Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
i
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 17.000
Letna inozemstvo	»	25.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXIII. - Štev. 1 (1634)
Gorica - četrtek 1. januarja 1981 - Trst
Posamezna številka Lir 400
IIP ■ ^»
«*>*>»>
v'
<&-n'
i
"	«5	*--i—	~	~	•
France Gorše: Romarji
Romarji smo. Naše zemeljsko potovanje se bo nekega dne zaključilo v onstranstvu. Prav je, da se tega zavedamo že prvi dan novega leta in dneve svojega življenja, ki nam preostajajo, napolnimo z dobrimi deli. Predvsem tega želita za novo leto 1981 svojim bralcem, podpornikom ter rojakom pri nas in širom po svetu
UPRAVA IN UREDNIŠTVO »KATOLIŠKEGA GLASA«
Obisk jugoslouanskega predsednika u Rimu
V	dneh od 16. do 19. decembra 1980 je bil na državnem obisku v Rimu predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovid. Najvišjega jugoslovanskega predstavnika je spremljal zunanji minister Josip Vrhovec skupno s številno diplomatsko delegacijo. V Rimu je imel jugoslovanski predsednik vrsto srečanj s predsednikom republike Pertinijem, predsednikom vlade Forlanijem in drugimi pomembnimi predstavniki vlade in parlamenta.
Predmet razgovorov je bila cela vrsta vprašanj, od zunanje politike do dvostranskih odnosov. Nas posebej zanima vprašanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter problem slovenske manjšine in njene zaščite še posebej. V daljšem zaključnem poročilu je veliko govora o dobrih dvostranskih odnosih, o gospodarski izmenjavi, o ribištvu, o izvajanju Osimskih sporazumov. V delu, posvečenem mednarodni politiki, pa se poudarja obojestranska zavzetost za mir v svetu in nevmešavanje v zadeve drugih držav. Posebej pa se govori o vlogi obeh držav pri tem delovanju v smislu načel sožitja in prijateljstva med državami in narodi.
SLOVENSKI PREDSTAVNIKI PRI PREDSEDNIKU SFRJ
Enotna slovenska delegacija je bila sprejeta pri predsedniku Mijatoviču v četrtek 18. decembra zvečer na Kvirinalu. V delegaciji so bili predstavniki vseh komponent naše manjšine, in sicer za Svet slovenskih organizacij Marija Ferletič, za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo Boris Race, za Slovensko skupnost Andrej Bratuž, za PCI Boris Iskra, za PSI Marko Waltritsch in za beneške Slovence Viljem Černo. Pri razgovoru so bili prisotni tudi zunanji minister Josip Vrhovec in drugi člani jugoslovanske delegacije ter veleposlanik Marko Kosin in generalni konzul Štefan Cigoj.
Delegacija slovenske narodne manjšine je predsednika SFRJ seznanila z vsemi glavnimi problemi, ki zadevajo našo manjšino v Italiji. Predvsem je prikazala sedanje prizadevanje za dosego globalnega za-
Brez svobode ni miru
Za letošnji Svetovni dan miru, štirinajsti po vrsti, ki se praznuje, je sv. oče Janez Pavel II. naslovil na voditelje narodov, mladino in »vse državljane sveta« posebno poslanico, ki jo je posvetil svobodi, katera je ena štirih stebrov miru na svetu. 2e papež Janez XXIII. je v svoji okrožnici »Mir na zemlji« zapisal, da se mir uresničuje v resnici, gradi na pravičnosti, se da voditi po ljubezni in se razvija v svobodi. Sv. oče Janez Pavel II. meni, da je mir možen, toda treba ga je vedno znova obnavljati.
SVOBODA JE VRAŠČENA V ČLOVEKA
Človek, v kolikor božja podoba, je neločljivo povezan s svobodo. Človek je svoboden, ker mu je dana možnost izbire. In ko izbira, postane s tem tudi odgovoren za svoje ravnanje.
Svoboda je torej ena globokih teženj človeške duše. Silno veliko se o njej govori, toda daje se tej besedi različno vsebino. Drugače jo pojmujejo verni, drugače brezverci, drugače znanstveniki, drugače gospodarstveniki. Drugače jo doživljajo tisti, ki živijo v demokratični družbi od onih, ki so pod totalitarnimi režimi. Če se hoče dati pravi prispevek stvari miru, je treba v prvi vrsti vedeti, kaj je prava in resnična svoboda.
Sv. oče poudarja, da je za vse, ki so povezani v veri v Kristusu, največja svoboda v prostosti od greha. Nič ne koristi človeku, če se osvobodi krivice, strahu, nasilja, trpljenja, pa ostane v srcu suženj greha, kajti v srcu so korenine tistih vezi, ki si človeka podvržejo in ga oropajo svobode.
Svoboda tudi ni v tem, da se v imenu svobode dela, kar se hoče, brez ozira na
moralne vrednote. Taka svoboda je spaček, ki bi ga oblast ne smela trpeti. Takih zlorab svobode je danes veliko: ena izmed njih je nameren splav, ki ga država celo uzakoni.
RANJENA SVOBODA
Sv. oče v poslanici obširno razpravlja, kje vse lahko pride do teptanja in zlo-stavljanja svobode. Omenja vojaške in politične imperializme, blokovsko razdelitev sveta, ko hočejo močnejši vsiliti svojo voljo slabotnejšim. Slabotne države se vidijo primorane priključiti se velesilam, da sploh preživijo. Gospodarski mogočneži izvajajo svoj pritisk na revne države in narode. Ni resnične svobode, ko v neki državi niso zagotovljene osebne svoboščine, ko je vsa oblast osredotočena v rokah enega družbenega sloja, ene rase, ene skupine ljudi, ali kadar se enači skupna blaginja z interesi ene stranke, ta pa se enači z državo.
Ni prave svobode, ko pride med oblastjo in državljani do takih odnosov, da se država razglasi za edinega varuha in zaščitnika javnega reda, kar rodi sistematično nasilje in zatiranje, mučenje pri zasliševanjih, umore aretiranih, izginotja in izgon oseb, pri čemer niso izvzeti niti škofje, duhovniki, redovniki in redovnice, krščanski laiki, ki so v službi bližnjega.
Svoboda je dalje ranjena vsepovsod, kjer se dosledno oporeka vsaki oblasti in se konča v političnem terorizmu in slepem nasilju, pa naj bo spontan ali organiziran.
Tudi trpi svoboda, kjer oblast dopušča neomejeno gospodarsko tekmo, spodbuja potrošništvo ter nakup in prodajo orožja. Svoboda trpi silo, če so ljudje nepismeni, saj so nujno podrejeni tistim, ki so kul-
turno že bolj razviti. Svobodi škodljiva so lahko tudi sredstva obveščanja, če skriv-ljajo resnico in ne spoštujejo pri dosegi svojih namenov človekovega dostojanstva.
Znova je treba omeniti veliki pomen verske svobode. Sv. oče opozarja na svojo izjavo, ki jo je prinesel 15. novembra 1980 L’Osservatore Romano ob začetku konference za varnost in sodelovanje v Madridu: »Svoboda vesti in vere je prvenstvena in neodtujljiva človeška pravica; še več: v kolikor zadeva najbolj intimno področje duha, lahko rečemo, da je podlaga vseh drugih svoboščin.«
Sestavni del miru bi moralo biti tudi spoštovanje svobode narodov in držav. Tega spoštovanja pa ni, ker so premnogi, ki se dajo voditi od želje po novih ozemljih, od težnje gospodarsko izkoriščati druge, od prodajalcev orožja, ideološkega imperializma, obsedenosti po državni varnosti.
SVOBODE NI BREZ DOLŽNOSTI
Kjer se pojavi nezadržan potrošniški duh, kjer je želja po materialnih dobrinah nenasitna, kjer se išče zgolj lastno udobje, tam ta zloraba svobode nujno zadene ob tista področja na svetu, kjer vlada absolutna revščina, lakota in podhranjenost. Družba, ki se gradi zgolj na materialistični osnovi, nujno ruši človekovo svobodo, saj ga podreja ekonomskim zakonom in mu onemogoča lastno dejavnost ali udeležbo na javnem življenju.
Če se ne bo spoštovalo svobode drugih, bo težko ustvariti pogoje resničnega miru. Najboljše jamstvo za svobodo in njeno uresničevanje je razvijanje čuta odgovornosti tako pri posameznikih kot pri narodih. Kajti svoboda ni dar: treba jo je vedno znova pridobiti.
ščitnega zakona, povezano z delom posebne vladne komisije (ki je prav ta dan zaključila z delom). Člani delegacije so izrazili svoje nezadovoljstvo nad zaključki te komisije in nad zavlačevanjem celotne rešitve problema od strani rimske vlade. Prikazali so še nadalje nedopustno delitev Slovencev na kategorije po pokrajinah, zlasti kar zadeva slovensko manjšino v videmski provinci. Orisali so nadalje glavne zahteve na področju šolstva in kulture. Posebej so še podčrtali željo, da bi matična država vedno budno spremljala življenje naše narodne skupnosti.
Predsednik Mijatovic je poudaril najprej dolžnost Jugoslavije, da pozorno spremlja vse probleme slovenske manjšine, še posebej v smislu duha in črke Osimskih sporazumov. Pri tem je še pripomnil, da je treba tudi na te sporazume gledati s kritičnim in stvarnim očesom ter jih je treba stalno uresničevati. V nadaljevanju je jugoslovanski predsednik seznanil delegacijo z razgovori, ki jih je imel tako s predsednikom italijanske republike kot z vladnim predsednikom o problemih manjšine. S tem v zvezi je jugoslovanski državni poglavar podčrtal pomen in nujnost, da ima slovenska manjšina v Italiji svojo polnopravno zaščito. Obenem pa je še poudaril, da bo vse to manjšina sama predstavila odgovornim italijanskim oblastem.
Ob koncu je tudi zunanji minister Vrhovec orisal potek svojih razgovorov z zunanjim ministrom Colombom. Pri tem je poudaril nezadovoljstvo jugoslovanske strani, ker se od zadnjega njegovega obiska v Rimu vjuiija i3o0j stvari niso nikamor premaknile. Zato je šef beograjske diplomacije izjavil, da je njegova država postavila ves problem predvsem na potrebi po kvalitetnejšem skoku tega vprašanja, kar bo tudi zaznamovalo celotno stanje odnosov med obema državama.
Razgovor med slovensko enotno delegacijo in najvišjimi predstavniki SFRJ je bil vsekakor ploden in je pokazal, da so taki delovni stiki res potrebni.
PREDSEDNIK MIJATOVIC
V	VATIKANU
Zadnji dan svojega obiska v Italiji je šel Cvijetin Mijatovic na uradni obisk k papežu Janezu Pavlu II. V Vatikanu so njega in celotno delegacijo sprejeli z vsemi častmi. Mijatovičev obisk je namreč po Titovem pri Pavlu VI. drugi obisk jugoslovanskega državnega poglavarja pri Apostolskem sedežu. Tudi tu je predsednika SFRJ spremljal zunanji minister Josip Vrhovec skupno z veleposlanikom v Vatikanu Zdenkom Svetejem in ostalimi člani delegacije.
Papež Janez Pavel II. je predsednika Mi-jatoviča nagovoril z daljšim govorom v francoskem jeziku, medtem ko je predsednik nato spregovoril v srbohrvaščini. Naj še dodamo, da je tudi vatikanski list L’Osservatore Romano dal obisku izredno velik poudarek, saj je dan pred obiskom npr. na prvi strani uokviril poseben pozdrav predsedniku Mijatoviču, po obisku pa je temu posvetil (opremljeno s fotografijami) celo prvo stran in še polovico druge. Tudi rimski tisk je precej poročal o obisku (naj kar tu dodamo, da je glavni rimski dnevnik »II Messaggero« poročal tudi o sprejemu enotne slovenske delegacije).
Sv oče je v svojem govoru veliko govoril o odnosih z Jugoslavijo, pohvalil je prizadevanje jugoslovanske zunanje politike za mir v svetu. Zavzel se je nato za dosledno izvajanje načel helsinške konference, predvsem za svobodo vesti. Vse to naj ima blagodejen vpliv tudi na življenje in dejavnost katoliške Cerkve v Jugoslaviji. Ob koncu je zaželel vsem verujočim v SFRJ srečne božične praznike in seveda vsem skupaj veselo novo leto.
Predsednik Mijatovic je na dolgo razvijal teme jugoslovanske zlasti zunanje politike, ki so že od predsednika Tita vodilne smernice njegove države. Zavzel se je za spoštovanje neodvisnosti in svoboščin posameznih držav in skupnosti. Tu je omenil tudi človekove pravice na gospo-
darskem, socialnem in duhovnem področju. Kar zadeva položaj Cerkve v SFRJ, je Mijatovid poudaril obstoječo zakonodajo in dejal, da so pravice izpovedovanja vere in delovanja verskih skupnosti zagotovljene vsem državljanom. Zagotovil je tudi enakopravnost verujočih državljanov v javnem življenju.
Izgleda, da so pri razgovorih v Vatikanu govorili tudi o možnosti papeževega obiska v Jugoslaviji, kjer naj bi baje obiskal predvsem Slovenijo in Hrvaško (poleg seveda Beograda). Gotovo bo bližnja bodočnost te vesti bolj osvetlila oziroma uradno potrdila.
Papežev božični nagovor kardinalom
Kot vsako leto za božične praznike je tudi letos sv. oče Janez Pavel II. v ponedeljek 22. decembra imel nagovor zbranim kardinalom (bilo jih je 36) in prelatom papeške kurije. Med »temnimi sencami«, ki grozijo sedanjemu svetu, je omenil terorizem in »mračne centre oblasti«, ki ogrožajo mir na svetu.
V	zvezi s terorizmom je omenil Španijo, Italijo in Irsko. Pozval je mladino, naj se ne da zavesti od zločeste ideologije sovraštva in uničenja. Sv. oče se je nadalje dotaknil iransko-iraškega spopada, položaja v Afganistanu, Libanonu in El Salvadorju ter se spomnil svoje domovine. Pozval je vse države, naj spoštujejo versko svobodo, še posebej pa se je spomnil severnoameriških talcev v Iranu, ne da bi jih posebej omenil. »Ne pozabimo talcev, ki so še vedno oropani svobode na raznih krajih sveta, žrtve političnih povračilnih ukrepov ali krute, krivične, nepojmljive denarne špekulacije. Z njimi seni združen v molitvi za letošnji božič, ki bo zanje tako žalosten. Za vse molim h Gospodu, odgovorne pa prosim zanje usmiljenja: v božjem in človeškem imenu.«
Papeževe pogumne in odločne besede iranski vladi seveda niso bile všeč. Predsednik vlade Radžaj je poklical na razgovor apostolskega nuncija v Teheranu msgr. Bugninija in mu izrazil nezadovoljstvo zaradi papeževih besed, češ da so neodgovorne. Istočasno pa iranska vlada vztraja, da mora ameriška vlada za osvoboditev 52 talcev položiti kar 24 milijard dolarjev v alžirsko banko kot jamstvo, da bo po izpustitvi talcev vrnila v ZDA zamrznjeno in naloženo premoženje pokojnega iranskega šaha Reza Pahlevija. Vse kaže, da sedanja Carterjeva vlada problema talcev ne bo mogla rešiti in se bo morala z njim soočiti prihodnja Reaganova uprava.
VLADIMIR KOS SJ
NOC OB NOVOLETNI SVETILKI
Sivkasto modra reka, rjavi bregovi, oranžno odpahnjen svod v zidovju oblakov.
Noč pa sloni k svetilki, kot da se boji tega jutra, kjer vsaka pot drži v odločitev.
Sivkasto modra reka.
Rjavi bregovi.
Zapahnjen srebrni svod.
O, vrabček na tlaku!
Bolni Dramiti nriiasiiv Sloveniii
Povsod so bile polnočnice dobro obiskane. K temu je pripomoglo tudi ugodno vreme, ki ni bilo ne premrzlo ne deževno. Tudi na sveti dan je bil obisk cerkve dober. Ljudje pač še vedno čutijo čar božičnih praznikov. Z veseljem moremo ugotoviti, da to velja tudi za mlade ljudi. Nekaj se med njimi prebuja, posebno še veselje do petja.
K pristnemu doživljanju praznikov je gotovo prispeval svoj delež tudi slovenski tržaški radio. Kamor si šel po slovenskih družinah, si božične dni slišal tržaško radijsko postajo. S posebnimi oddajami je spremljala vse praznike od božičnega večera in polnočnice do oddaj na božični dan in na sv. Štefana. Napovedovalci in programatorji so opravili pretekle praznike zelo hvalevredno delo, za kar jim moramo biti hvaležni. Pri tem se je znova pokazalo tudi, kako bogati smo Slovenci z božičnimi pesmimi, starimi in novejšimi. Imamo tudi lepo število zborov, ki pojejo za božič in je tržaška postaja njih petje posnela. Naj se to delo nadaljuje, saj je tako hvaležno.
Naj ob tem zlasti omenimo božičnico pri Sv. Subidi na Plešivem. Tam so na praznik 25. decembra med popoldansko mašo imeli srečanje z Jezuščkom, ki so ga pripravili zlasti šolski otroci. Danijel
Pintar je povedal duhovno misel, otroci pa so ob spremljavi kitare učiteljice Anke Černič peli in recitirali novorojenemu Detetu. Med mašo je prepeval mešani zbor, ki ga vodi priljubljeni Nando. Za sklep pa je moški zbor Krmin-Plešivo zapel nekaj priložnostnih božičnih pod vodstvom Zdravka Klanjščka.
Ta verska skupnost, ki se nam zdi zemljepisno nekoliko odmaknjena, je pa zelo živa in delavna. Saj gredo njene pobude v že kar visoke številke, ki zgovorno pričajo o zavzetosti teh Slovencev za vse lepo in dobro.
Ni pa bilo tako v Sloveniji. Tam je bil božič delaven dan. Vsa sredstva javnega obveščanja od časopisov do radia in televizije so šla mimo teh tudi človeško toplih dni. Verniki so ldjub temu napolnili cerkve ob polnočnicah in tudi na božični praznik, ko so imeli maše v večernih urah. Ponekod so polnočne in božične maše združili tudi z recitacijami in božičnimi prizori. Tudi v Sloveniji je sodelovalo veliko mladih ljudi. Smemo reči, da so letošnji božični prazniki znova izpričali, kako v naših ljudeh še vedno tli verska misel in da mladina znova išče tistih verskih in človečanskih idealov, ki se jim je srednja povojna generacija v preveliki meri izneverila.
„ Consortium musicum “ v Gorici
Teden pred božičnimi prazniki, namreč v sredo 17. decembra, je gostoval v Gorici kot gost abonmajske koncertne sezone znani ansambel »Consortium musicum« iz Ljubljane. Nastopil je v deželnem Avditoriju, kjer je ob polnoštevilni udeležbi izvajal vrsto del baročne in klasične glasbe. In tu lahko podčrtamo, da si skoraj ni bilo mogoče zamisliti lepšega uvoda v božično atmosfero kot je bilo poslušanje izbranih del velikih mojstrov, ki so z božično motiviko oblikovali razna svoja velika dela.
Na programu so bile skladbe Bu.xtehu-deja, Bruhnsa, Weckmana, J. Chr. F. Bacha, Haydna in Mozarta. Šlo je predvsem za kantate ali velike motete. Sodelovala pa sta mešani zbor in orkester, ki ju je vodil dirigent dr. Mirko Cuderman.
Prvi del koncerta je obsegal dela prej omenjenih baročnih skladateljev. Začel je z Buxtehudejevo kantato »Der Herr ist mit mir«, kjer pride do izraza vsa igriva in-vencija tega severno nemškega glasbenika (ki ga je tako občudoval Johann Sebastian Bach!). Sledila je Bruhnsova kantata »Die Zeit meines Abschieds ist vorhanden«, nato pa Weckmannova »Wenn der Herr die Gefange zu Zion«. Obe deli sta spet prava podoba baročnega ustvarjanja, polni bleska, polifonskega prepletanja in mogočne navdušenosti. Prvi del je zaključila kantata »Wachet auf«, ki jo je napisal eden izmed Bachovih sinov-skladateljev, Johann Cristoph Friedrich Bach. To delo je bilo polno prave božične vsebine, in tudi blesteča glasba (v orkestru je pri tem zelo barvito nastopala tudi trobenta kot »can-tus firmus«) in je to ustrezno ponazorila. Prav zbor je tu morda najbolj izstopal in dosegel pravi višek na tem večeru.
Drugi del koncerta ljubljanskega ansambla (skupno je nastopilo nad 70 izvajalcev) je bil posvečen klasiki. Najprej smo poslušali umirjeno in globoko ter obenem široko razvito Haydnovo skladbo »Salve Regina« v g-molu. V njej sta se spet lepo skladala zborovski ter instrumentalni del. Skladba ima štiristavčno obliko Adagio, Allegro, Largo, Allegretto in kaže tudi na vplive neapeljske kompozicijske šole. Tu je avstrijski skladatelj ponovno potrdil svoj sloves dovršenega mojstra tudi na področju cerkvene glasbe z doziranim obvladanjem tako vokalne kot orkestralne tehnike.
Sledili so štirje Mozartovi moteti (Inter natos mulierum, Misericordias Domini, Venite populi, Alma Dei Creatoris). To so pravzaprav male kantate z vsemi značilnostmi tovrstne glasbe iz dobe dunajske klasike. Pri Mozartu najdemo tu vse možne prvine, ki ga odlikujejo: bogato harmonijo, neprisiljeno polifono gradnjo, melodično svežino. V vseh omenjenih skladbah sta tako zbor kot mali orkester skladno vodila skupno igro v prijetnem dialogu. Ob koncu je ansambel dodal še izven programa vedno lepo in religiozno občuteno Mozartovo Ave verum.
Pri orglah-pozitivu je sodelovala s. Cecilija Kobal, ki je svojo delikatno, nelahko in obenem izredno pomembno vlogo zelo dostojno odigrala.
Consortium musicum je vodil dirigent Mirko Cuderman. Brez velikih gest in premikov je znal kot umetniški vodja zelo
posrečeno in smotrno voditi oba dela ansambla — zborovski ter instrumentalni — skozi dobri dve uri glasbenega poustvarjanja. Njemu gre prva zasluga za veliki uspeh koncerta in sploh za umetniško politiko ansambla, ki je med slovenskimi verjetno edini v predvajanju tovrstne glasbe.
Goriški koncert ljubljanskega ansambla je doživel nedvomno velik uspeh. To pomeni, da bo tudi v bodoče vedno dobrodošel med nami! - Bgsl
ItM 00 TEOM
H Svoja božična voščila je sv. oče Janez Pavel II. izrekel v 42 jezikih. Med njimi je bil tudi slovenski. Po končanih obredih se je sv. oče umaknil na krajši oddih v Castelgandolfo. Tu je v nedeljo sv. Družine 28. decembra v opoldanskem nagovoru zbranim romarjem napovedal novo encikliko o družini.
■ Ugrabitev rimskega sodnika D'Ursa je novzročila nove težave Forlanijevi vladi. Rdeči brigadisti, ki so sodnika ugrabili, zahtevajo za izpustitev D’Ursa kot proti-uslugo ukinitev jetnišnice na otoku Asina-ri. Čeprav D’Urso do sedaj ni bil izpuščen na prostost, pa je Forlanijeva vlada, zlasti na pritisk socialistov, pohitela z izjavo, da se ukvarja z namero postopno ukiniti posebne oddelke Asinare, ki da so že v teku. Naj Forlani še tako zatrjuje, da ne gre za popuščanje do teroristov, je jasno, da je njegova vlada, da bi rešila življenje D’Ur-sa, klonila zahtevam teroristov.
■ V Moskvi so 23. decembra zazidali v kremeljski zid žaro s pepelom pokojnega sovjetskega ministrskega predsednika Alekseja Kosigina. Čeprav je Kosigin umrl že 18. decembra, so smeli sovjetski državljani zvedeti za njegovo smrt šele dva dni kasneje, da je država mogla nemoteno proslaviti 74. rojstni dan Leonida Brežnjeva. Kosigin je spolnil 76 let življenja in je bil po drugi svetovni vojni polnih 16 let predsednik sovjetske vlade. Bil je edini oče treh sovjetskih petletk in gospodarske reforme, ki pa se je ni dalo uresničiti.
0 Ob prvi obletnici sovjetskega vojaškega posega v Afganistanu je v Teheranu več tisoč afganistanskih beguncev uprizorilo bučno protestno manifestacijo pred sovjetskim veleposlaništvom, zažgalo nekaj sovjetskih zastav in razbilo nekaj oken na poslopju veleposlaništva. Sovjetska tiskovna agencija Tass je demonstracijo označila za »škandalozno izzivanje, ki so ga povzročili huligani, katere so nahujskale reakcionarne sile«.
Gledališko aestomie ii K. Sorice
Letošnja gledališka sezona se odvija precej redno. Do sedaj nismo imeli velikih premorov, vsak mesec smo. lahko videli po eno predstavo. Zadnja na vrsti je bila v sredo 10. decembra 1980 v goriškem gledališču Verdi. Tokrat se niso predstavili tržaški gledalci, ampak člani Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Prikazali so nam zelo zanimivo delo Briana Clarka.
Clark je sodoben angleški dramatik. Na univerzi v mestu Hallu poučuje dramaturgijo. Spisal je že precej televizijskih iger in gledaliških tekstov. Novogoriško gledališče je pod spretnim vodstvom režiserja Dušana Mlakarja uprizorilo delo »Čigavo je moje življenje?« Tekst je izredno aktualen, saj se v njem avtor sprašuje, do kam lahko sega medicinska veda. Dandanes je namreč medicina tako napredovala, da lahko napravi res »čudeže« z vsemi najmodernejšimi pripravami in zdravstvenimi pripomočki. Včasih obdrži pri življenju bolnika res »umetno«. Marsikateri namreč bi ne mogel živeti niti minute več, če bi odpovedali aparati, ki mu pomagajo pri dihanju, bitju srca ipd.
Clark v svojem delu obravnava ravno tak pereč problem. Težko ponesrečen mlad kipar se po šestih mesecih intenzivnega zdravljenja končno spet zaveda samega sebe. Toda kakšen je? Nikdar več ne bo mogel hoditi, njegove roke ne bodo nikoli več ustvarile ničesar. Fant je namreč popolnoma hrom. Pri prometni nesreči si je zlomil hrbtenico. Razni zlomi udov in reber so se mu sicer zacelili, a živci so odpovedali. Bolnik pa je izredno bister in priseben, možgani niso utrpeli poškodbe. Mladenič na žalost ne bi mogel živeti izven bolniških sten, brez zdravniške pomoči, ker je njegovo življenje v rokah drugih. Temu se primarij seveda odločno upre. Toda fant, po sodnem postopku in po tre-, znem pogovoru s psihiatrom in sodnikom, zmaga in se odloči za smrt. Želi si umreti (naravne smrti seveda), ker ve, da bi sicer moral biti odvisen celo življenje od drugih ljudi. Praktično je že mrtev, kajti brez aparatov in brez zdravniške pomoči ne bi mogel živeti, čeprav bi zelo rad živel.
Protagonista kiparja Kena Harisona je poosebil Bine Matoh, absolvent igralskega oddelka AGRFTV, ki bo z letošnjo sezono stalen član PDG iz Nove Gorice. Matoh je imel res težko vlogo, a odigral jo je prizadeto in prepričljivo. Dobro so igrali tudi ostali nastopajoči: Breda Urbič kot sestra Anderson, tipična bolničarka, ki zna zatreti in skriti svoja čustva; Nevenka
Sedlar kot Kay Sadler, začetnica; Teja Glažar kot dr. Clare Scott; Tone Šolar je bil neizprosen dr. Michael Emerson, katerega načela in misli se ne ujemajo s Kenovimi; Metka Franko je bila Gillian Boyle; Karel Brišnik je odigral Philipa Hilla; Dragica Kokot-Šolar kot dr. Paula Trvers, psihiater; Janez Lavrih, dr. Barr, razumevajoč in dosleden psihiater; Stane Leban kot sodnik Justice Millhose; simpatičnega brivca Johna je prisrčno odigral Ivo Barišič.
Poleg režiserja Dušana Mlakarja so pri predstavi sodelovali še znani scenograf Sveta Jovanovič, ki je dobro prikazal izrez iz moderne bolnišnice; Cveta Mirnik je poskrbela za kostume; Majda Križaj, lektor predstave; Darinka Gorišček, asistent lektorja; Nada Lozar, strokovni in medicinski svetovalec. Delo je iz angleščine prevedel Dušan Tomše.
Predstava je vsestransko uspela. Delo je zahtevalo veliko truda, saj na odru nismo videli dogajanja, ampak smo bili priča protagonistovim razmišljanjem. Prava škoda pa je ta, da se je predstave udeležilo malo gledalcev. Igralci PDG so naši bližnji sosedje, vendar jih zelo malo poznamo in kot zgleda tudi cenimo. Lansko leto je po precej dolgem premoru gledališče spet nastopalo v naši abonmajski sezoni. Prav bi bilo, da bi bili bolj pozorni do takih gostovanj. Tisti abonenti, ki se predstave niso udeležili, so izgubili res lepo priložnost soočiti se z zelo aktualno moralno problematiko. - Iva K.
Križ
(Ob novem letu)
Ne le vrh gora v sijih nebesa, zvezda, v bliskih, gromih in plasteh tema bodi sredi narodov sveta, sredi borbe, stiske, trenja, tvoja moč naj ne odjenja, sredi, gmote, ki valuje, tvoja milost naj zmaguje, tvoja luč naj razsvetljuje, sredi časov in vekeSv bodi ti le kralj rodov, ljudstev pisane družine, zemlje — skupne domovine, bodi čudežni komet, ki ožarja stvarstvo, svet in pronikne v zadnja dna duše iti srca.
JANUAR — MESEC KATOLIŠKEGA TISKA
V Sloveniji bodo že tretjič obhajali januar kot mesec »verskega tiska«. Geslo za ta mesec verskega tiska bo: »Človek ne živi sarno od kruha«, podnaslov pa: »Kristusova beseda naj v obilju prebiva med vami.«
Slovenski škofje prosijo duhovnike, naj se znova zavzamejo za širjenje verskega tiska, verskih listov in knjig, z nasveti in opozorili pomagajo vernikom, da se z branjem dalje izobražujejo, pa tudi sami z drugimi pastoralnimi delavci uporabljajo tisk pri svojem pastoralnem delu. Zanimanje je treba zbuditi med verniki nasploh, še posebej pa v župnijskih pastoralnih svetih pri mladinskih skupinah, malih občestvih in po družinah. Ob verskem tisl^u naj bi vsi zoreli in rasli v Kristusu in živeli iz njega.
Na Tržaškem in Goriškem je pa januar »mesec katoliškega tiska«. To se pravi tudi tistega tiska, ki ni samo verski, ki ne obravnava samo verskih vprašanj, ampak sega tudi v kulturo, v politiko, v življenje na splošno. Za vsako življenjsko pobudo in dogajanje je kristjan dolžan poseči s svojo besedo in delom ter biti o vseh teh zadevah pravilno obveščen in poučen — in kot kristjan, ki svoje krščanstvo izpričuje z besedo, delom in sploh z življenjem. Naša dolžnost je, da ta tisk poznamo, cenimo, prebiramo, širimo in ga seveda tudi podpiramo!
Na zadnji seji občinskega sveta pred prazniki, ki je bila 22. decembra, je gori-ški občinski svet razpravljal o programskih izjavah novega župana. Debata je trajala nad štiri ure in v njej so predstavniki vseh strank podrobno ocenili smernice nove goriške občinske uprave.
Tudi slovenska problematika je tu prišla na dan. O njej so govorili razni svetovalci, vsak seveda s svojega zornega kota. Tako npr. misovec Coana (proti dvojezičnosti), liberalec Fornasir (za pravilen zaščitni zakon), komunist Mermolja (o delu rimske komisije in o kulturnih problemih).
O tej problematiki je spregovoril tudi predstavnik Slovenske skupnosti dr. Andrej Bratuž. Prikazal je predvsem odnos slovenske stranke do novega odbora in pričakovanja, ki ga od njega imamo. Zavzel se je za to, da bi v sklopu deželnega okvira Gorica našla vedno bolj odgovarjajoče mesto. Svetovalec SSk je nadalje opozoril na vlogo Gorice-obmejnega mesta in na glavne gospodarske in socialne probleme. SSk ni proti industrijskemu ali urbanističnemu napredku, če ta upošteva glavne značilnosti, krajevne potrebe in ozemeljsko celovitost ter ne ogroža drugih dejavnosti, npr. kmečke in obrtniške. Zavzel se je tudi za široko decentralizacijo, kar pomeni bistven demokratičen prispevek in spoštovanje širše volje. Nadalje je svetovalec Bratuž podčrtal pluralizem jezikov in kultur, ki ga omenja županovo poročilo in pri tem navezal svoj govor na manjšinsko problematiko.
Zahteval je dosego globalnega zaščitnega zakona in pri tem tudi podporo občine, saj je prav ta že dolgo let sem izglasovala vrsto zadevnih resolucij. Opozoril je na nekatere pozitivne vidike, ki jih je občina že uresničila — vsaj delno — na področju dvojezičnosti. Treba pa bo še veliko konkretnih pobud ter pospešitve samih načrtov. Pri tem je omenil tudi zadnje izjave odgovornih politikov, od ministrskega predsednika Forlanija pred parlamentom do obiska pri predsedniku Mija-toviču. In prav ob peti obletnici Osimskih sporazumov mora priti tudi do uresničitve člena 8, ki zadeva manjšinsko zaščito! Nadalje se je svetovalec SSk zavzel za prisotnost slovenskih predstavnikov v raznih komisijah (zlasti mešanih za odnose s Slovenijo). Omenil je še probleme šolstva in kulture. Posebej je opozoril na probleme urbanistike in javnih del. S tem v zvezi je zlasti podčrtal potrebo, da se pri njih realizaciji gleda na stvarne potrebe in to v luči izkušenj (kot pravi županovo poročilo).
Zupan Antonio Scarano je ob koncu debate povzel glavne misli. Med drugim se je tudi dotaknil problema slovenske manjšine in dejal, da pomeni obramba slovenske narodne skupnosti v Gorici tudi obrambo celotne identiteie občine Gorica, ki izraža različne kulture, in ima zato poleg italijanske tudi slovensko dušo. Z razpravo o programu se je dejansko začelo novo mandatno obdobje goriškega občinskega sveta, ki bo trajalo do leta 1985.
ge za odprtje omenjene šole ena sama oseba (ki naj bi v preteklosti samostojno reševala in rešila še druga vprašanja slovenskega šolstva na Goriškem), medtem ko naj bi bile vse ostale akcije le »blago-doneče slovesne izjave, s katerimi se več-ktat nekatere naše organizacije samozadovoljujejo«. Tudi prizadevanja našega sindikata naj bi bila, torej, le »pesek v oči«, potem ko je sindikat že od vsega začetka storil vse potrebne korake na raznih ravneh in zainteresiranih čitnveč dejavnikov.
Članek je vreden naše ostre obsodbe, kar še ne pomeni, da ne pozitivno ocenjujemo vseh, tudi osebnih, posegov, ki nam bodo pomagali odpreti prvi razred osnovne sole v Ronkah. O odprtju pa dejansko še nič uradnega ne vemo: tudi takih netočnosti bi se moral člankar »Odprtje slovenske šole v Ronkah« izogibati.
Sindikat slovenske šole tajništvo Gorica
Opomba uredništva:	Avtor	zadevnega
članka je v svojem navdušenju imel pred očmi pač uspeh, ki ga je svetovalka SSk dosegla v Rimu, potem ko smo na Goriškem že skoro vsi obupali, da bo od naših skupnih akcij za ponovno odprtje šole v Ronkah in paralelke v Gorici izšel kak stvaren uspeh. Gotovo je hotel tudi opozoriti vso našo javnost, da je treba naše probleme stvarno prikazati tudi v rimskih ministrstvih, kjer večkrat niso dovolj informirani. Same izjave in protesti tu na meji države pogosto ne sežejo do Rima. Mislimo, da je tako treba razlagati omenjeni članek, ki gotovo noče jemati nikomur zaslug, zlasti ne sindikatu slovenske šole.
Š.T.
Niso samo slovesne izjave
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Na svoji zadnji seji dne 16. decembra je goriški odbor sindikata slovenske šole razpravljal o slovenski osnovni šoli v Ronkah. Prisotni so izrazili zadovoljstvo, da so se mnoge organizacije odločno in javno za-zvele za ponovno odprtje slovenske osnovne šole v Ronkah in da so tudi številni slovenski in italijanski občinski sveti zahtevali od krajevnih in osrednjih šolskih oblasti, naj ugodijo upravičenim zahtevam slovenske narodnostne skupnosti po osnovni šoli v Laškem.
Nerazumljiv pa se je zdel članom odbora članek, ki v Katoliškem glasu z dne 11. decembra poroča o zadnjih razpletih vprašanja. Po mnenju nepodpisanega in slabo obveščenega kronista nosi vse zaslit-
Je radio Trst A še objektiven?
Včasih je bila (in to mnogo let) po radiu Trst A vsako nedeljo točno ob 12. uri oddaja Vera in naš čas. Pred nekaj leti jo je današnji ravnatelj tržaškega sedeža RAI Botteri vrgel na soboto ob 18.45, očitno ne z namenom, da bi jo več ljudi poslušalo, ampak da bi jo potisnil v kot. Proti temu smo verniki zbrali 3.000 podpisov, s katerimi pa je današnji g. ravnatelj (demokristjan) baje rekel, da si z njimi nekaj obriše...
Toliko za uvod k neki drugi oddaji, ki je z novim šefom slovenskih programov in z nastavitvijo nekaterih KP-SKGZ pro-gramistov nadomestila nekdanjo Vero in naš čas. Danes vsako nedeljo točno opoldne poslušamo oddajo Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. Za kakšen trenutek pravzaprav gre? Sodeč po nekaterih zadnjih oddajah bi rekel, da ne gre za trenutek Slovencev, ampak za trenutek SGKZ.
V	dveh oddajah je namreč na dolgo in široko razlagal predsednik SKGZ Boris Race o prednostih in ugodnostih bodoče industrijske cone na Krasu. Zanimivo je pri vsem tem, da nobena stranka ati komponenta ni doslej imela na tržaškem radiu na razpolago toliko časa, da bi zagovarjala ali obsojala nesmisel industrijske cone na Krasu.
Kot vemo, so se od Slovenske skupnosti do PCI (!) v s i končno izrekli za drugačno lokacijo te cone. Nobena skupina pa ni imela na radiu na voljo časa, da bi ta svoja stališča obrazložila in zapovarjo-la. Proti vsem strankam in organizacijam ustavnega in neustavnega loka je lahko svoja stališča zagovarjala le SKGZ, kar pomeni ne samo, da tržaški radio ni objektiven, ampak da je pravzaprav direkten glasnik skupine SKGZ.
Upam, da bodo v naslednjih oddajah Narodnostni trenutek lahko spregovorili vsaj še SSO in Slovenska skupnost, ki sta najbolj reprezentativni organizaciji Slovencev v Italiji in ne kaka izpostava od koderkoli. če tako ne bo, pomeni, da lahko tudi ne plačam radijske naročnine, saj mi kot Slovencu v Italiji RAI krati vsestransko in objektivno informacijo.
(Podpis)
flpjj
Božičnica v goriški stolnici
So prireditve, ki vedno pritegnejo, ker pač odgovarjajo razpoloženju srca in prazničnemu vzdušju. Taka je tudi božičnica, ki je vsako leto za božične praznike v goriški stolnici. Zadnja leta jo z uspehom prireja Združenje goriških cerkvenih pevskih zborov. Bila je na praznik sv. Družine, 28. decembra, imela pa je še posebej slavnosten pečat, saj je bila posvečena stoletnici rojstva skladatelja Stanka Premrla, kar je tudi poudarila napovedovalka Verena Koršič, ki je vso prireditev povezovala in kratko označevala posamezne skladbe. Na orglah je pesmi spremljala prof. Lojzka Bratuž, ki je med odmori zaigrala del Fremrlove pastorale. Tudi združeni mešani zbor se je oddolžil spominu velikega skladatelja s prvo od šestih pesmi. Duhovno misel, uglašeno na božično skrivnost, pa je podala s. Benjamina Cuk iz kongregacije Čudodelne svetinje.
Prvi so nastopili združeni mladinski zbori in pod vodstvom Iva Bolčine zapeli tri pesmi. Za njimi so prišli pred občinstvo, ki je kot običajno bilo zelo številno, člani moškega zbora »Mirko Filej«. Ti so poslušalcem podali štiri skladbe. Vodil jih je Zdravko Klanjšček. Tem pevcem so se nato pridružili še pevci raznih mešanih zborov iz Gorice in okolice. Lepo je bilo videti to ogromno število nastopajočih, ki so s šestimi prisrčnimi božičnimi pesmimi prisotne povedli v skrivnostno vzdušje svete noči.
Sledile so pete litanije Matere božje, ki jih je vodil škofov vikar dr. Oskar Simčič ob asistenci dr. Franca Močnika in prof. Dragotina Butkoviča, pri čemer je prišlo do polnega izraza mogočno ljudsko petje, zlasti pri zahvalni pesmi in ob zaključni »Rajske strune«. .
Vodstvo Združenja cerkvenih pevskih zborov se toplo zahvaljuje vsem nastopajočim za njih požrtvovalnost, posebno pevcem iz oddaljenejših vasi (Doberdoba!). Zahvala naj gre tudi novemu stolniškemu župniku, ki je velikodušno dal na razpolago corktsv za to našo božično manifestacijo.
Orgelski koncert v spomin Stanka Premrla
V vrsti koncertov in prireditev pred božičnimi prazniki gre posebno mesto orgelskemu koncertu, ki je bil na pobudo SKPD »Mirko Filej« v goriški stolnici v nedeljo 21. decembra. Koncert zasluži posebno mesto iz dveh razlogov: ker smo se s tem koncertom tudi Goričani hoteli oddolžiti spominu velikega primorskega skladatelja Stanka Premrla in ker sta to nalogo opravila dva mlada orgelska izvajalca. Igrala sta namreč Hilarij Lavrenčič iz Doberdoba, dijak 3. liceja v Gorici, in Boris Stacul iz Gorice, študent glasbene akademije.
V spremni besedi, ki so jo za koncert pripravili, je rečeno: »Boris Stacul in Hilarij Lavrenčič sta sicer študenta klavirja, a se zanimata tudi za orgelsko glasbo in sta sledila tečaju za orgelsko igro pri profesorju Hubertu Bergantu. S koncertom želimo vsaj deloma posredovati širšemu občinstvu glasbeno sporočilo Stanka Premrla in ovrednotiti njegovo življenjsko delo. V koncert smo vključili le nekaj skladb, ki so izšle v zbirkah Preludiji in fuge, Variacije in Pastorale (Musiča orga-nistica slovenica 1980). Za drugi del koncerta sta izvajalca segla v zakladnico svetovne orgelske glasbe. Ob zaključku bomo slišali tudi prvo izvedbo skladbe mladega goriškega skladatelja G. Tomatisa.«
Kar so napovedali v uvodni besedi, sta potem oba izvajalca tudi izpeljala. Nočemo se spuščati v strokovno ocenjevanje njunega nastopa, rečemo le, da je bilo lepo, lepo tudi zaradi tega, ker je prišlo izredno veliko število mladih, da slišijo igrati svoja kolega na stolniških orglah. Imela sta res veliko občinstva, ki ju je ob koncu nagradilo z dolgim ploskanjem. In priznanje občinstva sta gotovo zaslužila.
Dnevi zbranosti v Gorici
Zadnje dni adventa smo imeli v Gorici v Zavodu sv. Družine vrsto dnevov zbranosti. Dober zgled so dali starši, ki so se zbrali v nedeljo 21. decembra popoldne. To pot so bili povabljeni skupno očetje in matere; prišlo jih je kakih 40. Govoril jim je g. Jožko Benedetič iz Solkana. Svojo duhovno obnovo so zaključili s sveto mašo in z zakusko po maši.
Naslednji dan, v ponedeljek so prišli v zavod dijaki nižjih srednjih šol. V glavnem so bili skavti in skavtinje, prišli so pa tudi drugi dijaki in dijakinje. Vseh je bilo ka-
kih 50. Zaključili so z mašo in s filmom iz Jezusovega življenja.
V torek 23. decembra so bili na vrsti višješolci. Tudi oni so prišli v lepem številu. Govoril jim je g. Vinko Kobal, ki jih je navduševal za poglabljanje v stiske sodobne mladine.
Njih srečanje se je zaključilo z božičnico, ki je bila v Katoliškem domu. Nanjo so povabili celotno skavtsko družino in njih starše. Vsaka izmed treh skavtskih čet je pripravila svojo točko programa. Zaključil je dijaški oktet pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Za slovo so si napili s čajem in se posladkali s pecivom.
Na Štefanovo so si posebne komisije ogledale jaslice naših skavtov in skavtinj. Najlepše bodo nagradili. Posebno skupina mladih iz Trsta in Gorice je odpotovala v Rim na svetovno srečanje mladine ob sv. očetu. Pričakujemo, da bodo ob povratku tudi sami kaj poročali.
Nastop mestnih zborov v Avditoriju
V torek 23. decembra je goriška občinska uprava organizirala božični pevski koncert v Avditoriju. Sodelovalo je pet mestnih zborov: mešani iz Ločnika (vodi Franc Valentinčič), mešani Ars Musiča (F. Valentinčič), moški zbor »Mirko Filej« (Zdravko Klanjšček), »Santlgnazio« (Stanko Jericijo) ter moški zbor »Monte Sabo-tino« (Perini). Naj še dodamo, da sta zbor iz Ločnika in Ars Musiča nastopila tudi v skupni zasedbi s posebnim programom. Tako da je število nastopajočih zborov bilo praktično šest.
Za uvod je župan Scarano povedal nekaj priložnostnih misli, nakar so zbori začeli izvajati svoj program, ki je bil izključno božični. Italijanski zbori so v glavnem predvajali priredbe nemških in čeških avtorjev, moški zbor »Mirko Filej« pa je predstavil izključno slovenske avtorje, med temi »Polnoč je« mladega M. Špacapana na besedilo Tomeka Vetriha.
Polno zasedena dvorana (v kateri pa je na žalost bilo zelo malo Slovencev) je s hvaležnim ploskanjem nagradila vse nastopajoče brez razlike in tudi s tem odprtost goriškega občinstva do glasbenega izvajanja in resnične kulture, kot je to v svojem govoru poudaril tudi g. župan.
Slovenska duhovni j a v Gorici
Božične praznike smo zelo lepo obhajali v prenovljeni cerkvi sv. Ivana. Zlasti polnočnica je privabila veliko ljudi. K prazničnemu razpoloženju so pripomogle lepe izvirne jaslice, ki jih je naredil g. kaplan Marjan ob pomoči mladih. Kar pridite in jih poglejte!
Na praznik sv. Družine med opoldansko mašo je prejel sv. krst mali Uroš Zorn, ki so ga starši iz Pariza pripeljali za praznike domov, da postane tu med nami v domačih krajih otrok božji. Zdravniku dr. Branku in ženi Vereni iskreno čestitamo ob krstu prvorojenca.
V ponedeljek 29. decembra sta si v cerkvi sv. Ivana obljubila zvestobo na skupni življenjski poti prof. Verenka Terčelj iz Vižovelj in zdravnik Vasilij Di Lenardo iz Trsta. Nevesta je iz sorodstva pok. dr. Pavlice, ustanovitelja goriškega slovenskega sirotišča. Ker so se njeni prastarši in starši poročili v cerkvi sv. Ivana, je to želela tudi nevesta. Novoporočencema želimo obilo blagoslova na skupni življenjski poti.
f Jožef Simčič
Tiho in skromno kakor je živel se je skoraj neopaženo umaknil iz naše srede Jožef Simčič, upokojeni poštni uradnik. Rodil se je v Gorici pred 84 leti; toda smatral se je za Brica, ker je iz Brd izhajala njegova družina in je bil na sorodnike v Brdih zelo navezan.
O rajnkem lahko rečemo, da je bil v najboljšem pomenu besede »mož po starem«. Cut dolžnosti, neoporečna poštenost v besedah in dejanju pa še tista umirjena življenjska modrost, ki ji po domače pravimo »zdrava pamet« so bile gotovo tri značilnosti njegovega značaja. Malo pred smitjo je izrecno zaprosil, da bi ga slovenski duhovnik spravil z Bogom in da bi se pogrebni obredi vršili v slovenskem jeziku. Rajnkega Jožefa bo placutarska srenja še dolgo pogrešala, saj si je s svojim vedrim nastopom pridobil mnogo prijateljev.
Ženi Valeriji, sinu Ivanu in gdč. Izabeli izražamo iskreno sožalje. Dragi Pepi, počivaj v miru!
Božičnice na šolah
Pred odhodom na božične počitnice so otroci in dijaki naših šol povsod priredili bolj ali manj bogate božičnice. Obsegale so petje, recitacije in prizorčke. Povečini so bile v torek 23. decembra dopoldne v šolskih prostorih, drugod so jim dali bolj svečan značaj in so jih imeli v dvoranah.
V	Štandrežu so se npr. zbrali v torek zvečer pred praznikom in imeli božičnico v dvorani »Anton Gregorčič«. Sodelovali so vsi razredi. Na nižji srednji šoli »Ivan Trinko« so imeli božičnico v semeniški kapeli. Nastopil je mladinski pevski zbor pod vodstvom prof. Stanka Jericija in skupina dijakov s flavtami, ki jih je pripravila prof. Bandeljnova. Dijaki so sodelovali tudi z lastnimi literarnimi prispevki.
Višje srednje šole so se za božičnico združile v prostorih učiteljišča. Gltivno težo je nosilo učiteljišče. Dijaki so pod vodstvom profesorice petja zapeli nekaj pesmi, drugi so zaigrali na klavir, tretji so pripravili posrečeno zborno recitacijo. Navzoči so menili, da je bila božičnica prav dobro pripravljena.
Tudi glasbena šola na Placuti je letos imela svojo božičnico. Kot se spodobi za slično šolo, so gojenci nastopili z raznimi glasbenimi točkami, ki so obsegale vse instrumente, ki se jih gojenci učijo. Svoje otroke so prišli poslušat številni starši, tako da je bil prostor kar premajhen.
Naša mladina je torej tudi po zaslugi svojih vzgojiteljev lepo zaključila prvi del šolskega leta in se ob spominu na rojstvo Jezusovo vključila v božično skrivnost, ki je tako pristno človeška in ne samo krščanska.
Jazbine
Tragična smrt dveh zakoncev. Vse krajevno občestvo, pa tudi goriško mesto in okolico je globoko pretresla vest, da so v torek 16. decembra v jutranjih urah našli mrtva v spalnici zakonca Stanislava in llerminijo Štekar. Ob izgorevanju žerjavice se je v sobi začel proizvajati ogljikov dvokis, ki ju je zadušil.
Ni čuda, da se je naslednji dan zbrala k pogrebu izredna množica, ki je hotela na ta način izraziti svoje sočustvovanje in sožalje preostalim še nepreskrbljenim otrokom. Marjan ima 16 let, Sonja 18 in Marina 21 let. Na pogreb je prišel tudi škofov vikar dr. Oskar Simčič, ki je somaše-val z domačim župnikom Prinčičem ter ločniškim Pianijem. Navzoča sta bila tudi dva kanonika goriškega stolnega kapitlja dr. Fabbro in msgr. Pini.
Težko prizadetim otrokom kot tudi sorodnikom izrekamo iskreno sožalje z željo, da jih Bog podpre v preizkušnji in jim da moči za prenašanje hudega udarca.
Rojan
V	torek 16. decembra je Gospod nenadno poklical k sebi Alojzijo Cocchi (Koch), članico naše Marijine družbe. Le teden dni je bila v bolnišnici in nič ni kazalo, da je smrt tako blizu. Dočakala je visoko starost 85 let. Večkrat je bila načelnica ženske Marijine družbe. Vse življenje je prepevala v cerkvi. V mlajših letih je imela izredno lep sopran. Zadnja leta ni mogla več sama v cerkev in to ji je povzročalo veliko trpljenje, vendar je našla tolažbo v molitvi in pri poslušanju nedeljske maše po radiu iz njene cerkve. Po Mariji naj jo Gospod sprejme v večno srečo. - S. Z.
Greta
Po kratki, a težki bolezni nas je zapustila v soboto 13. decembra Meri Kosmi-na vd. Kanc. Vrnila se je k Bogu bogata dobrih del. Odlikovala jo je srčna dobrota in globoka vera. Vdano je sprejemala trpljenje. Zadnji počitek je našla na pokopališču v Barkovljah. Kljub izredno slabemu vremenu jo je na zadnji poti pospremila velika množica ljudi. Gospod naj ji bo dober plačnik, številnim sorodnikom pa naj v žalosti podeli svojo božjo tolažbo. - S. Z.
Dolina
Zadnja seja občinskega sveta v letu 1980.
Bila je 18. decembra. Na dnevnem redu ni bilo kakih posebnih točk, zato so prišla bolj do izraza razna vprašanja in priporočila.
Župan je med drugim sporočil, da je začela delovati družinska posvetovalnica v Boljuncu, kakšne bodo nove cene abonmajev za prevoze z avtobusi, da bo občina razpolagala s 75 milijoni lir za ureditev ce-
Srečanje v Borštu
Lani 13. decembra sta se srečali v Borštu delegaciji dolinske SSk ter SZDL iz Kopra. Delegacijama sta načelovala sek-cijski odbornik Gombač ter predsednik SZDL šiškovič.
Delegaciji sta podčrtali pomembnost teh srečanj ter podali sliko lastnega delovanja. Borštansko srečanje je že drugo po vrsti, kajti prvo srečanje je bilo v Kopru 24. aprila 1980. Omenjena srečanja potekajo v duhu dobrososedskih odnosov med krajevno SSk ter družbenopolitičnimi organizacijami koprske občine, s katero je dolinska občina podpisala sporazum o prijateljstvu in sodelovanju.
V	okviru omenjenega srečanja sta si delegaciji ogledali novozgrajeno srenjsko hišo v Mačkoljah ter se sestali s krajevnimi prosvetnimi delavci PD Mačkolje in KD Primorsko.
Delegaciji sta z borštanskim srečanjem postavili temelje učinkovitejšemu in plodnejšemu sodelovanju. Zmenili sta se namreč, da se bosta srečali najmanj enkrat letno ter si posredovali izvedence ter prosvetne delavce za prirejanje družbeno gospodarskih ter kulturnih večerov v okviru širšega spoznavanja ter posredovanja lastnih izkušenj. - S M.
Boljunec
Družinska posvetovalnica. 15. decembra je v Boljuncu začela delovati družinska posvetovalnica za dolinsko občino, ki jo vodi poseben odbor. Trenutno še ni popolnoma opremljena in sčasoma se bo delo-
V	nedeljo 21. decembra je bil posvečen za novega mariborskega škofa dr. Franc Kramberger. Glavni posvečevalec je bil papeški nuncij msgr. Ceccliini, soposveče-valca pa sta bila ljubljanski nadškof dr. Šuštar ter graški škof VVeber. Navzočih je bilo še šest drugih škofov; odsoten je bil prejšnji pomožni škof in kapitularni vikar dr. Vekoslav Grmič. Obredu so prisostvovali tudi zastopniki civilnih oblasti.
Poleg škofov je na posvečenje prišlo zelo veliko število duhovnikov; trdijo, da jih je bilo okrog 300. Tako visokega števila duhovnikov niso pričakovali. Saj so
ste Hrvati-Botač in kakšni so bili odmevi na resolucijo občinskega sveta o zahtevi po globalni zaščiti Slovencev, ki je bila odposlana vsem poslanskim skupinam v parlamentu.
Sledila so vprašanja in priporočila svetovalcev. Marino Bandi je vprašal, kako je z uporabo telovadnice pri Domju in prikazal prometne in druge težave na cestnem križišču pri Lakotišču. Svetovalec SSk dr. Tul se je v svojem posegu navezal na nedavno pisanje tiska o osnovni šoli na Pesku ter o zvezi z boljšimi cestnimi povezavami med Bregom in kraškim predelom občine vprašal občinsko upravo, na kakšni stopnji stoji vprašanje o ureditvi ceste po bivši železniški progi. Župan je odgovoril, da je pozitivni razvoj tega vprašanja odvisen od finančnih nakazil dežele in drugih ustanov.
Pri ratifikaciji raznih sklepov je Sergij Mahnič v imenu svetovalske skupine SSk predlagal, naj odbor odloži potrditev sklepa o odobritvi dokončanja del v zvezi z občinsko telovadnico pri Domju, ker po splošnem zatrjevanju prizadetih komponent ni še usposobljena za normalno uporabo. Odbor predloga ni upošteval, ker da ima druga sredstva na razpolago za morebitno pritiskanje na podjetje. Po teh pojasnilih so se svetovalci SSk pri zadevnem glasovanju vzdržali.
Na isti seji je občinski svet naslovil poziv prebivalstvu, naj po svojih močeh pomaga prizadetim potresencem v južni Italiji. V ta namen je občina odprla poseben tekoči račun pri podružnici Tržaške hranilnice v Boljuncu. Občinski odborniki so za potresence prispevali 350.000 lir, ostali občinski svetovalci pa 331.500 lir, tj. honorar ene seje.
vanje izpopolnilo. Operaterji v posvetovalnici bodo zdravniki, babica, socialna delavka, psiholog, pediater in morda še kdo drugi. Ti bodo dajali nasvete in pomoč za rešitev raznih zakonskih in družinskih vprašanj, kakor glede otrok, njihovega rojstva in vzgoje itd.
Gre za hvalevredno pobudo, a vprašati se je treba, kdo bo dajal nasvete, kako svetoval in kaj bo svetoval. Zato ni vseeno, kdo je operater v taki posvetovalnici. Katoličani imamo verjetno precej različna gledanja na taka vprašanja, kakor pa ateisti in materialisti.
Naši ljudje naj se tega zavedajo in temu primerno ukrepajo.
Šport;
Vprašanja športnikom
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je imelo svoj občni zbor. Veliko so govorili, marsikaj so ugotovili, napravili so načrte za bodočnost. Ni pa znano, ali so skušali odgovoriti na naslednja vprašanja: ali šport na naših tleh zbuja duha edinosti in bratstva? ali uči požrtvovalnosti in medsebojnega spoštovanja? ali navaja k zmernosti, premagovanju, obvladanju samega sebe in s tem tudi religiozno oblikuje osebnost? ali so ti športniki daleč od tistih, ki zamenjujejo vero v Boga s kultom mišic in telesa? ki ne poznajo spoštovanja do lepe slovenske besede, ki odklanja kletvino?
samo duhovniki do ene tretjine napolnili mariborsko stolnico. Ostali del so zasedli verniki, ki seveda niso mogli vsi v cerkev.
Celotni obred je potekal v slovenskem jeziku in ga je vodil apostolski nuncij. Med mašo je bilo ljudsko in zborovsko petje. Sledila je slavnostna večerja za povabljene goste.
Izredno veliko število duhovnikov pri posvečenju v nedeljo 21. decembra priča, da je ogromna večina duhovščine z veseljem sprejela novega škofa, ki je v pridigi poudaril, da hoče biti zvest papežu in slovenskemu ljudstvu.
Misijonar Stanko Pavlin, ki deluje v Hongkongu, je na praznik Brezmadežne v ponedeljek 8. decembra obiskal Nabrežino in maševal v tamkajšnji župnijski cerkvi
Posvetitev novega škofa v Mariboru
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV NA TRŽAŠKEM
priredi v nedeljo 4. januarja ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu
božični koncert
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« - DRAMSKI ODSEK
uprizori v nedeljo 4. januarja 1981 ob 17. uri v prosvetnem domu »Anton Gregorčič« premiero kriminalke, ki jo je napisala
Agatha Christie
Deset zamorčkov
Nadškof Cocolin je odpotoval
v Afriko
V soboto 27. decembra je g. nadškof Peter Cocolin odpotoval na obisk goriških misijonarjev v državah Gornja Volta in Slonokoščena obala. Srečal se bo tudi s tamkajšnjimi škofi. Povratek je predviden za četrtek 15. januarja.
V zimskem času so prekinjeni pastirski obiski po naših župnijah; znova se bodo začeli v zgodnji pomladi, ko bo nadškof obiskal še ostale župnije tako slovenske kot nekatere italijanske. Zaključek te prve škofovske vizitacije bo enkrat v maju.
iiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Prijatelji Katoliškega glasa! Kupujte pri trgovcih in naročajte pri podjetjih, ki vam voščijo za praznike. Njihova pozornost do vas terja vašo pozornost do njih!
Illllllllllllllkllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllillllllllllllllllllllllliill
Voščilo k življenjskemu jubileju
V ponedeljek 5. januarja 1981 praznuje Jule Slokar svojo 80-letnico. Ob tem lepem jubileju mu toplo voščijo žena Vida, sin Jure z ženo Elzi in vnukinjama Martino in Simono ter hči Jožka z možem Ladi-tom. Vsi mu kličejo: Bog vas živi še na mnoga leta in vas ohrani čilega in zdravega med nami.
DAROVI
Za Katoliški glas: Majda Giraldi, Trst v počastitev spomina mame Albine in sestre Zorke Bartol 12.000; N. N. 6.000; G. M. 3.000; Jožefa Devetak, Vrh 5.00; N. N. 10.000; S. P. Sonja 3.000; N. N. 3.000; Zora Devetak, Tržič 5.000; Ana Terbižan vd. Si-viz v spomin svojih dragih 10.000; dr. Tul Alojz, Mačkolje 50.000 lir.
Za Katoliški dom v Gorici: Marijina družba 25.000; N. N. 12.000; N. N. 4.000; N. N. 4.000; N. N. 5.000; N. N. 15.000; N. N.
36.000 lir.
Za Alojzijevišče: N. N., Sovodnje 30.000; N. N. 20.000 lir.
Družina Koshuta: za Zavod sv. Družine in Alojzijevišče po 20.000 lir, za Katoliški glas, za lačne in za katedralo v Skopju po 10.000 lir.
Za cerkev v Rupi: Jožko Ferfolja 50.000. Pavla Klanjšček, Oslavje: za goriške zavode, za potresence, za Propaganda Fide, za slovenske misijonarje in misijone po
10.000 (skupaj 50.000) lir.
Rozalija Klanjšček: za slovenske misijonarje, za potresence in za Zavod sv. Družine po 10.000 lir.
X. N.: za Alojzijevišče, za potresence in za slovenske misijonarje po 5.000 lir.
Rozalija Pelicon ob prvi obletnici moževe smrti za Katoliški glas, za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče po 4.000 lir.
Marija Devetta, Štandrež: za Sv. goro in za lačne po svetu po 50.000 lir.
Srečno in uspešno novo leto želi
Turistični urad GOTOUR GORICA	Corso	Italia,	205
Za števerjansko cerkev: teta Zorka Rožič s hčerkami in sinovi namesto cvetja na grob Irme Humar in Slavka Štekarja
50.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: Radovič 50.000; Olga Šavli 15.000; Pertot 8.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: Anica Fer-luga, Ferluge 7.000; Marija Kralj, Trebče 44
10.000 lir.
V spomin na 13. obletnico smrti sina Jadrana: njegova mama za cerkveni pevski zbor na Opčinah 15.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: N. N. 3.000; razni 12.000; Valerija Sosič za ogrevanje
10.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: družina Antler
4.000 lir.
V spomin pok. Meri Kosmina vd. Kanc:
svojci za Marijin dom v Rojanu, za Skupnost Družina Opčine in za misijone po 25.000; Sonja Stubel za Marijin dom 10.000; Marija Kobal za isti dom 10.000 in za misijone 5.000; N. N., Rojan za cerkev na Repentabru 20.000 lir.
V spomin Alojzije Cocchi: N. N. za Marijin dom v Rojanu 10.000; Hilda Mandič za isti dom 5.000; Eleonora Križman 15.000; Sonja Stubel 5.000; za misijone: Zmaga Mastellaro 5.000; N. N. 3.000; N. N. 5.000 in N. N. 10.000 lir.
Bolnik iz Trsta ob božičnih praznikih: za Katoliški glas, za Sv. goro, za lačne po svetu in za misijone po 25.000 (skupaj 100.000) lir.
N. N., Trst: za Marijin dom v Rojanu, za cerkev v Novi Gorici in za Sv. goro po
10.000 lir, za katoliški tisk 5.000 in za lačne po svetu 25.000 lir.
Pavla Margon: v spomin Zore Počkar in Antonije Ambrožič za Sv. goro in za misijone po 10.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: Ivanka Knez
50.000 lir.
M. Z., Solkan: za kapelo p. Leopolda v Domju 60.000, za Katoliški glas 10.000, za Zavod sv. Družine 10.000 in za cerkev sv. Ivana v Gorici 20.000 lir.
Za svetogorsko svetišče: hvaležna Marija s Trbiškega 50.000 lir.
Za kočo sv. Jožefa v Zabnicah: družina Bensa 50.000; N. N. 10.000; C. E. in C. M. namesto cvetja na grob tete Kristine 500.000; Silvija in Marjan Zavadlav 15.000 lir.
Za katedralo v Skopju: N. N., Gorica 5.000; R. P., Gorica 5.000; Marjan Hrovat, Gorica 50.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine
30.000 lir.
Za žrtve potresa: Kristina Juren 3.000; Olga Bavdaž 5.000 lir.
Za lačne po svetu: Milena Šušteršič v spomin svojih dragih 20.000 lir.
Za misijone: Hilda Mandič v spomin g. Jožeta Gregorja 10.000; Sonja Stubel
10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj.
GOSTILNA - HOTEL PEPI KR1ŽMANČIČ
Bazovica ul. Srečka Kosovela, 133 Tel. 226127
Ljubljanska TV
Spored od 4. do 10. januarja 1981
Nedelja:	13.25	Veleslalom	za moške.
16.05 Smučarski skoki. 17.35 Zapisano v veter, ameriški film. 20.00 Veliko mesto, tv nadaljevanka.
Ponedeljek:	17.35 Človekovi prijatelji.
18.20 Jezik v javni rabi. 18.45 Pop godba. 20.00 Ko poje čuk, tv drama. 21.10 Oddaja o filmu.
Torek: 13.35 in 15.00 Veleslalom za moške. 16.15 Smučarski skoki. 18.00 Pisani svet: »Fritole«. 20.45 Tuja hiša, francoska nadalj. 21.55 Iz koncertnih dvoran.
Sreda: 17.50 Ukročeno oko. 20.00 Naslednja postaja Greemvich Village, film. 21.45 Govorica rož.
Četrtek: 17.40 Prijatelji. 18.05 Ciper. 18.45 Reportaža. 20.00 Studio 2.
Petek: 17.25 Družina Smola. 17.50 Rock koncert. 18.30 Sodobna medicina. 20.00 M. Marodič: Z opeko po zakonu. 21.05 Župan v Casterbridgeu, angleška nadaljevanka. 22.15 Freud - skrita strast, ameriški film.
Sobota: 15.45 Rumena podmornica, angleški mladinski film. 17.15 Košarka Iskra Olimpija : CZ. 18.55 Naš kraj. 20.00 Zabavno glasbena oddaja. 21.05 Bolnišnica na koncu mesta, nadaljevanje in konec. 21.55 Drevo za obešanje, ameriški film.
★
V cerkvi v Nabrežini bo v nedeljo 11. januarja ob 16. uri božični koncert. Poleg domačega in mladinskega zbora bo nastopil moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice.
★
f Radia Irst A
Spored od 4. do 10. januarja 1981
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Veliki orkestri. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Junak Hon Kilj Ton«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Satirični kabaret. 15.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Slovenci v miljskem okolišu. 10.10 Koncert. 11.40 Zimzelene melodije. 12.00 Kulturni dogodki. 12.40 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem. 13.20 Cecilijanka 1980. 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak. 14.30 Roman »Junak našega časa«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 »Ensemble di Vene-zia«. 18.00 Kulturno pismo.
Torek: 8.10 Primorska duhovščina pod fašizmom. 10.10 Komorna glasba. 11.30 Folklorni odmevi. 12.00 Narodnostni trenutek. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Odraslim prepovedano! 16.00 Mladi pisci. 16.15 Romantični trenutek. 16.30 Rezervirano za...
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Nove plošče.
18.00 »Starci«, igra.
Sreda: 8.10 Gospodarsko uveljavljanje tržaških Slovencev. 10.10 Koncert. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Naši zbori. 14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature. 14.30 Roman »Junak našega časa«. 15.00 Nove plošče. 16.00 Slovenska literatura v Italiji.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci; Cecilijanka 1980. 18.00 Poslušajmo film.
Četrtek: 8.10 Slovenska društva v Trstu in okolici. 10.10 Simfonična glasba. 11.30 Folklorni odmevi. 12.00 Poslušajmo film. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.45 Problemi slovenskega jezika. 16.00 V. Beličič: »Prelistavanje poldavnine«. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Samospevi.
Petek: 8.10 Zimske slike. 10.10 Operna glasba. 11.30 Beležka. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Seghizzi 1980. 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka? 14.30 Roman »Junak našega časa«.
15.00 Doba kantavtorjev. 16.00 Satirični kabaret. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Diplomiranci šole Glasbene matice v Trstu. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Slovenska imena naših krajev.
Sobota: 8.10 Svet za obzorjem. 10.10 Koncert. 11.00 Folklorni odmevi. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku. 14.30 Gremo v kino. 14.40 Glasba od A do Ž. 16.30 Poslušali boste.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Slovenski zbori. 17.30 Na goriškem valu. 18.00 Marjan Rožanc: »Zračna puška«, monolog. 18.45 Vera in naš čas.
OBVESTILA
Uredništvo prosi dopisnike
Vaši dopisi naj prihajajo na uredništvo pravočasno. Ker ima »Katoliški glas« le štiri strani, zato naj bodo dopisi in članki temu obsegu primerni — ne predolgi. Daljši članki naj imajo podnaslove. Prispevki naj bodo po možnosti tipkani ali vsaj jasno napisani. Vsak prispevek (dopis, novica, obvestilo) naj bo na posebnem listu. Tako olajšate delo stavcu in tistemu, ki sestavlja (lomi) list.
Božičnica v cerkvi na Peči bo 1. januarja ob 15. uri. Prirejata jo mešani zbor Rupa-Peč in II. skavtska četa. Nastopili bodo: mladinski zbor Rupa-Peč, skavtska skupina z zborno recitacijo, moški zbor »Mirko Filej«, nonet skavtinj iz Doberdoba, oktet »Primož Trubar« in mešani zbor Rupa-Peč.
Maša v Ronkah bo v nedeljo 4. januarja ob 11.30. Med mašo bo pel cerkveni zbor iz Doberdoba.
Seja ZSKP bo v ponedeljek 5. januarja ob 20.30. Vabljeni vsi zastopniki društev.
Mesečna maša za edinost bo v Trstu v Marijinem domu ul. Risorta 3 v ponedeljek 5. januarja ob 17.30. Sledi razgovor ob diapozitivih. Na voljo bo novi vzhodni zbornik »V edinosti«.
Društvo slov. izobražencev v Trstu bo ponedeljek 5. januarja nadaljevalo s svojo sezono predavanj in srečanj. Prof. Vinko Beličič bo predstavil »Antologijo slovenske zdomske poezije«, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu. Začetek ob 20.15.
Maša za Slovence v Milanu je bila v nedeljo 21. decembra; maševal je dr. O. Simčič. Prihodnja maša bo v cerkvi sv. Tomaža v nedeljo 18. januarja ob 16. uri. To pot bo obiskal naše rojake in jim maševal škofov vikar iz Trsta dr. L. Škerl.
Trinkov koledar za leto 1981 je izšel. Dobi se v slovenskih knjigarnah.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: ms gr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Služba v Rimu. Hotel »Bled« iprejme v službo:
— uradnico z znanjem jezikov za recepcijo;
— kuharico, veščo jugoslovanske kuhinje;
— strežajko za restavracijo.
Plača dobra, hrana in soba zagotovljena. Ponudbe na Hotel Bled, Via S. Croce in Gerusalem-me 40, 00185 Roma, telefon (06) 777102.
EMIL IN RADO
sta se skupaj slikala prav malo pred smrtjo. V spomin prve petletnice žalujejo za njima družini Pavlin in Nanut, sorodniki in prijatelji.
Štandrež
21. decembra 1975 — 27. decembra 1980
1. januarja 1919 — 1. januarja 1981
Minili sta dve leti od dneva, ko nas je zapustil naš dragi
SAVO VOGRIČ
Ob tej obletnici se ga spominjajo njegovi bivši sošolci in sošolke II. razreda Zavoda za trgovino »Ivan Cankar«.
f
Na Štefanovo jc v Ormožu umrla v starosti 91 let
Antonija Jeza
Kolegice in kolegi uredništva poročil Radia Trst A izražajo globoko sožalje Francu Jeza ter svojcem ob izgubi drage matere.
Trst, 30. decembra 1980
Žalujoči otroci Marina, Sonja in Mario, mami Felicita in Amabila, bratje, sestre, svaki in svakinje z družinami in ostali sorodniki
S T A C
di M. SCHART
Lastna proizvodnja, izvoz in trgovina na debelo:
Elekrične vodne črpalke za dom, poljedelstvo, vrtnarstvo in industrijo - Presurizirani hidrofori - Električni, becinski in Diesel zračni kompresorji
Sedež in direkcija:
34133 TRST - ul. F. Severo, 20 ■ Poštni predal 989 (Trst) Telefon (040) 60516 - Telex 460636 STAC I
ZAHVALA
V torek 16. decembra sta nenadoma umrla naša draga tata in mama
Stanislav Stekar in Hermina Humar
Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sovaščanom, pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam na katerikoli način stali ob strani ob tako hudi nesreči s tolažbo ali molitvijo, zlasti g. nadškofu, g. dekanu iz Kanala, msgr. Tuniju in msgr. Faustu za tolažilne besede, škofovemu vikarju dr. Simčiču, župnikoma Antonu Prinčiču in Pianiju ter msgr. Fabbru za pogrebni obred in vzpodbudne besede ter vsem, ki so v takem številu pospremili naše najdražje na zadnji poti. Vsem Bog plačaj.
Jazbine - Števerjan - Ločnik - Gorica, 31. decembra 1980
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon: 84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice: 83909
Te!ex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
Srečno novo leto 1981 vošči
ROMAN BAR
(Roman Cotič)
GORICA	Travnik,	vogal	ul.	Roma	in	Oberdan
Srečno, uspešno in zdravja polno leto 1981 želi
GOSTILNA »PRI MIROTU« (DA MIRO)
(Mara Možina)
SOVODNJE OB SOČI	Tel.	882017