pr. 4' = 4000. * Tako si moremo zapomniti risoč pausend). — 23 4) Za deset tisoč zjedini se znak za deset z onim za tisoč; n. pr. 8 P = 80000. 5) Za sto tisoč zjedini se znak za sto z onim za tisoč; n. pr. 5? = 50000. Za milijon (1000 x 1000) zložita se dva znaka za tisoč, ter se pridodata dotični številki; n. pr, 3" = 3000000, (Nekateri stenografi rabijo za milijon znak ’ apostrofu po¬ doben nad črto, za bilijon ” itd.). Pri števnikih v raznih oblikah prilagajo se številkam dotične končnice, ako je mogoče neposredno. (Najdolnje tri številke se pa tudi včasi pišejo s stenogr. znaki), (Glej tab. 28.) Prevod primerov. Jeden-a-o, dva, dve, trije, tri, štirje, štiri, štirih, štirim, dvema, s petimi. Dvojen-a-o, 1 rojen-a-o, osmeren-a-o; stoteren. Enkrat, petkrat, desetkrat, stokrat. Prvi-a-o, drugi, drugih, drugim, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi, polovina, tretjina, četrtina, petina. Opazka 1. Tekoče stoletje označi se tako, da se napišete samo posljednji dve številki, a pred njima apostrof; n. pr. '90 ==- 1890. Opazka 2. Odstotke označimo namesto z "/„ samo z u /, a od ti- sočke (pro nrille) samo z ,m /. Opazka j. Ako se ponavlja ista številka, moremo jo za vsako ponavljanje podčrtati; n. pr. 8 = 88, ,3 = 333. Vaja. ( Glej tab. 28.) Nas Slovencev je blizo dva milijona, a vseh Slovanov do roo milijonov. Rim leži na sedmih gričih. Med solncem in zemljo je so milijonov milj daljave. Jeden mesec ima 30 dni, jedno leto r2 mesecev, a jeden vek sto let. Bog vam povrni stotero. Trikrat tri je devet. Kolumb je naš(el) Ameriko 3. augusta 1492. Moj prijatelj je rojen rs. aprila r8S4- Tridesetletna vojska je bila končana in mir sklenjen leta 1648. Slaven čeho-slovanski stenograf Jakob Heger je bil rojen dne 5. julija r8o8, a umrl je rr. maja 1854. Po zakonu so dovoljene obresti s ali 6%. Deseta ura je že bila. Kristus je umrl v 33. letu svoje starosti. Petero ljudi je bilo rešenih iz deročih valov. Šest dni delaj, a sedmi dan počivaj! Koliko ur ima jedno leto? 8760. Mesto London šteje 800 ulic, 550 cerkva in 3 milijone prebivalcev. Glagol. § 30, Glagoli se pišejo v obče po istih pravilih, kakor druge besede, o katerih smo že govorili v I. poglavju. Samo 24 pomožni glagoli se skrajšajo kot samoznaki. Ti se tudi cesto rabijo v govoru, zato je tako skrajševanje potrebno. Končnice glagolov sploh moremo izpuščati, akojegla- golna oblika (oseba, število itd.) dovolj določena po pred- stoječih besedah v istem stavku. * (Glej sprego glagola delati“ na tab. 29) Prevod primerov. Otroci se vesele prihoda matere. Popotnik ve mnogo povedali o svojih potih po tujih deželah. Dobri ljudje žive (živijo) brez straha, upajoč na Boga. Mnogi mladeneč pade v grob v cvetočih letih. Pes, kateri laje, malokedaj grize. Seneka, sedeč med kupi zlata, hvalil je siromašijo. David je postal kralj Židov. Mitridat je vladal 60 let, živel je 72, a bojeval se 40 let proti Rimljanom. Plemenit mož rajše umre, kakor da bi živel sramotno. Ne boj se govoriti resnice. Ložje je ozdraviti telesne rane nego srčne. Dobro dete posluša stariše. Po¬ božen človek je pripravljen vsako minuto umreti. Obetati ni težko, a težje je obljubo držati. Pred sivo glavo vstani. Bodi pripravljen dati življenje za dom in cesarja. Rad čujem slavčeka peti. Dobremu človeku se smili slep berač. Moli in delaj! Solon je rekel: pred smrtjo ni nikdo srečen. Spoštuj očeta in mater in ti bodeš dolgo živel na svetu ter dobro se ti bode godilo. Jaz mislim, da se bode vse dobro skon- čalo, ako je sloga med nami. Tud’ tukaj solnce gre okrog, Dolino vidim, hrib in log; Al’ solnce naše bolj blišči, In hrib naš lepše zeleni. (Sprego pomožnih glagolov glej na tab. jo .— jj.J Kratice pomožnih glagolov razven „hočem“ pišejo se nad osnovno črto. Biti. Prevod primerov. Dolgo sem že iskal tako blag značaj, kakor ga ima ta človek, ki je bil minoli teden pri nas. Jesen je, cvetice so ocvetele, trava na livadah je ovenela. Bodite vedno iskreni, kakor ste bili do zdaj. Ko je Peter trikrat zatajil svojega učitelja, začel se je bridko jokati. Ko je bil Antioh zmagal egipetskega kralja, oropal je Jeruzalem. Ako boš delaven, ne bo ti dolg čas. Ne bodi nezmeren v jedi in pijači. Vi ste nas podpirali v nesreči, tudi mi vas bodemo radi podpirali. Dok(ler) * Glede izpuščanja končnic velja pri glagolu ista opazka, kakor stoji v § 27. pod črto z obzirom na samostalnik. — V deležniku more se tudi končnik -l-la-to izpuščati, razven pri jednozložnih glagolih, kakor so dal itd. — 25 bodete srečni, bodete imeli mnogo prijateljev. Ta mož in ta žena bila sta 25 let srečna v zakonu. Kakor seješ, tako bodeš žel. Srečni smo, ako smo zadovoljni se svojo osodo. Bil bi vesel, ako bi te vidil vsak dan srečnega. Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos. Moei in morati. (Glej tab. 33.) Nikdo ne more imeti vsega, kar bi si želel. Ako bi mogel vsem siromakom pomoči, rad bi jim pomagal. Ako je Bog z nami, kdo more biti proti nam. Komur manjka resne volje, ta ne more kaj dobrega storiti. Moreš-li ločiti strupeno gobo od nestrupene? Se složnimi močmi premoremo jako mnogo. Ne kar veleva mu stan, Kar more, mož je storiti dolžan. Človek je primoran marsikaj storiti, kar mu ni milo. Mlad more, star mora umreti. Ti moraš imeti veselje do uka, ako želiš kaj znati. Kako trdo srce mora imeti človek, kateri muči živali! Boga moramo ljubiti nad vse, a bližnjega ko samega sebe. Vedno moramo biti pripravljeni na smrt. Dokler smo še mladi, moramo se učiti pokorni biti, da bodemo znali pozneje zapovedovati. Kar mora biti, ni treba odlagati. Hoteti. (Glej tab. 33..) Hočeš, nečeš, moraš. Kdor hoče srečen biti, mora biti zadovoljen s tem, kar ima. Človek more vse, kar hoče, ako hoče, kar more. Jaz bi hotel pri tebi ostati, ako me ne bi dolžnost klicala. Moj brat je učitelj, jaz pa hočem postati zdravnik. Bog ve vse, kar je bilo in kar bode; kar on če, se zgodi. Kdor bode hotel, bo prišel na veselico. Kdor hoče živeti in srečo imeti. Naj dela veselo, pa moli naj vmes. Vaja. (Glej tab. 34..) Vsak človek mora biti pošten, ako hoče, da ga drugi ljudje spoštujejo. Dokler prosi, zlata usta nosi, a kadar vrača, hrbet obrača. Ljudje bi bili srečnejši, ako bi bilo več ljubezni med njimi. Človek obrača, Bog pa obrne. Proroki so prorokovali, da bode prišel pred od¬ rešenikom mož, ki bode pripravljal ljudi na njegov prihod. Aleksander je mislil, da bode premagal cel svet. Stari ljudje so govorili, da je bil nekdaj zlat vek, ter da so bili tedaj ljudje jako srečni. Lenuh ni vreden, da živi. Človek ima dve ušesi, a edna usta, da več posluša kakor pa govori. Dajte vsakemu, kar mu gre. Človek mora jesti in piti, da živi, a ne živi, da bi jel in pil. Kdor visoko leta, nizko obsedi. Pii igri dobljeno, pri igri zgubljeno. — 26 — Sraka mlade je svarila: Prevec blizo hiš greste, Vas bo nagla smrt pobila, Niste dovolj pametne. Predlog § 31. Nekatere predloge smo že našli med samoznaki; drugi se krajšajo na ta način, da se izpusti poslednja ali dve poslednji pismenki. A ostali se pišejo po navadnih pravilih. Cesto se morejo predlogi se sledečimi besedami, po¬ sebno z zaimeni (v monograme) zjedinjevati. Za predlogom izpuščajo se končnice dotičnega padeža v jednini. Izjema je pri rodilniku žen. i sred. spola, katera bi bila brez koncovke podobna rod. množine. Opazka. Za tistimi predlogi, ki zahtevajo dvojen padež, ne iz¬ puščamo končnic; na pr. na tem — na to; v tebe —■ v tebi itd. (Predloge glej na tab. jp. po abecednem redu). Bez (brez) blizu, črez (čez), do, iz (izmed, izpod, izpred), k, kraj, med, mesto (na mesto), mimo, na, nad, o (ob), od, okoli, okrog, krog, po, pod, poleg, pred, prek, pri, proti, radi (zarad), raz. razun, s (z, ž, se) skozi, sredi, tik, vkljub, kljubu, vrh, vpričo, vsled, za, zarad, zbog, znotraj, zvunaj, zoper, zraven. Monogrami: Do tega, do teh, od teh, za tebe, za to, pri tem, pod tem, v takem, zarad mene, k tebi, v mestu, na tak način, po noči, pred poldne, po poldne, na pamet, na zdar. Prevod primerov. Šiška je blizu Ljubljane. Razloček med mestom in trgom je znaten. Nad goro vije se oblak. Kdor ni z meno, ta je proti meni. Mimo Celja teče Savinja. Pustite male k meni priti! O sv. Janezu zažiga se kres. Ne odlagaj od danes do jutri, kar moraš izvršiti 1 Bog je z nami, kdo je proti nam. Oče, pri tebi je dobro biti. Poleg suhega gori tudi surovo. V Cerni gori vlada knez Nikica. V tako kratkem času se je mnogo storilo. V tem kraju je dosta vinogradov. Imej zaupanje do nas! Vsak za-se, Bog za vse. V tem trenutku sem mislil na tebe. Solnce je mnogo veče od meseca. Visoko vrh planin stojim, Prid’ vrh planin nižave sin! Ob 2 uri po po poldne pridem k tebi. Po jezeru bliz’ Triglava Čolnič plava sem ter tje, V čolnu glasno se prepeva, Da odmeva od gore. — 27 - Prislov. § 32. Take besede, ki se nahajajo cesto v govoru, treba je pisati stenografu kolikor mogoče krajše, da ložje doseže svoj cilj. Prislove srečamo jako često, pa se tudi dosta brzo izgovarjajo. Kratice prislovov, napravljene so večinoma na ta način, da je izpisan samo njih značajen glas. A dosta jih je celo izpisanih. Kadar je le mogoče, delamo iz njih monograme, t. j. zjedinjamo jih med seboj. (Prislove glej na tab. 36.) Krajevni prislovi: kje (kde), kjer (kder), kjer koli, nikjer, tu, tukaj, tam, tod, tja, sem ter tje, tu pa tam, drugod, povsod, kam, kamor koli, notri, ven, gori, doli, poleg, naprej, predi, zadi, nazaj, vmes, nikod, nikoder. Časovni prislovi: kedaj, nekdaj, tedaj, kadar, nikdar, nikoli, zdaj, potem, potlej, ravno, baš, brzo, skoro, kar, še, še-le, stoprav, že, vselej, vedno, zmirom, včasi, neprestano, spet, drugoč, naposled, vekomaj, danes, jutri, včeraj, nocoj, sinoč, zvečer, letos, lani. Načinovi prislovi: blizu, daleč, celo, kmalo, mnogo, dosti, jako, kakor, nekako, nikakor, tako, posebno, osobito, vsaj, sploh, v obče, prav za prav, namreč, drugače, nalašč, zastonj, skupaj, da, seveda, pač, res, gotovo, sigurno, morebiti, menda, žalibog. Prevod primerov. {Glej tab . j>6.) Rad oslani, kjer pojo, hudobni pesni nimajo. Kakor prišlo, tako prešlo. Tu pa tam se dogodi, da pride bolezen, pa ne vemo odkod. Na visoko planino si želim. Kedaj pa prideš spet nazaj ? Srce nikdar ne da miru, dokler ga ne krije hladna zemlja. Danas tukaj, jutri tam, to je prav za prav geslo popotnikovo. Kamor koli se ozre oko, povsod vidim le gole pečine. Naprej zastava Slave! Pridem kmalo nazaj, a potem greva skupaj. Kakor ti meni, tako jaz tebi. Domovina mili kraj, Kjer visoke so gore, Kjer..zelene so planine, Mile. trate in doline, Cerkve bele kjer stoje. Veznik. § 33. O veznikih velja isto, kar je bilo o prislovu v prejšnjem § rečeno. Nekatere veznike smo že med samoznaki našteli. (Na tab. jj. nahajajo se po abecednem redu.) - 28 — A, ali, ako, akoprem, alio ravno, če, češ, da, da le, da si, dok (dokler), drugače, in, kar, kajti, ker, ko, le. namreč, nego, ni, niti, odkar, pa, posebno, potem, prej nego, predno, saj, samo, sicer (scer), to, ter, toda, torej, tudi, včasi, vendar, zato, zarad tega, zlasti. Bodi — bodi, čim — tem, kolikor — toliko, ne le — ampak tudi, niti — niti, zdaj — zdaj. Prevod primerov. Če je oče junak, bode sin gotovo vojak. Ako si le zdrav, mislim da prideš k meni. Ako bi sirot ne bilo, žarko solnce ne bi svetilo. Ko bi vi vedeli in znali, kaj je čas in kako hiti, vse drugače bi obračali ure in dni. Ako bi se ti hotel učiti, lehko bi se naučil. Ni treba gledati, kje mačka spi, da le miši lovi. Prijatelj in neprijatelj, ječa in svoboda, so protivne reči. Ako ravno nisem bogat, sem vendar pošten. Lacedemonci so bili junaki, dokler so imeli stare zakone. Ako si mož-beseda, povem ti resnico. Ne le prazne besede govoriti, ampak tudi dejanje mora biti. Glej torej, da končaš skoraj tudi to delo. Niti ineni niti tebi, ampak domovini na korist Prej nego spregovoriš, moraš premisliti, kaj bodeš govoril. Odkar se mi učimo, vi igrate. Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš. Kar je preveč, niti s kruhom ni dobro. Od smodnika že smo očrneli In od ognja že smo ogoreli, Pomoč nam ne pride več nobena! Ubraniti Turkom ni se moči: Hajd junaški dokončajmo delo! Odprimo jim vrata le tvrdjavna, Se sabljami jih sprejmimo, sovrage. Bolje nam poginiti je slavno, Nego živim pasti v roke Turkom. Ali predno živi umremo junaški, Bratec brata za slovo objami! Zrinjski. Medmet. § 34. Medmeti se le redko rabijo v govoru in pismu, zato ne potrebujemo za nje posebnih kratic. Opazka. Ako segajo ž njimi poslušalci govorniku v besedo, tedaj se stavijo v stenogramu med oklepaje. — Tukaj moram omeniti tudi besedo „živio“, katera se skrajša z visoko postavljenimi. (Glejtab. jp.) Ah, oh, oj, ha-ha, hi-hi, oho, hajdi, halo, žal, fej, (živio!) Prevod primerov. Hajdi naprej, oh ne nazaj! (Oho!) Oj, kje je moj prijatelj? Oh, težko ubogemu človeku! Oj, koliko dobrega je storil naš vladar. (Živio!) — 29 - O zloženih in izpeljanih besedah. § 35. Predlog se zjedinja v stenografskem pismu na¬ vadno neposredno s korenom; da pa ni treba korenove oblike premeniti, moremo staviti predloge, obstoječe iz malih in srednjih pismenk, zdaj pod osnovno vrsto, zdaj nad njo, da se zjedinijo neposredno s početnim soglasom korena, ne da bi imela ta premena položaja kak simboličen pomen. Včasi se more predlog tudi ločiti od korena, ako postane vsled tega pismo spretneje in jasneje. Predloge delimo na proste in zložene, domače in tuje. Kako se pišejo predlogi, o tem govori § 31.; tukaj je samo vprašanje, kako se zjedinjajo z različnimi koreni. Opazka. To, kar velja o predlogih, velja sploh o predložnih zlogih vsake vrste. (Glej tab. j o. — 4.2.) a) Domači predlogi. i. Prosti. Bez (brez): Bezbožen, bezgrešen, bezploden, bezsramen, bezštevilen. Do: Dobivam, dodam, dodatek, dogovor, dohod, dokaz, dokon¬ čam, dopadam se, dorasel, dostojen, dotikam se, dovoljen. Iz: Izbor, izkopan, izložba, izmislim, izrek, iztok, izum, izučil, izvesten. Na: Nabor, način, nagrada, naliti, namen, natisk, natakar, nauk, nastlan, našalim se, navod, nazebem. Nad: Nadpis, nadloga, nadzor. O, Ob': Oblak, obleka, obraz, obroč, obutje, obresti, ogledalo, otok, objem, obvit. Od: Odlika, od(d)ih, od(d)elek, odkrit, odkup, odpust, odrežem, odstranim, odstopim, odtisk, odtočim. Po: Pobratim, pchvala, pokopan, poletje, poljubim, popravljen, posipan, pospan, postaran, postavljen, postelja. Pod: Podkova, podkup, podložen, podnebje, podpiram, podpis, podrezan, podvezan, podvržen. Pre: Prebivam, preboden, pregled, prekrasen, preljubi, pre¬ obrnem, prepiram se, prepreden, prepuščam, preskrben, prestol, prestrašim se, pretepam, prevzemam. Pred: Predmet, predlog, predpasnik, predgovor. * Predlog ob, kateri se skrajša kot o, mora se pred samoglasom popol¬ noma izpisati, da se ta v soglasu b simbolizuje. Tudi pred r izpiše se ob, ter se zlije ž njim v obr. 30 — Pri: Pridelam, pridobivam, pridružim se, prihodnji, pri(ja)telj, pri(ja)zen, pri(je)ten, priletim, priljubim se, Primorje, priprost, pristav, pritožim se, privoščim si. Pro: Prodam, proklet, prokop, prorok, prostak, prostiram se. Raz: Razbit, razcepan, razdružen, razgled, razgovor, razjarjen, razkrit, različen, razprodan, razrušim, razsadim, raztresen, raztrgan, razvalina, razveselim, razžaljen. S, z: Skočim, sloga, spoštujem, spoznam, sprega, spremenim, spreten, spuntam se, stiskam, zginem, zguba, zgašen. U: Ubog, učen, učitelj, udar, uklenem, usahnem, usmiljen, usta¬ vim se, ustrelim, utihne. V: Vnet, vnesem, vrežem, vržem, vsedem se, vstopim, vtaknjen, vzhoden, vzor, vzrastem, vzidan. Za: Zabodem, začudim se, zahvala, zamorec, zamuda, zanimiv, zapomnim, zapustim, zasluga, zastonj, zatečem, zatožen, zaušnica, za¬ vetje, zavriskam, zavrtim, zavzamem se. 2. Zloženi. Izpoved, izobražen,* sprevodim, napomnim si, navdušen, napredek, nedovršen, nepopoln, neprijeten,** nepremišljen, pripomagam, pripovest, priporočam, zaprisežen, doprinašam, predpostavljen, proizvod, razpro¬ stranjen, sorazmeren, zadovoljen, zapoved. b) Tuji predlogi. (Glej tab. 42.) Ab: Abnormalen, absoluten, absurden, abstrakten. A (d), (ak): Adjunkt, advent, afekt, agregat, akcent, akcept, ad¬ miral, aprobiram, atest. A/ra: Analiza, anagram, anapest, anatema, anatomija. Apo: Apostol, apostrof, apopleksija. Auto: Autonomija, autograf, automat, autokrat, autodidakt. Ko (n): Koncert, koncesija, konflikt, kongres, kolega, komandant, konsekventen, kontinent, kontrakt, kontrast, konstitucija, konvent. Kontr(ci): Kontradiktoren, kontroverza, kontrabas. De: Defekt, definiram, deviza. Dia: Diadem, diagonala, diameter. Di(s): Diskreten, diskusija, disponent, diftong. E(ks); Ekstrakt, efekt, eventualen. Epi: Epilog, epizoda, epitet. Hipo: Hipoteka, hipoteza, hipotenuza. In: Instrument, institut, inventar, ilegalen, ilustriran. * Oni predlogi morejo ostati nezjedinjeni, kateri bi obrazovali dva ogla pri spojenju s korenom. ** Besede, ki stoje pred predlogom «pri», ne smejo se ž njim zjediniti, da se ta ne zamenja z znakom za j. 31 — Inter (intro): Interes, interesanten, interdikt, introit. Kata: Katakomba, katastrofa, katalog, katedra. Met(a): Metonimija, metoda. Mano: Monogram, monolog, monoton. 0(6): Objekt, oficir, okcident, okupiran. Para: Parafraza, paralelen, parazit. Peri (pet): Periferija, perifraza, perfekt. Pre: Predikat, preliminar, predestiniran. Pro: Produkt, profesija, propaganda. Sub: Subjekt, subordiniran, substrat, subtilen. Trans: Transparent, Translejtanija (Translitvanija), transport. Urii: Uniat, uniforma, univerza, univerzalen. Priponke. § 36. Priponke (sufiksi) vežejo se s korenom nepo¬ sredno. Večinoma se pišejo po občih pravilih, a samo ne¬ katere so skrajšane. Opazka: Kadar je poleg korena dvojen sufiks, izpiše se navadno le krajni; n. pr. marlj(iv)ost, mešč(an)stvo, dvorj(an)stvo, koloni(za)cija, uči(telj)stvo, pokrovi (telj)stvo, zakon(it)ost, izbirčlj(iv)ost itd. (Glej tab. jj.J Prevod primerov. -ar: bajtar, čevljar, mesar, mlinar, vratar. -at: bogat-a-o, kosmat, rogat. -alo: budalo, pokrivalo, minalo, oralo. -ec: konec, kupec, palec, ranjenec, slepec, starec, vrabec, zvonec, žaleč. -elj: prijatelj, pokrovitelj, učitelj, izvestitelj, eitatelj* -ev, -ov: bratov-a-o, Janezov, kovačev-a-o, medvedov, očetov, sinov. -ven: daven-a-o, deževen, otroven, raven, slaven, vetroven. -iv: leniv, marljiv, milostiv, plesniv, strašljiv, vabljiv. -ilo: motovilo, perilo, vezilo. -in, -ina: materin, mlin, kolina, množina, pečina, pelin, sestrin, svetlina. -ija: Marija, gimnazija, kolonija, linija, poezija, policija, revizija. -it: bregovit, poki it, razvit, srdit. -ik: bolnik, delavnik, grešnik, praznik, svetnik, učenik, vestnik, veznik, želevnik. -ica: babica, kapljica, kravica, krivica, levica, njivica, ulica, Savica, ženica. -ji, -ja, -je: boja, bratje, divji-a-e, govorjenje, mnenje, korenje, kuhanje, očetje, osvobojenje, pasji-a-e, pinja, poglavje, spanje, svetinja, zelenje, želje. ost : jedinost, izbirčljivost, marljivost, malenkost, kratkost, radost, slabost, starost, važnost, večnost, žalost. * -tatelj in - titelj se pišeta kot t z vpisanim /. — 32 — -t(os)t: grozovitost, ljutost, napetost, prevzet(n)ost, svetost, vnetsot. -s(ki), (-ski)-a-o: gorski-a-o, poljski-a-o, selski, zakonski, ženski; bratski-a-o,' grški, moški; učiteljski; Buko(v)ski, Celako(v)ski, Do- bro(v)ski, kraljevski, cesarski. -s(t)vo" (-sivo): bogatstvo, bra(t)stvo, cesarstvo, človeštvo, čuvstvo, društvo, gospodarstvo, kraljevstvo, potomstvo, prebivalstvo, prijateljstvo, sovraštvo, županstvo, županstva, županstvu, županstvom. -fijšče: kosišče, letovišče, pokopališče, prenočišče, smetišče, strelišče. Sestavljene besede. § 37. Sestavljene besede pišejo se tudi po občih pra¬ vilih; ako bi pa bilo brzini na korist, smejo se celb raz¬ deliti, ter vsaka posebej pisati. Opazka. Samoglasnike o , u, i, kateri stoje navadno zaradblago- glasja v sredini takih besedi, smemo v stenograiičnem pismu izpuščati, ako mu daje to večo spretnost; n. pr. smrt(o)nosen, brat(o)mor, ko¬ ristoljubje. (Glej tab. 4.5.) Prevod primerov. Belgrad, blagoslov, blagotvoren, Bogomila, bratomor, Carigrad, bosonog, brzonog, častiželjen, daljnogled, koristoljubje, kratkogleden, krutorog, letopis, Ljubomir, miroljuben, milosrčen, pesoglavec, Petro¬ grad, polnokrven, polumrtev, poluglasen, radoveden, slavohlepen, smrtonosen, Solnograd, Svetozor, tihotapec, trdoglaven, Vitorog, vrto¬ glav, Zlatorog, žitoroden, životvoren. Atmosfera, beafsteak, bivouac (bivak), birokrat, centrifugalen, centripetalen, filantrop, hieroglif, mikrofon, mikroskop, neolit, peda¬ gogika, pentameter, troglodit. * Po t mora se sk popolnoma ispisati, ker drugače bi dobili ts = c. ** -stvo se piše = svo, a ta znak se more zarad spretnejega zjedinjenja sled g, r, k , f pisati tudi narobe. ČITANKA. Kitica pregovorov. (Glej tab. j6.) Ako ne teče, pa kaplje. Bob ob steno. Bodi gruden, bodi kres, kedar zebe, neti les. Bodi v družbi, bodi sam, bodi sramnega te sram. Bolje pošteno umreti, nego sramotno živeti. Bez muke ni moke. Bez potu ni medu. Bez setve ni žetve. Človek kaže v mladosti, kaj hoče biti v starosti. Človek obrača, Bog pa obrne. Človek se ne izuči, dok živi. Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona. Delaj kakor bi imel večno živeti, moli kakor bi imel jutri umreti. Delavec je vreden plačila. Dober glas seže v deveto vas. Dobro blago se hvali samo. Dobro storiti, pa ne okrog zvoniti. Dokler imam repar svoj, vsak mi pravi „ bratec moj!“ Dokler prosi, zlata usta nosi; kadar vrača, hrbet obrača. Jabelko zrelo pade samo. Kadar denar poide, pamet pride. Kakoršno življenje, taka smrt. Kamen do kamena palača, zrno do zrna pogača. Kar na svetu živi,- vse kmet preredi. Kdor hoče veliko znati, ne sme mnogo spati. Kdor ne uboga, tepe ga nadloga. Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda Kmet z roko, gospod ž glavo. Kogar se bojiš, tega ne ljubiš. Kratka večerja — dolgo življenje. Laž ima kratke noge. Malo govoriti, a veliko povedati kaj velja. Mladost je norost; črez jarek skoči, kjer je most. Ni nesreče bez sreče. Noč ima svojo moč. Nova metla dobro mete. Pazi na besedo, ko pes na kost. — 36 — Prebrisana glava pa priine roke, bogastvo so boljše ko zlate gore. Prisijalo bode solnce tudi na naš prag. Rana ura — zlata ura. Roka roko umiva. Smrt pobira, nič ne izbira. Stara navada — železna srajca. Tisti mi je brat, ki bi mi dobro storil rad. Ura enkrat zamujena ne pride nobena. Več je vredna domača gruda, kakor na tujem zlata ruda. Luči. (Glej lab. Jp.) Globoko pod zemljo koplje rudar; tesna jama, dušeč zrak. Silne grude lomi orodje njegovo; tla se tresejo, ko padajo predenj. Zamolklo zvene udarci po rovu in odme¬ vajo na zemljo, kjer je toli velik dan, tako svež, krepilen zrak. Kdor je gori, ne umeje, kako hudo je živeti dan za dnevom pod zemljo, delati v nepopisni samini in tihoti. Družbe ni; pesen umre, kadar stopi rudar v preduh; raz- govarjati se nima z nobenim človekom, in težko tudi, da bi se hotel. Ali misel se mu poraja za mislijo; reči ni, da bi bile vesele. Tudi tega ne, da se čutila naposled priva¬ dijo tej mračni svitlobi in neznosni tišini; za tako delo ni stvarjeno telo človeško! Kako težko čakajo ti bledi suhotni ljudje trenutka, ko morejo spet na dan, da se požive na čvrstem zraku; videti je, kakor da so pustili spodaj pod¬ zemeljskega delavca in se spremenili spet v ljudi med ljudmi. Tam v siromašnih kočah se vesele življenja z družino, hvaleči Boga, da jih je čuval nesreče. Kadar dela rudar nizko spodaj, nevedoč, kje in kedaj ga čaka poguba, tedaj mu pač prihaja misel na smrt. In roka, katera je toli krepko krušila težko kamenje iz osrčja zemeljskega, omahne osla¬ bela. Glej, prav tukaj nad glavo visi ogromna skala, — kdo mu je porok, da se zdajci ne izproži nanj ? Nekoliko prehudo se strese zemlja, in kameniti sklad ga zasuje; ni- kdo ne bode čul posljednjega njegovega vzdiha. Gori na zemlji smrt ni toli strašna! Tam stoje svojci ob smrtni postelji; ozre se lehko še jedenkrat nanje in se poslovi se slabotno roko. Tukaj utegne umreti, da nikdo ne ve kdaj, izdihniti, ko še nij opešalo telo. Mehak človek ne sme biti! Naj se naposled privadi misli na smrt, dan za V 37 dnevom ji gledajoč v obraz, nekaj mu vender še trepeče v srci, ali je strah, ali samo hipna slabost, kako bi znal ? Posebno če mu žive ljubljenci, za katere mora skrbeti. Na¬ nje misli pri delu, saj ni prilike, da bi premišljal kaj dru- zega! Pred njim se ne razgrinja svet, da bi mu kazal sli¬ kovite prizore: jednakomerno živi od zibeli do groba, ne¬ prestano skrbeč za družino in zase. Zato se mu je že za- rano zresnilo oko. Molče pozdravlja tovariše, kadar se spušča v jamo, resno, kadar prihaja iz nje. Doli pa odbija grude, ne razmišljuje, čemu bodo in kako utegnejo koristiti člo¬ veštvu. Njemu dajo kruh, nevaren sicer, ali kruh venderle. Zato jih ljubi po svoje, in se v jasnejših hipih čuti celo nekako mogočnega, ko se vale pred njim. Tako bode delal v predoru, dokler ga ne spuste v drugo jamo. Tedaj ne bode čutil zaduhlega zraka, ki mu teži prsi, ničesar ne bode vedel o bezglasni tišini, v kateri bode spalo truplo. Ali vender: nikari da bi skoro prišel tisti dan! A. Fantek. Ponočna potnica, Balada po narodnem motivu. (Glej tab. j O.) Po nebu ščip plava, Sumi', šumi Drava . . . »Prepelji, brodnik, me takoj! Oh, meni mudi se; Se predno zdani se, Mi daleč je priti nocoj.“ Po nebu ščip plava, Sumi, šumi Drava . . . Crez reko čoln črni leti; A potnica pozna, Orjaška in grozna Z brodnikom v njem tiho sedi. „Obraz — kost in koža, Tvoj stas — kost in koža . . . Mrtvašk iz ust diše ti puh! Pod čelom prikrita „ Dva oglja gorita . . . Ziv človek si, ali si duh?“ — 38 - „„Kaj znoj si otiraš? Kaj v me se oziraš? Naprej, naprej tiraj svoj čoln!““ In žena vzravna se Glej, veča vse rase: Ves čoln že je skoro nje poln. Po nebu ščip plava, Šumi, šumi Drava . . . Pri bregu! Čoln briti na kraj . . . „Kdo tujka si grozna? O, potnica pozna! Brodnino odštej mi sedaj! „„Za meno smrt bleda, Puščoba in beda Strah, stok in drget pred menoj! Kdo tvoja sem druga? Ime mi je — kuga! Nocoj grem na desni breg tvoj! „„V dom vsak se odpravim, Ljudi vse podavim . . . A tebi naj milost storim! Ne boš čul vpijočih In gledal ne mročih — Zdaj prvega tebe vmorlrn ! “ “ A. Aškerc. Mavrica. (Glej tab. 5 2.) Biserna lestva se vzpenja v oblak, Spušča se onkraj na zemeljski tlak, Mavrica pisana, božji prestol. Angelji hodijo gor in pa dol. Zlate kropilnice v rokah drže, Zemljo prežejno hlade in poje. Gori na stolu pa Večni sedi Kapljici vsaki on srečo deli: Pade na polje — rodi zelenjad, Kane na drevje — obilen da sad, Kaplja na njivi — da žito sladko. Sreča se pušča na sleherno stvar, Kadar zaliva nebeški vrtnar. - 39 - Čas. (Glej tab. 32.) Hitro, hitro mine čas, Ah, ne bo ga več pri nas. Sekunda beži za sekundo, minuta za minuto, ura za uro, dan za dnevom, teden za tednom, mesec za mesecom, leto za letom; a tudi najmanjši čas, ki je minil, ne vrne se ti nikdar več iz morja večnosti. Kateri čas pa imenujemo leto? Leto imenujemo oni čas, v kojem se zavrti naša zemlja jedenkrat okrog solnca. To se zgodi v 365 dneh 5 urah, 48 minutah i 46 sekundah. Leto je ali navadno ali pa prestopno Navadno leto ima 365, a prestopno 366 dnij. Leto delimo v 12 mesecev, ki imajo po 31 in po 30 dnij, le mesec februarij ali svečan ima V navadnem letu 28, v prestopnem letu pa 29 dnij, Čas, kojega zemlja potrebuje, da se jedenkrat zavrti okoli svoje osi, obsega 24 ur ali noč in dan. Dan ima štiri dobe: jutro, poldne, večer in noč. Ob dvanajstih po noči je polnoči. Dnevi, ob katerih smemo delati, so delavniki; ob nedeljah in praznikih počivamo, hodimo v cerkev in molimo Boga. Sedem dnij je jeden teden. Dnevi v tednu so: nedelja, pondeljek, vtorek, sreda, četrtek, petek, sobota Pregovor, pravi: «Čas je denar*; hočemo ga torej tudi mi vestno rabiti, da bodemo vsak dan boljši, umnejši in pametnejši. Hvaležni lev. {Glej tab. 53.) Bil je ubog suženj na smrt obsojen, ker je bil ušel svojemu gospodarju. Prignali so ga v prostorno široko ogrado, ki je bila vsa obzidana, ter izpuste nanj grozovi¬ tega leva. Veliko števil'6 ljudij je gledalo. Ves divji plane lev na siromaka, — pa hitro se ustavi, začne ga z repom gladiti, ter od veselja okoli njega poskakovati ter mu pri¬ jazno roko lizati. Ljudje se čudijo ter povprašujejo sužnja, kako je to. Suženj jim pripoveduje, rekoč: «Ko sem bil vtekel svojemu gospodarju, zbežal sem v puščavi v brlog. Tedaj je priječal ta lev k meni ter mi kazal svojo taco, v katero - 40 — se mu je bil zabodel oster trn. Jaz sem mu izdrl trn, in od tistega časa me je on preskrboval z divjačino; privadila sva se drug drugemu in mirno v brlogu živela. Na zadnjem lovu so naju ujeli in razdružili; zdaj pa se blaga zver veseli, da me je spet našla.» Ljudstvo, kar ga je bilo, zavzame se nad hvaležnostjo zverine in od veselja vpije na glas: «Dobrotljivi človek in hvaležni lev naj živita!» Sužnju se podeli prostost; ljudstvo ga povrh še bogato obdaruje. Zverina dobrotnika svoj’ga pozna, Tud’ človek naj srce hvaležno ima. Prelepe so blage, dobrotne roke, Se lepše človeka hvaležno srce. Velika dobrosrčnost. ( Glej tab. 14 ) Obitelj nekega danskega trgovca v Flensburgu ima v svojem grbu do polovice napolnjeno steklenico v spomin na dobrosrčnost svojega pradeda. Taje namreč služil kot pro¬ stak v bojih, katere so njegovi rojaki bojevali s Švedi. Po zmagonosnej bitki svojih ljudij stal je nekdaj na straži. Hudo ga je žejalo, a le z veliko težavo se mu posreči, dobiti jedno steklenico ola ali piva. Baš je hotel steklenico na¬ staviti, da bi jo izpil, kar zasliši blizu sebe ranjenega Šveda se stokajočim glasom prositi, naj bi mu kdo le nekoliko pogasil veliko žejo. Danec pozabi, da je sam žejen, ter hiti k sovražniku, ki je ležal brez nog — izgubil je bil obe nogi v bitki —- na tleh Prikloni se k prosečemu vojaku ter mu ponudi steklenico. V tem trenotku se vzbudi v Švedu staro sovraštvo proti Dancem in lokavo sproži samokres na blagega moža. Ali samokres poči v stran. Danec pa vzame mirno steklenico, izpije jo do polovice in jo ponudi na to spet siromaku, rekoč: «Zdaj mi dobiš pa le polovico.» Pomlad. (Glej tab. 55.). Pomlad mila Odklenila Svoj veseli nam je raj. Cvetje klije, Radost sije, Zeleni že vrt in gaj. - 41 Zdaj le hiti Vence viti, Oj mladina, zdaj je Sas! Dan zbeguje, Cvet vsahuje, Kmalu mine rožni kras. Zraven tudi Ne zamudi. Poiskati dušni sad! Pomlad ide, Zopet pride — Čas mladosti le enkrat. Davorin Trstenjak. (Glej tab. j6.) Davorin je bil čestit mož, kateri je vse svoje dolgo življenje posvetil znanosti in domovini; kateri je v cerkvi vselej vestno učil preprosti narod večnih resnic in v šoli navduševal tega preprostega naroda sinove za vzvišene ideale, kateri je dolgih 52 let z gorečo besedo in spret¬ nim peresom uspešno in sadonosno deloval v slovenskem slovstvu; kateri se je vedno nahajal v čestiti družbi naših prvih sotrudnikov za slovenskega naroda prosveto in za slovenske literature razcvit, vselej od svoje prve mladosti do sive svoje starosti nam mlajšim uzvišen vzgled neutrudne delavnosti in jeklene značajnosti. Davorin Trstenjak! Kdo ga ne pozna? Star znanec, ljub znanec, drag prijatelj je vsakemu, kdor z nekoliko paz- nim očesom čita naše knjige in časopise. Povsod ga srečavaš v slovenskem slovstvu in že dolgo ga srečavaš, najbrž odkar si pričel čitati Zdaj te pozdravlja ter ti imenuje svoje pravo ime; zdaj si obraz nekoliko zakrije, klobuk nekoliko niže na čelo potisne, da ne "veš prav, je li tvoj znanec ali ne, vender če ga natančneje ogledaš — kmalu se ti pokaže pošteno lice vrlega našega Davorina. Zdaj ti razlaga skrivnosti taram-balte-sekire ter do¬ kazuje, da Skiti niso bili nikdar Slovani; zdaj ti opisuje našo Torklo in Bog si ga vedi, kakšno boginjo še, in te uči, da smo že pred dve tisoč leti bivali na naši zemlji, katera «zdaj grob ima komaj za nas.» - 42 - Tukaj ti pripoveduje veselo vrbovsko smešnico, ondu priobčava zanimiv životopis slavnega rojaka; tukaj zapoje pošteno slovensko pesem, ondu zagrmi z ostro pridigo; tukaj biča v hudi satiri naše filistre, ondu / uvodnem članku kliče k delu in spravi; tukaj ti ljubo in mično sanjari, ondu ti korenito razglablja čudovite skrivnosti našega jezika. S kratka: povsod ga nahajaš, vsak dan ga srečavaš, vsak dan pravim in povsod. Zdaj ti piše slovensko, zdaj hrvaško, zdaj nemško, kakor se mu ljubi, a vedno poln navdušenja za slovanstvo, poln ljubezni za narod slovenski! Da, 1 ubezen, goreča ljubezen do preprostega naroda in sveta ljubezen do znanosti je ves čas njego vega življenja vodila našega Trstenjaka, da je v veselih in žalostnih urah neprestano delal, učil, pisal, navduševal, žrtvoval in trudil se, akoravno je vedel, da mu tako neznaten narod, kakor je naš, njegovega dela in truda nikdar ne bode povrnil, in da ga tisti čas tako malo zaveden narod, kakor je bil naš, ] ikdar ne bode odškodoval za njegove žrtve in napore. Za¬ dovoljen je bil samo s tem, da je znanosti koristil, ter da je tu in tam koga izmed nas oveselil, tu in tam kakšen talent vzbudil. iSpodobi se, da se tudi mi, katere so njegovi spisi tolikrat zanimali in učili, ob novem grobu njegovem ogledamo, kako je živel, kako delal in koliko je storil naš čestiti pokojnik za srečo, omiko in blagost svojega dragega mu naroda. Fr. Levec. Lastovkam. (Glej tab. J j.) Lastovke, oj Bog vas sprimi, Ko po dolgej ostrej zimi Priletele ste nazaj V mirni naš planinski raj! Vi pomladi ste znanilke, Dobre sreče ste nosilke, Kjer svoj dom postavite, Blagost tja pripravite. Gostoljuben strop je moj; Gnjezda svoja nanj pripnite, Tu valite, tu gojite Srečonosni zarod svoj. - 43 - Skrbno jaz vam branil bom Nežni rod in mali dom. Tu nikdo se vas ne takne, In maličev vam nikdo Z roko kruto ne izmakne, — Čuval jaz jih bom zvesto. Pisma iz Pariza. Pisal Anton Bezenšek. (Glej tab. jp.) Prišel sem v «deveto deželo». Po resnici in pravici smem jo tako imenovati, ker sem potoval iz južnih stranij pod Balkanom preko Bolgarije, Srbije, Madžarske, Austrije, Bavarske, Virtemberške, Badenske, Alzacije na Francesko; tedaj je ta le dežela ravno deveta. Pa še v drugem pomenu bi se mogla tako imenovati; kajti kar nam pripovedujejo narodne pripovesti o devetej deželi, česar si more domišlje- vati najbolj goreča fantazija, o čemer bi človek samo v sanjah blodil, to stoji tukaj pred odprtimi očmi. Da, lepa je Francija, krasen je Pariz. Pa je tudi zanimiv, posebno sedaj ob priliki razstave, svetovne razstave, kakoršne še ni bilo, in kakoršne ne bo tako hitro. Prej nego se prekosi to, kar je tukaj izloženega, trebal bo človeški um še dolgo novega bistrenja, pa trebalo bo tudi okoliščin, ki so ugodne za tako delo. Sablje, puške in topovi, ki se zdaj priprav¬ ljajo za boj na vseh straneh Evrope, pač niso ugodna sred¬ stva; za to treba mirnega razvitja narodov. Ako že zdaj ne rožljajo sablje, ne grme puške in topovi, imamo pač nekoliko tudi tej razstavi zahvaliti se. Bilo bi res barbar¬ sko, motiti gledalce teh umotvorov, teh plodov miru in umstvenega delovanja, ki so razstavljeni na Martovem polji Prvi utis, ki ga "dobi človek, ko vstopi v Pariz, je velikansk, vender ne zmeša glave, ni za trenotek, ker gre vse v redu, povsod je neka francoska točnost. Ni onega nereda, šuma in onih zmešnjav, katere vidiš, ko stopiš n. pr. v Carigrad. Pariz je podoben lepo urejenemu vrtu z gredicami in poti, z vsem krasom, kar si ga je mogoče misliti. Orijentska mesta so pa kakor divja šuma, tu pa tam kaka pot, kaka — 44 — steza v breg ali pa nizdolu, kak prazen kot, v katerem si za silo oddahneš od trudne hoje. V Parizu je pa skrbljeno za vse, česar si kdo želi, prijaznost in postrežljivost je ve¬ lika, — če tudi za denar V orijentu pa človek še za denar nič ne dobi; to more jeziti vsakega, ki je vsaj nekaj za- padno-evropskega videl. Prijaznost Parižanov, njih taktnost in spretnost imel sem že prvi dan priliko občudovati. Na vsako vprašanje zaradi te ali one stvari dobiš uljuden točen odgovor. Ako jeden ne ve sam, ta vpraša drugega, a ne da bi poslal tebe k njemu z opazko, kakor na Nemškem: «jaz ne vem, vprašajte druge!» Po teh občih opazkah o Parizu in Francozih, naj po¬ vem katero o življenji na ulicah, kjer prav za prav Parižan živi, kjer on bedi, kajti doma — moglo bi se reči — on samo spi. Živost po ulicah je mnogo veča od one v vsakem drugem velikem mestu. Kakor mravelj je ljudij po ulicah, polni so omnibusi in tramvaji, celo zinirom prenapolnjeni gori do vrha strehe. Pevajoč potujo nekateri od kraja do kraja. Nekateri čitajo časnike med potom, tretji romane, četrti se zabavljajo se sopotnici, peti žvižgajo in uganjajo razne burke, tudi so prijatelji smešnih opazk, a ne da bi koga razžalili. Tujec si med njimi, vender se ti zdi, kakor da si tam doma; nobeden ne gleda v tebi tujca, govori s teboj kakor s starim Parižanom, in če te spravi v zadrego, ker ti ta ali ona podrobnost ni znana, skonča razgovor s kako šaljivo opazko. Pač je to značajno za Parižana in Francoza sploh, da razven svojega mesta in svoje dežele prav malo sveta pozna. On misli, da celi svet govori le francoski, pa se ne uči rad drugih jezikov, a najmanj nemškega. Prostor, ki ga zavzema razstava, meri 90 hektarjev, torej 20 hektarjev več nego 1. 1878. Leži ob krasni reki Seini v treh skupinah: Martovo polje, trokaderski park in ravnina invalidov. Od prve do zadnje skupine, 1500 metrov dolgo vodi mala železnica za osebe, blizu nabrežja Seine. Vlak gre za vlakom, a navadno so vsi vlaki prenapolnjeni do zadnjega prostora. Ob nedeljah in praznikih vozi po 200 vlakov v vsakem pravcu, torej skupaj okolo 400 vlakov samo na tej železnici. Koliko pa še pomagajo paro- hodi pri prevažanji ljudij od Martovega polja do invalid- - 45 — skega hotela in dalje po mestu, to si lehko predstavimo, ako vemo, da je zmirorn na vodi 106 parohodov, od ka¬ terih ima vsak prostora za 250 do 300 ljudij Znotraj po razstavi vozijo se na premičnih foteljih oni, ki so slabih nog, ali pa leni. Pa še jednega zanimivega sredstva za pre¬ našanje oseb iz jednega kota razstave do drugega ne smem pozabiti, to so egipetski osli. Ideja, dopeljati oslov iz Egipta, bila je naravna, ker so hoteli komisarji razstave napraviti v jednem oddelku Martovega polja orijentalsk oddelek. In res, postavili so džamije z minareti, razne turške hiše in kolibe, prodajalnice itd. v vrsto, ter dali temu nadpis «ulica kairska». Ti osli, ki sem jih tukaj videl, so prav lepi in dobro rejeni, niso take mrcine, kakoršne so videti v ori- jentskih mestih. Tudi oslarji so iz Egipta, oni letajo v na¬ rodni obleki za svojimi osli, kadar jih komu posodijo. Kdor se hoče namreč vsesti na osla in jahati po vsej razstavi okolu, plača 3 franke. A sredi meseca avgusta napravila se bo tukaj posebna razstava oslov in konj. Pojdimo dalje! Najzanimivejša za gledanje, a najteža za opisanje je razstava lepih umetnosti. Tukaj je treba barv in čopiča in še česa več, pero je preslabo. Ne upam si napisati druzega kakor obseg in razdelitev te razstave po raznih narodnostih. Razstava lepih umetnosti ima šest oddelkov: 1) Fran¬ coska umetnost od 1 1789 do 1878. 2) Desetletna raz¬ stava od 1878 do 1889 1. 3) Zgodovinski spomeniki, foto¬ grafije, steklenine, zlatarski i lesorezni proizvodi. 4) Slike. 5) Narodna rokodelstva od 1789 do 1889. 6) Gledališčna razstava, noša, stroji, razsvjetljenje itd. Jako zanimiva in obširna je razstava kiparstva. Prostor, določen za francoske umetnike te vrste, ni zadostoval, mo¬ rali so veče kipe postaviti po kavarnah, ki so okolo palače in celo po vrtu. Obilo krasnih proizvodov so dali v prvi vrsti Francozi, potem Angleži, Italijani, Spanjoli, Čehi, Po¬ ljaki, Rusi, Madžari, Švicarji, Holandci itd. Hoditi po teh salonih in ogledovati si slike samo eden ali dva dni, to je seveda malo, trebalo bi ravno toliko mesecev. — 46 — Slovenska stenografija. (Iz «40 let tesnopisa češkega*, spisal prof. Jan O. P raži k). (Glej tab. 62 .) Med južnimi Slovani so se Slovenci prvi seznanili se stenografijo, in to najprej z izvornim sestavom Gabelsber- gerjevim. Izmed učiteljev, kateri so širili stenografijo po sred¬ njih šolah na Slovenskem, omenjamo prof. Ivana Krušica, potem dr. Gustava Lindnerja v Celju, Šantela v Gorici, Heinricha v Ljubljani, dr. Nitsche in Lipeža v Mariboru itd. Ivan Tanšek, komorni, stenograf deželnega zbora v Ljubljani, preložil je sestav Gabelsbergerjev na slovenski jezik ter pisal po svojem prevodu vse slovenske govore v kranjskem deželnem zboru nekoliko leti. V tisku — kolikor nam je znano — ta prevod ni izšel. Drugo delo, katero je tudi ostalo v rokopisu, bilo je ob svojem času poslano v Prago; a prej nego o tem go¬ vorimo, omeniti nam je raznih poskusov, kateri so imeli namen, podati Slovencem dober prevod istega sestava Ga- belsbergerjevega. V mesecu aprilu 1. 1864 imel je Kaprec v Ljubljani predavanje o prevodu Gabelsbergerjevega se¬ stava na slovenski jezik, katero je v mnogem obziru važno za razvoj južnoslovanske stenografije. Kaprečev trud ni ostal brez uspeha. Koncem 1. 1869 poslal je dr. Costa, predsednik «Malice slovenske», prvemu društvu Gabelsbergerskih stenografov v Pragi prevod ano¬ nimen z željo, naj bi se ocenil od strani odbora istega društva, in ako bi bila kritika ugodna, bode izdala «Matica» ta spis v svoji zalogi. Komisija stenogr. društva, obstoječa iz obeh Novotnih, Bauerja, Vočadla in Pražaka, pozneje tudi dr. Rude in dr. Thurtla, pregledovala je celo delo, katero je svedočilo o posebni marljivosti, ker je bilo pisano jako lično in uzorno, ter je prišla na koncu svojih posve¬ tovanj do zaključka, da ta prevod, naslanjajoč se preveč tesno na značajne črte sestava Gabelsbergerjevega, ima jako mnogo gradiva za prakso nesposobnega; tako da ko¬ misija, priznavaje dobro voljo pisatelja, ni mogla svetovati, da bi se ta prevod natisnil. Ob jednem, s to svojo oceno poslala je društvena kc misija celo svojo osnovo slovenske stenogiafije, izdelano na podlogi «tesnopisa českega» v — 47 — Ljubljano, ker je htela tako tudi pri Slovencih zajamčiti jedinstvo pisma. Obširno poznanje slovanskih jezikov prof. Eduarda Novotnega in prof. Vočadla bilo je pri tej priliki posebno merodavno. Ta negativen nasledek prvega dela je bil — po na¬ šem skromnem mnenju — na korist slovenski stenografiji. Slovenci bi bili sicer pri avtoriteti, katero je imel pisatelj onega dela, dobili svoj prevod, kateri pa je bil pri vsej temeljitosti in marljivosti pisatelja vsakako nepraktično sestavljen; a avtor je bil, kakor je prišlo pozneje na beli dan, Frančišek Hafner. Prvo tiskano delo te stroke bila je slovenska steno¬ grafija, katero je priredil Anton Bezenšek paralelno s hrvaško stenografijo v «Jugosl. Stenografu® 1. 1876. To delo je v najožjem skladu s «tesnopisom českim». Nekateri «stenografski venčki®, ki so se osnovali na Kranjskem, južnem Štirskem in v Dalmaciji med ondotnimi bogoslovci in dijaki, gojili so od tega časa slovensko steno¬ grafijo po prevodu Bezenškovem. Kadar bode dobil domači jezik večo veljavo v sloven¬ skih srednjih šolah, prišla bode tudi za slovensko steno¬ grafijo lepša prihodnost. I. POGLAVJE. Abeceda. 1. glasniki: . ~ ^ g, , - 4. ^ ~ / m. ^ cr ^ M / z 2 . soglasniki: 1) potegne se kvišku. 2) potegne se navzdol. *) rabi se v početku. **) rabi se v sredini in na kraju besede. Glasniki. E. H S T 2i / Tir; ^ ^tEzŽl ?B£- -J' / .z^ / L. t .ji&L. gl 3 IS Opazka /. Opazka 2 . L t J, t ^,6, & . ’ J, > ^, p,. , Ji, %, ip U- .T^tP } — f 2* j J, 4~, /a, J t , h‘ t > s ^ A) Al o A / o 1 *"> / ^ ^ 1 A1 7 s <8 , A>, X - ^ ^ , m, A h , O, h > O, ^ ,0- > Th'> c/~ ^ / A"/ y^ / j j y^ > *o~, ■a, a , a y> y- rff • S* > J' 2fi > tU,A Wi Ai ^ -fi~> j ’ £~' - a p' A,//’A~ o. $&. 1 ) t O,^,n, o,gJ, A C, W t- j~ , 'X, XV, On, jO, r^/ J ■6 , (fLjto CL t C, , Ca ,J* ,J, ,jp ^v 2 ; V £, c ., O _ LO, L~,u,0, / Qt, 0' ; A-Z, SOC, r-vtl ; rvjl; rvf^f, t _ 9 j "(L^v. y , ^v_P y '\_/t?“^, J - 'TvJ* , <^o , ■ot' / -čT^ t5^ , /^C Č-A 6^, L-/2* CJi, GA O« * S*‘J*- Dvoglasniki. 9 . ^ / S / , A> , ) S = 'rt J "-> - y ‘ ’ .j, -W^ , t -»V>S y Sr^ y /%^Wl J A''"' ^/k^V- ^ y , AJ,fi~- A\i> S H. 1) Z' yO / V Soglasniki. J- / 'P&, X/ -, cJ° e^; ^ x/ y isfe/j ^ Zj 4^1 j ■fi/ 1 'P^yc^ t o/ / f//, j ^v' , — V—,*, ~ ,'S-;.r;:t:A~ JLZ 1 , Ot~ f M , Jr' , , 1 —, 2^yi, ^~C , -c r^l, 9V, 9\/ , yV0, rvf ; *L-, z& / '~hfL / J t - / £ /^C. ^ ; -- ' ^-"* ~~ j } &y \— / -č^/S/ _ 4) -k-, y v ^ - ^ -7- Of- ^s\ f A , f)A, v- f ttrj r j rJL ry, G i/~v(-, M , 7'~l~ / ^ , C?, ^, c~, c^, c/, z/, $,U* ( uf) i,c .^/ ^ f ') .tf,l/L. t '(J / u ) lm, //7 , ~y , -77/'/'/' /- ^ *' č> / '/' ^/’ ~ ^ £,41,4.%. / 1/, j/, jA, oA _ - 8 - uP( 6 ), t£, tft: if ; ( : ^ ; OO, “% , % : C l : (a/1; cfP : crJ~ - C 4 - b i$ t ot>(i/f) r v — zj\~ j & ^ , \ yjd> ^ , db k t-Jb / df\ J r ~\d :> / ^ O rsfl, V>, Z t/, _/> ,~~y , , v_^ , ry j &),£ j 9 ’V'y'/&'$*/? ~ ^/ 2 t r* >2 - > 9 A 9 A 9 jltr\ oC , J- __ jJ, °Cr\ f aOtr' t J-- Cf' j H Q, O, /L <$, Al, '/i—',y r i, K. § j 5 . V j ^ , ra , _ /&/- n/, k,, ^, n^ J j ut, L /Č, Jrt , ^ , e—^ , v-t , ntji , _ L. fo- J. V?, Si, ti, 'le , 'J, y), 'ir, ui, A (J, J, l, J,'f). y. t /-/*~-/ r '/'f- /<7 — CS- U> 'Jb, c _, Cvu 2^, 9/ , y/}&S, vf(^) 9~r, j/d n*~ , ar 2 ^ ^ d, ^j/i, 2 / rd, d', 2 / 2L£~ M. ^rd°, |y?. j>, 'V, /_ Of, !r^-p^, IrJ, It, A f~ ~ N, nj. } IS. a,S, t J4v- f, e/, a, at, A' ^ ^ s, š. d d, ( t &^Ld f X -de. oLs\ , X , $0, a~, <0, a —• , ^/7, ^, 1_j , , - % , r^J, , J, 0, J, X, UP, /W, nit), < eX, ^z/_. U- O C^A ^ (T^ j (y£f^ ^ cv^v- y e ^, < /~X~/',fX v, ^ cs?^? / ,a X, trXrJ , cv> e^v ž£_ ; **%/ 1 ^9 rX . L. Neposredno spajanje. I U. 90, 5LsO > o± f J2, °2 J ^ jbl,/,j», n/, o , r*, j, Izpuščanje glasnikov. S n. z^, J, t, d, J, if.td.d, d, d, zd, nf, 'jiP, K, J] d, /7 Tujke in lastna imena. P3- T, ■^r' ) id > ,ndL / e/7~ jy** ^'~^f', ^ ^, y, ^7 ^ ’Z* °~^r'' cy ^ y /^j 0^’^ 2*/-* , t /t^-, r^y ^ ^ f d*^, ‘?+y/, ' /&. VT P' , /Q>~ fr*' uc s II. POGLAVJE. Stavki. Samoznaki. § iL ^7, ^ ^ > *, -o. 7 , C <~, f, /, ?, . A. ^', -4 , £ |/j; -"'-A -> ; > r J' / .s\ __/7 £3/* ^ C/> O^o (rt I V^~ > '~y / ' ) / / j J y ' 7 / * j ^ S £f, / £* J £*, £f, ^f'J^f ~ §27. Samcstavnik in prilog. Sklanja samostavnika. — /č?- ti h /2.2 1 a/ ^ J.d f -V?— rr'/^- rtr* v v - ///-' "-7 ~7 V" t -1 l , — / 9 - Prislovi. —2(7 — C- Ijj' ^ v-_xVv/ / u/i: oLS7~ f^J^lJ op _ •''V? ^ J #-3 - V -°^~’ i£> -vT ^7 -o^ C*?- 1-u/* ~ OP OJP £ - d ^/^/'2£ ) C’ L £v* - f^/_ ^2?e*c ~ — Jf , / /V y ^jJ 1 ■ — 0 '? —2 / 2 - / JZZ — /2v- y P-* ^ ZJ ■—9 ^ ,1/ JZ '7-^, v J'^7 'V '- ly> ew - ^ rJi. ~/z r /._ a/ . o> £ _ V ^ Z' t 6 , L- l> sC-, 2^ l-J}, 2-JV - 'L 'Lfl, sr./efac /9 / f / / / ^'7’t z yz ^^~ ^^ V —^ y cd* A ^ r^/— j2- 2^ ^ / t £> L y ^K/ O ^N . ~ J? y J JZ 2L-c/9 — 3. Povratna. } gt/ 6 / M/ j / , 'S 7 / -2 / oJ 1 ~ j/. 7 / / x 7 /'/'O /® 7A / / /a /~ r 'r'. / f / gC/~_ ■L/, A/, /. o -29- /&/ _ l/t #77. ^ /b 7^77~^ ~ ^ J /° ? V y /^ JU>- /ty^/ 7 at/ 7 7 rA- A 7 ~£ /J /^ _ 7 y i-^ (*<-;<- 5. Vprašalna. // ^ —- ~-, 4/>,///, ^ , 'Z ^č ) r\ \ rY~ r~\^ r^-' _ rA; ^ -^ w rV> ^2 rV> vn, n, / Ai A /&/- ,- ^7 vi r^C^s} X y * s? r^~, ? * ^2_y _ ^L. °l "— ? / l™ V? /2_ ? Z/ /Z_ r^Tf ir r ^ 1 W j: — s->/~\ t) ^ cr /S? cA Z lA? — 2S —■ 6. Oziralna. / / A' ^ o O- ~/2- j A) / <*£- _ /"V2. U? ^ jt U- r>Or 7J, 6 ^TpL- _ Z ~ 6 oZ^s- rt*^L 7. Nedoločna. ^ ,-v^Z— 7 •2»^ , ^ ^, A- ,zJ, aJ' i A ' 4 ✓ 9 _ „£/ 9^ CL_^yA-~ ^ ' /: >7^ ^ C 9 — Z8~ § 29. Števnik. 3 *- t—fjr 2~Z"y, C~ (J~ 8 t ^ / /°^f/<^J ^ ^\,A; f 1°~s) - p p l j c, 8, Z, v, », / - JZ Z, £/_ <->0 Z'. Z 7 ^ ^ /Z z &S 3 S£/°/ 2S &y - ^ Z /Z 3o £s^ ^/Zz .^čZ /° J- L^P 01' 70 / ^ J <^_ 'y at 3.8.MU-zy / /& £ ^ - Jk ^c_^trs <5^—— y /64Z — c*2 č_j ^3. J. ? o8 , /Z ''//2^34 -of° /Xu-~ ^jp 5 -j, š y - /o ^ y _ ^~y^° // C 3_ J' /f- 3^ ^ ' ^, e^J?(P _ 6 d/ &/ . ^ e~ r\ f /1 3 // G/° ? ~ 8 J 6 o _ ^ ^ 8 0 3 o J^č, § 30. Glagol. m a J A, e/' 44 /e , £ , / 2 / 4 Jf _ , — ,6uP le , a —7 e/"as'- ey 8 — , as-/* 4 ^/ / ^ &> (£/ Su —/ _ t J &S~^ - S ~— / / 2 e / e "V, 6 a , ^ /e- &e e? e / 4 , 4 , 4 /4 - /2v (j 6 -/ e 0, /T~/rS U> - ^ teJ W COst c oč/ ee^/ 7 -^ _ / *fc/' - ' ' * *s / .. * _ ^ r^f_ r^^^ ^ <*0 2^y^- e// y i ^~'j' ^ s dt\ ~ y£ 7^- ^ /V g/' / y c/ / U e _ v ^ s č . ■J/~ 'jT*- ' s ^ f , t/L V i/ ^ ^ o --- L .- - - Ld - e/ 7 “ / 1 . / ^ jn\ frt' ~ - >* "Z-/- ^uJj^- - ///- y-. ^ ~' ' /' /fr- , / ^ c j^s ^ 7 /*f- r ^ ~o ner cC*/ \ ,fr £ \ fr a/~ C /_ 6 v/ '?£//* - e^s ^oJy j £/ /£ ^ >/- ‘ ij / ' 7?J 7 ^ / 2 ^ 2 ^ — dfrt^fr ' ’ ; , > / ' J ^ ^ LO ^ ^ ^7- /"vt-, toC,.*' V5^- O- / /»«£# - * T Hoteti. /2 /7 /2 /^7/^- hočem, hočeš itd. 4OJO,^0,vQctyJ2 i az hočem itd - S' /?/?'/z~ 9 > 7 ^7 e/7 e*7? e//?e/) J v / S y ✓ ./ 77 7? čem, češ," če itd. jaz čem, ti češ itd. hotel - a - o bodem hotel itd. bi hotel-a-o hoteti. — 34 M*. J- ^7 o Ji / ^ / ^7 /? _ y z_ J° - „ — 1 „- ,r}r _ ^-*A. ^ ts i, ~ £* _ > ^\ S /? ^ O/, J*/, & — 7 ^ £/- f * '*JyOco r . 6-J .l č^~\ 'Jdjfr^d f t '~'^_ ^v? ^ ^ <7 ^ -^-V 0 , e ^p č i/ ^' £/ 7 > _ z^- A^nf 1 ^ J J- J t ° 'Z) ; & y / e ^J_ s~\ J _ c^. ^ ^2 ^ V —n * ^ ^ ^ 2 <2_ _ J' J^ ejr, - y; e 6 /s r - f^I / iVi 17— ca , 'jj 0° ^ J j 6 U O* , 7 e^O TdJ'^. — Jf— §31. Predlog-. L , ^ S ^' Č-S , ' ( —> , S '\^/ / ^ ^ _ z//^ = ,^l/j ~, T?, '-', '-''"V'', , /~\ , r )~,'~M / '*>>«.7 ^,>.j, ČA / y. „•<■,/. ^ > 4 -/ C/, // '‘^' t J~, '7^J } , ^*z/y<. /&s. ^ ~ ^ ^'2— £//C Z 7 ! _ *X~' y $ _ £_/9 ,-ZL^ J ^ C ^ ££■ r—\^o — ^*—■ / 1 X ^ y /_^ / S ■V ' ^ 'X/ 'cr u j-- *r'^c£- ° / / j _, ^ j - 4 C^ /& _ ^ /, ~* ,** ,~s ,S's' 7 J 'i J Z ' *' 6 >, , 9 j < / - / 2 " / cy ^' ^ / -^ *~y » / H '/ ' ‘L ’ ~^ 2 - IS> y , <2-", , r n / ✓ ,/— / ^ e '/?'''' <' , o e , ee,'xf,«,,-f,^/ 1 ve,y~c,- MV- v£ ^ ^ ^ f' ^ - /* & *- L*/1 r^l _ f6^ 9J^ ^j/_ ^ ° , ^ ° ty~ <7?_ L ._ ^ C_^ _ § 33. Veznik. 7't£ // y - / - ✓ -✓ ^ ^ s r\ -*/ / ~y? j ~/j , / 7 7 9> . /'■>/’ s S. ?*, *-',<< A / /-/ 9 , /^_ 6" "T* L c a / J \ , — ,-v27_ — j> /Z- ^ lo/', 2 cy? y f e^J 6 ^ ^ ^, ^C/l / vJ > - — jdi- Ut- "Z>j 7 * y £ c / /&~^ _ 72 j 7/ r* Oč^£> ^ - o- Z'// r/3 - a~\v/v? Č? 'o cr 'f-O ^ v / <2^ _ C' C_ ^ 2^/-^ ^ - -^ 2- V ^ £-✓2. ~ ^ <£, h j&z ^ e_^r£^ /l , rT (/) y J? ca -{fj § 35- Zložene besede. d) Domači predlogi. T U^, l/^, / Cos/L, ,^ = ^/_ , j C^a*$ / ^ y(-^\ ~ y t^vi^ / , / /D J, •cfc-cf'- , ~Jr , ^/1& J / —— “ r /'V'"\ ~ /v> 7 C^v 7 ^ = ^ ; 17 ^' X' '&?* , Tt& , *g. , ^-\ , \dsf t K^/i^ / K^j> f t ^en, ^j) J _^/ y ^yi 7 ^ , ^jzC$ =. ^tJz, _ ^ y o/*, n^o^.nT, / nt y 6^ 0^/ 7 o^v,, o^ y 'i&^r, n&?°, ^ = T' ^ ;yC — 4/ —. ^' 7 J W ' I&i/, &?, VbS', ^ 3 - t&L, /d^ k j SČk, /, ^ ^ *ZJy r/j /fr/ 1 , /C ^~ '}&, T ^/ 7 7^7, 7^, ^}C, 7 ^ _. S, A, -A vf > >/3£, v^I? y , v ^~* t \ £->j \/~y£*-j \6ft, čfT, (jt, *C/*=tr, &/ 1 , _ , h;‘p.jvJ', ^7 tJ*,hb, 9 *, J^- ^ />, r+^t /°^ = //^ Čj* fr/L r^J*' - > /r / ✓ V" ) ^'A- 'AjZ-j/A^Ji 'fj* 7 . r- /xt, ?<-*&, ~rrJl, j ~*- x p'> ~sn~, — / 7 ^/^ so 71 , rif, /n^A, j'Ar£~ , šLs/^sZ-, '€///'' 'JrC-č } t ov2^ > j^J2^-^0£č_ — H — b) Tuji predlogi. . , . &J " . = -£y~ _ f-v/ ^cj, jj j jy, j/; sjM; jz^ ...'*, ..olj ../4 ... = ..^_ u- e&> r- v > v- ~IS) .—>et, V_ X 'U.?%, 9 r- %ej, ,1^/,^, “v*. Af-n. X X — 43 2^v^j= y. Y J , ^r- / AyV« - / ^hsj _ Y/’?f’ */^5/ Otrl, y* • y, 7W- 4 ./ , <4, _ . r' r-^ ~/^ . r~^* ’ Y*"' § 36. Priponke. 2*, <4^/Vy_ CO //, ,cy/’ J u/, rv% J v_z/ /A-, , ^ - J. Y, ^ ^ Y°= Y A A »c^ , /v^, /~*2^, e#č^ v_^, - zf^ = zf^ 'ts- ,^- 2/ , V~, r^r', , T^~, 'ir', ^ , o/~_ u, 'Kc, r^r, ^, n~c, o/, v*r-fcr, ‘s** &> > 7^’ ^ L^Y » 6^, tf~, tf * ^r, H. ?(- ^ o, ^ , TD, TO, ?r, ? — 'y?C j ‘l— y y / ^ 7 ^ ^, 2y, 'Z~r~/ J ^-/ j *y, crC^ ^'Sf- . ey/, (J^ 6 j j zJ-^6 , L/)m?, f / ^sf^j , r^, lw ' J '?&, v£yC£~, cr-m / t ! / ^/ J r AO /K aO f-č~ -b«'/ 'm/- /f' ir ■ fe - ■J / /*~. - / ^rv?, ČITANKA. Kitica pregovorov. /£- 1 ^9 _ ~/~ O' c/f- — f? 1 a- ~ij/ ^'9' ~ S vJ° J ^ y ^ - 4^ A CsL;j/; /t' /- &c/°'' 4 ~~c . , r>/2^~ Qa / C' j , ^?9 / L/ — r^U O C/^ o/, ^ Z. ^ ? _ ^ _//? h- O TLO - \ 2 .—9 ^ 2 .^v — V.^, cr- — /%/- oA —*—- — ?* ž_^ o , J. cf' nce/ , —. <5 _ '%*' /£ -v* 9yj c fe/9\ /?' ^ A^y e,* s?. - * * z n vj”, f P~- & $ ~yi ice / l9L J* /P L & - mr\ y Ar/i/fJ^ c (P r\ 7 ~JL, g ^7® , < e/ y e c 9 guP ^ i ( ^ %£ t — P i C £~9^P r~\9 o o&- ^^9^~9 ° C C9 4 ^e s ^ ^ Z J? C9-C ffj, '■1* / ^ - y ^ , c ? / e s y , _, ^ _ f ~~z /y i S-Jl <&~ č' IZs j vo^ rv% ./ ( r~ jr - -/" 2 , -j/^J s n^y sr- C P?^ ^/ če rts - f / '~ £ ‘ 0 S O y ■ e _ 2Y' ^J>/, /T^sK^lD V. 'V- __ JZ _ Mavrica. lf~ J r O 2 33 za sH 3- _ a /7 'y J - J^/i/365; . 36 AA- J £/b C 3Z Z n/ /Z n 31 s -7 3t> £S , «_ rt y Jtf 6 ^ ^ ^ ~ y AV?'jrt ^ w / ^' q ^ v—p v_^$2 z^ y» _js £A rt 3 CA J ^ " 3 *C- ^/- ^ /Z '7 '' 7 s y/~' cy c y', *—£■ Ctf X? 'Xrvg/ ^ 2, > - y ^~ N> -^- t /A Velika dobrosrčnost. -J r^V) (o */ 3 C -/? /I ČL_y 'J €^y [JC 672T ^ L /s 2/ £^77 <- . ^ f/°- Pomlad. 'T^ /- <57 /£- J Davorin Trstenjak. A , caixa ^, c o/ 'h "* . ^ cJT'cJftd 3 , 6^ ~/.TL Jjd<^/y ~ tr^sf' O ' V ji, , ^ oH O ~ e~ f, >? /_ ^ ^ /jo -/' 7 / v CTo^/ e tr " 7 ~ —^ ^ ^ "V —" c-' 2 J j ^ 6y^sy*ji /t ^ 2 / <2 /_?* S '"j -s s (e ^ '~ n$~ .6 9 T*/ rj/ Ji/ /"&✓ *C£ j?, 'J y „ Y 3 •stjr - S , z / / ŽL-^ - --t/Ls ,^r\ / ^/~i\ _ /d C -. - ii „/* J~J 3 yZ&>* 4 > j / / /*_ /^« / r? / / < 3 _^? -^? s ^ Jr Cn ^7 Lastovkam. r\ n t ^ Z /-n n tj> ^ -^’ r s s c v / / r ms 4 £j^ L / ^ LA iOS> / 'V — iuj> & a/ e_V ^ LA f' s^A s Z/ LA — O f S Z^? OS / o \^a\ __ _y — ’“VE - Pisma iz Pariza. ^ * o^ / j in, r V/ O& f-\ <_v 3 r °U p,*- cJ 21 * £č~r ' — J 2 s ^ ~ ^ ^ / 7 z>s / j ~ N ~/2 JOC£/ > ^~' / 7 ^ ^ y? e^ & - ? y / ^ ' 7 ^/ < / ^ —v- ^ ^ r* A, ^/ ^ ^ ^^ —-• 7 ^ rv ° /GX —^ - «* 2 - y^ ^T/ L/^J^ C "C/ 2 - 't/^/ 0&^ (M- J j/ ( Z'~ /0 %/ 'r^, 6? Ms ?/ ^ / / 1% fftsL ^ <£ —/ L^? / nn, t/iv Zy -f nf /z/ ^ ^ /V *vT", to'* - J 2 /y 7 d-^ /-% 7 j/° " < £y v ~* / crf 9 y ~Sj LT, v ^ J C y£ t >f yZ S ^L; ^ <&s r\ Cy ^ / &Jvi£ _ "nGG, G? / ^Z } <; „ 'VTV; » f 2 "^ —- \^j 0 ^~*JL —. 6O — X 2/ * 7 . V-X rt . / /2 ^> ' 7 ^ z b so^c^. J '"‘ v ~' Vy* y ^e- (t~ O'- rt Z ^C, ^ . /Z s - 9 ^. '"^* / ^ . AsS"* C / 7v° / e5 ~^^ ^ /Za Z & SV r\ l / ■f L " ^ •" ^ 1 ~C~ ; ^ ^ ~ // * '/J * iZ y ^ 'Jv° S '~yZ '—' no2/ ^ ^ y ^ v^ 4 ^ ^ ^

o/9 y 'V ^ l/ ^ ^ f £'-' - ,_^ Zc y ^ Os ° ^s\A / U' , Ji- S' ^o —^ ^ ^ c CZ- ot/rtf o ' V ~^' 2L —^ _ ~f < / Z£, y v^žr' . ^, e ^ rvy v^ _ Z^ --^ £ 5 - / S Ivi - r ~VO& C Z ^T ^-7 Z' * Z Z/2 C '/' -' ^ 'J* ^ ^ 2 ^ £* ^ ^v~> clO Z. 'f~7 2 ^ - oZoZ- & Z o/' 'O //- 'l &y>J7* ^ ,_^£_ ? fr° f- J ^ ~ ^ / ~' *^'"' ’ frTfr^ 7 69s 7^77r )- ^ ^7° ^ fr ' * / y 7 _ 7 a &^ tT frfr ^ -7 ' '^L- 9k/2* / / > ^~' — ^ ^ ^ 72~\ fr čfr^ fr ^ & ^ ' Ž /’ ^ 7 r rV ° fr? *^y — t? . fr)'V, } /V J/~\ '■&> fr čfr^ fr' ^ ^ (frfr 7#6 'J^frOfr^fr /7 ^ ' - ^)_ , y, r>n 0 7 0 ) „ s-> «>> < ^~^ r y a 7??- •^at ifr' ' fr>i 7> €_% '7^ / ° 7^w-«K — A ^ ^ — '^c. esa/ frfrfr' •^frf-p / _v" ~-v? n* ^ v" , yfruf~/k C / ds /^ 'fr? 0 J rJ* U ~ X ■'jf ° ^frfr c ?fr7j T" Xr~ ^7 h ~ fl/ k ° ? fr? / C v fe7 c ^^7*7^ '~jfr\, v $7? <-- ~S?° f ^?y <=X' -7 C - ^-\.. ^ 7 ?d-^? ^7 j? bd^ £ ~r\ d- - z^ /L^? f 'C/ / ^ ^jL.^ ^ /Zf/jJ pm^o y ^ /l *~\'^ Opj p~i> '^OčL~C> y Oi^ 7*,-* J' * os o* 'a. z-2 O^r P Q_S w<3^) A W'' y — 64— .% _ W"~' ''d^ ~ 7^«/^ ^cJ~° s 7 7 C A ' ^7” * •/' % - /is'C — trv^ ® j ^— ^ V 'D rw o ^o^p ' / ',JLy_ KAZALO Predgovor . Uvod . . . I. Pismenke in posamezne besede. Abeceda. Pravopis. Samoglasniki. Dvoglasniki .. Soglasniki . Neposredno spajanje. Izpuščanje glasnikov. Tujke in lastna imena. II. Stavki. Samoznaki. Samostalnik in prilog. Zaimena. Stevnik.• , . Glagol. Predlog. Prislov. Veznik. Medmet. O zloženih in izpeljanih besedah Priponke. Sestavljene besede. Čitanka. Kitica pregovorov Luči. Ponočna potnica. . . Mavrica. Čas. Hvaležni lev .... Velika dobrosrčnost . Pomlad . . . . Davorin Trstenjak . . Lastovkam. Pisma iz Pariza . . . Slovenska stenografija Str. Tab. III - 1 — 3 1 4 — 4 2 9 S 9 6 15 11 15 12 16 12 17 13 18 15 19 21 22 28 23 29 26 35 27 36 27 37 28 39 29 40 31 42 32 45 35 46 36 49 37 50 38 52 39 52 39 53 40 54 40 55 41 56 42 57 43 59 46 62 w r " " v 4 /pt'. ^ i. • ; ww ItL *&t± r 1 *&■ A Ar ■> I.;, >XT, ' * >-y t Jj*C ■> ("i 3 ! v ^ u : • „**> S > V .£<£ '/* ’"'A. J /' » V«-- ' -CC- " ‘ ■'-tj-V-* ';jf ' i lfc> *■*':■ *&.'»■■ WA if ::: s,- J* V. -L 1 * A i V * Ž' A* *' .• # '-i • ’ .. ., ?>f % 4 • \X.f 4 ^ 'V. .r;X •• ** ^ VV"'- j .wV ■' . ■T^AvC, J&m ' 1 SfefcAi&i -‘ -4 / . 'Ki . s£ ' £?»:*-%&Um fc%^pi■ £&, p - . %>,' VtcM? P a v M H, *#« ;h \ 4 W& ;• . # - »L :p; 7 r w ^, ; ^ ^ ■-•" - lio# 4 - : : - ,*% *Sp^W ; '^"T*"'# y~A-*-- r - f --i « v fef- ° " 1 - >S?$ Ž# $js$č; 1 * ■ v ' "V' ; ' •• ’%3 4® t Vs& • f ■ i ,«>4 • • u- v ■ c H ■<*• ’’ , ***•• ,-r ' i j *f 4 . ‘ P, . ' >. ■ $,.■;/. >*s. .. j .V: n a. j’ / ' rt •<** arij . . , .. rW't :W NN » '«&P. A ^ ^>>> _ •■<«"»„... i • y' .».' ^H. Ju.. ^JCi ••!!V ■. 'v#>*- *; .- ' - . ♦»>•' •: , _ p>p.'t,.# ','.;i"■*■■, .•a ."*'< •. mj-' 1 ^ *‘rf§.. i ■ • r ‘’' v - >m 2 W \)K w‘' ^ s 2.xrnz ' : ^K 'vv* ■ -'v, ■.;V ,■&$: “V H ' ua"'^4i y^ v -* Ai i "V’ T k| . v-.'-c 4.^ > .; 7% '\ l-£J*