NAS CASOPIS Naslednja, 396., številka bo izšla v ponedeljek, 27. avgusta 2012. Prispevke sprejemamo do torka, 14. avgusta. Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXIX, 395. številka 2. julij 2012 Obeležili dan državnosti Argonavtski dnevi Veselo v Starem malnu Dejavni invalidi Zdesetkali dnevni red Turšič lokostrelski prvak Kovček na železniški postaji Čebelarji odprli vrata Razstava Franceta Slane Jubilej vrzdenških gasilcev Bankomat bo ali ne bo? Skupščina v Metrelu Praznovali občinski praznik Nova asfaltna prevleka Turki v Polhovem Gradcu Praznik občine Tudi poleti bodo delali Protihrupne ograje Odlične Žabice in Pegice stran od 2 do 23 stran od 24 do 28 stran od 29 do 32 stran od 33 do 42 stran od 43 do 46 TI ANa Sveti Trojici je na kresni večer zagorel kres, pred tem pa sta bila še maša za domovino in kulturni program. Dva dni pozneje je Vrhnika z občinsko proslavo obeležila dan državnosti. Več v notranjosti časopisa. AKar 50 let dolgo čakanje (po izjavah Pokojiščanov) na odprtje urejene in asfaltirane ceste, ki bi povezala hribovske vasi Padež, Zavrh in Pokojišče s svetom, se je končalo ob letošnjem prazniku upora proti okupatorju. A Konec maja je praznovala tudi Občina Log - Dragomer, ki je podelila občinska priznanja. Med drugim sta ju prejela Ludvik Rožman in po-sthumno Jožef Grabnar. Eden od vrhuncev je bil tudi uradni prevzem nove gasilske cisterne ložanskih gasilcev. Vrzdenški gasilci so praznovali 80 let organiziranega obstoja, kar so ne le proslavili s parado, priznanji in veselico, marveč tudi z novo avtocisterno za gozdne požare. Kako so obeležili praznik, si preberite na horjulskih straneh. ► A Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec je ob koncu šolskega leta nagovoril najboljše učence občine, sprejel pa jih je tudi grof Blagaj in jih pogostil s čajem ter grajskim pecivom. Pocitnice z zvartburgom Naši novinarski dnevi na Vrhniki so v maju in juniju zelo naporni. Najprej so Cankarjevi dnevi, slab mesec za tem pa še Argonavtski. Vse bi še nekako bilo, če ne bi vsakodnevno dogajanje sovpadalo še s pripravo dveh številk Našega časopisa. In ko se tako vlečejo tedni in tedni brez pravega premora, se zadnje številke pred počitnicami veselim kot otrok zadnjega šolskega dne. Misli kar nevede zatavajo tja na morje, kjer se prepletata vonj soli in kreme po sončenju. Ko premišljujem o morju, se spomnim, kako drugače je bilo včasih. Dandanes dobesedno švigneš na morje, včasih pa smo se cijazili ure in ure, da smo prišli do Umaga, Poreča, Krka, kam dlje se pa že nismo upali iti, saj kragujevški ali vzhodnonemški model vozila nista bila najbolj zanesljivo prevozno sredstvo. Spominjam se, ko smo nekoč šli na Krk, da je v Zastavinem kombiju ravno na zadnjem klančku otoka nekaj grdo škrtnilo in sledil je večurni zasilni - popravljalni postanek. Pa da ne omenjam wartburga, ki je imel po navadi na prtljažniku več rezervnih delov kot krompirja. Še dobro, da je bil oče križanec med mehanikom in kleparjem, da je sproti odpravljal težave. Pa da ne pišem o prtljagi, od katere je največ prostora zavzemal zelen platneni šotor z debelimi aluminijastimi cevmi, postavljanje katerega se je lahko merilo z magistriranjem iz biokemije. Ampak kljub potovalni kalvariji in postavitvenim podvigom je morje ostalo v lepem spominu. Zdaj poteka vse skupaj hitreje: na morje švignemo z malo oprave, sončimo pa se ne več toliko kot nekoč. Namesto šentjanževega olja imamo super o la-la maziva proti soncu, vreme je za razliko od nekoč bolj muhasto in tudi na hrvaški obali poznajo lisice in pajke za vozila. Vzporednice so ostale samo pri denarnicah, vsebina katerih postaja vedno bolj podobna tisti, kot smo jo nekoč že imeli. Vsekakor je dobro že to, če jo sploh imate. Pa prijeten dopust. Gašper Tominc, v. d. urednika Našega časopisa Ker so nekatera besedila prispela že po zaključku redakcije, vsem pisnim prispevkom nismo uspeli zagotoviti jezikovnega pregleda. Naš časopis tudi na facebooku. Aktualno številko Našega časopisa lahko v elektronski obliki prebirate na www.zavod-cankar.si 2 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občinska seja Predpočitniško hitri svetniki Vrhnika, 21. junij - Zadnja seja pred počitnicami je minila v slabih dveh urah, pri nekaterih točkah celo brez razprave. Med drugim je svet sprejel nov pravilnik za obratovalni čas gostinskih obratov, pogledal osnutek novega načina oglaševanja, se seznanil z letnim poročilom komunale in gradnje vrtca na Poštni 1 ter imenoval predstavnike v svet javnega zavoda. Ena izmed nalog lokalne skupnosti na področju gostinstva je tudi potrjevanje obratovalnega časa gostinskih obratov na območju občine ter izdajanje soglasij za obratovanje gostinskih obratov v podaljšanem obratovalnem času. Sploh glede slednjega so na občini prejeli kar nekaj pobud za obratovanje gostinskih lokalov 24 ur dnevno. »Ker nam trenutno veljavni pravilnik tega sploh ne omogoča, smo se na podlagi vsega navedenega odločili za pripravo novega pravilnika,« je na seji dejala direktorica občinske uprave Vesna Kranjc. Tako imajo lahko po novem nekateri gostinski obrati in kmetje odprta svoja vrata tudi do 24 ur dnevno. Določene so celo lokacije: v bližini glavne avtobusne postaje v centru Vrhnike, deloma pa tudi pri Osnovni šoli Ivana Cankarja in nasproti lekarne na Cesti 6. maja. Občinski svet je dobil v branje tudi osnutek odloka o oglaševanju v občini, ki predvideva od 10 do 25 % višjo komunalno takso od trenutne, in tako rekoč brez razprave podal soglasje k več zemljiškim zadevam. Nekaj več govora je bilo pri seznanitvi z letnim poročilom vrhniške komunale, ki ga je predstavila direktorica Brigita Šen Kreže. Svetnike je zanimalo, kaj se da narediti z izgubo skoraj tretjine vode v vodovodnem sistemu, a kot je sledil odgovor, bi namenska menjava cevi z vsemi zaporami cest stala veliko več kot izguba vode. Podžupan in obenem občinski svetnik Janko Skodlar je predstavil poročilo o obnovi oziroma izgradnji vrtčevske enote Komarček na Poštni 1. Nekateri svetniki so imeli pripombe na primerjavo cen v gradivu s cenami gradnje drugih vrhniških vrtcev, padla pa je tudi pobuda, da bi v bodoče tovrstne projekte vodil odbor svetnikov in ne le en človek, kot v tem primeru Skodlar. Župan Stojan Jakin je menil, da je delo enega človeka hitrejše kot usklajevanje celotnega odbora, nenazadnje pa je dotična oseba za to tudi zaposlena. Sicer pa tako kot so nekateri svetniki izrazili pomisleke nad celotnim projektom, pa so drugi delo Skodlarja pohvalili. Občinski svet je sprejel še spremembo odloka Našega časopisa, po katerem bodo člani Komisije za izdajanje glasila Naš časopis imeli mandate vezane na občinske svete in podal pozitivno mnenje k imenovanju Gašperja Tominca za odgovornega urednika časopisa. V sklepnem delu seje so v svet zavoda Slomškove šole izvolili predstavnike občine (Jože Frank, Igor Novljan Mirko Verbiš) ter imenovali nove člane Komisije za izdajanje glasila Naš časopis (Mirko Antolovic, Gabrijela Bre-lih in Branko Dolenc). (gt) Obvestilo občanom Na uradnih straneh si lahko med drugim ogledate tudi javna razpisa za najem poslovnega prostora št. 11 v pritličju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, površine 43,39 m2, ter za dodelitev proračunskih sredstev Občine Vrhnika za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v letu 2012. Javna razgrnitev in javna obravnava Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika Od 17. maja do 15. junija je na Občini Vrhnika potekala javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: OPN) in Okoljskega poročila k OPN. V času javne razgrnitve je imela javnost možnost vpogleda v vse dokumente (OPN, okoljsko poročilo, strokovne podlage) ter pravico podati mnenja, pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek OPN. V sredo, 30. maja, je v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki potekala javna obravnava, na kateri so se navzoči seznanili s samim potekom priprave OPN, z vsemi potrebnimi aktivnostmi za sprejem OPN ter spremljajočimi dokumenti, ki so bili pripravljeni kot strokovne podlage in obvezne priloge k OPN. Predstavljene so bile bistvene smernice, ki so pripravljalce vodile pri oblikovanju za Občino Vrhnika izjemno pomembnega akta. Župan je uvodoma povedal, da si ni predstavljal, da sprejem takega akta zahteva toliko aktivnosti in da je postopek priprave tako zahteven. Pojasnil je, da ima Vrhnika zapleteno prostorsko situacijo, saj se nahaja na območju obsežne kulturne dediščine, bogata je z območji, ki so pod strogim naravovarstvenim režimom (Natura 2000, krajinski park, naravne vrednote ipd.), posebno pozornost pa zahteva tudi velika poplavna ogroženost. Vse to zahteva posebno previdnost pri načrtovanju razvoja občine in gradnji objektov. Predstavnica strokovnega pripravljalca OPN, Karla Jankovič iz LUZ, d. o. o., je pojasnila temeljna načela in usmeritve, ki so bile vodilo pri pripravi tako pomembnega prostorskega akta. Predstavila je bistvene novosti in možnosti posegov v prostor. Poudarila je, da ima Občina Vrhnika še vedno veliko nepozidanih stavbnih zemljišč. Irena Balantič iz podjetja LUZ je predstavila sistem sestave OPN. Ta je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. Strateški del določa usmeritve in cilje dolgoročnega razvoja občine, izvedbeni del pa namensko rabo zemljišč ter prostorske izvedbene pogoje (PIP), ki so splošni in veljajo za celotno območje občine, PIP glede na namensko rabo ter posebne PIP, ki se nanašajo na posamezne enote urejanja prostora (EUP). Predstavnica izdelovalca okoljskega poročila, Renata Rozman iz podjetja OikOS, je poudarila bistvene značilnosti okoljskega poročila (OP). OP je sestavni del postopka celovite presoje vplivov na okolje, ki teče vzporedno s pripravo OPN. Naloga OP je proučiti vplive posegov, ki jih opredeljuje OPN, na okolje ter določiti ukrepe za preprečitev ali zmanjšanje teh vplivov do optimalne ravni. V času javne razgrnitve je bilo podanih 134 pripomb na OPN. Do teh bodo zavzeta stališča, ki bodo javno objavljena. Ker še ni bilo pridobljeno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila k OPN, bo treba okoljsko poročilo po pridobitvi mnenja še enkrat javno razgrniti. V času javne razgrnitve okoljskega poročila bo možno podajati pripombe samo na okoljsko poročilo. V nadaljevanju postopka priprave OPN sledjo: • pridobitev mnenja o ustreznosti okoljskega poročila k OPN, • javna razgrnitev okoljskega poročila k OPN, • priprava in javna objava stališč do pripomb, podanih v času javne razgrnitve, • priprava predloga OPN, • pridobitev pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora, • pridobitev mnenja o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN, • pridobitev sklepa ministra, pristojnega za prostor, o potrditvi OPN ter • sprejem odloka na občinskem svetu. Pripravila: Alenka Lapanja, u. d. i. k. a. Občina Vrhnika, Oddelek za prostor foto: S. S. Da ne pozabimo na potres... -t v* 1 • V V* tf v • • v* Občinska vaja zaščite, reševanja in pomoči Vrhnika 2012 Potres v Posočju, Turčiji, Italiji ... Posledice so katastrofalne; objekti porušeni, ljudje poškodovani in zasuti, ujeti v višjih nadstropjih, vrstijo se požari, ponekod se razlivajo nevarne snovi, dotok električne energije je prekinjen, pitne vode ni, ljudje so brez domov, vrstijo se kraje, tudi nasilje . Potresov še vedno ni mogoče napovedati, se je pa treba nanje pripravljati in s primernimi ukrepi, predvsem protipotresno gradnjo, zmanjšati njihove posledice. Letos bo večina preventivnih in drugih aktivnosti, ki jih organizira ali pri katerih sodeluje Uprava za zaščito in reševanje, povezanih s potresom, eno od najhujših naravnih nesreč, ki nas lahko prizadene v Slovenji. Z državno vajo Potres 2012 se bo preverjala pripravljenost različnih sil za zaščito, reševanje in pomoč pri ukrepanju ob potresu. Teoretična vaja s simulacijami postopkov ter delovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč bo septembra v obliki dvodnevne štabne vaje, v njej pa bo sodelovala tudi Občina Vrhnika. V oktobru, mesecu požarne varnosti, Občina Vrhnika v sodelovanju s Štabom civilne zaščite Občine Vrhnika in Gasilsko zvezo Vrhnika pripravlja vajo celovitega praktičnega preverjanja zaščite, reševanja in pomoči v primeru potresa. Potekala bo od 19. do 20. oktobra na širšem območju Občine Vrhnika. Njen namen je pre- verjanje pomoči ob potresu, verižnih nesrečah po potresu, odprava pomanjkljivosti pri načrtovanju odziva na potres in usklajevanje delovanja organov vodenja na različnih ravneh organiziranja in delovanja. Predstavitev zaščite, reševanja in pomoči bo v času dvodnevne vaje tudi v vrhniškem športnem parku, kjer bodo posamezni predstavniki sil zaščite in reševanja (CZ, OZ RK Vrhnika, skavti, taborniki) predstavili svojo dejavnost oz. vas povabili, da se jim pridružite. Občani Vrhnike bodo s potekom vaje in predstavitev podrobneje seznanjeni v prihodnji številki Našega časopisa, vse z namenom, da se zavemo nevarnosti potresa in da bo boljša tudi družbena pripravljenost nanj. Urška Jelovšek, Gasilska zveza Vrhnika Poziv zainteresiranim za najem in sofinanciranje ureditve prostorov v pritličju nekdanje šivalnice IUV na Vrhniki Občina Vrhnika namerava predvidoma v letu 2012 odkupiti stavbo nekdanje šivalnice IUV na Tržaški cesti 32 na Vrhniki. V prvem in drugem nadstropju se načrtuje ureditev knjižnice in prostorov za potrebe osnovne šole, v pritličju pa so še prostori, ki so nekoč služili skladiščenju blaga. Skupna površina teh prostorov je približno 1000 m2, najemnikov in so-financerjev je lahko predvidoma tudi več. Vse zainteresirane za najem in vzpostavitev prostorov za opravljanje lastne dejavnosti vabimo, naj oddajo okvirno ponudbo. V ponudbi je treba izkazati interes za najem, podati predlog oz. način ureditve prostorov z navedbo dejavnosti. Obveznost najemnikov je, da bodo sami financirali ureditev prostorov in opreme do stanja, primernega za uporabo, vključno z energetsko sanacijo. Zainteresirani lahko vse dodatne informacije pridobijo pri podžupanu Občine Vrhnika, Janku Skodlarju, po telefonu 01/7555-424 ali 031/ 667-452 oz. elektronsko pošto janko.skodlar@-vrhnika.si. Mogoč je tudi ogled prostorov po predhodnem dogovoru (vsaj en dan prej), najpozneje do 10. 9. 2012. Okvirne ponudbe pričakujemo na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1,1360 Vrhnika do 15. 9. 2012. Zainteresirane ponudnike obveščamo, da je poziv zgolj informativne narave. Občina Vrhnika 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS Po poti argonavtov Prenova ostrešja Fasaderska dela Ne le streho, tudi fasado bodo zamenjali Vrhnika - Objekt na Tržaški 11 v središču Vrhnike, v katerem je bil nekoč sokolski dom, so tri vrhniške krajevne skupnosti (Breg, center in Vas) začele obnavljati že pred slabima dvema meseca. Tedaj je bila v načrtu le menjava strešne kritine, a se je tekom dela pokazalo, da morajo zamenjati tudi še približno tretjino strešne konstrukcije. Kmalu za tem je padla še ideja, da bi objekt s prebarvanjem dobil novo podobo, a ko so strokovnjaki natančneje po- gledali fasadni omet, so ugotovili, da so tudi fasadi šteti dnevi. Na številnih mestih je bila »puhla«, zato so se krajevne skupnosti morale odločiti še za prenovo fasade. Po besedah predsednikov krajevnih skupnosti, bo to pomenilo še okoli 35 tisoč evrov dodatnih stroškov. Da bo barva objekta skladna z okolico ne gre dvomiti, saj bo usklajena z mnenjem strokovnjakov iz zavoda za varstvo kulutrne dediščine. (gt) Proslava ob dnevu državnosti Uvod v praznovanje se je začelo s tradicionalnim spominskim veteranskim dejanjem lokalne veteranske organizacije, nato pa je stopil za govornico župan Jakin. Ta je v svojem govoru dejal, da Slovenci še vedno nismo preboleli vseh »otroških bolezni« in spomnil na dogajanje na državni proslavi v prestolnici, na katero nekatere veteranske organizacije niso bile povabljene. Po njegovem nas negiranje preteklosti in izkrivljanje zgodovine ne bo postavilo na svetovni zemljevid ter še dodal, da ni izključeno, da bo ravno tiste, Slavnostni govornik ministrstva za obrambo Peter Stavanja. S kanujem z Brežic do Vrhnike Vrhnika, 9. junij - V Močilnik je s kanujem priveslal Brežičan Roman Zakšek, ki želi obuditi mistično pot nekdanjih argonavtov. Tam sta ga sprejela župan Stojan Jakin in direktor ZIC Vrhnika Boštjan Koprivec. Kot je dejal Zakšek, se je na pot podal v maju in jo opravil v več etapah s presledki. Ker tok ni povsod ugoden za plovbo s kanujem, si je moral na neplovnih mestih pomagati s posebnim vozičkom, s katerim je plovilo vlekel po suhem. »Sprva mi je še pomagal nadebudnež, kasneje pa sem bil prepuščen samemu sebi. Ni bilo lahko,^potrebno je bilo veliko pozitivne volje in trme. Šele sedaj vidim, kakšen napor so morali opraviti argonavti.« ideja o tovrstnem vodnem popotovanju se je porodila na podlagi njegove magistrske naloge, v kateri se je ukvarjal z legendo o argonavtih. »Dejal sem si, zakaj ne bi združil argonavte in lokalni turizem. V Brežicah sprva nad tem niso bili najbolj navdušeni, kar je popolnoma obratno. čemur sem priča na Vrhniki.« Njegova želja je, da bi večja mesta ob argonavtski poti tesneje sodelovala »Na Vrhniki niste pozabili na tiste dni« Vrhnika, 25. junija - Na občinski proslavi ob dnevu državnosti, ki je potekala pod šotorom v Parku samostojnosti v središču mesta, je bil slavnostni govornik državni sekretar na ministrstvu za obrambo Peter Stavanja, navzoče je nagovoril tudi župan Stojan Jakin. »Domača« glasba in plesi na državni proslavi ki to počnejo, zgodovina nekoč pozabila. Slavnostni govornik sekretar Stavanja pa je dejal, da se je že pred vojno vedelo, da bo Vrhnika ena od »vročih točk«, saj je bila na njej nastanjena največja tankovska enota v tedanji Jugoslaviji. Po njegovem je bilo silno pomembno, da so se Vrhničani pred 21 leti uprli in obvarovali prestolnice pred najhujšim. »Za to ste pred leti prejeli najvišje državno odlikovanje,« je dejal in pridal, da pa Vrhnika ni ostala v zgodovino zapisana kot le eno tedanjih vojnih žarišč, marveč tudi kot mesto pogovorov, saj naj bi v Močilniku potekali medsebojni pogovori med teritorialci, jugoslovansko vojsko in mednarodnimi opazovalci. Omenil je še, da ga veseli, da na Vrhniki niso ostali ti dogodki pozabljeni in da se vedenje o tem prenaša tudi na mlajše rodove. Nekaj simbolike o vlogi Vrhnike v osamosvojitveni vojni pa po njegovem pomeni tudi vojašnica Poveljstva sil Slovenske vojske, ki se nahaja ravno v tem mestu. Po slavnostnem govoru je sledila še molitev za domovino. Kulturni program tričetrt ure dolge prireditve so oblikovali Pihalni orkester Vrhnika, Glasbena šola Vrhnika, FS Cepci iz KUD Ligojna, dogajanje pa je povezovala Mirjam Suhadolnik. (gt) Župan Stojan Jakin in Roman Zakšek v Jazono-vem pristanu Od Brežic do Kopra - nekaj časa po vodi, nekaj pa po suhem. na področju trženja tega turističnega potenciala. Zakšek pa poti ne bo končal v na Vrhniki, marveč namerava peš kreniti približno 58 kilometrov po nekdanji rimski cesti mimo Hrušice do reke Vipave. Tam se bo ponovno predal vodni poti do Soče in po njej do njenega izliva v morje. Za konec namerava preveslati še pot mimo Trsta do Kopra, kjer bo zaključek. (gt) Kresna noč na Sveti Trojici Vrhnika, 22. junij - Letošnje praznovanje dneva državnosti na Vrhniki je za razliko od preteklih let imelo ločeno kresovanje od proslave. V petek se je najprej odvilo kresovanje - po tradiciji na Sveti Trojici nad Vrhniko - z mašo za domovino in krajšim kulturnim programom. Jakin. Dejal je, da se ljudje že tisočletja zbirajo ob ognju, družijo in pogovarjajo, zato je prav, da store to tudi nocoj. Sicer pa je celoten program med posameznimi točkami, ki ga je pripravilo TD Blaga-jana Vrhnika (ZIC Vrhnika je poskrbel za organizacijo prireditve, MŠKD Verd pa je postavil kres), temeljil ravno na zaznavanju ognja in sonca v slovenskem narodnem izročilu. S praprotjo so celo »trasirali« pot do cerkve, saj je nekoč veljalo izročilo, da naj bi seme praproti v škornju omogočilo, da slišimo »živali govoriti«. Ob 22. uri so župan, predstavniki skavtov, tabornikov in društva ljubiteljev narodnih običajev Notranjske zakurili kres, ki je razsvetlil pročelje cerkve sv. Trojice. Za požarno varnost so poskrbeli vrhniški gasilci.(gt) Vrhniški župnik Blaž Gregorc je v svoji pridigi opozoril, da si lahko hiša obeta dolgotrajno prihodnost le, če je grajena na trdnih tleh in ne na pesku, ter opozoril, da je tako tudi z našo državo: če bo imela trdne temelje, potem se ji ni potrebno bati za prihodnost. Obenem je pozval vse prisotne, naj na praznik izobesijo zastave in tako izrazijo svojo ljubezen do države. Po končani maši je pred cerkvijo potekal uro dolg kulturni program, kjer so postavili mize in klopi za obiskovalce ter oder za nastopajoče. Nastopili so ljudske pevke Trcle in igralke iz ligojnskega kulturnega društva, učenci vrhniške glasbene šole in drugi glasbeniki, kratek nagovor pa je imel tudi župan Stojan 3 Po nasvet v energetsko pisarno Vrhnika, 13. junij - V Cankarjevem domu je potekalo uvodno predavanje energetskih strokovnjakov iz projekta Ensvet, ki se bodo po novem enkrat na teden mudili tudi na Vrhniki. Svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je popolnoma brezplačno. Ensvet je projekt ministrstva za gospodarstvo, izvaja ga Gradbeni inštitut ZRMK iz Ljubljane, dejavnosti pa financira Eko sklad. Občina Vrhnika je v procesu soudeležena z brezplačnim nudenjem prostora, kjer poteka posvetovanje med strokovnjaki in strankami. Kot je povedal župan Stojan Jakin, je Vrhnika nedavno dobila priznanje za najbolj zeleno občino, zato je prav, da občanom ponudi tudi možnost brezplačne- ga energetskega svetovanja. Ekipa Ensveta je imela uvodno predstavitev v Cankarjevem domu, kjer je na kratko predstavila osnovne pojme in področje, ki ga pokriva energetsko svetovanje. Rečeno je bilo, da se stvari na področju energetsko učinkovitih hiš počasi izboljšujejo, saj so današnje novogradnje energetsko skoraj štirikrat učinkovitejše kot tiste pred desetletji. Občane pa še vedno pesti ne- šteto vprašanj, saj je trg preplavljen s produkti, ki naj bi omogočali večjo energetsko učinkovitost objektov. Kako ločiti zrno od plev? Odgovor naj vam bi ponudili v svetovalni pisarni Ensveta, svetovali pa vam bodo tudi, na katere državne finančne spodbude lahko računate pri svojem projektu. Svetovalci so še povabili k sodelovanju v projektu energetsko najučinkovitejše soseske, katerega zmagovalci bodo odšli v Bruselj. Gre za tekmovanje, v okviru katerega bodo tekmovalci (ni nujno, da so soseska, lahko so tudi znanci iz različnih krajev) poskušali v prihajajoči zimi v objektih čim bolj zmanjšati porabo energije. Najprej se bodo pomerili na slovenski, nato pa še na evropski ravni. Pisarna je odprta vsako sredo, a je za posvet potrebna najava v tajništvu občine (01/755 54 19), veliko informacij pa boste našli tudi na spletni strani Ensveta. (gt) NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Naš obrtnik Anvina - ko majhnost postane prednost V središču Vrhnike že dve desetletji delujeta trgovini z istim imenom - Anvina, razlikujeta se le v ponudbi: v prvi ponujajo inštalacijske materiale, v drugi pa metražno blago. Gre za isto podjetje, Anvina, d. o. o., ki je dobilo ime po ustanoviteljih Andreji, Vinku in Nacetu ter je danes razpoznavno tako na Vrhniki kot v njeni okolici. V trgovini z metražnim blagom ne ponujajo Je tega, marveč tudi zavese in siviljske storitve. Še ena tovrstna trgovina deluje v Logatcu. Vinko Trček, direktor Anvine, pripoveduje, da se je podjetniška pot začela leta 1990, ko je žena Andreja odprla trgovino z metražnim blagom in zavesami. Dve leti zatem pa je na pot samostojnega podjetnika stopil še Vinko, a z lastno trgovino, ki je ponujala inštalacijski program. »Pred tem sem delal v IUV kot elektrovzdrževalec, in ker je tedaj usnjarni še dobro šlo, so mi nekateri dejali, ali sem padel na glavo, ker sem podajam v samostojne vode. Sprejeti to odločitev ni bilo preprosto, a če se danes ozrem nazaj, lahko rečem, da sem ravnal pametno. Zagotovo bi se tako odločil še enkrat,« pravi. Dobrih pet let po odprtju trgovine z inštalacijskim materialom se je pojavila potreba po ekipi, ki bi lahko izvajala montažo tovrstnega materiala na terenu. »Storitev smo začeli izvajati z enim, danes pa so na tem področju zaposleni štirje fantje. Sodelovali smo pri marsikaterem večjem lokalnem projektu in tudi pri nekaterih zunanjih, na primer pri opremljanju poslovnega objekta Mavrice v Logatcu, Termotoma in Termoflora, betonarne Oblak v Logatcu, Silika v Sevnici in poslovalnic Deželne banke.« Podjetje Anvina ima danes v obeh trgovinah, skupaj z ekipo za inštalacijske storitve, zaposlenih 20 delavcev. Vinko pravi, da krize niso zaobšli, so jo pa odnesli razmeroma bolje kot nekateri drugi v tovrstni panogi: »Rasli smo počasi, nismo hlastali po velikih dobičkih in se spuščali v tvegane posle kot podizvajalci. Najraje smo V trgovini z inštalacijskim materialom Anvina poteka razprodaja kopalniških kadi in elektromotorjev. Akcija traja do razprodaje zaloge. Trgovina Anvina z inštalacijskim materialom nastopali kot izvajalci del, če pa že kot podi-zvajalci, pa le s preverjenimi strankami. Tako smo izognili stečajem, o katerih vsak dan slišimo po televiziji. Pred krizo smo sicer imeli vsakoletno rast, lani in letos je ni, a na srečo tudi upadanja ne.« V današnjem času super in mega marke-tov si težko predstavljamo, da tako majhna trgovinica kljubuje velikanom tega področja, ki jih srečamo na obrobju prestolnice. »Naša prednost je majhnost,« pojasnjuje Vinko, »saj se lahko posvetimo vsaki stranki in ji tudi svetujemo oziroma pomagamo po najboljših močeh, za kar bi težko trdil, da se dogaja tudi v veletrgovskih centrih. Naša prednost pa so tudi specializirani izdelki, ki jih v velikih trgovinah ne boste našli.« Glede cen pravi, da je težko konkurirati velikim, a tudi za to se najde rešitev. Več tovrstnih manjših trgovcev se je neformalno povezalo, kar omogoča večji odkup izdelkov pri proizvajalcih in s tem nižje nabavne cene. Anvina trenutno načrtuje prenovo grafične podobe, a naj ne bi ostalo le pri tem. »Obujamo zamisel, da bi adaptirali trgovino z inštalacijskim materialom. Dodali bi nekaj več svetlobe in naredili uporabnikom prijazne prostore. Idejne projekte že imamo, je pa seveda veliko odvisno od naših finančnih sposobnostih in birokracije. Dovolj zgovoren je podatek, da se trgovina nahaja v spomeniško zaščitenih prostorih,« dodaja Vinko. Gašper Tominc Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika 3. in 10. avgust Park samostojnosti 17. in 31. avgust Stara cesta 24. avgust vrt hotela Mantova Učbeniki, delovni zvezki ... Zaključuje so šolsko leto, otroci so domov prinesli lepe ocene, družine pa so že v skrbeh, kako napolniti šolsko torbo za naslednje leto. Za marsikatere starše je najnapornejši del šolskega leta nakup šolskih potrebščin. Trpi družinski proračun, zmanjkuje časa (in velikokrat potrpljenja) zaradi tekanja po trgovinah, otroci bi radi nekaj, starši mislijo, da bi bilo bolje kaj drugega ... Na Vrhniki šolske potrebščine ponujata papirnica Kocka in Mladinska knjiga - Cankarjeva knjigarna. Otroci z OŠ Antona Martina Slomška so domov prinesli naročilnice različnih ponudnikov, učence OŠ Ivana Cankarja pa naročilnice čakajo v Knjigarni in papirnici Mladinske knjige na Vrhniki. Izpolnjene naročilnice tam sprejemajo do 5. julija. Prednost nakupa šolskega paketa prek naročilnice je triodstotni popust na učbenike in delovne zvezke ter 25 odstotkov popusta pri nakupu izbranih šolskih potrebščin. Izkoristite lahko možnost plačila paketa na tri obroke. Plačilo po položnicah je možno brez provizije poravnati v knjigarni Mladinske knjige. Paket boste lahko dvignili v Knjigarni in papirnici Mladinske knjige po 22. avgustu. Izognite se tekanju po različnih trgovinah ter prihranite čas - in si tako podaljšajte počitnice! 4 Prejeli smo... Odgovor na odprto pismo g. Pavlovčiča, NČ št. 394 z dne 28. 5. 2012 Iz mojega uvodnika ste povzeli, da so zbornico ustanovili pred 40 leti v drugačnih okoliščinah in družbenih razmerah. V to jih je vodila potreba po združevanju, ker so bili le s skupnimi močmi dovolj velika moč, da so začeli obračati takratno družbeno klimo v obliko, ki je začela sprejemati tudi zasebno lastnino. Morda ne veste, da so bili obrtniki pred toliko časa omejeni pri svojem poslovanju, saj niso smeli zaposlovati več kot tri ljudi, predpisana je bila maksimalno dovoljena kvadratura poslovnih prostorov, niso mogli biti pokojninsko zavarovani ... S skupnim delovanjem pod okriljem ene organizacije so bili močnejši, kot je lahko posameznik, skupaj so postavljali zahteve proti državi in lokalnim skupnostim ter pripomogli k napredku. S svojim prostovoljnim delom so na Vrhniki zgradili Dom obrtnikov, ki jim je pomenil prostor za druženje, prostor, kjer so se sestajali in kovali načrte, kako spremeniti sedanjost, da bi nam bilo v prihodnosti vsem bolje. Ne mislim, da moramo danes vztrajati pri enaki vsebini. Ne. Moramo v korak s časom, prisluhniti potrebam sedanjih članov, spremeniti vsebino in obliko, se prilagoditi današnjemu trgu, vendar delovati v korist in pomoč članom. To pa graditi na trdnih temeljih sedanje zbornice. Očitate, da zbornica za svoje člane ne stori nič. Kaj pa izobraževanje, varstvo pri delu, obveščanje in informiranje v Obrtniku in Krpanovem glasu, zastopanje interesov obrti in podjetništva (Obrt-no-podjetniška zbornica je bila prva, ki je opozorila na nesmisel omejitve plačila z gotovino na 50 € in izborila nazaj omejitev pri 420 €), zahteve slovenske obrti, ponovna uveljavitev olajšav za investicije, svetovanje članom na različnih področjih, ugodnosti za člane s kartico Obrtnik? Če zbornica za svoje člane ne dela nič, zakaj potem Vlada RS v ukrepih za spodbujanje gospodarstva (http://www.vlada.si/si/teme_in_projekti/pake-ti_za_gospodarsko_rast/) predvideva spremembe Obrtnega zakona in navaja, da se bodo dela, ki se zdaj opravljajo na OZS in OOZ, prenesla drugam? Pristojnost vpisov in izbrisov iz obrtnega registra se prenese na ministrstvo, pristojno za obrt, prav tako izdaje in odvzemi obrtnega dovoljenja, obrtni register se bo vodil na ministrstvu, pristojnem za obrt, organizacija poklicnega izobraževanja se prenese na ministrstvo, pristojno za obrt. Vse to se bo pokrivalo iz davkoplačevalskega denarja (tudi vašega) in ne iz prostovoljne članarine. Kar zdaj delamo (po vaše ne delamo) na zbornici, bo delal nekdo drug v javni upravi. Toliko o tem, da ne storimo nič. Še nekaj besed o delodajalcih. Treba je prebrati pozorno, saj je navedeno, da »smo trn v peti sindikatom in delavcem, kot da smo slabi delodajalci, in državi, ker postavljamo zahteve po za nas sprejemljivih predpisih«. Nismo slabi delodajalci, saj smo samo obrtniki in mali podjetniki, ki še zaposlujemo, večji gospodarski subjekti pa propadajo. Samo mi še vlečemo voz iz blata. Se pa strinjam, da se najdejo tudi taki, ki so slabi delodajalci in se do delavcev obnašajo mačehovsko, ne izplačujejo plač in ne plačujejo prispevkov, od delavcev zahtevajo delo v nerazumnih razmerah ... Vendar je to verjetno posledica globalne krize, izgube etičnih vrednot, tržnega gospodarstva, ki ga imamo in ne more biti kompatibilno s predpisi iz prejšnjega sistema, zato se zbornica v svojih Zahtevah slovenske obrti zavzema za spremembo številnih predpisov, zmanjšanje sive ekonomije in dela na črno, zagotavljanje plačilne discipline, spremembo delovnopravne zakonodaje, na področju davkov pa za pavšalno obdavčitev, ki bi zmanjšala stroške in poenostavila poslovanje ... Več o zahtevah slovenske obrti ste lahko prebrali v reviji Obrtnik ali vam je dosegljivo na spletni strani zbornice (www.ozs.si). Govorite o nepoštenosti in nestrokovnosti nekaterih obrtnikov. Za zmanjševanje števila takih deluje pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenje Častno sodišče, ki mu lahko vedno prijavite nepošteno in nestrokovno delo. Sodišče si prizadeva za razrešitev morebitnih sporov, saj velja: za pošteno delo - pošteno plačilo. Kar se tiče družabnih dogodkov, naj pojasnim, da so vedno na vsako prireditev povabljeni vsi člani zbornice. Vabilo objavimo v internem glasilu Krpanov glas ali pa vabila pošljemo vsem članom na naslov sedeža podjetja. Kotizacijo delno pokrijejo člani sami, delno pa se pokriva iz prihodkov iz tržnih dejavnosti, ki jih opravlja zbornica. V kolikor boste v »novi zbornici«, za katero bo po spremembi Obrtnega zakona verjetno uveljavljena prostovoljna članarina, videli kakšne koristi tudi za svoje podjetje - vabljeni v članstvo. Vabljeni ste tudi k aktivnemu sodelovanju pri nastajanju programa dela, opredelitvi storitev, ki naj jih zbornica izvaja za člane. Vrata niso bila nikoli zaprta nobenemu članu in tudi v prihodnje ne bodo, saj želimo delovati v dobro vseh članic in članov ter opravljati storitve, ki jih člani želite. Na koncu pa še o rezultatu referenduma, na katerem pravite, da se je večina obrtnikov izrekla proti obveznemu članstvu. Referenduma se je udeležilo 9.320 članov od 51.428 vpisanih v volilni imenik. PROTI je glasovalo 6.448 članov oz. 69,3 odstotka udeleženih, a to pomeni le 12,54 odstotka vseh članov. Predsednik OOZ Vrhnika Marko Popit 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Alenka Bikar, poslanka Pozitivne Slovenije, ki je največ glasov dobila v vrhniškem volilnem okraju »Z odprtimi očmi sem vstopila v politično areno, pogosto neprijazno, kajti v njej se politični boji odvijajo tudi z nizkimi udarci.« Ko je Alenka Bikar pred slabimi štirimi leti zapustila tekmovalni šport, v njem je kot tekačica svetovnega ranga dosegala zavidljive rezultate, nihče ni pričakoval, da jo bomo po dobrih treh letih videli v slovenski politični areni, ki ni prav nič prijazna do žensk, vendar se je kot prava borka odločila stopiti vanjo. Zadnjih petnajst let njene športne kariere, ki jo je gradila kar četrt stoletja, je zaznamovalo slovensko atletiko, ko pa je Alenka pred štirimi leti videla, da se ne more več meriti s tekmicami na najvišji ravni, je sprejela odločitev o koncu svoje tekmovalne poti ter se posvetila zaključku šolanja na višji PTT-šoli in seveda družini. To se je zgodilo 5. novembra 2008. Njena atletska pot se je sicer začela v rani mladosti, najprej vzporedno z gimnastiko, nato pa je ob primerjanju z vrstnicami ugotovila, da je hitra, in se odločila za atletiko. Na vrhniški osnovni šoli je sprva trenirala tudi skok v daljino, a se je kmalu odločila le za tek. Njena pot je šla takrat strmo navzgor. Prvič je na velikem tekmovanju nastopila leta 1995, ko je tekla na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Barceloni, prvo vidnejšo uvrstitev pa je dosegla leto pozneje na olimpijskih igrah v Atlanti, ko je pri svojih 22 letih tekla v polfinalu teka na 200 metrov in osvojila končno 13. mesto. Istega leta je nase opozorila tudi na dvoranskem evropskem prvenstvu v Stockholmu, kjer je bila na 60 metrov peta, na 200 metrov pa se je uvrstila še mesto višje. Sledili sta SP na prostem in v dvorani v letu 2007, na katerih ni navdušila, zato pa je v Barju na sredozemskih igrah osvojila prvo kolajno z velikih tekmovanj. V teku na 200 metrov je bila bronasta. Leta 2005 je v Almerii v Spanji osvojila zlato medaljo, za svoja največja uspeha pa šteje srebrno medaljo na dvoranskem prvenstvu v Gentu leta 2000 in 5. mesto na SP v Edmontonu leta 2001, kjer je bila tudi edina belka v finalu na 200 metrov. Nastopila je na treh olimpijskih igrah - že leta 1996 v Atlanti, nato v Sydneyju (2000) in v Atenah (2004). Pri 32 letih se je odločila za materinstvo in septembra 2006 rodila prvorojenko Piko. Takrat je sicer še menila, da se bo po porodu vrnila na atletske steze, čeprav čudežev ni pričakovala. Vrnila se je, vendar so bili rezultati slabši od pričakovanj. Leta 2008 je na 100 metrov le za stotinko zaostala za normo, ki bi jo popeljala na njene četrte OI. »Dovolj je bilo,« je takrat naznanila konec svoje športne kariere. Na zadnjih volitvah se je potegovala za poslanski mandat; potem ko je bil predsednik Pozitivne Slovenje Zoran Jankovic vnovič izvoljen za ljubljanskega župana, ga je Alenka Bikar nadomestila v poslanskih klopeh. Z Alenko Bikar, poslanko Pozitivne Slovenje, smo se pogovarjali v ponedeljek, 18. junja, pred njenim prvim »soočanjem« z volilci v poslanski pisarni na Vrhniki, ki jo ima trenutno v mali sejni dvorani vrhniške občine. Na volitvah ste dosegli zelo zavidljiv rezultat v vrhniškem volilnem okraju, saj se s 36,6 odstotka podpore volilcev lahko pohvali le malokdo na slovenski politični sceni. Še bolj presenetljivo je, da vam je s komaj ustanovljeno stranko uspelo zmagati na volitvah, vi sami pa ste se iz športnice prelevili v političarko. Pred štirimi leti sem resda zapustila športno areno, ne pa tudi zanimanja za šport in za zagotavljanje čim boljših pogojev na področju športa. V zadnjem času sem se največ posvečala svoji družini, predvsem otrokoma, delala pa sem tudi na področju odnosov z javnostmi v agencji. V parlament torej nisem prišla neposredno z atletskih stez. Volilni rezultat, ki sem ga dosegla v vrhniškem volilnem okraju, pa seveda ni le moja zasluga, ampak predvsem zasluga Pozitivne Slovenje in njenega predsednika Zorana Jankovica, ki je skupaj s sodelavci med ljudmi po vsej državi vzbudil upanje, da se bo njegova vlada znala in zmogla spopasti s problemi, ki jih imamo, in bo poskrbela pred- vsem za gospodarsko rast, ne pa le za omejevanje na vseh področjih. Vidim, da vam skok iz športne v politično areno ne dela težav, saj ste že na začetku najinega pogovora jasno opredelili svoj pogled na razmerja na slovenski politični sceni. Sem človek, ki hodi po svetu z odprtimi očmi. Politika je del vseh nas oziroma našega življenja, saj se ji ni mogoče izogniti. Tudi prej, ko še nisem bila poslanka, mi ni bilo vseeno, kaj se dogaja v državi, zlasti na področju športa. Pa vendarle, kako ste se znašli na kandidatni listi Pozitivne Slovenije? Ko so me poklicali iz Jankovičevega štaba in me povabili h kandidaturi na državnozborskih volitvah, sem bila zaradi izkazanega zaupanja počaščena in nisem dolgo oklevala. Pa tudi časa za dolgo razmišljanje ni bilo na pretek, saj se je vse odvjalo z neverjetno naglico. Stranka je bila komaj ustanovljena, podajala pa se je na prve volitve in volilni roki so vsiljevali hiter tempo. S programom stranke sem bila seznanjena, najbolj pa me je prepričal prav Zoran Jankovic in njegovi uspehi v dotedanji karieri. Je človek, ki ne govori tjavendan, ne politizira brez potrebe, ve, kaj je treba narediti, ter se dela loteva projektno in z ekipo. Zato sem povabilo sprejela, nisem pa pričakovala, da bom dosegla tako dober volilni rezultat in dejansko prestopila prag parlamenta kot poslanka. Vstopa v parlament, med poslance, nisem doživljala stresno in tudi ne v evforji, kajti jasno mi je bilo, v kaj se podajam, poleg tega pa sem bila na poslanske klopi pripravljena. Že pred zadnjimi volitvami so vas nekatere politične stranke hotele na svojih kandidatnih listah, pa niste privolili? Takrat sem bila še globoko angažirana v športu in zdelo se mi je, da politika in šport ne gresta skupaj. Zato se nisem opredeljevala za to ali ono politično opcjo in tudi neposredno angažiranje v politiki me ni zanimalo. Toda človek sčasoma spozna, da se je treba tudi politično angažirati, če hočeš kaj spremeniti, izboljšati. To še posebno velja v družbi, kjer politika prodira v vse pore njenega življenja. In tako sem, z odprtimi očmi, vstopila v politično areno, pogosto neprijazno, kajti v njej se politični boji odvjajo tudi z nizkimi udarci. Po čem se, razen po predsednikih Janši in Jankovicu, pravzaprav ločita največja vladna in največja opozicijska stranka? Ne gre toliko za razlike v programih strank kot za ogromne razlike v načinu delovanja. Tudi v Pozitivni Slovenji se zavedamo, da je treba varčevati, a bi to po našem prepričanju morali početi bistveno drugače, zlasti z vlaganjem v gospodarski razvoj, nova delovna mesta ipd. To, kar počne koalicja, ko klesti stroške povsod - denimo na področju javnega šolstva, zdravstva, znanosti in razvoja - in dobesedno ukinja socialno državo, pa pomeni uničevanje države in nekaterih temeljnih vrednot. Na tak način Slovenja ne bo izšla iz krize, temveč nasprotno. Sedanja oblast se obnaša in ravna, kot da ji ni mar za ljudi. Državljankam in državljanom jemlje pridobljene pravice in nas potiska v revščino. Prvi učinki in negativne posledice vladnih varčevalnih ukrepov se že kažejo - pri nižjih pokojninah, višjem dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju ipd. Spet bomo plačevali vrtec za drugega otroka, nižja bodo porodniška nadomestila, ne bo več subvencionirane šolske prehrane in še bi lahko naštevali. Ko sem kot atletinja precej hodila po svetu, sem ljudem s ponosom razlagala, kako socialno skrbna država smo, kako imamo urejeno porodniško varstvo, skrb za starejše, varstvo otrok, zdravstveno varstvo. A kot kaže na podlagi vladnih ukrepov, nam od socialne države žal ne bo ostalo veliko. Skrb vzbujajoče pa je tudi, da sta se prvaka največjih političnih strank, Janša in Jankovic, znašla v sodnih procesih, kar ne le njima, temveč zagotovo tudi njunima strankama jemlje verodostojnost ... Tega ni mogoče primerjati, razlika med obema primeroma je velika. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je Janez Janša kljub obtožnici postal predsednik vlade. Janša je zaradi afere Patria vpleten v sodne procese v kar treh državah, medtem ko je Jankovic le ovaden in je tudi sam že večkrat zahteval, naj pristojni organi opra-vjo svoje delo. Predsedniku stranke zaupam, kot zaupam tudi v institucje pravne države, da bodo odločale pravično in skladno z zakoni. Ko ste vstopili v hram demokracije, kot pravimo Državnemu zboru Republike Slovenje, ste bili zagotovo presenečeni nad ravnjo razprav in političnimi metodami delovanja strank v njem? Je v državnem zboru mogoče zaznati tudi sovraštvo, ne le tekmovanje med političnimi skupinami? Nobena skrivnost ni, da državni zbor v javnosti ne uživa visokega ugleda. Seveda gre največji del krivde za tako nizek ugled pripisati prav poslancem in njihovim razpravam, ki mnogokrat žal niso na ravni, kakršno bi pričakovali v hramu demokracje. Sama se zavzemam za spoštljiv odnos do vsakogar, ne glede na njegovo politično ali katerokoli drugo prepričanje. Upam, da nam bo v Pozitivni Slovenji uspelo ohranjati takšen odnos, ne glede na morebitno nespoštljivost z druge strani. Še dobro, da je v razpravah med poslanci zdaj vendarle manj ideoloških tem, kajti krute gospodarske in socialne teme prevladujejo ... Čeprav se je vlada oz. koalicja v koalicjski pogodbi sama zavezala, da ne bo odpirala ideoloških tem, žal ni tako. Nasprotno, celo podžiga jih. To se je denimo izkazalo ob obravnavi zakona o verski svobodi, pa tudi ob vladni odločitvi, da na junjski državni proslavi ne smejo sodelovati praporščaki veteranskih organizacj izpred osamosvojitve. Takšno razslojevanje je nedopustno in v družbo znova vnaša nemir. Pozitivna Slovenja je mlada stranka, ki za seboj ne vleče ideološke prtljage iz preteklosti. Posvečamo se predvsem iskanju izhoda iz zdajšnje krize, tisti, ki se v vsaki razpravi zatekajo v preteklost, pa to očitno počnejo zato, ker nimajo odgovorov na sedanje izzive v družbi. Kaj vas je najbolj presenetilo pri delu poslancev, ki bi morali biti samostojne politične osebnosti in predstavniki vsega ljudstva, ne pa le svojih strank? Najbolj me je presenetilo ravnanje poslancev največje vladne stranke pri glasovanju. Človek ne more verjeti lastnim očem, ko vidi, kako vodja poslanske skupine SDS svojim poslancem s palcem, obrnjenim navzgor ali navzdol, kaže, kako morajo glasovati. Kot vojščaki, ne pa avtonomne osebnosti sledjo njegovemu palcu. Njegovemu palcu slepo sledjo tudi takrat, ko se odloča o dopolnilih, s katerimi bi lahko izboljšali posamezen zakon. Kadar takšna dopolnila prihajajo iz opozicje, poslanke in poslanci SDS od svojega vodje dobjo ukaz (palec, obrnjen navzdol), da jih je treba zavreči. V Pozitivni Slovenji, kjer nas je 28 poslank in poslancev iz različnih krajev in poklicev, lahko kljub dogovoru o enotnem stališču poslanske skupine vsakdo izmed nas ohrani svoje mnenje in glasuje po svoji vesti. Če vašo stranko uvrstimo na levi pol slovenske politične scene, bomo tam našli še stranko Socialni demokrati, ki si je na minulih volitvah sicer polomila zobe, vendar se predstavlja kot avtentična stranka levice . Upam, da se bo sodelovanje med obema strankama in poslanskima skupinama v prihodnje, zdaj ko imajo novo vodstvo, odvjalo v pozitivni smeri. Ste tudi mati dveh majhnih otrok in žena. Kako zmorete družinske obveznosti usklajevati s poslansko? Moji delovniki so nabito polni obveznosti. Zdaj bom vsak teden ob ponedeljkih tudi v poslanski pisarni na Vrhniki. Pričakujem, da se bom srečala s čim več ljudmi, se seznanjala z razmerami, v katerih živjo in delajo, ter njihovimi razmišljanji, ker mi bo to koristilo pri opravljanju poslanske dolžnosti. Pri usklajevanju vseh obveznosti zelo pomaga, da imam razumeva-jočega zakonskega partnerja, ki je na moj urnik navajen še iz športnih časov. Poskrbi za otroka, ju pripelje iz vrtca in je z njima, kadar me ni doma. Zahtevata seveda precej pozornosti, a sta mi obenem v največje veselje in si ne predstavljam več življenja brez njju. Starši živijo na Vrhniki. Kako so sprejeli vašo odločitev, da se za nekaj časa posvetite politiki? Mislim, da so kar zadovoljni, čeprav politika v javnosti ne uživa posebnega ugleda. Tudi nekateri športni kolegi so mi ob nastopu poslanskega mandata čestitali, kar me zavezuje, da kot poslanka storim karseda največ za ureditev solidnih pogojev za razvoj slovenskega športa. Navsezadnje so športniki pravi ambasadorji Slovenje v svetu; prek njih je prepoznavna, vendar tega politična srenja žal ne zna dovolj ceniti. Trudila se bom, da to spremenim. Ste se že srečali z vrhniškim županom? Sestala sva se in se dogovorila za sodelovanje. Pozitivna Slovenja na Vrhniki za zdaj nima svojega odbora. Temu bom v naslednjih mesecih tudi sama namenila več časa in upam, da nam bo k sodelovanju uspelo privabiti čim več somišljenikov. Težko bo, če boste v parlamentu ravnali tako, kot ste ob zakonu o poslancih, ko ste bili proti krčenju bonitet . Nikakor ne drži, da v Pozitivni Slovenji nasprotujemo omejevanju poslanskih bonitet. Zagotovo pa ne podpiramo zakonov, ki so protiustavni. Predsednik državnega zbora Gregor Virant je v svoji želji po všečnosti najbrž namenoma pozabil povedati, da smo v Pozitivni Slovenji poleg skrajšanja obdobja prejemanja nadomestila predlagali celo, da bi morali vsi poslanci (ne glede na funkcjo, ki so jo opravljali v času poslanskega mandata) dobiti enako nadomestilo. A ker koalicja tega ni sprejela, bo prav Virant deležen najvišjega nadomestila. Opozarjali smo na neustavnost odločitve, da se skrajša obdobje prejemanja nadomestila za nazaj. Ker nam niso prisluhnili, takšnega zakona nismo mogli podpreti. Če bi tekmo na atletskih stezah primerjali s tekmo v politiki, bi lahko rekli ... ... da je v politiki bolj kruta. V športu, na stezi, ko tekmuješ, si odvisen predvsem od samega sebe, v politiki pa delujejo druge zakonitosti, zlasti boj za oblast in nabiranje točk v javnosti. Če si v opozicji, lahko opozarjaš na napake oblasti in predlagaš rešitve, celo boljše, kot jih prinaša vlada, vendar glasovalni stroj prepreči vsakršno, četudi konstruktivno delovanje opo-zicje. In ni jim mar, da to počnejo v škodo lastne države ter svojih državljanov. Marjan Horvat 6 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si * • wwr* k • • • 20. Argonavtski dnevi Noe na Vrhniki 2012 Jubilejni festival Vrhnika, 8. -17. junij - Lani smo zapisali, da so bili devetnajsti Argonavtski dnevi, ki jih zadnja leta prireja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, presežek -tako po številu prireditev kot po kvaliteti le-teh in po množičnosti obiska. Zdelo se je, da jih je nemogoče preseči, a kot gre soditi iz izjav ljudi na ulicah, je zavodu to letos uspelo. V desetih dneh je pripravil preko 30 prireditev na različnih lokacijah po Vrhniki, od katerih so bile vse zelo dobro obiskane, le pri Noči na Vrhniki je nekoliko ponagajalo vreme. Po svoje veseli tudi začudenje župana iz Gonarsa, kako neki je mogoče pripraviti tako prireditev s tako omejenim proračunom. Kot pravi Boštjan Koprivec, direktor zavoda, je skrivnost v usklajenem timskem delu celotnega zavoda. »Brezpožrtvovalnega dela zaposlenih na zavodu in brez sodelovanja številnih organizacij in posameznikov letošnji Argonavtski dnevi ne bi bili eni izmed najlepših in najboljših. Vsem se iz vsega srca zahvaljujem, saj smo skupaj uspeli izpeljati festivalpresežnikov. Imeli smo vrhunske kulturne, zabavne in športne dogodke, kar so potrdile številne pohvale in zahvale. Največja pohvala vsakemu organizatorju so zadovoljni, nasmejani obrazi, ob zaključku dogodka. In teh nasmehov, tako najmlajših kot starejših obiskovalcev, tako mladih kot mladih po srcu, je bilo na letošnjih Argonavtskih dnevnih ogromno. Zato si želimo ohraniti in še nadgraditi nivo festivalskega dogajanja in upamo, da bomo naleteli na odprta vrata pri pokroviteljih, pri tistih, ki odločajo o dodeljevanju evropskih sredstev in tudi pri tistih, ki na lokalnem nivoju odločajo o podpori posameznim projektom. Željo, motivacijo in vizijo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika imamo, zato se ob podpori prej omenjenih že veselimo Argonavtskih dni v letu 2013. Se enkrat hvala vsem.« Letosje festivalprinesel nekaj novosti, kot je na primer Čarobni argonavtski dan, ki je potekal zadnji dan festivala, namenjen pa je bil prvenstveno otrokom, marsikatera aktivnost pa je pritegnila ali pa celo zahtevala tudi starejše. Dobro obiskana je bil Festival hrane, ki se je odvijal na Stari cesti, kjer so se nadebudni ljubiteljski kuharji tokrat prvič preskušali v kuhanju različnih jedi, in ne le v kuhanju golaža. Velja omeniti še Formo V v okviru katere so štirje kiparji izdelovali na prostem lesene skulpture in pa Argonavtski kolesarski maraton, ki je privabil množico kolesarjev. Več o vseh teh in drugih dogodkih si preberite na naslednjih straneh. (gt) Slovesno odprli 20. Argonavtske dneve Vrhnika, 8. junij - V vrhniškem športnem parku je zaplapolal argonavtski ogenj, tokrat že dvajsetič po vrsti. Matija Milanski, ki je še enkrat prevzel režisersko taktirko prireditve, je zopet poskrbel za spektakel glasbe in luči. Skozi prozo in poezijo se je zbor pevcev MePT Mavrica in glasbenikov Orkestra Simfonike ter posameznih izvajalcev (Klarisa Jovanovic in Igor Besget) sprehodil po poti antičnih junakov od Črnega morja do Vrhni- sko-pevski zbor, od katerega je večina ljubiteljev, zato je težko pričakovati, da bodo vsi prišli na generalko, ampak na koncu se je vse dobro izšlo in sem s predstavo zadovoljen,« je pokomentiral svojo mojstrovino Milčinski. tem je treba dodati še, da je med prireditvijo celo narahlo porosilo, kar je osrednjemu organizatorju (Zavodu Ivanu Cankarju Vrhnika) nagnalo kar nekaj strahu v kosti, a na srečo je ostalo le pri posameznih kapljicah. Da so A Ti i tS /T * V Orkester Simfonika s pevskim zborom Mavrica v ozadju ke in nazaj proti Jadranskemu morju oziroma Grčiji. Program so popestrili še z glasbo in plesi, značilnimi za kraje, skozi katere so potovali. Gledalci, prišlo jih je okoli šesto, so bili nad videnim navdušeni, prav tako po županih besedah tudi visoka gosta - predstavnik grškega veleposlaništva in župan pobratene občine Gonars - ki sta z njim prižgala argonavtski ogenj. »Prireditev je bila vrhunska, uspelo se nam je izogniti tudi dežju. Se posebej so mi bili všeč različni poskočni ritmi dežel po katerih je potoval Jazon,« je dejal župan Stojan Jakin. »Bil sem na trnih, ker pred slovesnostjo nismo imeli popolne generalke z vsemi nastopajočimi. Gre namreč za stočlanski igral- Gostje v narodnih nošah naših nekdanjih skupnih republik. ' t * i/S J ^ Klarisa Jovanovic in Igor Besget sta pričarala grške ritme. je po ki jo je razdelila med obiskovalce. Da se po koncu predstave množica ljudi ne bi prehitro razbežala, sta poskrbela župan s sodčkom brezplačnega piva in vrhniški slaščičar Berzo s kar štiri metre dolgo torto. Pri Prireditev si je ogledalo okoli šesto ljudi. bogovi imeli prste vmes, pa priča dejstvo, naj bi po pripovedovanju domačinov že v neposredni v soseščini športnega parka deževalo več minut. (gt) Argonavtsko noč obiskalo več tisoč ljudi Vrhnika, 9. junij - Tokratna Noč na Vrhniki se ni mogla izogniti slabemu vremenu, ki je tako pregovorno značilen zanjo, a na srečo je dež ponehal že kmalu po začetku. Tuji in domači glasbeni gosti večera so po naših ocenah ob vrhuncu večera zabavali okoli šest tisoč obiskovalcev. Raperja: vrhniški Mulac in Zlatko Program se je začel pozno popoldne z glasbenim Živžavom Andreje Zupančič, prvi od skupin pa so oder zasedli fantje skupine Duble Truble. Začeli so v dežju, končali pa v suhem vremenu, verdsko polje je celo zaobjela mavrica. Sledila je Nika Zorjan, ki jo poznamo iz Misije evrovizije, za njo pa je na oder prišel raper Zlatko s svojo ekipo. Pri eni od pesmi se mu je pridružila celo lokalna rap legenda Mulac. Za fužinskim rapom so sledili poskočni narodni ritmi v izvedbi Boštjana Konečnika, zatem pa so bčinstvo do polnoči na polno ogrevali Kingstoni, ki so še enkrat dokazali, da popolnoma obvladajo animiranje poslušalcev. Nekatere so vzdih-ljaje namenjale že Kingstonom, večina pa polnočnemu ognjemetu, ki je za nekaj minut Nepozabni Kingstoni Pod odrom je »žuralo« več tisoč ljudi. razsvetlil nebo nad Vrhniko. Če so bili dotlej v glasbenem delu starejši mogoče prikrajšani, pa tega niso mogli več trditi, ko so oder zasedli legendarni rokerji Prljavo kazalište, ki naj bi se prvič mudili na Vrhniki. Sklep- Prvič na Vrhniki je nastopala skupina Prljavo kazalište ni del Argonavtske noči so izpeljali fantje iz Duble Truble, ki so večer tudi začeli. Organizator prireditve je bila Prireditvena agencija Interplan, Zavod Ivana Cankarja pa je bil v vlogi soorganizatorja. Organizator nad obiskom ni bil najbolj navdušen, saj je lani prireditev obiskalo več kot deset tisoč obiskovalcev, a kljub temu bi lahko - glede na začetno vreme - bilo tudi slabše. Večer je minil brez izgredov ali večjih incidentov, sodeč po izjavah obiskovalcev pa so se lepo imeli tudi slednji. Noč na Vrhniki iz leta v leto postaja prepo-znavnejša tudi v širšem slovenskem prostoru, a zapomnili si je ne bodo le obiskovalci, marveč tudi vrhniški gostinci, ki so imeli tisti večer polne roke dela. (gt) 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika v v NAS ČASOPIS 7 20. Argonavtski dnevi Noe na Vrhniki 2012 Množica obiskovalcev je zgovoren dokaz, da bi Komedijanti: Ranko Babic, Janez morali biti večeri stand-up komedije večkrat. men Bucan in Klemen Mauhler Večer smeha Usenik, Kle- Kiparska četverica z umetniškim vodjem mag. Bojanom Mavsarjem na čelu Oživljena Forma V Vrhnika, 10. Junij - V okviru Argonavtskih dni je na Sodnijskem trgu pod organizacijsko taktirko ZIC Vrhnika potekal večer stand-up komedije, ko so okoli petsto gledalcev zabavali komiki Ranko Babic, Janez Usenik, Klemen Mauhler in Klemen Bučan. Vsak od njih je bil na svoj način poseben, neprekosljiv. Slabi dve uri programa sta minili v solzah smeha, zato niso bili redki obiskovalci, ki so izrazili željo, da bi tovrstni večeri morali biti še večkrat. (gt) Vrhnika, 11. junij - V Bistri se je začela mednarodna Forma V, ki jo je vodil akademski kipar mag. Bojan Mavsar, v okviru katere so štirje kiparji na prostem izdelovali lesene skulpture. Prizorišča obdelave barjanskih hrastov so bila pred ZIC Vrhnika, pri Gostišču Bistra in pri Mali mestni galer^i v središču mesta. Kiparjem, ki prihajajo iz Slovence, Bolgar^e in Italije, sta ustvarjalni teden zaželela tudi župan Stojan Jakin in direktor ZIC Vrhnika Boštjan Koprivec. Skulpture, ki so jih izdelali kiparji, naj bi nekoč krasile Vrhniko. Več o tem bomo pisali v prihodnji številki. (gt) Razstava ob 20. Argonavtskih dnevih Sejem prerasel v dneve Letošnji tradicionalni Argonavtski dnevi so imeli poseben jubilejni pomen. Bili so že 20. po vrsti. Prva leta so bili namenjeni predvsem dvodnevni sejemski ponudbi Stare ceste, podelitvi priznanj blagajana za lepo urejene hiše, vrtove in parke ter nekaj športno-kulturnim nost bivalnega okolja posameznikom. V večerni uri pa je godba na pihala Vrhnika pripravila promenadni koncert po ulicah Vrhnike, z zaključkom pred hotelom Mantova. 25. in 26. jun^a pa je potekal Argonavtski sejem po vsej Stari cesti, katerega so sprem- sejmi, kot je bil Argonavtski, postanejo tradicionalni. (S. S.)« Po tem letu se je turistična promocija Vrhnike nadaljevala vse do današnjih dni. Priče smo bili več kot 600 različnim dogodkom, ki so prerasli v prave projekte, namenjene pro- Prvi pano s prvim Argonavtskim sejmom prireditvam. Zdaj pa je takratni Argonavtski sejem prerasel v Argonavtske dneve, ki v desetih ali več dneh ponudijo številne kulturne, športne, zabavne in druge dogodke. Eden takšnih dogodkov je bilo letos odprtje dokumentarne razstave za vseh 20 let Argonavtskih dni z naslovom Magični preliv časa in prostorov. Potekalo je v torek, 12. junija, s kulturnim programom v veliki dvorani in odprtjem razstave v galer^i Cankarjevega doma. Pisalo se je leto 1993, ki pomeni začetek Ar-gonavtskega sejma in poznejših Argonavtskih dnevov. V Našem časopisu se je zapisalo: »Skupščina občine Vrhnika, Zveza kulturnih organizaci in Turistično društvo Vrhnika so ob dnevu neodvisnosti, 25. jun^u, pripravili skupen program praznovanja, ki je zajemal tri dni raznovrstnih prireditev, vse z namenom Vrhniko predstaviti v turističnem smislu in ji dati neko novo identiteto v državi Slovenci. Vse priprave so potekale že od meseca februarja naprej in bilo je kar precej skeptikov, ali bo s takim programom prireditev uspela. Na predvečer dneva državnosti, 24. jun^a, je bila v mali dvorani Cankarjevega doma otvoritev razstave Spominki občine Vrhnika, ki so bili poslani na razpis javnega natečaja Poiščimo in predlagajmo spominek občine Vrhnika, ter podeljene so bile blagajane in osati za ureje- Magični preliv časa in prostorov s plesalkami Navzoči na odprtju razstave ob 20-letnici Argo-navtskih dnevov ljale tudi razne kulturne prireditve z nastopi glasbenikov. Ob tem so bile tudi športne prireditve: državno prvenstvo v akrobatskem ro-kenrolu pred galer^o Medeja, otvoritev igrišča za odbojko na plaži ter prvi turnir na njem. V času sejma pa so bile v prostorih Doma obrtnikov razstave na temo: Vrhnika na razglednici, denar skozi stoletja na Vrhniki in znamke o Vrhniki in Vrhničanih. Celotna prireditev je v popolnosti uspela, saj je bil obisk vseh dogajanj velik in Vrhničani so začutili utrip povezanosti in pripadnosti Vrhniki. Zaživela je Stara cesta v vsem sejemskem razkošju in spominjala je na daljno preteklost, ko so bili razni sejemski dnevi navada. Prireditelji in vsi udeleženci so se strinjali, da Vrhnika takih prireditev potrebuje in da naj ki se družbo in zabavajo. Prireditve so čedalje bolje pripravljene in obiskane, vrhniške ulice preplavlja vse več poslušalcev in gledalcev, v goste vabimo tudi vrhunske glasbenike in Noč na Vrhniki privablja obiskovalce iz vse Slovence. Vse več je gostov iz Grč^e in prireditev je postala mednarodna. Na odprtju 10. Argonavtskih dni je predsednik Turističnega društva Blagajana obljubil, da so najboljši Argonavtski dnevi še pred nami. Od leta 2006 Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Iti. ArguiKiv r Avtorica razstave Katarina Oblak Brown in oblikovalka Milena Oblak Erznožnik mociji Vrhnike po vsej Sloveniji in tudi zunaj naših meja. Prvi organizator sejmov in drugih dogodkov je bilo Turistično društvo Blagajana Vrhnika, zdaj pa je vse vajeti v roke prevzel Zavod Ivana Cankarja Vrhnika s soizvajalci posameznih prireditev. Na odprtju dokumentarne razstave je predsednica vrhniških turistov povedala in poudarila: »Sejmi in razstave imajo na Slovenskem posebno mesto. Ideja o oživljanju starih mestnih jeder je leta 1992 spodbudila k razmisleku tudi vrhniške turistične delavce in kulturnike, saj je znano, da so mitične čase argonavtov na Vrhniki oživljali vsaj že konec 30. let 20. stoletja. Leta 1993 so tako organizirali turistično prireditev v samem centru Vrhnike; slovesnemu odprtju prvega Argonavtskega sejma je sledil bogat kulturni in zabavni program. Argonavtski sejem je čez čas prerasel v Ar-gonavtske dni in ti, danes že tradicionalni, združujejo okus in vonj davnih pripovedk o Jazonu in njegovih argonavtih, o rimskem Na-uportu, o srednjeveških čolnarjih in furmanih - z današnjim utripom Vrhnike. Na Argonavtskih dneh se iz leta v leto uresničuje želja, da bi počasi in z občutkom prestopali v druga tisočletja, pobegnili svetu tele-viz^e in računalnikov, da bi postali spet ljudje, Argonavtski dnevi - 10. po vrsti festival nadgrajuje in ta postaja še razsežnejši in kakovostnejši. Ob jubilejnih 20. Argonavtskih dneh lahko v imenu Turističnega društva Blagajana zapišemo, da nas veseli, da se napovedi izpred let uresničujejo in da k temu po svojih močeh in z veseljem prispevamo tudi mi.« Zbrane je nagovoril tudi župan Stojan Jakin, ki je med drugim povedal, da ima Vrhnika še veliko turističnega potenciala za promoc^o ter da vedno poudarja, da je Vrhnika eno samo prelepo mesto. Razstavo je pripravila Katarina Oblak Brown, oblikovala pa jo je Milena Oblak Erz-nožnik. Na številnih panojih je v besedi in sliki prikazanih vseh 20 let vrhniških Argonavtskih dni. Večina fotografskega materiala je iz arhiva Našega časopisa, avtor fotografij pa je Simon Seljak. Navzoči so vsem trem namenili velik aplavz, kar pomeni, da je bilo opravljeno veliko in pomembno delo. Za kulturni program je poskrbela plesna skupina, ki je pričarala magični preliv časa in prostorov ladje Argo z Jazonom in njegovimi spremljevalci. Po odprtju in ogledu razstave je bilo v avli Cankarjevega doma še družabno srečanje, na katerem so se obujali resnično lepi spomini na 20-letne uspele argonavtske projekte. S. S. 8 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si * • wwr* k • • • 20. Argonavtski dnevi Noe na Vrhniki 2012 Zakladi Ljubljanskega barja Vrhnika, 13. junij - V Cankarjevem domu je v okviru Argonavtskih dni potekalo predavanje predstavnice Zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, Maša Bratina na katerem je predstavila, zakaj je Ljubljansko barje tako posebno in čemu ga je treba ohraniti. Sprehodila se je skozi njegovo zgodovino, predstavila trenutno stanje, odgovarjala na vprašanja iz občinstva, vse skupaj pa še nadgradila s filmom. Opojna noč okusov in ritmov Vrhnika, 15. junij - Staro cesto je zasedlo več stojničar-jev z domačo in umetnostno obrtjo, družbo pa jim je delalo še sedemnajst skupin ljubiteljskih kuharjev, ki so razvajali obiskovalce z jedmi v okviru Festivala hrane na Vrhniki. Po dosedanji praksi so namreč skupine kuhale golaž, lani pa je župan predlagal, da bi se namesto tega preskusili v kuhanju domačih - slovenskih jedi. Tako je na Stari cesti dišalo po mlečnem močniku, ocvirkovci, vrhniški ribji obari, palačinkah, gobovi mi-neštri ... Festival hrane, ki ga je s svojimi iz- marsikateri skupini tudi kdo od obiskovalcev, saj so bile jedi »za pomazat'« dobre. Sočasno s sejemsko prireditvijo in kuharskimi podvigi je potekal tudi kulturni program Pesmi in plesi pobratenih mest, v okviru katerega se je na odru zvrstilo deset pevskih in folklornih skupin iz sosednjih občin, ponovno pa je Vrhniko obiskal tudi otroški pevski zbor iz pobratenega Gonarsa. Mimogrede, prireditve se je udeležil tudi župan Gonarsa. V večernem delu se je središče dogajanja preneslo na odre pred gostinskimi lokali na Skupina veteranov vojne za Slovenijo je kuhala Članice TD Blagajana so mimoidoče med dru-testenine s čemažem in vrhniško ribjo obaro. gim razvajale tudi z mlečnim močnikom. Fantje iz Blatne Brezovice so ob kuhanju celo kovali lastno denarno valuto. Tudi letos se je dogajanju na skoraj vseh prireditvah z zbiranjem prostovoljnih prispevkov in razdeljevanjem letakov pridružil vrhniški Rdeči križ. Med drugim je v okviru Pesmi in plesi pobratenih mest nastopila tudi plesna skupina Melises. delki izdatno podprla tudi družba Kotanyi, ni bil tekmovalnega značaja, so pa vse skupine iz rok organizatorja (Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in TD Blagajana) prejele spominsko zahvalo. Verjetno bi slednjo podelil Stari cesti, kjer so slednji poskrbeli za živo glasbo. Bilo je veselo, glasno in opojno - kot se spodobi za Dionizovo noč, kot se je ta del večernega dogajanja tudi uradno imenoval. (gt) Učenci 4. razredov OŠ Ivana Cankarja so mešali brezalkoholne koktajle. Pravih profesionalnih barmanov iz štirih držav je bilo 23. Vrhničanka Draga ob strogi strokovni žiriji; med njimi tudi Vrhničan Lojze Kos Boris Šimbera je postal državni prvak v atraktivni pripravi koktajlov. Terasa hotela Mantova je bila zelo primerna za prelep barmanski dogodek. Skupni zmagovalki 14. pokala Argonavtskih dnevov Špeli Triller sta pokale izročila župan Vrhnike Stojan Jakin in predsednik Društva barmanov Slovenje Aleš Ogrin. 14. festival barmanov Mešali na terasi Mantove Letos so potekali že 20. Argonavtski dnevi, v sklopu te prireditve pa tradicionalno poteka tudi festival v mešanju barskih pijač. Tako smo dočakali 14. festival za pokal Argonavtskih dnevov 2012, obenem pa je Društvo barmanov Slovenje izvedlo 13. državno prvenstvo v atraktivni pripravi koktajla - flairtending. Festival in državno prvenstvo sta potekala na terasi hotela Mantova, ki se je izkazal za dobrega gostitelja. Zanimivo tekmovanje si je prek celega popoldneva in do poznih večernih ur ogledalo veliko ljudi. Dogodek se je začel s predstavitvijo brezalkoholnih koktajlov učencev 4. razredov Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika, ki so med šolskim letom obiskovali barmanski krožek. S pripravo in mešanjem brezalkoholnih koktajlov so številno občinstvo in goste hotela Mantova navdušili. Nato se je 23 profesionalnih barmanov iz Češke, Hrvaške, Italije in Slovenje pomerilo v dveh kategorijah, in sicer v klasični pripravi fantazijske pijače in v atraktivni pripravi koktajlov, tekmovanje pa je štelo tudi za državno prvenstvo. V klasični pripravi fantazijske pijače je po oceni strokovne komisije zmagala Špela Triller (Jezeršek gostinstvo, d. o. o., Dvor Jezeršek), 2. mesto je osvojil Dalibor Jovic (Hoteli Life Class Portorož - Istrabenz turizem, d. d.), 3. mesto pa je pripadlo Antonii Jukic (Caffe bar/ night club Plava Kava, Split, Hrvaška). Po oceni občinstva si je 1. mesto prislužil Jožef Fartek ml. (Mešanje pijač, s. p.), 2. mesto je osvojil Edin Halačevic (Kantina Cubis Šenčur), tretji pa je bil Mladen Čoga (Zmešaj.si, d. o. o.). Nagrado za strokovno delo je prejel Rok Dobnikar (Gostilna Dobnikar, Sv. Katarina nad Ljubljano), nagrado za najizvirnej-šo dekoracijo pa Franco Cruder (Ristorante Un Bacio Sul Canale, Trst, Italija). V atraktivni pripravi koktajlov je zmago slavil in postal državni prvak Boris Šimbera (Zmešaj.si, d. o. o.), 2. mesto je osvojil Michal Težky (P. M. Club Praga - C.B.A., Češka), tretji pa je bil Martin Vogeltanz (Žumberska Stodola Music Club, Plzen - C.B.A., Češka). Nagrada za najbolje uvrščenega tujega tekmovalca je pripadla Antonii Jukic, skupna zmagovalka 14. pokala Argonavt-skih dnevov Fructal selection trophy 2012 pa je postala Špela Triller. Organizator tekmovanja je bilo Društvo barmanov Slovenje, omogočili pa so ga Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Fructal, d. d., Ajdovščina, Občina Vrhnika, Hotel Manto-va Vrhnika, Julijana, d. o. o., in Cvetličarna Jana, Vrhnika. S. S. 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAS ČASOPIS 9 * • wwr* k • • • 20. Argonavtski dnevi Noe na Vrhniki 2012 Čarobni argonavtski dan Vrhnika, 17. junij - ZIC Vrhnika je letos prvič v sklepnem delu festivala Argonavtski dnevi organiziral tako imenovani Čarobni argonavtski dan, namenjen družinam. Obisk je bil nad pričakovanji. Kot je pojasnila Mateja Podlipec iz ZIC Vrhnika, so želeli s prireditvijo ponuditi vsakemu družinskemu članu nekaj zanimivega. »Povabilu se je odzvalo čez 40 domačih in okoliških društev, klubov in organizacij, ki so v športnem parku postavili čez trideset stojnic, na katerih so predstavljali svojo dejavnost.« Medtem ko so starši lahko »stikali« po stojnicah, so se najmlajši lahko kratkočasili na številnih igralih, ustvarjalnih delavnicah, pri živih živalih, gasilcih, pripravljali otroške koktejle, igrali nogomet ali pa zgolj poslušali pravljice. »Prireditev je potekala preko celega dneva, pri čemer smo popoldne program obogatili še s športnimi in kulturnimi dejavnostmi,« je dejala Podlipčeva. Pripravili so namreč tek očkov in mini kolesarski maraton, na osrednjem odru pa so nastopili improligaši, lutkovna skupina, vrhniški plesalci, potekala pa je tudi predstavitev plesnega festivala Zmigaj se! Kot je še dejala Podlipčeva, dober obisk prireditve kar kliče po ponovitvi prihodnje leto. (gt) Vrhniški Citroen klub je z mini spačkom po- Ni bilo otroka, ki si ne bi želel peljati z lo-skrbel za najmlajše. komotivo. Zadaj so vozila Slovenske voj- ske, ki je prav tako sodelovala na prireditvi. Dekleta in žene iz društva podeželskih žena so Mini argonavtski kolesarski maraton tudi tokrat poskrbela za sladka presenečenja. Pri stojnici horjulskega zavetišča za živali je Na parkirišču pred parkom so si obiskovalci bilo mogoče srečati celo tako nenavadne živali, lahko ogledali številna prevozna sredstva na kot je bil udomačeni dihur. okolju prijazen pogon - na elektriko. Konjeniki med »nujno operacijo« enega od Improligaši so pozno popoldne konj jalne mišice obiskovalcev. skrbeli za sme- r- iS&SiSfc ; v - Otroška predstava za otroke - Pika nogavička Sploh v večernih urah, ko je temperatura popustila, je prizorišče bilo iz minute v minuto bolj polno. jft £ W \\ V, v, ■ ■k. ')' \ l v s-* i i j T. Gostje koncerta Moški pevski zbor KD Pavle Voje Polšnik Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika že tradicionalno zaključuje Argonavtske dneve. Za konec celovečerni koncert Že tradicionalno se Argonavtski dnevi končajo s celovečernim koncertom MePZ Ivana Cankarja Vrhnika, ki ga pripravijo v cerkvi sv. Lenarta. Letos so v goste povabili Moški pevski zbor KD Pavle Voje Polšnik. V prijetnem okolju cerkve sv. Lenarta na začetku Cankarjevega klanca so prvi nastopili gostje večera iz Polšnika. Skupaj prepevajo že osemintrideset let, tako da so si nabrali že veliko bogatih pevskih izkušenj. Na koncertu so zapeli osem pesmi: od narodnih, sakralnih ter na koncu še dve dalmatinski. Poslušalce so navdušili z resnično ubranim in kakovostnim petjem, za kar je zaslužen tudi sedanji umetniški vodja Žiga Toni. V zboru je čutiti složnost in moč, kar je opaziti pri petju in tudi v njihovih medsebojnih odnosih. Kot sami pravijo, so veliki prijatelji, saj so kot ena velika pevska družina. Nastop Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja je že po tradiciji izzvenel na visoki kakovostni ravni. Skupaj pojejo in se družijo že štiriindvajst let. Njihov vodja in dirigent je tudi že veliko let Lovro Grom. Sami pravijo, da jih glasba druži, osrečuje, vzgaja, in sicer v kolektivnem, etičnem in estetskem duhu. Tudi oni so zapeli osem pesmi, in to predvsem ljudskih in narodnih. Tako lahko iskreno rečemo in zapišemo, da je minil še en prelep koncertni večer, ki je še en kamenček v mozaiku k letošnjim zelo uspešnim Ar-gonavtskim dnevom. S. S. • Argonavtski dnevi let * ^ ^ ** Noe na Vrhniki 2012 Z vašo pomočjo nam je uspelo. m >t Zavod Ivana Cankarja za kulturo,Jportlntwl» Vrhnika •IT oblak & «ann ■■■ TOSHIBA irimaioHnli» n^nbm. »m, inTEtPLAn tShA -»|||'UIW» mŽ>lf|C UJ2 G GORDEJA Gradbeno podjetje zjc ^ Blroslsteml M OBČINA VRHNIKA UPRAVNA ENOTA VRHNIKA MATIJA MILČINSKI ORKESTER SIMFONIKA MEŠANI PEVSKI ZBOR MAVRICA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VRHNIKA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO STARA VRHNIKA PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SINJA GORICA PR0ST0V0UN0 GASILSKO DRUŠTVO LIGOJNA OSNOVNOŠOLSKI ZBORGONARS (»ISTITUTO COMPRENSIVO DI GONARS«), FOLKLORNA SKUPINA LIGOJNA PEVSKI ZBOR BARJANKE FOLKLORNA SKUPINA MELISSES LJUBLJANA SKUPINA COKLARJI MOŠKI PEVSKI ZBOR ŠTINGLC FOLKLORNA SKUPINA CEPCI (KUD LIGOJNA) PEVSKI ZBOR SPOMINČICA FOLKLORNA SKUPINA GROF BLAGAJ POLHOV GRADEC CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA ŠPORTNO DRUŠTVO ŠPORTNA POT ŠPORTNO DRUŠTVO AGONIJA NOGOMETNI KLUB VRHNIKA ŠPORTNO DRUŠTVO ROKOMETNA ŠOLA VRHNIKA MODELARSKI KLUB VRHNIKA TENIŠKI KLUB VRHNIKA KLUB LETALCEV VRHNIKA D fKPPoskrbeli ženski pevski zbor Tonja, kvartet Škrip in pa recitatorji. Uradnemu delu je zatem sledil še neuradni del ob brunarici krajevne skupnosti na Poko-jišču, kjer se je zbrala množica zadovoljnih domačinov in obiskovalcev iz sosednjih krajev. Damjan Debevec Liko odpušča delavce in zaposluje sonce Del lesnega podjetja Liko, obrat Liko Vrata d.o.o., ki je bil v likvidaciji od leta 2008, je v začetku junija prenehal z delovanjem. Na cesti se je znašlo 92 delavcev in delavk, podobno se obeta še večini preostalih 160 zaposlenih. Likova infrastruktura se oddaja v najem, na tovarniški strehi v Borovnici pa že raste sončna elektrarna. Lesno podjetje Liko Vrhnika d.d., ki je nastalo v letih po drugi svetovni vojni z združevanjem in nacionalizacijo več zasebnih lesnih podjetij in žag v Borovnici in na Vrhniki, so novi lastniki (preko ciprskega podjetja Ampelus Holding domnevno drugi najbogatejši Slovenec Igor Lah) leta 2008 nameravali po hitrem postopku poslati v likvidacijo. Tedaj se je veliko govorilo, da jih bolj kot znanje in blagovna znamka lesne industrije z več kot 130-letno tradicijo, zanimajo elitna zemljišča, na katerih stojijo njeni obrati. A istega leta je pritisnila tudi finančna in gospodarska kriza, obenem pa je prišlo do močnega odpora javnosti in lokalnih oblasti, zato je družba nadaljevala z delom. Naročil je bilo dovolj, izvoz na zahodne trge pa je prinašal dovolj dobička, da je družba ostajala v zelenih številkah. Ko so januarja letos delavci prvič povzdignili glas zaradi zamujajočih in neizplačanih plač ter regresov, je že postajalo jasno, da se je pričel odvijati najbolj črn scenarij za borovniško dolino. Aprila je bil za direktorja Lika Vrhnika d.d. namesto »likvidacijskega upravitelja« Iztoka Svetina postavljen Danilo Peteh z Bleda, ki naj bi bil v preteklosti odgovoren za stečaj finančne družbe D Naložb d.d. Zaposleni v Liku so tedaj že izrazili skrb, da naj bi pod njegovim vodstvom podobno usodo doživeli nekateri »neperspektivni deli« podjetja. No, dober mesec dni pozneje je likvidacijsko upraviteljstvo obrata Liko Vrata d.o.o. prevzel bolj ali manj neznani Dalibor Hemi, ki je v začetku junija izdal sklep o prenehanju delovanja družbe. 92 delavcev je v istem trenutku podalo kolektivno odpoved in se odpravilo na Zavod za zaposlovanje ter v iskanje pravice - Liko jim menda dolguje še dve plači plus lanski in predlanski regres, naši viri pa nam poročajo, da naj bi jim prispevke^pre-nehali vplačevati že lanskega maja. Če to drži, bo na mestu vprašanje, kako je to ob vsej restriktivni zakonodaji, ki se pri malih podjetnikih vedno dosledno izvaja, sploh mogoče. Uradni razlogi ukinitve proizvodnje naj bi bili sicer v propadu slovenskega gradbeništva in pa blokiranem bančnem računu podjetja, medtem ko so nekateri novega upravitelja obtoževali, da je zgolj »slamnati mož«, preko katerega je lastnik matične družbe izvedel načrtno uničenje podjetja. Hemi je vsekakor zanimiva oseb- Liko iz lesne industrije odhaja v energetiko. nost, saj živi v Subotici v Srbiji, v Slovenji pa je direktor podjetja, ki se ukvarja s strežbo pijač ter dveh, ki se ukvarjata z gradbeništvom, od tega enega v ukinjanju. Sicer pa je tudi direktor Liko Trade d.o.o., na katerega naj bi prenesli nabavo in prodajo, ker edini pri nastopu na trgu ne bi imel v imenu dopisanega »v likvidaciji«. Poleg Trade-a zaenkrat ostajajo še Liko Natur d.o.o. in Liko Pohištvo d.o.o. Medtem ko Natur, ki je aprila nastal iz prejšnjega NP, bojda z namenom prenosa poslovanja zdaj že bivših Vrat, od začetka junija pa mu načeluje direktor Peteh, naj ne bi imel zaposlenih, medtem pa naj bi bilo v Pohištvu zaposlenih še okrog 100 ljudi, kot v primeru Vrat večinoma Borovniča-nov. Liko Pohištvo, seveda v likvidaciji, od sredine maja vodi Albin Rožman iz Ljutomera. Podjetje, ki je dosegalo tudi polmili-jonski mesečni izvoz na ameriški trg, ima po zadnjih podatkih blokiran račun, proizvodnja pa menda praktično stoji. Od naših virov smo poleg tega izvedeli, da naj bi že sredi maja iz Trade-a in Pohištva prodali za 4,5 milijona evrov zalog, in sicer Pre- udarni firmi d.o.o., ki je brez zaposlenih, v lanskem letu pa je pridelala 153.000-evrsko izgubo. Njen lastnik je od sredine aprila Polabo, poslovno svetovanje in naložbe, lastnik tega in pa direktor Preudarne firme pa Marjan Vukosav, ki ima še posebej iz časov lastniškega preoblikovanja podjeti precej zgodovine poslovnega sodelovanja z Igorjem Lahom. Zanimivo je tudi to, da je bil še do 16. aprila, se pravi še štiri dni po prihodu novega direktorja Lika Peteha, lastnik Preudarne firme »R-KZ, nepremičninsko poslovanje«, v lasti luksemburške-ga Aluber S.A. in pod direktoratom Marka Mikuža, sicer nadzornika Liko Vrhnika d.d. Ali je oziroma bo denar dejansko nakazan Trade-u in Pohištvu, bomo še poročali. Klima med zaposlenimi pa je zaradi domnevno zamujajočih plač že zdaj turobna, poleg tega se širijo govorice, da naj jim že od lanskega septembra ne bi vplačevali prispevkov. Dodatno zmedo vnaša tudi nedavna ustanovitev podjetja Pohištvo Erles d.o.o., in sicer na lokaciji Liko Pohištva v Borovnici. Njegov ustanovitelj je Alojz Erjavec, sicer prokurist pri Kuhinjah Erjavec na Brdu pri Ljubljani, kjer pa kobajagi nič ne vedo o tem. Vse tako kaže, da se je lastnik Lika Vrhnika d.d. vrnil na izhodišča iz leta 2008, pri čemer se zdi, da glavno (in edino) vlogo igra infrastruktura in zemljišča družbe. Likove nepremičnine na Verdu se ponuja v najem, na obnovljeni stavbi borovniških Vrat pa se že pospešeno gradi sončna elektrarna, ki naj bi imela 1,2 MW moči. Liko se tako zavoljo borovniške politične neodločnosti šele kako desetletje pozneje preusmerja v energetiko, ki pa ob toku dogodkov zadnjih let očitno ne bo več podpora ostalim vejam proizvodnje (ali obratno). Ali če karikiramo: »Liko odpušča delavce in zaposluje sonce.« Kaj pa za občinski proračun pomenita dodatni, skoraj dve stotniji občanov »na sončni upravi«, pa bomo verjetno ugotovili že kmalu. Damjan Debevec Na orglice se da zaigrati vse, celo »Čmrljev let«. Zaigraj mi na orglice V skladu s tradicijo se je tudi letošnje leto na kresni večer dogajalo pod Laškarjevim kozolcem v Zabočevem. Lani so ta čarobni poletni večer, ko praprotno seme za čevljem omogoča človeku razumeti živalsko govorico, zapolnile citre, letos pa je organizatorka Slavi Košir v goste povabila mojstra orgličarja Marjana Urbanijo, s prav tako spretnima sodelavcema Rokom Urbanijo in Jožetom Teranom. Omejitev pri nastopu omenjena trojica ne pozna, saj so z orglicami brez težav osvajali širok repertoar pesmi, segajoč od ljudskih, kot je »En hribček bom kupil«, pa do rockovske »Yesterday«. Urbanija je ob tem celo skromno navrgel, da znajo najboljši orgličarji - nekatere orglice omogočajo tudi igranje poltonov - danes zaigrati vse, celo »Čmrljev let«. Sam pa je navdušil z igranjem na mini-orglice, ki štejejo zgolj štiri luknje na ustniku in jih je pustil v trajen spomin organizatorki. Poleg gostov so obiskovalcem ostali v trajnem spominu še dobro znani domači »Fantje na vasi«, ki so z ubranimi glasovi ogreli svež poletni večer. Glasbene dele pa je s starimi borovniškimi zgodbami in legendami povezovala ga. Košir. Od življenja sv. Marjete, h kateri se je nekoč hodil ženit vrhniški zavetnik sv. Pavel in ki so ga nagnali borovniški mladci, do korenin poimenovanja Borovničanov za »coklarje«. Slednje naj bi si po eni zgodbi prislužili z izgubljenim obuvalom sv. Pavla, spet po drugi z zavorami pri vozovih. Na ta račun pa je nastala tudi pravcata »coklarska« himna: »Lepa je bruniška fara, pod cesarjem nima para, to je slavni Cokelburg, not ne pride nikdar Turk...« V soju kresa, ki je sledil glasbeno-literar-nemu delu večera pod kozolcem, se je zopet oglasila domača pesem, obujal pa se je tudi spomin na čase nastanka te znamenite kitice, ko so goreči kresovi pomenili vse prej kot današnji veseli dogodek. Damjan Debevec 2. julij 2012 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 25 O B V E S T I L O ! Občina Borovnica obvešča, da je na spletni strani Borovnica.si objavljen Javni razpis o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v Občini Borovnica za leto 2012. Rok za oddajo vlog je 14. 9. 2012. OBČINA BOROVNICA O B V E S T I L O ! Po izvedenem Javnem razpisu za dodelitev sredstev finančne pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Borovnica v letu 2012 (objavljen je bil na spletni strani Borovnica.si) je ostalo še nekaj nerazporejenih sredstev, zato bomo za neporabljeni del sredstev javni razpis ponovili. Javni razpis bo objavljen po 15. 7. 2012 na spletni strani Borovnica.si. OBČINA BOROVNICA Vabimo na obletno sv. mašo ob spominu na nedolžne žrtve medvojnega in povojnega komunističnega nasilja v Borovnico v nedeljo, 15. JULIJA 2012, ob 10. uri. Po sv. maši kratek kulturni program. Lepo vabljeni! Svetniki so zdesetkali dnevni red Borovnica, 31. maj 2012 - Potem ko je bil v igri umik celo treh točk dnevnega reda, je borovniški občinski svet izglasoval umik dveh točk. Tudi tokrat svetniki niso glasovali o imenovanju ulice ob novih blokih, z dnevnega reda pa so umaknili še spremembe pravilnika o vrednotenju programov in dejavnosti neprofitnih organizacij. Na dnevnem redu je ostalo deset točk, ki so jih svetniki potrdili. Po tokrat precej obetavnem in hitrem začetku seje, na kateri so dali prednost točkam z zunanjimi poročevalci, se je v nadaljevanju nekoliko zataknilo pri sprejemu dnevnega reda. Svetniški zahtevi po umiku treh točk dnevnega reda je občinski svet ugodil v dveh primerih. Svetniki so tudi tokrat, že tretjič, izglasovali umik imenovanja ulice ob novih borovniških blokih. Razlog za umik ostaja enak kot pred meseci - Kraški zidar še vedno ni zgradil pogodbene infrastrukture. Z dnevnega reda so svetniki črtali tudi spremembo Pravilnika o vrednotenju programov in dejavnosti neprofitnih organizacij, ki naj bi se na dnevni red v nekoliko drugačni obliki vrnil že na eni izmed prihodnjih sej. Predloga, da bi s seje umaknili zaključni račun za lani, pa svetniki niso podprli. Do bodoče čistilne naprave in zbiralnice odpadkov prek novega mostu Takšno rešitev so podprli borovniški svetniki. Ti so se ob obravnavi DIIP-a (pristopna cesta do zbiralnice in čistilne naprave) seznanili s tremi možnostmi izgradnje in možnostjo brez investicije. Prva možnost je izgradnja dovozne ceste po obstoječi trasi javne poti, druga - izgradnja po delno spremenjeni trasi obstoječe javne poti, tretja možnost pa izgradnja dostopa po novi dovozni cesti prek mostu čez Borovniščico. Svetniki so izbrali zadnjo, ki je po mnenju izdelovalca DIPP-a najbolj optimalna. Dostopno cesto bodo morali zgraditi do mesta obstoječe čistilne naprave, kjer se načrtuje gradnja nove čistilne naprave, na zemljišču ob njej pa zbiralnica odpadkov. Ker je dostop možen po cesti, ki je makadamska in neprimerna tudi z drugih vidikov, je bilo treba poiskati novo rešitev. Svetniki so se, kot rečeno, odločili za gradnjo nove dostopne poti z novim mostom. Ta različica je najkrajša, najcenejša, izogne se vseh naselij, ima pa še dve prednosti - omogoča navezavo na vas Dol in dostop do načrtovane industrijske cone. Sicer pa predvidena različica posega le v zasebno zemljišče na desnem bregu med Borovniščico in regionalno cesto, kar je v primerjavi s preostalima možnostma bistveno ugodnejše. Vrednost celotnih del skupaj s projektno dokumentacjo in odkupi zemljišč je ocenjena na skoraj 427 tisočakov. Znana sta prejemnika občinskih priznanj Letos bodo v Borovnici podelili eno zlato plaketo in eno priznanje Občine Borovnica. Zlato občinsko plaketo bo za življenjsko delo na področju razvoja in ugleda šaha v Borovnici prejel Aleksander Jerič iz Begunj pri Cerknici. Občinsko priznanje pa bo prejel Jože Zorman iz Borovnice, in sicer za dolgoletno prostovoljno delo na področju družbenih dejavnosti. Tako kot lani tudi letos Borovnica ne bo dobila častnega občana, saj na Komisjo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja niso prejeli nobenega predloga. Oba prejemnika priznanj je občinski svet potrdil soglasno. LEK v 30-dnevno javno obravnavo Svet se je na seji seznanil še z Lokalnim energetskim konceptom, s katerim občina dolgoročno načrtuje razvoj občine na energetskem in z energijo povezanem okoljskem področju. Ta dokument bo občino in občane, ko bo sprejet, usmerjal k sistematskemu oblikovanju in vzdrževanju baz podatkov o porabnikih in rabi energje ter uvajanju ukrepov učinkovite rabe energje. LEK je zeleno luč dobil v prvi obravnavi, po končani 30-dnev-ni javni obravnavi pa je predviden še sprejem na občinskem svetu. MIRED je predstavil letno poročilo Ta je lani v Borovnici opravil 28 inšpekcjskih nadzorov. Največ kršitev je bilo pri poseganju na občinsko cesto (39 %), sledjo pa nedovoljeno odlaganje komunalnih odpadkov (33 %), odvajanje odpadne in padavinske vode ter nasipanje zemljišč. V primerjavi s preostalimi občinami pa je redarstvo v Borovnici izvedlo bistveno manj ukrepov, le 68. Manj predvsem na račun stacionarnega radarja, ki v Borovnici ne meri hitrosti. Sicer so redarji v Borovnici izdali 57 plačilnih nalogov zoper lastnike nepravilno parkiranih vozil, izrečenih je bilo 11 opozoril in uvedenih 8 postopkov zoper zapuščena vozila. Skupaj so prekrškarji plačali skoraj tri tisoč evrov glob, še več kot tisočaka pa morajo izterjati od neplačni-kov. V sosednjih občinah, kjer izvajajo meritve hitrosti s stacionarnim radarjem, se je v občinske proračune nakapljalo bistveno več sredstev; v sosednji Brezovici skoraj sto tisočakov, na Vrhniki 165 tisočakov, v Logu - Dragomerju pa skoraj 83 tisoč evrov. Zelena luč Čisti Ljubljanici Tokrat je svet potrdil investicijski program za projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Ljubljanice - 1. sklop. Tega morajo potrditi vse občine investitorice, ki sodelujejo pri projektu. V sklopu tega bo Občina Borovnica sodelovala z izgradnjo kanalizacje Dol-Laze v dolžini 5.428 metrov in z dvema črpališčema, izgradnjo kanalizacje Breg-Pako v dolžini 5.462 metrov in z vakuumsko postajo s črpališčem, izgradnjo kanalizacje Stara postaja v dolžini skoraj 400 metrov ter s skoraj trikilometrskim podaljšanjem kanalizacje Dol-Laze. V okviru projekta Čista Ljubljanica - 1. sklop bo zgrajena še čistilna naprava s kapaciteto 6.000 PE. Vrednost celotne in-vesticje je 6,68 miljona evrov; dobre štiri miljo-ne naj bi dobili iz kohezjskega sklada Evropske unje, malo manj kot 700 tisočakov iz državnega proračuna, preostalo pa bo v svojih proračunih morala zagotoviti Občina Borovnica. Pod streho je tudi zaključni račun proračuna za lani. V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Borovnica so svetniki imenovali Viljema Jereba. Potrdili pa so še uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Vrhnika. Vesna Erjavec Po sledeh Barja in železne ceste Krajinski park Ljubljansko barje je v sodelovanju s Turističnim društvom Barje in Turističnim društvom Borovnica 26. maja 2012 organiziral tradicionalni, že 8. pohod po Ljubljanskem barju z naslovom Po sledeh barja in železne ceste. Letos je trasa potekala drugje kot prejšnja leta. Organizatorji pohoda si namreč želimo, da bi pohodniki spoznali čim večje območje Ljubljanskega barja. Tokratni pohod se je začel na železniški postaji Preserje, nakar smo sledili kolovozni poti vse do Goriškega mahu. Tu nas je pričakala Maša iz KP Ljubljansko barje, ki nam je predstavila, kaj sploh pomeni barje in kje na Ljubljanskem barju še naletimo na ostanke prvotnega barja. Izvedeli smo, da je Goriški mah eden izmed največjih ostankov visokih barij na območju Ljubljanskega barja. Med kramljanjem s sopohodniki je pot do nasada ameriških borovnic na Ključu hitro minila. Tam nas je z borovničevim žganjem in likerjem pričakala gospa iz bližnjega naselja Pako. Povedala nam je nekaj zanimivosti o ameriških borovnicah. Grmi zrastejo v optimalnih razmerah tudi do višine dveh metrov. Plodovi so nekajkrat debelejši kot pri navadni gozdni borovnici, so sicer manj aromatični, a imajo zato dvakrat več mineralov in trikrat več vitamina C. Obiramo jih postopoma, saj plodovi na istem grmu zorijo do pet tednov. Nato nas je pot vodila naprej skozi naselje Pako, kjer sta nas pozdravila Paški most in lepo obnovljen vaški trg. Marsikdo se je ustavil ob prenovljenem vodnjaku in si natočil vodo. Prijetno osveženi smo tudi lažje zmogli premagati krajši vzpon na staro železniško traso, ki smo ji sledili vse tja do Borovnice. Številni po-hodniki so izkoristili panoramsko traso tudi za fotografiranje, saj so se pod nami odpirali čudoviti razgledi na barjansko ravnico. Tik pred Borovnico se nam je na drugi strani ravnice pokazal Dolinski most, »manjši brat Borovniškega viadukta«. Prek borovniškega viadukta, ki se je od leta 1856 razprostiral čez borovniško dolino, je peljala proga Dunaj-Ljubljana-Trst. Že v času gradnje in še nekaj desetletij pozneje je veljal za največji zidani most v Evropi. Dolg je bil 561 metrov in 38 metrov visok. Takoj na začetku vojne, aprila 1941, je umikajoča se jugoslovanska vojska del mostu razstrelila, a so italjanski okupatorji manjkajoči del hitro premostili. Dodobra pa so ga leta 1944 zrušila zavezniška letala. Od mogočnega viadukta se je do danes ohranil le en steber, ki stoji sredi Borovnice. Zaslužen počitek in okrepčilo smo si privoščili pri obnovljeni železniški čuvajnici št. 666, kjer so nas pričakali člani Turističnega društva Borovnica. Po odličnem okrepčilu nam je Damjan Debevec iz TD Borovnica predstavil čuvajnico in nas povabil na razstavo fotografij Borovniškega viadukta. Izvedeli smo številne zanimivosti o borovniškem viaduktu in čuvajnici. V času brez telefonov, telegrafov in tehnično še nerazvite signalizacje je v čuvajnici delal čuvaj, katerega glavna naloga je bila omogočanje varnega prometa. Zato so bile čuvajnice postavljene zelo na gosto, lahko tudi na manj kot 500 metrov, tako da se je videlo od ene do druge. Nazaj smo jo ubrali po stari železniški trasi, tokrat v nasprotni smeri, proti Goričici pod Krimom. Po tej trasi vodi 300 let stara romarska pot, ki nas je pripeljala na 418 m visoko Žalostno goro. Na vrhu se nam je odprl čudovit razgled proti Notranjim Goricam in Ljubljanskim vratom. Cerkev Žalostne matere božje na gori izstopa s kapelicami križevega pota, ki so posejane okoli cerkve kot ogrlica. Od tam do našega izhodišča in hkrati cilja, na železniški postaji Preserje, nam je ostal le še slab kilometer poti. Skupaj smo prehodili okoli 16 kilometrov. Čestitke vsem organizatorjem za dobro označbo poti, za zanimivo interpreta-cjo posebnosti ob poti in okusno okrepčilo. KP Ljubljansko barje Med nasadi ameriških borovnic S stare železniške proge se je odprl lep razgled na Barje. 26 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 2. julij 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Borovnica v slikah - junij 2012 • Borovnica v slikah - junij 2012 • Borovnica v slikah - junij 2012 • Borovnica v slikah - junij 2012 • Borovnica v slikah - junij 2012 Neurje delalo preglavice tudi v Borovnici Večdnevna neurja, ki so tolkla po Slovenji v prvi polovici junja, so se začuda bolj ali manj izogibala borovniški dolini. Zato pa so narasle vodne zaloge v hribovitem zaledju Menišje na vrhuncu deževja, 13. junja, po- skrbele da je tudi Borovnica občutila nekaj preglavic. Narasli potoki in hudourniki so v zgornjem delu doline ponekod prestopili bregove in delali škodo. V Peklu je tako narasli pristavski potok zamašil prepust, dodobra razril bankine in navozil kamenje in les na občinsko cesto. Turisti urejali kažipot pod stebrom Borovniški turisti so maja urejali tudi kažipot pod stebrom viadukta v križišču Mejače-ve ulice in Zalarjeve ceste. Poenotili so videz smernih tabel in ga posodobili. Tako kažipot kot bližnji informativni kozolček in maketo borovniškega viadukta naj bi sicer že v kratkem čakala temeljita obnova. Ponosni na Plečnikovo dediščino V letu, ko Slovenja praznuje 140-letnico rojstva znamenitega arhitekta svetovnega slovesa, Jožeta Plečnika, se je s primerno gesto nanj spomnila tudi Občina Borovnica. Edino znano Plečnikovo delo pri nas - spomenik na Bregu - po novem namreč v nočnih urah osvetljujeta reflektorja. Spomenik padlim v NOB na Bregu pri Borovnici so po Plečnikovih načrtih postavili leta 1951 in je vpisan v seznam nepremične kulturne dediščine. S to gesto je naša občina pokazala, da s ponosom gleda na Plečnikovo dediščino, za katero je pri nas zgledno poskrbljeno, tega pa se ne boji pokazati niti obiskovalcem iz občin, kjer se s stanjem arhitektove zapuščine ne morejo ravno pohvaliti. Slavko Turšič mednarodni lokostrelski prvak Na profesionalnem lokostrelskem tekmovanju Cartel Classic v Müllenbornu (Nemčja) se je v soboto in nedeljo, 16. in 17. junja, mudil tudi naš sokrajan Slavko Turšič. Pomeril se je v ostri mednarodni konkurenci in nič kaj prijaznih vremenskih razmerah, saj jih je polovico tekmovanja neprestano močil leden dež. Turšiču je že konec prvega dne uspelo opraviti s skorajda vso konkurenco in je po 28-ih tarčah zaostajal le še za Angležem Liam Grimwoodom. Sledila je sončna nedelja, ki je prinesla nadaljevanje odlične Grimwoodo-ve predstave, prav tako pa tudi Turšičeve. Do zadnje, najzahtevnejše tarče tekmovanja - »zajčkov« vrh pečine - sta prišla izenačena. Turšič je po razmeroma dolgem, a odličnem streljanju, tu dosegel 15 krogov, Grimwood pa je s hitrim streljanjem dve puščici poslal v center, tretja pa je pristala v štirici, kar je zneslo le 14 krogov. Slavko Turšič je tako postal prvi Slovenec z zmago na profesionalnem tekmovanju v streljanju s sestavljenim lokom. Pri tem seveda ne gre za osamljen uspeh g. Turšiča. Maja lani v Poreču je na primer že posegel po srebrni medalji na svetovnem pokalu (tekmovanje mešanih ekip v sestavljenem loku), o njem pa bomo verjetno še slišali. Pozor, leteča opeka! Bralci Našega časopisa so sporočili, da je med zadnjim neurjem trpela tudi konstrukcja borovniškega stebra. Tako naj bi sunki vetra s samega vrha stebra odpihnili več razmajanih opek, ki so nato deževale po bližnjem pločniku in cesti. Na srečo opeke niso povzročile kakšne škode. Omenjeni dogodek je še eden od opomnikov, da se našemu stebru čas izteka in da je potrebno s pridobivanjem do-kumentacje za obnovo, s katero bi občina kandidirala za sredstva na državnih oz. evropskih razpisih, karseda pohiteti. Dopisnik Našega časopisa Damjan Debevec je občinski svetnik. Damjan Debevec, Foto: Več virov Unija Istranov bi gradila spomenik na Dolu Spominu na umrle italjanske vojne ujetnike, zajete med 40-dnevno zasedbo Trsta in Gorice leta 1945, ki jih je v letih 1945-47 Jugoslavja zadrževala v ujetniškem taborišču na Dolu pri Borovnici, se je konec maja prišla poklonit delegacja Unje Istranov (ezulov). Na borovniškem pokopališču so ob centralnem križu položili venec in molili za preminule. Predsednik Unje Istranov Massimiliano Lacota je v krajšem nagovoru povedal, da se je že obrnil na pristojne slovenske organe s prošnjo za dovoljenje za postavitev spomenika »v spomin na tragično smrt tisočev civilnih internirancev in italjanskih vojakov, ki so bili pobiti po vojni.« Spomenik naj bi stal na mestu nekdanjega taborišča na Dolu, kjer je v povojnem času zaradi neprimernih bivalnih razmer in za posledicami krutega ravnanja po nekaterih podatkih umrlo do 200 ujetnikov, katere so v 60. letih po mednarodnem sporazumu med Italjo in Jugoslavjo, prekopali nazaj v domovino. 120 pohodnikov po barju in stari progi Pohoda »po sledeh barja in železne ceste«, ki je 26. maja potekal tudi po borovniški občini, se je po ocenah organizatorja, Krajinskega parka Ljubljansko barje, udeležilo okrog 120 pohodnikov. Postanek za kosilo so imeli pri železniški čuvajnici št. 666 na stari progi, kjer jim je postreglo Turistično društvo Borovnica, ogledali pa so si lahko tudi zgodovinsko razstavo. O dogodku bolj obširno pišemo na drugem mestu, tu pa omenjamo le zahvale turističnega društva svojemu članstvu za pripravo prostora in sprejem pohodnikov, Zgodovinskemu društvu Borovnica za razstavo starih fotografij viadukta, g. Bogu Trohi za postavitev razstave in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Borovnica za izposojo klopi in miz. Pohodniki so Borovnico zapuščali dobre volje in polni pozitivnih vtisov, ki pa jih brez sodelovanja prej naštetih društev in posameznikov zagotovo ne bi bilo. Poleg tega je prva družabna prireditev poleg čuvajnice, po njeni obnovi in otvoritvi leta 2007, znova pokazala, da je prostor pred njo pripraven za tovrstne dogodke. Idej za naprej menda tako ne manjka. Pravljični večer s Sanjo Pregl »Ljubezni je za vse dovolj,« so v vabilu na literarni večer, 7. junja, zapisali borovniški kulturniki. Temu pa dopisali, da so vabljeni vsi, »otroci, mamice, očki, babice, dedki, tete, strici, prijatelji, plišasti kužki in še kdo!« Kdo se na tako pri- ustvarja skupaj s svojim bratom Arjanom, ilustratorjem. O njih je pravzaprav tisti večer tudi tekla beseda, pač mlademu občinstvu primerno. Po-vezovalka Barbara Bezek Rot je spretno napletala pogovor o pisateljičinem življenju in Pisateljica Sanja Pregl z mladim borovniškim občinstvom jazno vabilo ne bi odzval? Še posebno, ko je med nas prišla pisateljica Sanja Pregl. Je avtorica enajstih leposlovnih knjig, od katerih so zadnje štiri slikanice za otroke, ki jih delu, začenši z zadnjo slikanico, ki nosi identičen naslov kot sama prireditev. V njej nastopa »mala junakinja« Zala, njena največja vrlina pa je, da ima dovolj veliko srce za vse. Rada ima svoje ločene starše, pa tudi njuna nova izbranca oz. izbranko. Družina je pri tem menda ne razume, ker ne vedo, da ji je zaradi tega mnogo lažje. Prva pravljica se je približala koncu, na kitaro je zaigral Boris Bezek, z njim pa so zapeli tudi malčki. Nekateri so prigriznili bombon-ček ali dva, nastavljene posebej za mlade sladkosnede, pisateljica pa je že brala novo slikanico, »Hobotnico Alenči-co,« pravo morsko klepetuljo, ki ji ribjih in drugih prijateljev zlepa ne zmanjka. Trilogja o njenih dogodivščinah je začarala otroško občinstvo, ki je sapo globlje zajemala le še med pevskimi postanki ob koncu ene knjigice in na začetku druge. Večer je menda kar prehitro minil in od pisateljice so se poslovili z obljubo o ponovnem snidenju v novih knjižničnih družabnih prostorih. Damjan Debevec 2. julij 2012 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Čebelarski dan odprtih vrat Borovnica NAŠ ČASOPIS 27 Petek, 15. junja, se je vpisal v zgodovino slovenskega čebelarstva kot prvi dan, ko so čebelarska društva po vsej Slovenji v skupni akcji odprla vrata za širšo javnost. Dan odprtih vrat, ki naj bi postal tradicionalna prireditev, tako stopa ob bok Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, ki se je med državljani že dobro prijel, povezal pa je še sadjarje in druge kmetovalce. Čebelarska zveza Slovenje (ČZS) je dogodku na rob sporočila, da je »čebelarstvo v Slovenji tradicionalna kmetijska dejavnost, funkcja čebele v naravi pa nepogrešljiva za življenje tako rastlin in živali kot nas, ljudi. Slovenski čebelarji smo še prav posebej ponosni na svojo avtohtono vlogi čebele, čebelarjevih opravilih in življenju čebel v čebelnjaku. Med obiskovalci se je tokrat znašel tudi podpredsednik ČZS Marko Alauf, ki borovniško Med pridno telovadbo brbončic čebelo - kranjsko sivko. Seveda pa so se razmere za čebelarjenje v zadnjih letih občutno spremenile. Številne bolezni, zajedavci, klimatske spremembe, uporaba fitofarmacevtskih sredstev ipd. občutno vplivajo na preživetje naših čebeljih družin. Stanje je skrb vzbujajoče.« Na ČZS to karikirajo z znamenitim izrekom Alberta Einsteina: »Ko bo z obličja Zemlje izginila čebela, bo človek preživel le še štiri leta, saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali in ni več ljudi ...« Vloga čebelarja kot člena, ki skrbi za čebelje družine, je tako nepogrešljiva, saj čebelje družine v naši okrnjeni naravi brez če-belarjeve pomoči le stežka preživjo. Prav s tega vidika pa se čebelarjem zdi še kako pomembno, da ljudem predstavijo svoje poslanstvo in delo. Borovniški čebelarji so letošnjo predstavitev pripravili kar pri šolskem čebelnjaku, kjer so bili za številne obiskovalce (učence osnovne šole, gojence vrtca in druge občane) na ogled čebelnjak, čebelarski pripomočki, zaščitna oprema pa nakladalni in AZ-panj ter seveda najzanimivejši opazovalni panj. Radovedneži so se lahko seznanili še z izdelovanjem satnic in točenjem medu, se s tem tudi posladkali in izdelovali okraske iz čebeljega voska. Na dobro založenih mizah so bile razstavljene tudi medene pijače v imenitnih steklenicah, strokovna čebelarska literatura ter pisane panjske končnice. Vse razstavljeno je bilo seveda pospremljeno s strokovno razlago o Sveče iz satja so si izdelali čisto sami. društvo uvršča med eno od najdejavnejših v državi: »Veseli me, da so tukajšnji čebelarji tako aktivni, da imajo celo šolski čebelnjak. To je dandanes pri vzgajanju mladega roda čebelarjev nekaj zelo pomembnega. Presenečen sem, da so tako kakovostno predstavili čebelarstvo, predvsem pa nad izbiro same lokacje ob šoli.« To so, kot je pojasnil predsednik društva Anton Hren, čebelarji izbrali predvsem zaradi mladine in osrednje lege v občini. Po njegovih besedah je bil obisk odličen, prišlo naj bi več kot 200 obiskovalcev. Sicer pa v društvu že pripravljajo predstavitev za dan borovnic, nekaj pa je tudi govora o pripravi čebelarske učne poti. Damjan Debevec Rezultati 2. mesečnega šahovskega turnirja v Borovnici v letu 2012: 1. mesto: Klemen Šivic 2. mesto: Srečko Kralj 3. mesto: Jože Ceranja Turnirji potekajo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 v prostorih SK Borovnica v Domu krajanov na Dolu pri Borovnici. Vabljeni vsi ljubitelji šaha Občine Borovnica. Koncert v sredozemskih ritmih 12. letni koncert Ženskega pevskega zbora Tonja, 13. maja, je minil v sprošču-jočih sredozemskih ritmih. Samo zanje so se v dalmatinske klape prelevili tudi gostujoči pevci s Polšnika. bile razstav-pa ladjice in Tematiki primerno so si pevke opremile tudi oder v avli osnovne šole. Z zaves so viseli rešilni obroči, po stopnicah so ljene školjke, druga mornarska oprema. V dvorani je bilo že okusiti nekaj bližajočega se poletja in morja, v popolnem nasprotju s skorajda zimskimi razmerami trjakov pozne pomladi. In kar prav je, da si privoščimo kakšno urico ogrevanja za ta prjetni letni čas, je začel simpatični povezovalec Sašo Pri-stavec, ki se je tako kot pevke in pevci oblekel letovanju ob morju primerno. Pravzaprav je glasbeni večer potekal tako sproščeno, da ni veliko manjkalo, in bi se povezovalec kar zleknil v na oder nastavljeno ležalko. Če se oddaljimo malce od splošnega ambienta in se posvetimo gostom, moškemu pevskemu zboru KD Pavle Voje s Polšnika, zlahka ugotovimo, da gre za po srcu mlado, razposajeno in živahno skupino, ki po njihovih besedah »zori kot vino« - vsako leto je bolj zbrana, srčna in povezana, že vseh 38 let delovanja. Od leta 2004 zbor vodi Žiga Tori. Tuja jim ni nobena glasbena zvrst, izvedli so celo opereto. V času delovanja so posneli kaseto Smo fantje z vasi in zgoščenko Pomladni pozdrav. Njihov tokratni izbor je bil seveda dalmatinski: od znamenite Vratija se Sime pa pesmi Jedan mali brodič, A ča, Ako si pošla spat do Sime-kove Ružo crvena in popularne Dragojevičeve Cesarice. Na klavirju jih je spremljala Ana Tori. Vsled vztrajanja občinstva pa so zapeli še korenito slovensko V hribih se dela dan. Naj za hipec navržem, da naša zbora pravzaprav povezuje precej globlja vez kot le bežno znanstvo. Borovniški Vidic, Paljetak-Domjaničevo Falo, Badurinovo Da te mogu pismom zvati, Sječanje na Vela Luku Klape Greben, Mandolina povej Ansambla Vrisk, Pač-nikovo Melodijo morja in sonca ter Lahko noč, Piran v priredbi Polšniška »dalmatinska klapa« Tonja je že v poletnem elementu. ima namreč sestro Jožico, pol-šniški pa brata Jožeta, in kot smo lahko izvedeli na koncertu, sta od očeta poleg imen nasledila tudi ljubezen do petja. Kakorkoli, zbor Jake Jeri-ne si je tokrat zadal nalogo dokazati, da petje dalmatinskih pesmi ni le moška domena in se krasno slišjo tudi v ženski izvedbi. Za nastop so si izbrale Solinarja Helene Polone Gabriel. Spremljali so jih na harmoniki Matic Rot, na klavirju Polona Gabriel in Jaka Jerina, na kitari Jožica Rupar in z bisernico Saška Bratun. Pevke so za konec na vztrajno ploskanje številčne publike odgovorile s poskočno Oh Maria, ki naj bi jih tudi pripeljala na jesensko regjsko srečanje pevskih zborov. Damjan Debevec Po gledališki predstavi Kovček bomo po svojem atomskem veku hodili drugače Humanistično-umetniško društvo Karel Barjanski je v soboto, 2. junija, zvečer na železniški postaji Borovnica gostilo prvo ulično gledališče v borovniški kotlini. Obiskala nas je predstava Kovček, ki je nastala po literarni predlogi Atomski vek Vladimirja Pavšiča - Mateja Bora. Bila pa je drugačna, nadgrajena, pri tem pa smo sodelovali člani društva. Baladni cikel, v katerem izpoveduje strah, brezup, žalost, je avtor napisal v obdobju naraščajoče hladne vojne med svetovnima velesilama. Poleg strahu pred uničenjem sveta z atomskim orožjem je danes, več kot 50 let kasneje, še kako aktualen problem sodobne civilizacje tudi uničevanje narave. V vlogi bosonogih popotnikov igralca prehodita 14 postaj, kar spominja na križev pot. Pot, na kateri se srečujeta z grozo atomskega stoletja, prikazuje stanje v danes razčlovečenem svetu, pomanjkanje tankočutnosti, občutljivosti, srčnosti, čustev, preprostih radosti in spoštovanja narave. Odpira pogled na posameznikovo ekološko (so)krivdo in stremljenje, da se razvje v (so)čutno bitje. HUD Karel Barjanski se je predvsem po zaslugi članov Borisa Bezka, Bojana Čebele in Jožeta Zor-mana ob sobotni predstavi še enkrat več izkazal - ne le kot zanesljiv in dober organizator, ampak je samo predstavo tudi nadgradil. Borovnica je v soboto doživela drugačen, edinstven in neponovljiv Kovček, saj sta dramska igralca Suzana Grau in Gašper Jarni na prireditveni prostor pripotovala z vlakom LP 2753. In še ... tudi glasbeniki, prometnik, postrešček in gledalci, ki smo ju pričakali na peronu, smo postali del predstave. Dramska igralca sta nas s čutnim izvajanjem ter globokim in aktualnim sporočilom predstave navdušila in marsikdo je doživel, kar je do sobote le bral - naježile so se mu dlake. Še toliko bolj ob spoznanju, da se vedno bolj uresničujejo besede, zapisane pred več desetletji: »Vsepovsod sam beton in železo, samo železo in beton, in niti toliko zemlje, ki rodi rože in ptice, da bi našel grob za ptico in zasadil rožo nanj.« Igralčevo povabilo na ogled, izrečeno na enem izmed že posnetih videoposnetkov: »Pridite in se zamislite in potem hodite drugače po svojih atomskih vekih,« bo marsikdo izmed nas tudi zaradi sobotnega Kovčka še bolj spoštoval, uresničeval in tako pripomogel ohranjati naravo in ozaveščati o njej. Za prijeten in uspešen gledališki večer so poleg igralcev Suzane Grau, Gašperja Jarnja, drama-turginje Simone Hamer in društva zaslužni: Bar Borovnička, Birosistemi iz Sinje Gorice, Leples iz Borovnice, Okusi - studio za oblikovanje in spletne komunikacje, Slovenske železnice. Za pomoč in sodelovanje se^zahvaljujemo tudi glasbenikom Nastji Podržaj, Špeli Kos, Andreju Hrovatinu, Janezu Stražišarju, Borisu Bezku, stanovalcem železniške postaje, PGD Borovnica, Marjanu De-bevcu, Marku Gorencu, Gašperju Bernotu, SNG Drama Ljubljana, Alešu Vrhovcu, Roku Šmonu in Železniškemu muzeju. Simona Stražišar Fotografije: Jože Pristavec Borovnica 2. julij 2012 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Pokal Rudolfa Maistra ponovno v roke PGD Brezovica pri Borovnici Na nič kaj vremensko obetajočo prvo soboto v juniju je na Uncu potekalo tradicionalno, tokrat že 11. tekmovanje za Memorial Rudolfa Maistra. Organizator tekmovanja je bil kot vedno PGD Unec. Zaradi ne ravno prijetnega vremena je pohvalno hitro, a z veliko mero dobre volje in pravega vzdušja speljal prireditev. Mladi gasilci so tekmovali v vaji z ve-drovko, v prenosu vode in v vaji razvrščanja. Tekmovalo je štirinajst pionirskih ekip, med njimi dve ekipi dečkov PGD Brezovica pri Borovnici. Ekipi sta to leto sestavljeni na novo; za večino je bilo to prvo tekmovanje. Predvsem našemu dolgoletnemu mentorju in obenem predsedniku PGD Brezovica pri Borovnici Jožetu Drašlerju ter njegovim pomočnikom pa veljajo zasluge, da se neizkušeni fantje le skozi nekaj priprav kaj hitro spremenijo v prave male profesionalce. Zato ni čud- no, da sta obe ekipi, starejša desetina in mlajša, zmanjšana ekipa (šest dečkov), s skoraj popolnimi vajami premagali vsaka v svoji skupini vse preostale ekipe. Konkurenca je tako klonila sedmič in Brezo-včani so domov odnesli veliki prehodni pokal Rudolfa Maistra že drugič. Tokrat bo v njihovi vitrini ostal za stalno. Če ne bi ravno tistega dne potekalo državno prvenstvo, na katerem sta tekmovali dve ekipi deklic pionirk, bi po vsej verjetnosti z Unca odšli še s kakšnim pokalom več. Žal tam ni potekalo vse po načrtih; ena ekipa pionirk je dosegla 28. mesto, druga pa je bila diskvalificirana. Največ preglavic je tekmovalnima desetinama povzročala nova vaja razvrščanja, tako imenovana »predvojaška« vzgoja, kjer sta si nabrali minus točke, kar je zmanjšalo možnosti za dobro uvrstitev. Nove generacije brezovških gasilcev si tako nabirajo izkušnje ob spoznanju, da so zmage izredno sladke, a da so na drugi strani enako grenki porazi. Pomembno pa je, da se mladi gasilci zavedajo, da gasilstvo ni šport, kjer se kujejo velika imena in dobički, temveč je to prostovoljna dejavnost, ki mlade nauči discipline, medsebojnega sodelovanja ter nesebične pomoči. To so tudi vrednote nas staršev, ki svoje nadobudneže vestno vozimo na treninge ali celo na tekme. Enako kot dobrih uvrstitev pa se bre-zovški gasilci veselijo skupnega druženja na vajah, tekmovanjih ali obveznem postanku v domači gostilni na kosu pice in sladoleda. Predvsem najmlajši že nestrpno pričakujejo novo gasilsko vozilo, ki jih bo varno peljalo novim zmagam naproti ... Karmen Stanovnik za PGD Brezovica pri Borovnici Obisk ponijev v Vrtcu Borovnica Konec maja smo dobili v vrtcu prav poseben obisk, in sicer sta k nam ga. in g. Cerk pripeljala na ogled in jahanje svoje ponije. Z njima sta prišla dva šetlandska ponija in dva šetland-ska mini ponija. Mini ponija sta bila za ograjo in so ju otroci lahko božali, ko sta pomolila glavi skozi ograjo. Velika sta do 74 cm. Velika ponija pa sta bila pripravljena za jahanje in naj-pogumnejši so ju lahko tudi jahali. G. Cerk je večjim otrokom predstavil pasmo šetland-skih ponijev. Povedal je tudi, da čez en mesec pričakujejo žrebička šetlandskega mini ponija, ki je prvi teden prava igračka. Z veseljem jih bomo obiskali, da ga bomo videli. Otroci in strokovne delavke so bili nad obiskom navdušeni, zato je tudi na mestu, da se za prijaznost, potrpljenje in izkazano dobro voljo gospodu in gospe Cerk zahvalimo in upamo, da bodo takšni obiski postali stalnica v našem vrtcu. Jana Sedej Zahvala staršem Na jasličnem vhodu Vrtca Borovnica smo že pred leti dobili v dar dva kavča iz sti-roporja. Prevleke iz bombaža so se hitro obrabile in bile že kar neestetske. Ker pa vemo, da beseda ni konj, smo za pomoč prosili starše Edito Brancelj in Gregorja Škrjanca, ki sta nam prisluhnila in podarila čisto novi prevleki za oba kavča, poleg vsega pa izdelala tudi okrasne blazine. Vse je narejeno kakovostno in se barvno ujema z našo garderobo. Zato se res iskreno zahvaljujemo Editi Brancelj in Gregorju Škrjancu, da sta nam prisluhnila in podarila čudovite blazine ter prevleki, narejeni po meri. Vzgojiteljice modrega vhoda, Martina, Zori, Mateja in Tina Vojaki v Vrtcu Borovnica V skupini Zvezdice smo se z otroki pogovarjali o poklicih, ki jih opravljajo njihovi starši. Ugotovili smo, da so trije očetje vojaki. Ta poklic je za otroke, zlasti fante, zelo zanimiv, predvsem zaradi streljanja. Pogovarjali smo se, da naši vojaki delajo veliko več: pomagajo ljudem v naravnih katastrofah in opravljajo mirovne misije, kjer je njihova glavna naloga zagotavljanje stabilnega in varnega okolja v državah po svetu. Zadnji petek v maju so nas na našo prošnjo v Vrtcu Borovnica obiskali štirje vojaki iz 10. motoriziranega bataljona, ki je ena izmed enot 1. brigade Slovenske vojske. Nastanjeni so v vojašnici Franc Rozman Stane v Mostah. Otroci so tisti dan težko pričakovali in so šli še posebno radi v vrtec. Takoj po zajtrku smo se obuli in odšli na vrtčevsko igrišče, od koder so otroci nestrpno pogledovali na cesto. Ko so zagledali večnamensko oklepno vozilo Valuk in vojaško terensko vozilo Hummer so začeli od veselja vriskati. Vojaki so parkirali na šolskem košarkarskem igrišču. Stekli smo tja. Vojaki so otroke pozdravili in jim dovolili, da so v vozili tudi sedli in ju »vozili«. Otroci so se čudili močni karoseriji vozil Hummerja in Valuka ter opremi, ki je popolnoma drugačna od tiste v avtomobilih, ki jih imajo doma. V domiš- ljiji so se prelevili v vojake. Vojaki so otrokom pokazali tudi sodobno vojaško opremo. Nekateri otroci so se opogumili in pomerili čelado in plinsko masko. Zelo jim je bil všeč bivak. Zlezli so vanj in se delali, da spijo. Med otroki je nastalo veliko navdušenje, ko se je eden izmed vojakov namazal z maskirnimi barvami, da smo ga komaj prepoznali. Na željo otrok je tudi njih namazal z barvami. Taki smo odšli na »vojaški poligon«, kjer so otroci nabirali moč in kondicijo, kot jo imajo vojaki. Plazili so se pod ovirami in skozi predor, hodili po gredi, se spuščali po deski in z žogami zadevali tarčo. Pika na i pa je bilo vojaško kosilo na tribuni igrišča. Udeležili so se ga otroci starejših skupin in vojaki. Jedli smo bo-grač, ki nam ga je na igrišče pripeljal hišnik Marko. Za otroke je bil to pravi doživljaj, saj v vrtcu še nikoli niso jedli brez miz in stolov. Zaželeli so si, da bi vsak dan tako jedli. Ko so vojaki odšli, smo se polni novih spoznanj vrnili v vrtec, kjer so otroci narisali, kar se jim je tisti dan najbolj vtisnilo v spomin. Rekli so, da upajo, da jih bodo vojaki čim prej spet obiskali. Skoraj vsi fantje v naši skupini so se odločili, da bodo postali vojaki. Tudi otroci drugih skupin v vrtcu so si z zanimanjem ogledali vojake, celo tisti najmlajši . Za pomoč pri izvedbi obiska vojakov se zahvaljujemo vojaku in očetu Benjaminu Kovačiču. Lea Maček Kržmanc p • V V • j Sovice zapuščajo gnezdo Nedelja, 3. 6. 2012, je bila za štiriindvajset sovic iz revirja VVZ Borovnica prav poseben dan. Kar dvajset se jih je s svojimi mamicami, očki, bratci, sestricami, vzgojiteljico in pomočnico zbralo ob 10. uri pred domom krajanov Dol - Laze. In čemu? Da bi se skupaj pozabavali, da so sovice pripravljene na polet iz varnega vrtčevskega gnezda, v katerem so bile kar nekaj let. Začetni led sta vzgojiteljica Romana Matas Po-virk in njena pomočnica Mojca Makovec prebili z družabnimi igrami, na katerih smo sodelovali starši skupaj z otroki. Smešne situacije so otrokom in staršem dala krila, zato ni čudno, da se je zabava nadaljevala v sproščenosti in razigranosti - vzgojiteljicama niti ni bilo treba do konca izpeljati celotnega repertoarja pripravljenih iger. Otroci so uživali v ambientu, pisanem njim na kožo (igrala, veliko nogometno igrišče, vrtčev-ski prijateljčki in starši), starši v sproščenih klepetih, Mojca in Romana pa nista mogli iz svoje kože in sta bdeli nad celotnim dogajanjem. Vmes so naše sovice izvedle nastop, za katere- ga so nam že doma šepetale, da je presenečenje. Če ne prej, so se še čustveno najtrdnejšim mamicam morale orositi oči ob pogledu na svojega otroka, ki je stal med prijateljčki v svoji ročno izdelani in pobarvani diplomantski kapici in pel Malo maturantsko. Še dobro, da je bilo toliko sladkih dobrot, ki smo jih spekle mame, da smo se lahko potolažile ... Imeli smo celo prekrasno torto: domiselna mamica je iz mafinov izdelala in lično okrasila drevo, na kateri je sedelo štiriindvajset sovic. Oči pa so se nam zasvetile še ob 40-ih picah različnih vrst, ki so jih pripeljali iz domače picerije. In če je kdo slučajno še ostal lačen: očka naše male bolne sovice je vešče pekel palačinke na plinskem gorilniku na - pravi vrtni lopati! Paša za oko in želodec! Za vse tiste male in velike, ki so si že od nekdaj želeli poskusiti jahati pravega konja, je poskrbela naša Mojca, ki nas je presenetila s konjema. Ni čudno, da smo z zabave odhajali v poznih popoldanskih urah utrujeni, a zadovoljni. Radovedne vaške klepetulje se verjetno sprašujejo: »Ja, kok je pa to koštal?« Prav nič in za to smo poskrbeli vsi udeleženci. Tudi letos smo namreč v samostojni režiji zbirali star papir, priden očka ga je odvažal in z zbranim denarjem smo lahko poravnali stroške. Pohvaliti je treba še tiste, ki so še dodatno porabili kar veliko časa za organizacijo našega dogodka - pridobiti je bilo treba prostor, mize, klopi, jih nato vrniti, naročiti pijačo in pice, kupiti darilo za vzgojiteljici ... Ko smo že pri darilu - ni stvari, ki bi lahko poplačala ves trud, ki sta ga Romana in Mojca v vseh teh letih vložili v naše otroke. Zato le: Hva- la in še enkrat hvala. Pogrešali vaju bomo! Veseli smo, da je naša dobra medsebojna organizacija obrodila tako lep sad - dan, za katerega upamo, da bo vsaj malo ostal tudi v glavicah naših poslavljajočih se vrtičkarjev. Njim je bil konec koncev tudi namenjen. Naj jim zaželimo le še: Srečno, sovice! Letite kolikor mogoče mirno in prijetno med šolskimi klopmi! Karmen Stanovnik 2. juli 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina J* ^ Horjul NAŠ ČASOPIS 29 Občinske novice Občina Horjul Občinski trg 1, 1354 Horjul tel.: 01/ 7591 120 faks: 01/ 7591 130 splet: www.horjul.si elektronska pošta: obcina@horjul.si Uradne ure občinske uprave: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 14. do 16.30 ure petek: od 8. do 12. ure Uradne ure urbanista: vsako 1. in 3. sredo v mesecu, od 10. do 12. ure Preklic ukrepa prekuhavanja pitne vode Občina Horjul obvešča občane in občanke Vrzdenca, Žažarja in Lesnega Brda, da glede na rezultate analize pitne vode, te pred uporabo za prehrambne namene ni potrebno več prekuhavati. Vsa poročila o opravljenih pregledih ustreznosti pitne vode lahko najdete na spletni strani Občine Horjul. Nadgradnja kabelske televizije S sredstvi občanov se je leta 1994 zgradil kabelsko komunikacijski sistem (kabelska televizija), s katerim upravlja družba Telemach. Zaradi hitrega razvoja elektronskih komuni-kaci je postal sistem tehnično zastarel in posledično nezmogljiv, kar občanom onemogoča dostop do sodobnih storitev elektronskih komunikacij. Občina je dobivala tudi veliko pobud in želja s strani občanov po posodobitvi telefonske, internetne in televizijske linije, zato je že lansko leto začela z iskanjem novih možnosti za nadgradnjo sistema. Po več mesečnih dogovarjanjih je občina s podjetjem Telemach sedaj sklenila pogodba o nadgradnji sistema, ki bo omogočal vse storitve, ki jih družba Telemach ponuja v svojih kabelskih omrežjih. Podjetje Telemach bo v naslednjih mesecih pridobilo vso potrebno dokumentacijo, v začetku septembra pa se že predvideva izvedba nadgradnje sistema. Objestnost z odpadlimi računalniki V Občini Horjul je za odlaganje odpadkov dobro poskrbljeno, saj so na voljo zabojniki, ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov ter redni odvozi kosovnih odpadkov. Vendar pa se kljub temu še vedno dogajajo objestnosti. Pred kratkim je bilo v Prelov'n'ku, na območju Vrzdenca, v graben ob cesti odvržene več odslužene elektronske opreme oziroma računalnikov, ki zagotovo ne sodi v naravo. Storilec, ki je zagrešil tako neodgovorno ravnanje ter s tem okrnil naravo in okolje v katerem živimo, je povzročil veliko škodo. Zadevo smo že predali Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu, ki je zadevo že preučil in ima že prve sume o storilcu, ki je zagotovo ne bo poceni odnesel. Prijavljanje škode od divjadi Občani lahko škodo od divjadi pisno prijavite na naslov Lovska družina Horjul, Za-klanec 22a, 1354 Horjul oziroma gospodarju LD Horjul Janku Erbežniku na telefon 041 645 590. Uradne ure Krajevnega urada Horjul v času dopustov Krajevni urad Horjul obvešča, da bodo uradne ure zaradi letnih dopustov v obdobju od 2. 7. 2012 do 31. 8. 2012, ob četrtkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure. Vabilo na predstavitev Malih komunalnih čistilnih naprav na Občinskem Trgu v Horjulu Občina Horjul je v Maju 2012 objavila Javni razpis za sofinanciranje Malih komunalnih čistilnih naprav, s katerim vjetošnjem letu sofinanciramo postavitev MKČN na območju Korene in Samotorice, v prihodnjih letih pa nameravamo vključit tudi naselje Žažar, Lesno Brdo ter preostale hiše, ki ne bodo priključene na javni kanal. Vse, ki vas tematika zanima, vabimo na Tržni dan v soboto, 07.07.2012, od 9-11 ure na Občinski trg v Horjul, kjer bodo prisotni številni ponudniki MKČN, ki bodo na konkretnih maketah čistilnih naprav predstavili delovanje MKČN. Vabljeni! Občina Horjul Vabilo na tržni dan Vabljeni na Tržni dan, ki bo v soboto, 7. julija 2012, na Občinskem trgu v Horjulu, od 8.00 do 12.ure. Na Tržnem dnevu lahko prodajate ali kupujete izdelke. 21. junij - občinski praznik Razstava Franceta Slane Občina Horjul praznuje 21. junij kot svoj občinski praznik. Tega dne pred 14 leti je namreč Horjul postal samostojna občina, kar so takrat tudi s ponosom sprejeli. Za letošnje praznovanje so odprli razstavo slik svetovno znanega slikarja Franceta Slane. Izveden je bil zanimiv kulturni program, slavnostni govor pa je imel župan Horjula Janko Jazbec. Na trgu pred občinsko stavbo se je zbralo kar lepo število občanov. Prve so se zbranim predstavile mažoretke PD Horjul pod vodstvom Zdenke Troha. Nato pa se je kulturni program nadaljeval v avli občine, kjer so slike tudi razstavljene. Učenca glasbene šole Jan Nagode in Erik Tominec, pod vodstvom Ilonke Pucihar, sta na klavirju štiriroč-no udarila nekaj pesmi, med njimi tudi Avseniko-vo Golico. Moderator programa Matko Zdešar pa je predstavil življenje in delo enega najbolj plodnih in svetovno znanega slikarja Franceta Slane. France Slana se je rodil 26. 10. 1926 v Bodislav-cih pri Mali Nedelji. V Splitu je obiskoval osnovno šolo in nato še prvi razred gimnazije, ki pa jo je nadaljeval v Ljubljani. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študiral slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Diplomiral je leta 1949. Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1964 za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopja. Slana ustvarja v različnih tehnikah: gvaš, tempera, pastel, risba, grafika, tapiserija in keramika, najpogosteje pa ustvarja v tehniki olja in akvarela. Prvo samostojno razstavo je imel že kot devet-najstletnik leta 1945. Od takrat pa do danes je to že 340. razstava po vrsti. Kot slikarja ga poznajo po celem svetu: od New Yorka, do Kuvajta, Kaira, Phoenixa in ostalih velikih mest. Razstavljal je tudi po vseh bivših republikah Jugoslavije, kjer si je pridobil veliko prijateljev. Zbrane je nagovoril tudi župan Janko Jazbec slikar France slana se prvi vpisuje v »Zlato ob-ter med ostalim poudaril: »Občina Horjul danes činsko knjigo«. ,>... i praznuje svoj 14. občinski praznik. Praznik, ko se spominjamo odločitve o ustanovitvi naše samostojne občine Horjul, ki je v tem času postala ena najuspešnejših in najrazvitejših občin. Zato ob prazniku občine vsem občankam in občanom iskreno čestitam. Pred letom dni smo bili zbrani na novem občinskem trgu, kjer smo praznovali otvoritev trga in nove upravne stavbe, ki pa še nista bila popolnoma dokončana. V tem času smo uredili še vse potrebno, da je trg in objekt bil dokončan in z današnjo slikarsko razstavo dobil tudi svojo dušo. S to razstavo priznanega slikarja gospoda Franceta Slane želimo spodbuditi tudi druge umetnike, predvsem pa domače ustvarjalce, da v teh prostorih razstavite svoja dela in tako pokažete talente, ki ostajajo mnogim skriti. Ob tej priložno- ■ vimm ^ywv Slikar je v knjigo narisal svojega znanega petelina. sti se zahvaljujem gospodu Francetu Slani, da je s svojimi slikami obogatil naš prostor in omogočil, da si lahko občanke in občani ogledamo njegove vrhunske umetnine.« Na koncu pa so prvič odprli tako imenovano »Zlato knjigo občine Horjul«. Prvi se je vpisal, narisal in poudaril svoje občutke prav slikar France Slana. Knjiga pa naj bi služila za vpis vseh pomembnih dogodkov v občini, da bo s tem živa priča za vse zanamce. Tako je bila razstava tudi uradno odprta. Na ogled bo do 15. julija, od 8.00 do 14.00 ure. Je pa resnično vredna ogleda. Po uradnem odprtju je sledilo še družabno srečanje na novem občinskem trgu, ki bo zagotovo postal središče vsega zanimivega dogajanja v občini. S.S. Nastop mažoretk na novem občinskem trgu Slavnostni nagovor župana Janka Jazbeca Štiriročno na klavirju - Jan Nagode in Erik Tominec Po odprtju še družabno srečanje 30 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 2. julij 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si Nov ognjeni bojevnik vrzdenških gasilcev V nedeljo, 24. 6.2012 je bil za PGD Vrzdenec še prav posebej slovesen dan. V družbi gasilcev iz GZ Horjul, sosednjih zvez in društev so praznovali svojo 80. letnico društva, ob tej priložnosti pa so prevzeli tudi novo gasilsko vozilo. svojem nagovoru je poudaril složnost gasilcev, Slovesnost se je začela z gasilsko parado ob zvokih Pihalne godbe Vrhnika, na kateri so sodelovali mažoretna skupina PD Horjul, konjeniki z zastavami, praporščaki, mladi gasilci, članice, člani, veterani ter gasilska vozila. Še posebej za- je vsem prisotnim namenil tudi Franc Golc, dolgoletni predsednik društva ter zaslužni član za izgradnjo gasilskega doma. Podžupan Občine Horjul, Franci Pišek, je ob obletnici in prevzemu čestital vrzdenškim gasilkam in gasilcem ki so vedno pripravljeni pomagati ter se gasilcem zahvalil za vso njihovo delo, ki ga opravljajo. Za kulturni predah je poskrbel Moški pevski zbor PD Horjul. Sledila je še podelitev priznanj Prostovoljno gasilsko društvo Vrzdenec se zahvaljuje Občini Horjul za finančno podporo in razumevanje pri nakupu novega gasilskega vozila. vozniku Robiju Sečniku. Župnik Janez Smrekar je opravil še blagoslov novega vozila. Prav posebno čast novemu vozilu pa so izkazali domači veterani, ki s staro brizgalno prikazali prikaz gašenja in pošpricali vozilo. Z zahvalo vsem, ki so Veterani poskrbeli za poseben blagoslov nove gasilske cisterne (foto Katarina Vrhovec). Veterani PGD Vrzdenec na stari brizgalni (foto Suzana Rožmanec). Slavnostni oder z govornikom Robertom Kranjcem in visokimi gosti (foto Suzana Rožmanec). Prerez trak ob prevzemu novega vozila (foto Matjaž Filipič). nimivi sta bili dve stari gasilski brizgalni s konjsko vprego. Osemdesetletno zgodovino društva s pomembni mejniki je zbranim podal predsednik PGD Vrzdenec Robert Kranjec. Nekaj besed ter se jim zahvalil za vso njihovo pomoč, ki jo nudijo občanom v stiski. Slavnostni govornik je bil Franc Bradeško, predstavnik Gasilske zveze Slovenje ter predsedujoči Regiji Ljubljana I. V in zahval donatorjem, nato pa prevzem nove gasilske cisterne za gozdne požare, GCGP-1. Iz rok podžupana Piška je ključe novega vozila prevzel poveljnik Uroš Mrzlikar, ki jih je predal pomagali društvu in se udeležili slovesnosti, je predsednik društva zaključil uradni del, sledilo pa je še družabno srečanje ob zvokih ansambla Modrijani, tja dolgo v noč. Mojca Jazbar Visok jubilej gasilcev PGD Vrzdenec praznovalo 80 let Vrzdenec, 22. junij - Vrzdenški gasilci si bodo osemdeseti jubilej društva zagotovo zapomnili, saj so ga kronali z novo gasilsko avtocisterno, kakršno si ustanovni člani niso niti v sanjah predstavljali. A še preden je nova cisterna za gozdne požare zapeljala na dvorišče gasilskega doma, so jubilej počastili tudi s slavnostno sejo in zborom stanovskih gostov iz sosednjih in okoliških društev. Robert Kranjec, predsednik društva, je na slavnostni seji na kratko predstavil društveno kroniko, kjer je v njenem sklepnem delu dejal, da je pred dvema letoma padla odločitev za novo vozilo, ki naj bi nadomestilo dotedanjo tamovo avtocisterno. Odločili so se za gasilsko cisterno za gozdne požare na ivecovem podvozju in z 3000 litrskim rezervoarjem za vodo. Podvozje vozila so kupili lansko leto, letošnje leto pa so ga odpeljali k izbranemu nadgradite-lju na Štajersko. Kot nam je zaupal Kranjec, jih jula. Župan je gasilce pohvalil, da so gonilna sila v kraju in da so vrata občine za njih vedno odprta. Društvo je pohvalil in mu čestital tudi Iztok Zajc iz GZ Slovenje, a dodal, da prihajajo časi, ko bo država gasilcem nekoliko težje finančno pomagala, bodo pa zato poskušali v krovni stanovski organizacji urediti status gasilca in mu vrniti ugled, kot ga je nekoč že imel. Za govornico je med drugim stopil še Janko Prebil iz GZ Horjul in prav tako pohvalil društvo, za novo vozilo pa dejal, da je nuja, saj je Aljaž Vrhovec IN Uroš Mrzlikar (v ozadju) sta podelila zahvale, med drugim tudi Občini Horjul, katero je prevzel župan Janko Jazbec. bo vozilo stalo približno 170 tisoč evrov. Mimogrede: novi ognjeni bojevnik z opravljeno nadgradnjo je pripeljal prvič na Vrzdenec dan po slavnostni seji. Toda kot je že na seji dejal predsednik, bo nova tehnika v društvu zgolj in samo tehnika, če ne bodo poskrbeli tudi za izobraževanje gasilcev kako z njo ravnati in jo vzdrževati. »A prepričan sem, da bomo to zmogli,« je dejal. V to verjetno ne gre dvomiti, kajti poveljnik društva Uroš Mrzlikar, je v bilten društva, ki so ga izdali ob jubileju, zapisal: »Tudi v našem društvu vseskozi sledimo smernicam in uspešno pridobivamo na vseh tehničnih področjih. Upam si trditi, da se danes naše društvo z vsem znanjem in opremo lahko spoprime z večino požarov, ki bi nastali na območju naše vasi, ob pomoči sosednjih društev pa skoraj ni takih, ki ji nebi obvladali.« Na slavnostni seji so se s priznanji in zahvalami oddolžili stanovskim tovarišem ter nekaterim posameznikom ali organizacijam. Med drugim tudi Francu Golcu, za pomoč pri razvoju gasilskega društva, v zgodovino pa se je zapisal predvsem kot nepogrešljiv člen pri gradnji novega gasilskega doma. Zahvalo je sprejel vidno ganjen, prejel pa je tudi bučen aplavz navzočih. Društvu so ob jubileju čestitali gostje, med drugim tudi domači župan Janko Jazbec ter predstavnika gasilskih zvez Slovenje in Hor- Za kulturno plat svečane seje je med drugim poskrbel s harmoniko domačin Erazem Železnik. Novo gasilsko vozilo Podvozje: Iveco 140E30 4x4 Letnik: 2009 Nosilnost: 14 ton Motor: 300 konjskih moči Podaljšana kabina za posadko (6 + 1) Rezervoar za vodo: 3000 litrov Pralno-polivalna naprava 2 visokotlačna navij aka živela ognjeni krst. Med drugo svetovno vojno je delovanje zamrlo, pa tudi po njej se še dolgo ni okrepilo. Preporod in nov zagon je leta 1965 v društvo prinesla nova motorna brizgalna, sedem let kasneje pa še prvo »pravo« gasilsko vozilo - kombi IMV. Z vsem tem je zrasla želja po povečanju gasilskega doma, kjer pa so si bila dolgo časa mnenja različna o smotrnosti tovrstne poteze, nato pa so se leta 1978 le lotili njegove novogradnje. Sedem let kasneje je potekalo svečano odprtje novega gasilskega doma, ki je tako kot njegov predhodnik bil še naprej središče družabnega življenja na vasi. Leta 1991 je v njegovo garažo zapeljalo novo gasilsko vozilo TAM 80 T5, šest let kasneje pa še tamova avto-cisterna. Leto 2012 pomeni za PGD Vrzdenec novo prelomnico. 32 let staro avtocisterno so zamenjali z novim, sodobnim gasilskim vozilom GCGP-1. Danes društvo šteje: 35 operativnih gasilcev, 13 pripravnikov, 18 mladincev, 5 veteranov in 50 podpornih članov. (Povzeto po biltenu društva.) Predsednik Robert Kranjec je svoj ^ čil z besedami, da visoki jubilej še "zdaleč ni 1 nec poti, ampak šele nov začetek. več kot trideset let stara tehnika z dneva v dan bolj nezanesljiva. Slavnostno sejo so vrzdenški gasilci popestrili s krajšim kulturnim programom (Erazem Železnik s harmoniko, Evgen Simonišek pa z recitacijo Cankarjeve proze o materi) in jo zaključili s pogostitvijo. Gašper Tominc Kronika društva Društvo je bilo uradno ustanovljeno 16. oktobra 1932, a sama gasilska zavest je imela pred tem vsaj desetletno brado. Očitno je bil zelo velik, saj so gasilski dom spravili pod streho v slabih treh tednih. Leto dni kasneje so vanj zapeljali ročno vprežno brizgalno, ki je še isto leto do- 2. juli 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina || Horjul NAŠ ČASOPIS 3i Delničarji Metrela julija o dividendah in nadzornikih Delničarji horjulskega Metrela bodo na julijski skupščini odločali o delitvi 2,75 milijona evrov bilančnega dobička za leto 2011. Predlagane je 1,2 evra bruto dividende na delnico, kar nanese skupno 290 tisoč evrov. 1,23 milijona evrov bi prerazporedili v druge rezerve iz dobička, preostalih 1,23 milijona evrov pa pustili nerazporejenih. Za nadzornika proizvajalca merilne in regulacijske opreme, ki je lani povprečno zaposloval 175 ljudi, je predlagan nekdanji hor-julski župan Daniel Fortuna, lastniki pa se bodo seznanili tudi s predstavniki, ki jih imenuje svet delavcev. Tudi nadzorna družba Metrel DUS v objavi dnevnega reda skupščine v Uradnem listu predlaga 1,2 evra bruto dividende, kar bi skupno naneslo 155 tisoč evrov. Poleg tega bodo lastniki odločali o pooblastilu za pridobivanje lastnih delnic. Predlog predvideva možnost odkupa do deset odstotkov vseh delnic, z umikom katerih bi potem uprava zmanjšala osnovni kapital. Z julijem poteče mandat nadzornikom družbe. Uprava in nadzorni svet predlagata, naj se Andreju Stanovniku in Katarini Vrhovec podaljša mandat. Poleg tega sta za člana predlagana Bruno Jelenčič in Milan Železnik, za namestnika nadzornikov pa Renata Zdešar in Sandi Dobrovoljc. Andreja Lončar Osemdesetletniki na srečanju Sošolci, ki smo v prvi razred OŠ Horjul vstopili leta 1939, smo se v soboto, 12. maja, zbrali Pri Janš' na Koreni. Bilo nas je 12 iz nekdaj močnega razreda, ki je štel 30 učencev. Nekaj je bolj bolehnih, drugi pa so že pokojni. Zadnjih 30 let smo se srečevali vsakih pet let. Pobudnik in organizator srečanja je bil Janez Kozjek, ki pa ga žal ni več med nami. Ob prijetnem kramljanju ni zmanjkalo tem. Največ smo obujali spomine na šolske dni. Posebno pozornost je vzbudila življenjska zgodba naše prve učiteljice Vide Uršič, ki je pre- minila lani v visoki starosti 108 let. Po nam znanih podatkih je bila tretja najstarejša Slovenka. Največ nam je o njej pripovedoval Matko Zdešar, predsednik DU Horjul, ki nas je razveselil in počastil s svojim obiskom. Ob živahnem pomenku in obloženi mizi z Janševimi dobrotami nam je sobotno popoldne hitro minilo. Poslovili smo se z obljubami in željami, da se čez pet let zopet srečamo. V. K. PD Horjul vabi nove člane! Prosvetno društvo Horjul, v okviru katerega delujejo mešani pevski zbor, mažoretna in twirling skupina ter folklorna, igralska in lutkovna skupina, z novo sezono, ki se bo začela septembra, medse vabi nove člane. Podrobnejše informacije o datumih začetka in informativnih urah za posamezne skupine pa sledjo v naslednji številki časopisa. PD Horjul Tekom poletja bo Horjul spet dobil bankomat Horjul je konec aprila, po poteku pogodbe med občino in SKB banko, ostal brez bankomata. Tako je trenutno edini bankomat v celotni dolini na Vrzdencu pri trgovini. Občina je, kot nam je povedala direktorica občinske uprave Jana Jereb, v zadnjih dveh mesecih opravila razgovore z več bankami in se na koncu odločila, da novo pogodbo sklene z NLB, ki naj bi imela na tem območju največ komitentov. Bankomat bo postavljen v avli nekdanje občinske stavbe na Slovenski cesti 7. Za zdaj tečejo postopki urejanja dokumentacije in prostorskih preureditev. »Računamo, da bo bankomat v Horjulu znova vzpostavljen v poletnih mesecih,« pravi Jerebova, dodaja pa, da ostaja tudi bankomat na Vrzdencu. Andreja Lončar Kanalizacija v Občini Horjul Projekt - izgradnja kanalizacijskega omrežja - so s sklepom občine začeli izvajati že leta 2006, in sicer na zahtevo nacionalne zakonodaje, predpisane s strani Sveta EU, ki predpisuje izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja oziroma malih čistilnih naprav do leta 2017 na območju celotne Občine Horjul. Ker gre za izjemo kompleksen in zahteven projekt, ki so ga svetniki želeli rešiti celostno, so sprva obravnavali tri variante, ki pa so bile zavrnjene zaradi visokih predvidenih finančnih sredstev oziroma zaradi nepravilnega pristopa k celostni izvedbi projekta. Občinski svet se je glede na to odločil za četrto varianto, ki določa, da se vsaka vas v Občini Horjul obravnava posebej, in sicer se zanjo zgradi samostojna čistilna naprava ali pa se ta priključi na čistilno napravo v Horjulu, za katero je predvidena posodobitev. S strani izbranega projektanta, Vojka Omana iz Komunale Projekt, d.o.o., ter upravljavca, JP Vodovod-Kanalizacija, d. o. o., je bila nato poslana idejna zasnova poteka kanalizacijskega omrežja, v kateri je bilo predvideno skupinsko črpališče in izgradnja več individualnih čistilnih naprav. Ideja je bila po mnenju svetnikov za območje, kjer poteka gravitacijsko odvajanje odpadne vode, nesmiselna. Poleg tega je bila narejena na obstoječe stanje in ne na strategijo razvoja posameznih vasi in Občine Horjul. Na podlagi predpisov, ki se nanašajo na število prebivalcev v posameznem kraju oziroma vasi, mora biti javna kanalizacija le v Horjulu in na Vrzdencu. V obeh krajih sicer že je, le da so zanjo potrebne nekatere posodobitve. Glede na pogovore v vaških odborih ter med občino in upravljavcem pa je bila sprejeta odločitev, da se javna kanalizacija zgradi še v vaseh Podolnica ter Zaklanec, v preostalih vaseh pa potekajo usklajevanja za postavitev malih čistilnih naprav. Trenutno je do porabe sredstev oziroma najpozneje do 31. 12. 2012 odprt Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav za območje Občine Horjul, in sicer za naselji Koreno in Samotorica. Poleg teh bodo morala imeti male čistilne naprave tudi vsa gospodinjstva iz vasi, kjer sicer poteka oziroma je predvidena javna kanalizacija, vendar se nanjo ne morejo priključiti zaradi različnih vzrokov. Kam spada vaše gospodinjstvo, ali bo zanj mogoča izvedba priključka na javno kanalizacijo, ali ste upravičeni do sofinanciranja izgradnje male čistilne naprave in na kakšen način boste morali delati. Te informacije bodo zbrane v Operativnem programu gradnje kanalizacije v Občini Horjul, ki pa ga, po besedah, zaposlenih na občini, še dopolnjuje in bo s točnimi podatki najverjetneje na voljo še letos. Gradnja kanalizacijskega omrežja v Podolnici V začetku maja smo, predvsem zaradi poteka delne zapore ceste, na katero naletimo, ko se peljemo skozi vas Podolnica, Začetek gradbenih del za gradnjo kanalizacijskega omrežja v Podolnici v začetku maja začeli opažati gradbene stroje in mehanizacijo, ki je začela z gradbenimi deli za gradnjo kanalizacijskega omrežja v Podolnici. Zaključek del je, glede na pogodbeno obveznost, predviden v osmih mesecih, vendar je zaradi dolgega deževnega obdobja, kateremu smo bili priča v zadnjem mesecu, mogoče tudi podaljšanje. Vrednost investicije je predvidena v znesku 1,360.679 evrov. Sredstva za izgradnjo so zagotovljena iz občinskega proračuna, in sicer s razporejena po letih ter iz načrta Javnega holdinga Ljubljana. Z izgradnjo kanalizacijskega sistema bodo vzporedno izvedeni še drugi ukrepi, in sicer bodo v zemljo položene tudi cevi brez instalacij za javno razsvetljavo, meteorno vodo, vodovod in optiko, prav tako bodo urejeni vsi potrebni preboji in prehodi prek cest ter vgrajeni jaški za predvideno poznejšo vgradnjo napeljav tudi na parcelnih številkah, kjer se gradnja glede na prostorski načrt še pričakuje. O samem poteku in izvedbi projekta sem se pogovarjala z občinskim svetnikom Mariem Mlakarjem. V vasi Podolnica, katere predstavnik je g. Mlakar, so idejno zasnovo poteka kanalizacijskega omrežja, ki je bila na Občino Horjul posredovana s strani izbranega projektanta, Vojka Omana, ter upravljavca, JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., proučili skupaj s člani Vaškega odbora. Usmerili so se k racionalnosti izgradnje kanalizacijskega omrežja in zato vzporedno obravnavali tudi predvideno pozidavo vasi Podolnica, predvsem pa so projekt želeli izvesti celostno, kar pomeni, da se skupaj z izgradnjo kanalizacijskega omrežja potekajo še drugi dodatni ukrepi, kot so javna razsvetljava, izgradnja podhodov pod cestišči, polaganje dodatnih cevi za optično omrežje in vodovod, prenova infrastrukture meteornih voda idr. Pripombe z ustreznimi argumenti in obrazložitvami so posredovali na občino, ki pa jih je posredovala upravljavcu - JP VO-KA. Po številnih pogajalskih pogovorih je bila s strani vseh udeležencev pripravljena sprejemljiva idejna zasnova projekta. Pred samo izdajo gradbenega dovoljenja je bilo zanj treba pridobiti še po- Delna zapora ceste skozi vas Podolnica godbe o ustanovitvi služnosti za upravičence ter soglasja strank v vplivnem območju izgradnje investicije. Tudi pri tem ni šlo brez potrebnih usklajevanj in iskanj kompromisov. Gradbeno dovoljenje za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v vasi Podolnica je bilo po vsem tem izdano aprila 2010, pravnomočno pa je postalo 1. maja 2010. Po številnih manjših birokratskih zapletih je bila papirologija urejena in lahko je sledila izbira izvajalca del - G.P. Komgrad, d.o.o. - ki je bil izbran prek javnega razpisa. Izvajalec je gradbena dela začel izvajati šele prejšnji mesec, saj je bilo pred tem še mnogo pogovorov in usklajevanj. Kanalizacijsko omrežje bo sestavljeno iz glavnega voda in priključnih jaškov, kamor se bodo priključevali posamezni hišni priključki, za katere pa morajo vsi posamezniki naročiti načrt za izdelavo hišnega priključka ter pridobiti soglasje za priključek na kanalizacijsko omrežje, ki ga izda upravljavec - JP VO-KA. Soglasje izda upravljavec na podlagi predhodno izdelanega projekta hišnega priključka, ki ga na podlagi vloge stranke, ki ga plača, tudi pripravi upravljavec. Vlogo za naročilo izdelave projekta hišnega priključka mora stranka poslati po pošti ali jo v času uradnih ur osebno vložiti v glavni pisarni JP Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana. Po pridobitvi soglasja stranka lahko začne z izvedbo kanalizacijskega priključka, kar lahko stori zunanji izvajalec. Pred tem pa mora stranka oziroma investitor obvestiti upravljavca JP VO-KA, ki zagotovi nadzor nad izvedbo. Za vsa gospodinjstva v vasi Po-dolnica, ki se zaradi tehničnih vzrokov ne bodo mogla priključiti na javno kanalizacijo, veljajo enaka navodila, in sicer bodo morali graditi malo čistilno napravo, za katero bodo na podlagi javnega razpisa lahko zaprosili za sofinanciranje. Vsa taka gospodinjstva bodo zabeležena v operativnem programu, ki je trenutno še v dopolnjevanju, v primeru kakršnih koli vprašanj pa se lahko v času uradnih ur obrnete na zaposlene na občini. Nadja Prosen Verbič 32 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 2. julij 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si Prikaz delovanja defibrilatorja v domu starejših občanov Po zdravstvenih statistikah velja zastoj srca za najpogostejši vzrok smrti v sodobni družbi. V Slovenji terja na dan v povprečju pet žrtev. Znano je tudi, da so v takšnih primerih v 90 odstotkih na mestu dogodka priče, ki pa pogosto niso odzivne oziroma jih je človeku, ki doživi zastoj srca, strah pomagati. To je žalostno dejstvo, ki ga je v sredo, 6. junja, na predstavitvi delovanja defibrilatorja v avli Doma starejših občanov Horjul izpostavila Tanja Petkovič, dr. med., spec. druž. med., ki opravlja delo domske zdravnice, poleg tega pa delo urgentne zdravnice na območju Kamnika, Ško^e Loke in Postojne. Iz izkušenj na terenu je kot najpomembnejše izpostavila, da se laiki ob srečanju s človekom, ki doživi zastoj srca, ne smemo ustrašiti, temveč mu moramo kakorkoli pomagati, vsaj s klicem na številko 113. S pravilnim in zbranim ukrepanjem lahko namreč naglo obolelemu rešimo življenje. Čas, ki preteče od nastopa srčnega zastoja do začetka defibrilacje, je ključen za ohranitev življenja, saj naj bi veljalo, da je uspešnost reševanja 90-odstotna, če defibrilacjo začnemo že v prvi minuti, oziroma 80-odstotna, če jo začnemo vsaj tri minute po zastoju; če pa se defibrilacja začne po 10 minutah, je uspešnost le še 10-odstotna. Avtomatski eksterni oziroma zunanji defibrilator (AED), ki ga je Občini Horjul doniralo podjetje Loterja Slovenje in je nameščen v avli doma starejših občanov, je tako za občane velika in pomembna pridobi- tev. Seveda pa je pomembno poznavanje njegove uporabe - ne le za medicinsko osebje, temveč tudi za laike, katerim je namenjen. Da bi občanke in občane seznanili z načinom delovanja AED, je na sredini predstavitvi v domu potekal prikaz, ki ga je vodila Petko-vičeva. V uvodu je povedala, da je najpogostejši vzrok za zastoj srca ishemja srčne mišice, kar pomeni, da del mišičnega tkiva ne pridobi dovolj kisika, ali preprosteje, zamaši se žila. Ta se tako ne more krčiti in izgubi svojo osnovno lastnost prevajanja signala. Takoj po nastopu srčnega zastoja najpogosteje sledi fibrilacija - srce se v celoti krči, na različnih koncih po malo, kar lahko preprečimo s postopkom defibrilacje z AED, tako da prek elektrod, ki jih namestimo na sprednjo steno prsnega koša, ustvarimo močan električni sunek, ki srce »resetira« in omogoči njegovo normalno bitje. Naprava je opremljena z nazornimi slikovnimi prikazi uporabe in glasovnim vodenjem v sloven- skem jeziku, tako da jo lahko uporabljajo tudi tisti, ki so na področju prve pomoči manj izkušeni. Petkovičeva je za vse navzoče na predstavitvi prikazala pravilni postopek ob srečanju z nezavestnim odraslim človekom in hkrati način uporabe AED. Nato pa so se lahko v tem preizkusili tudi vsi udeleženci predstavitve. Nadja Prosen Verbič Udeleženci prikaza delovanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja v domu starejših občanov Obrazložitev Na zboru vaščanov Vrzdenca, 9. marca 2012, so bile v razpravi omenjene tudi investicje v Občini Horjul v zadnjem desetletju. V razpravi je bila nekoliko nerodno podana beseda »puf«, ki je navzoče vaščane zavedla, saj so bile vse investicje v času županovanja g. Daniela Fortune pokrite brez kreditov in je ta županovanje Občini Horjul tudi zapustil brez kakršnihkoli kreditov. Za vse neprjetnosti se bivšemu županu g. Danielu Fortuni opravičujemo. Vaški odbor Vrzdenec Prejeli smo ... Neprimerno oglaševanje Vsak mesec z veseljem prelistam, pa tudi preberem vsaj horjulske strani Našega časopisa, ob zadnji izdani številki, 28. maja, pa ni bilo tako. Bila sem ogorčena pa tudi jezna, da ste nam na 25. stran podtaknili po vsebini borno reklamo za, navajam, sex tablete in penis tablete! Finančni priliv na transakcjski račun Našega časopisa zagotovo ni bil neopazen, mar ne? Zahtevam, da nam Horjulkam in Horjulcem v prihodnji številki Našega časopisa pojasnite, kaj je botrovalo odločitvi za tako neprimerno zapolnitev horjulskih strani. In ne nazadnje, pričakujem opravičilo za tak »finančni« spodrsljaj. Prepričana sem namreč, da ste glavnino prebivalcev naše občine z vsebino takega oglasa prizadeli, saj se z njim ne moremo in se niti ne želimo poistovetiti! Zato vas sprašujem še, ali ste morda postali »rumeni« časopis? V pričakovanju vaših pojasnil vam v prihodnje želim več spretnih odločitev pri snovanju medobčinskega časopisa, s katerimi ne boste žalili čustev občanov. Ana Vidrih Neprimeren oglas Na veliko zgražanje občanov Občine Horjul, ko je bil v Našem časopisu na občinskih straneh Občine Horjul objavljen oglas za »popestritev« spolnosti, želimo javno pojasnilo tega oglasa! Kdo je v ozadju in trži na tak način? Naš časopis je glasilo vseh občanov: starih, mladih, mladoletnih in otrok. Ostro obsojamo in nasprotujemo takim vsebinam, ki ne sodjo sem. Tudi sami Občini Horjul to ni v ponos. Morebitni koristniki takih poživil bodo že znali poiskati te substance tam, kjer imajo svoje mesto. Zato tako »velikodušno« propagiranje odklanjamo. Pojavila so se tudi namigovanja, ki tudi niso najbolj v ponos »inovatorju« trženja teh izdelkov. Dejanje lahko ocenimo kot sramotno, saj so se občani drugih občin posme-hovali na naš račun. Meta Prebil Pojasnilo uredništva Pred nedavnim je stopilo v stik z nami podjetje, ki je želelo - podobno kot to dela že v drugih časopisih - več mesecev oglaševati tudi pri nas. Zakupilo je pol strani oziroma celo stran oglasnega prostora. Naročnikova želja je bila, da bi objavil plačljiv oglas na straneh različnih občin - torej vedno v drugi občini. Vedno manj je namreč oglaševalcev, ki željo oglaševati na zadnjih straneh časopisa, kjer si zaradi množice oglasov ne morejo zagotoviti "vidljivosti". V uredništvu smo se zavedali, da gre za oglas, ki je lahko »problematičen«, a smo se na podlagi izkušenj iz prejšnjih številk odločili, ko se je z njegovo objavo strinjala tudi Komisja za izdajanje glasila Naš časopis, da ga vendarle objavimo. Zelo podoben oglas je bil namreč v preteklosti objavljen že na vrhniških straneh, nato v zmanjšani obliki še na borovniških. Ker z vrhniške strani ni prispela do uredništva nobena negativna kritika, z borovniške pa »le« županovo sporočilo, da ne želi več oglasa na njihovih straneh, smo ga skladno z dogovorom naročnika prestavila na strani horjulske občine. Če bi vedeli, da bo v Horjulu oglas naletel na tak odziv, ga zagotovo ne bi objavili. Glede na odziv smo se odločili, da nemudoma prekinemo sodelovanje z naročnikom, predvidene oglase za naslednje mesece pa odpovemo. V imenu uredništva in v svojem imenu se vsakemu posebej in vsem skupaj iskreno opravičujem. V. d. urednika, Gašper Tominc Vrtec Horjul Harmonikarji na obisku Pa smo jih le dočakali. Bilo je v sredo, 16. maja, ko smo se po zajtrku odpravili v telovadnico. Prišli so nas obiskat trje harmonikarji: Bogdan, Igor in Klemen. No, tokrat je Igor v roke vzel kitaro. Po začetni predstavitvi smo ob spremljavi inštrumentov zapeli nekaj pesmic - Kuža pazi, Mi se imamo radi, Naša četica koraka ... Najbolj pa smo se razveselili, ko smo lahko še zaplesali. Naredili smo vlakec po telovadnici, plesali v parih, v krogu ... Ti, ti rožica pa je bila tista, ki nas je še posebej razveselila in spodbudila k plesu. Ob preigravanju slovenskih ljudskih in narodno-zabavnih pesmi smo zelo uživali, ker pa je bilo tisti dan vreme zelo slabo in je ponekod že malce snežilo, smo se zavrteli še ob zvokih Sankaške polke. Trje pogumni fantje so skupaj s harmonikarji zapeli Čebelice. Na koncu so lahko tisti otroci, ki so to želeli, še sami preizkusili harmoniko. Mogoče pa so se »rodili« kakšni novi talenti? Po dobri uri prave male veselice smo se poslovili in se polni vtisov vrnili v svoje igralnice, kjer so nastali zanimivi izdelki na temo pestrega dopoldneva. Ema Rupar Srečanje z Ljobo Jenče, pravljičarko, pevko in zbirateljico Ob zaključku bralne značke, v katero so bili vključeni otroci iz skupine Metulji, nas je obiskala pevka, pravljičarka in zbirateljica Ljoba Jenče. Predstave smo se udeležile tudi preostale skupine. Prek glasbil, pesmi in pripovedi nam je gostja približala slovensko ljudsko izročilo in nas popeljala v čas naših dedkov in babic. Otroci so predstavo _ spremljali z zanimanjem. Všeč jim je bila predvsem zaradi raznolikosti in zato, ker so lahko v njej aktivno sodelovali. Gospa Jenče jih je povabila, da so sodelovali pri prstnih igrah in skupaj prepevali. Igrala je na preproste inštrumente, kot so kamenčki in drumljica, ki so jih nekdaj uporabljali naši dedki in babice. Otroci so z navdušenjem poslu- šali stare pripovedke, ki so jim bile dotlej povsem neznane. V današnjem času se otroci najpogosteje srečujejo z branim besedilom, ki ga spremljajo ilustracje. Govorjeno besedilo pa ima poseben čar, saj si vsak poslušalec ustvari svojo predstavo, kako naj bi bili videti določeni liki, pa tudi stik med pripovedovalcem in poslušalcem je neposrednejši. Veseli smo, da smo bili deležni kančka slovenskega ljudskega izročila. Andreja Naglič Obisk živalskega vrta V ponedeljek, 28. maja, smo se otroci iz skupin Čebelice, Murni, Pikapolonice in Kresničke vkrcali na avtobus in se po prelepi zeleni dolini odpeljali proti Ljubljani. Dan je bil sončen, le nekaj temnih oblakov v daljavi nas je opozarjalo, da bi morda potrebovali dežnike. Ampak ne, smo bili odločni, temni oblaki nas že ne bodo prestrašili, kadar gremo na obisk v živalski vrt. Juhu, komaj čakamo! Ko smo prispeli, smo se razdelili po skupinah. Del ogleda je bil voden. V prostoru, kjer so postavljeni terarji in so nas izza stekla opazovali kuščarji, pajki, kače pa tudi zajčki in golobčki, smo ugibali, kaj se skriva v črni vrečki. Otipali smo nekaj mehkega in kosmatega, ah, ti šment, v vrečki pa se je skrivalo ogromno nojevo jajce. Prav vsi bi se najedli z enim takim velikanskim jajcem. Božali smo pitona, najbolj hrabri otroci pa so si ga celo nadeli okrog vratu. Kakšen krasen »šal«! Ko smo ogled nadaljevali, so nas pozdravile radovedne surikate, ki so švigale sem in tja po svoji kletki. V vsem svojem sjaju pa se nam je pokazal pav, ki nam je s svojim razkošnim repom zaplesal pravi pavji ples. Videli smo tudi majhne in velike opice, ob ribniku so se sončili pelikani, slon se je prhal s peskom. Tudi medved in volkovi so bili dobre volje, žirafe pa so malicale seno. Živalski vrt je poln različnih živali in tako zelo velik. Čisto na koncu sta nam pomahala v slovo še morska leva Kalle in Yip. Avtobus nas je že čakal na parkirišču in odpeljali smo se nazaj proti Horjulu. Krasen dan je bil, deževalo ni. Še bomo šli v živalski vrt. S seboj bomo peljali očke in mamice ter bratce in sestrice. Z njimi bomo šli tudi na igrala, za katera nam je zdaj zmanjkalo časa. Otroci so se naslednje dni v vrtcu pogovarjali o zanimivih živalih, ki so jih videli, Pikapolonice in Murni pa so utrinke iz živalskega vrta zabeležili v letošnji izdaji glasila Izpod klobuka. Barbara Popit Peka kruha pri Izini mami V skupini Metulji smo obravnavali obširno temo z naslovom Od zrna do kruha, ki nas je spremljala vse šolsko leto. Izino mamo Heli, ki večkrat speče domači kruh iz krušne peči, smo prosili, ali lahko pridemo pogledat, kako kruh nastaja. Mama Heli je že zgodaj v peči zakurila butaro in medtem, ko se je peč segrevala, zamesila testo. Štirinajst meric polnozr-nate moke je bilo potrebnih za devet hlebcev in dve ocvirkovi potici. Hlebčke je dala v peharje in pometla peč. Testo je nato iz peharjev stresla na lopar, otroci pa so ji drug za drugim hlebčke pomagali stresti z loparja v peč. Biti so morali previdni, da se ne bi opekli, saj je bila peč zelo vroča. Kruh se je pekel 45 minut. V tem času smo si ogledali domače živali, ki jih imajo na kmetji, in odšli na krajši sprehod. Vrnili smo se, ko so se iz peči širile slastno dišeče vonjave. Ko je Heli kruh vzela iz peči, je po njem potrkala, saj če ob tem lepo zado- ni, pomeni, da je pečen. Dišeči kruh in ocvir-kovko je narezala na koščke, otroci pa so jih s slastjo pojedli. Mami Heli se zahvaljujemo za njeno gostoljubnost in dobrote, ki nam jih je pripravila. A. K. Zaključek projekta Ciciuhec Letošnje šolsko leto smo v skupini Metulji izvajali projekt Ciciuhec. Ob zaključku projekta smo si ogledali predstavo Sladkosneda Alen-čica. Otroci so jo pozorno spremljali in ob tem zelo uživali. Ko se je predstava končala, so želeli, da bi se še kar nadaljevala. Ogled predstave so dobili za nagrado, ker so od jeseni do pomladi skupaj s starši pridno prebirali pravljice in risali vsebine pravljic, te pa nato predstavili še vrstnikom v skupini. V projektu so sodelovali vsi otroci iz skupine Metulji. V veliko pomoč so nam bili starši, saj so otroci skupaj z njimi pripravili material, da smo izvedli likovne delavnice. Vsak teden je na oglasni deski visel list, na katerega so starši vpisovali imena otrok in naslove pravljic. Pravljice so otroci pripovedovali ob ponedeljkih in četrtkih. Za spodbudo so na kartončke nalepili nalepke, zraven pa smo napisali naslov pravljice, ki jo je posamezen otrok povedal, in datum. Vsak je moral za izpolnitev obveznosti povedati tri pravljice in eno pesmico. Eno pravljico so lahko tudi narisali. Pred podelitvjo nagrad je knjižničarka Katarina otrokom zastavila nekaj ugank. Nekatere so uganili zelo hitro, vmes pa je bila tudi kakšna težka. Prireditev smo zaključili s podelitvjo diplom vsem sodelujočim v projektu. Barbara Rožmanec 2. julij 2012, 395. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 Sproščanje pod grajsko lipo Praznovanje občinskega praznika letos t f • • V V • "I na treh prizoriščih Letošnje praznovanje občinskega praznika se je s pestrim dogajanjem odvijalo na različnih točkah v Polhograjski graščini in njeni okolici. Kot vsako leto so občinski praznik najprej obeležili občinski svetniki in svetnice na sproščeni slavnostni seji. Letos je bila slavnostna seja še toliko bolj posebna, saj so svetniki in svetnice tekom seje spoznali turistično ponudbo občine v Polhovem Gradcu. Častna gosta slavnostne seje, grof Blagaj in Antonija, sta zbrane povabila v svoje domovanje in ga razkazala. Po uvodnem druženju sta zbrane povabila tudi na čajanko z grofom. Njej je sledila podelitev osmih občinskih priznanj krajanom za njihove dosežke v preteklem letu. Goste je med prireditvijo s svojim muziciranjem razveseljeval mlad trio Rupnik iz Vrhnike, ki imajo kljub svoji mladosti, za seboj že veliko solističnih nastopov, tekmovanj in tudi odličnih nagrad. Priznanja občine so prejeli: Janez Stanovnik iz Polhovega Gradca, Angela Cankar iz Polhovega Gradca, Andrej Urbančič iz Brezja pri Dobrovi, Darja Plestenjak iz Črnega Vrha, vodovodni odbor Brezje (v sestavi Albin Rožmanec, Franc Urbančič, Urban Dolinar, Božidar Zvokelj, Primož Grom in Roman Černi-goj), Alojz Rozman iz Sujice, Rajko Skrlj iz Polhovega Gradca ter tekmovalna ekipa članov A Prostovoljnega gasilskega društva Šentjošt (v sestavi Blaž Kavčič, Nejc Zeleznik, Dominik Jesenko, Klemen Droftina, Uroš Droftina, Andrej Škof, Tomaž Škof, Jože Umek, Tomaž Demšar, Andrej Končan in mentor Matjaž Tominec). Po prireditvi je sledilo druženje v parku ob angleškem stolpu. Zupan je v svojem govoru poudaril, da so ob občinskem prazniku pripravili dneve odprtih vrat kvalitetnih prireditev, ki bodo ljudi spremljale vse poletje. Zbrani so se tako lahko udeležili sproščanja in branja v knjižnici pod krošnjo grajske lipe, obiskali letos nagrajeno Blagajevo pot in se udeležili čajanke z grofom Blagajem in Antonijo. Za popestritev so poskrbeli tudi s prodajo blagajke. Da so se vsake prireditve na različnih prizoriščih lahko udeležili prav vsi, so le Udeležence slavnostne seje sta grof Blagaj in Antonija povabila v te potekale tekom celotnega dogajanja, grajsko kapelo, kjer jim je zapela grajska pevka, Janja Janša ob različnih urah. Sproščeno druženje vseh zbranih v grajskem parku v Se uradno odprli cesto do šole in vrtca Konec šolskega leta in hkrati občinski praznik so domačini Šentjošta obeležili s slavnostno otvoritvijo prenovljene ceste do osnovne šole in vrtca. Obnovljeno cesto, od križišča do osnovne šole, je s prerezom traku slavnostno odprl župan Franc Setnikar, ki je v svojem govoru nagovoril zbrane: »Obnovitev ceste je le začetek razvoja kraja. Kot pravi pregovor: Kamen na kamen, palača; bo tudi Šentjošt zacvetel v vsem svojem sijaju.« Prireditev je spremljal pevski kulturni program, za katerega so poskrbeli osnovnošolci in krajani Šentjošta. Za pestro dogajanje pa je poskrbelo tudi športno društvo, ki je vse zbrane povabilo na praznovanje ob kresu, katerega tradicionalno prižgejo na Ko-gelču. Kres je ob mraku prižgal župan. Pestro rajanje in druženje se je nadaljevalo še dolgo v noč. Slavnostni prerez traku in otvoritev ceste Kresovanje na Koglču Prejemniki priznanj Priznanje občine Janez Stanovnik se je že zelo mlad vključil v delo PGD Polhov Gradec. Sedaj je nepogrešljiv pri operativnem delu kot tudi pri delovanju društva. Poleg neprestanega delovanja v društvu je našel čas tudi za izobraževanje in tako pridobil visoko gasilsko izobrazbo gasilskega častnika L stopnje in opravil specialnosti za strojnika, tehnično reševanje in varno delo z motorno žago. Z navedenim je izkazal veliko prizadevnost na področju gasilstva. Angelca Cankar se je klekljati naučila že kot otrok, tako ima kot klek-ljarica že skoraj tri četrt stoletno delovno dobo. Prvo znanje je dobila doma, kjer so veliko klekljali, da so si s prodajo čipk pomagali preživeti čase hudega pomanjkanja. Čipke so bile pred drugo svetovno vojno zelo iskane, neko obdobje je bilo največ naročil za posebej nežne, zračne čipke, sklekljane samo iz kitic, gospa Angelca jim reče »tiste z luknjicami«. Ko je bila že izkušena klekljarica, si je želela svoje znanje še razširiti, zato se je udeležila več tečajev. S svojimi čipkami je razveselila mnoge. Gospa Cankar je tudi ena od dveh klekljaric - ustvarjalk nežnih čipk, ki jih občina priloži v poročno listino mladoporočencem, ki sklenejo zakon v Polhograjski graščini. Andrej Urbančič prihaja iz Brezja pri Dobrovi in je predsednik vaške skupnosti Brezje, ki jo uspešno vodi in zastopa v Krajevni skupnosti Dobrova. Več kot desetletje je aktivno vključen v delo ožje in širše lokalne skupnosti. Največ svojega prostega časa namenja za delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Brezje ter je aktiven član vodovodnega odbora. V zadnjem letu pa je največ svojega časa namenil projektu izgradnje novega vodnega vira-vrtine Brezje s pripadajočim novim vodovodnim omrežjem. Izkazal se je z izjemnim občutkom za dogajanje v kraju in povezovalnega ustvarjanja, zato je vse skozi reševal probleme in naloge v kraju. S svojim optimizmom in pogledi v prihodnost zna spodbujati krajane za delo na različnih področjih. Želimo si, da bi s svojo voljo in delom še naprej spodbujal in gradil odnose med krajani. Darja Plestenjak je članica kulturnega društva Črni Vrh že od njegove ustanovitve. Zadnje leto in pol pa je še aktivneje delovala na področju kulture, saj je bilo tovrstno udejstvo-vanje dodatna terapija pri premagovanju težke bolezni. Na njeno pobudo so dekleta ustanovila ženski pevski zbor Črni Vrh in so po letu delovanja februarja letos imele že samostojni koncert na Črnem Vrhu. V mesecu marcu je pripravila predavanje »Ženske in rakava obolenja«, na katerem je predstavila svojo osebno izkušnjo in osvestila vse prisotne o pomembnosti spremljanja morebitnih znakov bolezni. Darja Plestenjak je aktivna tudi pri delu z mladimi, jih spodbuja k aktivnostim in pripravlja delavnice za otroke. Darja zbližuje ljudi skozi kulturo, naj ji bo priznanje primerna zahvala. Vodovodni odbor deluje v Brezju pri Dobrovi, kjer člani odbora že več kot desetletje aktivno skrbijo za vodooskrbo naselja in so v nenehni pripravljenosti za delo ter vedno pripravljeni priskočiti na pomoč v delovnih akcijah. V zadnjem letu so največ svojega časa namenili projektu izgradnje novega vodnega vira-vrtine Brezje s pripadajočim novim vodovodnim omrežjem. Izkazali so se s prostovoljnim delom pri izgradnji vrtine. Želimo si, da so s svojo voljo in delom še naprej vzgled ostalim krajanom. Alojz Rozman je vstopil v Prostovoljno gasilsko društvo Dobrova leta 1966 ter je takoj pričel z usposabljanji za gasilca. Opravil je vse potrebne tečaje, da je lahko opravljal zahtevno delo. Posebno se je izkazal pri gradnji novega Gasilskega doma. Že vrsto let vestno opravlja delo gospodarja in praporščaka društva. Za aktivno delo v gasilstvu je prejel že več priznanj, med drugim gasilsko priznanje III., II, I. stopnje, gasilsko plamenico II. Stopnje za dolgoletno delo v operativi in državno gasilsko odlikovanje m. Stopnje. Rajko Skrlj je podpredsednik planinskega društva Blagajana in je zelo aktiven član v društvu. Z njegovo pomočjo nastaja planinski dom, aktivno vodi planinske pohode, opravil je tudi tečaj za gorskega vodnika. Prisostvuje vsem delovnim akcijam društva, gradnji doma, ki je pomembna tudi za nove generacije planincev in pohodnikov, njegovo plemenito delo v društvu je izkaz njegove prizadevnosti za področju družbenega življenja v občini. Tekmovalna ekipa članov »A« Prostovoljnega gasilskega društva Šentjošt, v kateri tekmujejo fantje stari do 30 let, se udeležuje tekmovanj izven območja občine že četrto leto. Ekipa je prvi uspeh dosegla leta 2008 na državnem tekmovanju, ko se je uvrstila v kvalifikacije za gasilsko olimpijado 2009. Pod vodstvom mentorja Matjaža Tominca so se intenzivno pripravljali na nadaljnja tekmovanja. V letu 2011 so fantje prvič postali skupni zmagovalci pokalnega tekmovanja Gasilske zveze Slovenije v svoji kategoriji. Na letošnjem državnem tekmovanju, ki je potekalo 26. maja v Velenju, je ekipa članov »A« PGD Šentjošt kot prva iz občinske gasilske zveze zmagala ter si tako zagotovila mesto v kvalifikacijah za olimpijado, ki bo julija 2013 v mestu Mulhouse v Franciji. 34 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 395., 2. julij 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Gospodinjstva v občini do konca leta bogatejša za nove zabojnike za odpadke Gospodinjstva bodo dodatne zabojnike prejela brezplačno. Spremenjene bodo tudi frekvence odvoza, cene storitev pa za zdaj ostajajo enake. Snaga bo vsaki hiši, bloku, šoli, vrtcu, zdravstvenemu domu, knjižnici in drugim uporabnikom v Mestni občini Ljubljana ter v devetih primestnih občinah (Brezovici, Vodicah, Igu, Dolu pri Ljubljani, Medvodah, Dobrovi - Polhovem Gradcu, Horjulu, Škofljici in Velikih Laščah) brez dodatnega plačila dostavila (dodatne) zabojnike za odpadke. V Ljubljani in omenjenih občinah so 21. maja začeli razdeljevati (dodatne) zabojnike za embalažo, pozneje, predvidoma decembra, pa bodo priskrbeli tudi zabojnike za papir. Po novem bodo tako pri vsaki stavbi zabojniki štirih tipov: za preostanek odpadkov, biološke odpadke, embalažo in papir. Velikosti dodeljenih zabojnikov bo določila Snaga. Če bo ugotovila, da so zabojniki poškodovani, premajhni, preveliki ali odtujeni, jih bo tudi brezplačno zamenjala. Če se bodo ob posameznih zabojnikih večkrat pojavljale dodatne vrečke ali bodo stalno polni, jih bo podjetje zamenjalo brez predhodnega spraševanja uporabnika. Uporabnik ima sicer pravico do uskladitve prostornine in števila zabojnikov glede na svoje potrebe. Na novo je zasnovan odvoz odpadkov, pri čemer glavno spremembo predstavljajo manj pogosti odvozi preostanka odpadkov. Spremembe odvoza odpadkov bodo sicer korenite zlasti za individualne hiše. Snaga bo preostanek odpadkov v naseljih s pretežno individualnimi hišami v prehodnem obdobju, ki bo predvidoma trajalo do 1. marca prihodnje leto, odvažala enkrat na dva tedna, nato pa le enkrat na tri tedne. Enako pogosto se bosta odvažala embalaža in pozneje v Ljubljani papir. Cena, ki jo uporabnik plačuje za Snagine storitve, bo v obdobju nameščanja zabojnikov ostala enaka, nato pa se bo verjetno spremenila, pri čemer je cilj, da ostane čim nižja. Novi odlok pa spreminja tudi višino glob. Iz primerjave kazni za fizične osebe je razvidno znižanje glob za več vrst prekrškov, in sicer tudi s 1.250 na 200 evrov. Višjo kazen pa bo treba plačati za nevključitev v sistem zbiranja odpadkov in za nepravilno zbiranje komunalnih oz. nepravilno hranjenje nevarnih odpadkov (prej 400, zdaj 800 evrov), za brskanje po posodah za zbiranje komunalnih odpadkov ali odnašanje odloženih komunalnih odpadkov (prej 100, zdaj 800 evrov). Cilj sprememb je spodbujanje uporabnikov k ločevanju odpadkov, tako se bo lažje dosegla 50-odstotna reciklaža zbranih odpadkov do leta 2020. S povečanjem deleža ločenih frakcij se bo zmanjšala količina odpadkov, ki bodo končali na odlagališču. v Obnovitvena dela na Čebelarskem domu v Polhovem Gradcu Čebelarji čebelarskega društva Dolomiti so v letih 1977 do 1980 zgradili čebelarski dom v Polhovem Gradcu. Vanj so vložili veliko prostovoljnega dela, glavni organizatorji izgradnje doma pa so bili g. Jernej Nartnik, dr. Jože Rihar in g. Vinko Zi-belnik. Dom je bil zgrajen s tehnologijo in materiali, ki so v tistih časih bili na voljo. Po petintridesetih letih se je bilo treba odločiti za popolno obnovo doma. Kot izziv nam je prišlo dejstvo, da bomo leta 2014 praznovali 100. obletnico rojstva dr. Jožeta Rihar-ja, ki se je rodil v Gaberju pri Dobrovi in je bil dolgoletni član našega društva. Zato smo se odločili, da počastimo in predstavimo njegovo delo v društvu in njegov velik prispevek pri ozaveščanju slovenskih čebelarjev z izdajo zelo številnih knjig in brošur. Za to je bilo potrebno zelo veliko raziskovalnega dela s področja čebelarstva. Uspelo nam je zagotoviti termin za organizacijo čebelarskega praznika v letu 2014 v Polhovem Gradcu. V polhograjski graščini predvidevamo organizirati razstavo njegovih številnih knjig o čebelah. Posvečal se je več področjem: tehnologiji čebelarjenja, problemom glede zdravstvenega varstva čebel, zatiranju varoje, veliko poudarka je na- PGD HRUSEVO prireja gasilsko veselico z bogatim srečelovom 4. avgusta 2012 ob 20. uri. Igral bo ansambel MLADI GODCI Vabljeni. Vreme bo. Pridite z dežnikom. menjal tudi pašnim razmeram v Slovenji. Predvsem se je posvetil gozdnemu medenju, to je paši na hoji in smreki. Ob razstavi bomo organizirali simpozij, na katerem bodo slovenski strokovnjaki predstavili svoj pogled na delo dr. Jožeta Riharja. Ob tem jubileju bomo izdali zbornik, v katerem bomo predstavili njegovo bogato pisno zapuščino, strokovne prispevke izbranih slovenskih strokovnjakov z različnih področij čebelarstva, kjer dr. Jože Rihar oral ledino v slovenskem čebelarstvu. Predstavili bomo tudi začetek organiziranega čebelarjenja v Polhograjskih Dolomitih. Prvi zapisi o čebelarjenju na našem območju so bili objavljeni v Slovenskem čebelarju leta 1899. Ta dopis je poslal čebelar iz Črnega Vrha, opisuje pa slabo letino. Podružnice matice v Ljubljani so bile ustanovljene v Horjulu, 13 januarja 1908, v Polhovem Gradcu pa 18 aprila 1922. V zborniku bomo objavili pregled kulturnih in pokrajinskih znamenitosti občin Dobrova, Polhov Gradec in Horjul. V maju nam je uspela prva faza obnove čebelarskega doma, kar dejansko pomeni celotna obnova strehe. Odločili smo se za izdelavo hladnega valja ostrešja, zamenjali kritino, obnovili strelovode, zamenjali strešne žlebove in odtoke. Za jesen predvidevamo obnovo fasade, kar pomeni izolacijo zunanjih sten z 12 cm debelim stiropor-jem in nato nanesti zaključni sloj baumid. Upam, da bomo to postorili v letošnjem in prihodnjem letu ter se tako uspešno pripravili na čebelarski praznik v maju 2014. Verjamem, da nam bosta tudi občini pri tem projektu delno priskočili na pomoč. Predsednik čebelarskega društva Dolomiti Janko Prebil Novi mini park Center vasi je olepšan z novo pridobitvijo, ki koristi tako domačinom kot turistom; ti bodo radi posedeli v senci javorjevih krošenj. Na mestu zapuščene montažne trgovine ob avtobusni postaji, ki je kar nekaj let zasedala dragoceni prostor v lasti Krajevne ^skupnosti Polhov Gradec, je vrtnarstvo Čuden na lastne stroške uredilo manjši park ter parkirišče za avtomobile in kolesa. Zasadili so pet srednje visokih javorjevih dreves in nekaj metrov goste žive meje iz cipres, visokih dober meter. A bistvo bo očem nevidno: pod površino je avtomatski namakalni sistem, programiran tako, da samodejno kapljično zaliva drevje in živo mejo. Vrtnarska tehnika je danes zelo razvita in omogoča postavitev PVC-cevi neposredno na zemljo oz. sekance; nanje so vrtnarji razprostrli posebno vodopre-pustno črno tkanino iz umetnih vlaken, prek nje pa pesek. Tkanina preprečuje ugrezanje peska v zemljo in hkrati zavira rast plevela. Poleg cipres in javorov je vzklila tudi ideja o postavitvi kolesarske izposojevalnice na tem javnem mestu, saj ima društvo Kololjub s sedežem v Polhovem Gradcu že več kot desetletje izkušenj z oddajanjem koles. Njihova kolesa so višjega cenovnega razreda, pripravljene pa imajo tudi itinerarije in opise kolesarskih poti v naši in sosednji občini. Dosedanji načrti o Mercatorjevi trgovini na mestu sedanje postaje, zapuščene trgovine in travnika pa so očitno splavali po vodi - menda zaradi premajhnega števila razpoložljivih parkirišč. Za to, da bi najboljši sosed gradil podzemno garažo, pa očitno ni poslovne računice. Sicer pa Občina - Dobrova Polhov Gradec skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenje pripravlja natečaj za urbanistično rešitev celotnega Polhovega Gradca, ki bo objavljen v Uradnem listu in bo zbral najzanimivejše rešitve. Sebastjan Vehar Občina bo odprla dva vrtčevska oddelka Dobrova - Občini je uspelo pridobiti vsa potrebna soglasja za odprtje dveh novih oddelkov v polhograjski in do-brovski osnovni šoli za potrebe vrtca. Večina prostora bo namenjenega prvi starostni skupini, del pa kombinirani skupini. Kot pravjo na občini, bodo s tem zadovoljili večini potreb za otroško varstvo v občini. Trenutna statistika uradnih tabel o čakalni vrsti sicer ni tako zelo naklonjena občini, vendar ta ne kaže prave slike, saj so vanjo vključeni vsi prosilci: tudi tisti, ki se na koncu za vrtec sploh ne bodo odločili. Prave številke koliko otrok bo na koncu dejansko ostalo zunaj, bodo zato znane šele konec poletja, ko bodo prispele vse pogodbe podpisane s strani staršev. Toda kot smo že zapisali, na občini pravjo, da bo zunaj ostala kvečjemu peščica otrok iz območja dobrovsko-polhograjske občine. Župan Franci Setnikar dodaja, da so na občini izvajali vse možne aktivnosti, da bi zagotovili primerna mesta za vzpostavitev novih kapacitet otroškega varstva. Zato namige, da na občini niso nič naredili v tej smeri, odločno zavrača. Pravi še, da je občina ena boljših na tem področju v osrednjeslovenski regiji, saj se druge spopadajo z mnogo večjimi zavrnitvami otrok kot v dobrovsko-pol-hograjski občini. (gt) Najboljše učence je sprejel tudi grof Blagaj in jih pogostil s čajem ter grajskim pecivom r-w • »1 1 • v«l v Zupanov sprejem najboljših učenčev Ob zaključku šolskega leta je 20. junja 2012 župan občine Dobrova - Polhov Gradec sprejel najboljše učence v občini. Na sprejem so povabljeni učenci, ki so se z odličnim uspehom dokazovali vseh devet osnovnošolskih let. Povabljeni pa se ne odlikujejo le kot izvrstni učenci, ampak so aktivni in uspešni tudi na mnogih drugih področjih: na različnih šolskih tekmovanjih in na športnem, glasbenem ali kakšnem drugem področju. In zato si vsekakor zaslužijo vso našo pozornost in iskrene čestitke. 2. julij 2012, 395. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 35 Srečanje obrtnikov Janez Cankar razstavljal na Setnici Tretjega junija je na Setnici potekalo že 17. Srečanje obrtnikov in podjetnikov. Prireditev, ki so jo začeli obrtniki in podjetniki Polhovega Gradca in Črnega Vrha, je z leti prerasla v srečanje obrtnikov in podjetnikov Območne obrt-no-podjetniške zbornice Ljubljana Vič. Vsako leto se na pohod na Grmado poda veliko po- hodnikov od blizu in daleč. Nekaj pa jih na Setnico pride tudi s kolesom. Kot je že tradicionalno, je bila v cerkvi sv. Uršule na Setnici ob 12. uri maša, nato pa se je druženje nadaljevalo na kmetiji Mehačk. Na pobudo Milana Koširja s Črnega Vrha domači obrtniki na Setnici že več let zapored pripravljamo tudi razstavo, povezano z življenjem in delom v teh krajih. Letos smo k razstavljanju povabili Janeza Cankarja s Planine na Horjulom. Doma je na višinski kmetiji. Delo na taki kmetiji ni lahko, pogoji kmetovanja go- tovo niso idealni, pa je g. Cankar kljub temu vedno našel čas še za ustvarjanje. Rezbarjenje iz lesa mu je bilo v posebno zadovoljstvo in izpod njegovih rok so druga za drugo prihajale razne podobe. To so bile predvsem podobe kmečkih ljudi, živali in razne opreme, ki je bila vedno na kmetiji. Vendar to ni njegova edina strast. Že leta zbira stare predmete, povezane z življenjem ljudi v teh krajih. Danes si pri njem doma lahko ogledate pravi muzej. Njegova raziskovalna žilica je botrovala temu, da je na Marinčevi planini leta 1988 odkril pravo prazgodovinsko najdišče, za katero so pozneje številni arheologi potrdili, da je pomembno najdišče iz tistih časov. Nekaj predmetov si lahko ogledate v njegovem muzeju, nekaj pa jih je tudi v krajevnem muzeju v Polhovem Gradcu. Cankar je za en dan na Setnico prestavil nekaj lesenih kipov, ki so prikazovali kmeta z vilami, kmetico z grabljami, ženo, ki nosi vodo, par volov z vozom za prevoz sena, volička, ki pomaga pri vožnji v hud klanec, pastirčka s piščalko, s katero si krajša čas na paši, in pračlo-veka s psom. Navdih za izdelavo tega motiva so mu verjetno dala izkopavanja na Marinčevi planini, kjer so odkrili veliko starih predmetov. Gotovo se je spraševal, kako je bil videti pračlovek, ki je vse to izdelal. Pračlovek in vse druge figure krasijo Cankarjev dom na Planini, nekaj pa smo si jih lahko ogledali tudi na Setnici, za kar se avtorju lepo zahvaljujemo. Prav tako pa g. Milanu Koširju, ki si razstavo zamislil in jo pripravil. Malči Božnar Obisk turških otrok na OŠ Polhov Gradec Na OŠ Polhov Gradec nadaljujejo intenzivno mednarodno sodelovanje. Ves teden so gostili šest predstavnikov osnovne šole iz turškega mesta Izmit. Šola Zübeyde Hanim je lani nudila gostoljubje desetim polhograjskim otrokom, ki so nastopili na tamkajšnjem otroškem festivalu, zdaj pa so prišli na obisk turški šolarji. Dopoldneve so preživljali v šoli in učenost nabirali skupaj s slovenskimi vrstniki, popoldne pa so se družili s svojimi novimi slovenskimi prijatelji in njihovimi družinami. Teden je minil v bogatem medkulturnem dialogu, saj so otroci drug drugega učili osnovne turške in slovenske besede, kuhali, plesali in peli po turško, igrali in razumeli pa so se kot pravi prijatelji - brez vseh besed! Tuški gostje so pripravili predstavitev Turčije, svojega kraja in šole. Udeležila sta se je tudi turški veleposlanik, nj. eksc. gospod Derya Kanbay, in župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar. Veleposlanik si je ob tej priložnosti ogledal šolo in vrtec, nad sodelovanjem pa je bil izjemno navdušen. Pozdravil je tudi drevo slovensko-turškega prijateljstva, ki ga je pred šolo že pred leti posadila takratna turška veleposlanica Sina Baydur. Da so gostje postali res pravi prijatelji Slovenje in polhograjske šole, pa so morali seveda ob dnevu sajenja dreves - ENO z učenci posaditi drevo in narisati panjsko končnico. Izpit so odlično opravili, še več - drevesa so jim res prirasla k srcu! Turški gostje so se kar težko poslovili. V enem tednu so barvito šolo, zeleno pokrajino in slovenske družine, ki so jih gostile, tako vzljubili, da sploh niso hoteli domov. V vtisih, ki so jih zapisali, vsi po vrsti poudarjajo, da niso pričakovali tako bogate izkušnje, za katero so prepričani, da jih bo zaznamovala za vse življenje. Tako turški otroci kot OŠ Polhov Gradec se na tem mestu iskreno zahvaljujejo družinam Ble- Objem dreves turških učencev iweis, Bogataj, Jurček in Maček, ki so gostile turške šolarje, ter vsem kolegom na šoli za ves trud, s katerim so bivanje gostov v Slovenji naredili tako enkratno! Pristavško znamenje znova stoji Ko se peljemo iz Polhovega Gradca proti Ljubljani, lahko takoj za mostom po dolgih šestdesetih letih znova vidimo obcestno znamenje. Na Pristavi smo v nedeljo, 17. junija, ob njegovem blagoslovu ob 10. uri lahko spremljali, kako je kip Srca Jezusovega spet našel svoj stari dom, le z drugačno obliko. V ljudeh, ki se spominjajo nekdanjega znamenja, posebno tistih, ki so domovino zapustili, je dolgo tlela želja, da se znamenje obnovi. Starejši se še spominjajo, da je na Pristavi stala zelo lepa zidana kapelica, posvečena Materi božji. Po pripovedovanju je bila postavljena okoli leta 1890, stala pa je ob glavni cesti med Pšavcovo in Rih-tarjevo hišo. Pšavcov France - Rihar ve povedati, da jo je kmalu po 2. svetovni vojni poslikal rojak Franc Vodnik, po domače Gragurjev s Podrebri. Otroci naj bi gledali, kako je na stropu kapeli- ce slikal zvezdice. Slikar je Franceta vprašal, ali ima morda kakšno podobo Svete Trojice, da bi mu služila kot vzorec. Ker je ni imel, je umetnik Trojico nad vhodnim obokom upodobil po lastni zamisli. Povojnim oblastem je bilo znamenje v spotiko, zato so ga leta 1952 porušili. »Kako žalostni smo bili, ko so s tovornjakom porušili znamenje, in domači delavci so morali ruševine odstraniti. To žalost smo ponesli s seboj v tujino,« piše Jelka Božnar - Malovrh iz Argentine. Ko je neki domačin s Pristave videl, kaj se 23. dnevi medu v Polhovem Gradcu Vabimo vas na tradicionalne 23. DNEVE MEDU, ki bodo od 9. do 12. avgusta 2012 v Polhovem Gradcu. Od 10. do 18. ure bo v Pol-hograjski graščini razstava z naslovom Medene pravljice. Poleg čebeljih pridelkov si boste lahko ogledali točenje medu, pokusili čebelje pridelke in izdelke ter prebirali zgodbice o čebelah in medu ali se udeležili katerega od naslednjih predavanj: Vabimo vas na tradicionalne 23. DNEVE MEDU, ki bodo od 9. do 12. avgusta 2012 v Polhovem Gradcu. V Polhograjski graščini si boste lahko od 10. do 18. ure ogledali razstavo z naslovom MEDENE PRAVLJICE. Poleg razstave bomo pripravili predavanja na temo ekološkega čebelarjenja in uporabe čebeljih pridelkov, pridružili pa se nam boste lahko tudi pri branju pravljic. Več informacij o prireditvi in programu dobite v Hiši medu Božnar (tel.: 01/364 00 20, e-pošta: info@boznar.si) in na spletni strani www.boznar.si. - četrtek, 9. avgusta: ob 17. uri: Ekološko kmetijstvo in ekološko čebelarstvo, Mitja Zupančič, univ. dipl. inž. zoot., KGZS, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje - petek, 10. avgusta: ob 15.30: Čaj z grofom Blagajem v Polhograj-ski graščini (potrebne predhodne prijave) ob 17. uri: Ali še znamo pridelovati semena rastlin, ki nas prehranjujejo?, Meta Vrhunc, Ajda, Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje, Vrzdenec - sobota, 11. avgusta: ob 10.30: Dr. Kristina Brenkova in knjižna zbirka Čebelica, mag. Darja Lavrenčič Vrabec, Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska ob 17. uri: S cvetnim prahom do boljšega zdravja, prim. dr. Peter Kapš - nedelja, 12. avgusta, 23. Medena nedelja: ob 16. uri: Čebele v slovenski ljudski dediščini, prof. Dušica Kunaver ob 17. uri: Vrt - učilnica življenja, Ivan Esen-ko, OKA otroška knjiga Vsak dan ob 10.30 in 16.30 pa se nam lahko pridružite pri branju medenih pravljic. Več informacij o prireditvi in programu dobite v Hiši medu Božnar, tel. 01/364 00 20, e-pošta: info-@boznar.si, in na spletni strani www.boznar.si. dogaja, je pohitel na krajevni urad v Polhovem Gradcu in rekel, da tega ne smejo storiti. Niso ga upoštevali, temveč mu zagrozili, da ga bodo zaprli ali pa bo moral plačati kazen. Pšavcov Janez, župnik na Podbrezjah, pa ne more pozabiti, kako je kot desetletni otrok opazoval podiranje kapelice. Pretresen je tekel v hlev, se zaril v seno in neutolažljivo jokal. Nato so posekali kostanj za znamenjem, ki ga je oče Franc Rihar, rojen leta 1859, posadil ob rojstvu prvorojenke Francke. Frenškovcov oče - Lojz Malovrh je povedal, da so začudeno gledali, kako so se delavci ves popoldan mučili, pa kostanja nikakor niso mogli razcepiti. Vsi starejši vaščani in tudi drugi vedo povedati, kako lepo je bilo včasih ob pristavški kapelici, zlasti na majniške nedelje, ko so se proti večeru zbrali in prepevali majniške pesmi s petimi litanijami. Ivanka Zdešar - Sovova je povedala, da so nekateri prišli tudi iz Srednje vasi. Otroci so se že med tednom veselili in jih takrat ni bilo treba preganjati. Sovova Mici - Seliškarjeva je dejala, da so vedno zapeli še pri Pristavškem znamenju, ko so se ob nedeljah vračali s pevskih vaj, zraven pa so bili tudi pevci iz Dvora. »To so bili lepi časi, je dodala. Ko so kapelico podrli, so kipa Srca Jezusovega in lurške Marie izročili Pratkarjevi Cilki -Nart-nikovi. Ob njeni smrti sta kipa krasila njeno krsto. Domačim je naročila, naj, če se bo kapelica spet postavila, kipa in drugo opremo vrnejo. Gospa Malči Vogrinčič je to vestno hranila in zdaj izročila, za kar smo ji hvaležni. Veselimo se in pojemo hvalnico Bogu, ki je v svoji previdnosti vodil to čudovito delo in se je hotel vrniti na kraj, s katerega so ga nekoč želeli izbrisati. Bog je v vsej svoji veličini potrpežljivo čakal ... Če v srcih vseh vas in nas ne bi tlela tiha želja, če ne bi bilo dovolj odprtih rok, dobrotnih src, ki so zamisel o vnovični postavitvi kapelice podprla, ta ne bi stala na tem mestu. Pavletova vnukinja se spominja, kako jim je mama z žalostjo pripovedovala o tem znamenju, kako hudo ji je bilo, ko so s prelepe slovenske zemlje izganjali Boga, kako hudo je bilo, ko so odhajali z Bogom v tuji svet. Na to znamenje ni nikoli pozabila ... in dozorel je čas. Mnogi bi se radi toplo zahvalili vsem skupaj, posebno pa g. župniku Bogdanu Oražmu, ki je pripravil tako lep obred, arhitektu Matiji Suha-dolcu, ki je zasnoval načrt kapelice, podobarstvu Kavčič, ki je umetniško obnovilo Jezusov kip, g. Nejku Škofu za izdelavo kapelice in vso pomoč, g. Marku Setnikarju, ki je tako lepo priskrbel ta prostor, in ne nazadnje Gregorju Čudnu, ki je okolico polepšal s cvetjem. Bog jim povrni za vse dobro! Na marmornatem stebriču je zapisano: »Srce Jezusovo, varuj ta kraj in vse, ki v njem prebivajo.« Tako imamo na Pristavi novo, še čudovitejše znamenje, za katero želimo, da tokrat mirno ostane v svojem prelepem domu. Letos mineva 70 let od postavitve nem-ško-italijanske meje na ozemlju Občine Dobrova - Polhov Gradec. Ob tej obletnici bo v Polhograjski graščini po 15. avgustu postavljena razstava. Vse, ki se tistih dogodkov še spominjate ali imate predmete iz tistega obdobja, prijazno vabimo, da pokličete Javni zavod Pol-hograjska graščina na št. 01 3645 694 ali Milana Koširja na št. 01 3645 118. 36 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova | ffc P ti Gd 395., 2. julij 2012 ~ 1 OlllOV uraaec elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si 8. Blagajevi dnevi Svojevrstni Blagajevi krožniki Polhov Gradec - V nedeljo, 20. maja, je v Polhograjski graščini potekala prireditev Blagajevi dnevi, na kateri so se s svojevrstnimi Blagajevimi krožniki predstavili domači gostinci, turistične kmetije, ponudniki prehrambne industrije in posamezniki - ljubitelji kuhe. Poleg ocenjevanja ter razstave teh dobrot je v grajskem parku potekala tržnica z izdelki in pridelki, poznanimi pod znamko Dobrote Blagajeve dežele. Po nekajletnem zatišju je Javni zavod Polhograj-ska graščina letos obudil tradicionalno prireditev Blagajevi dnevi v Polhovem Gradcu. Kot prejšnja leta je turistično-kulinarični dogodek potekal v smislu pokušine in prodaje domačih izdelkov in pridelkov. V času razstave in pokušine pa je bilo poskrbljeno tudi za pester in zanimiv spremljevalni program, ki je bil namenjen tako odraslim kot otrokom. Prireditev 8. Blagajevi dnevi je svoja grajska vrata odprla ob 10. uri. Med lepo pripravljenimi in aranžiranimi, predvsem pa okusnimi Blagaje-vimi krožniki, ki so letos predstavljali rdečo nit dogodka, so se najprej sprehodili člani strokovne komisije: Amalija Vogrinčič, grajski kuhar Marjan Baričič in dr. Vito Hazler. Ocene so podali na podlagi kompozicijske postavitve in usklajenosti celotnega pogrinjka, barvne usklajenosti celotnega pogrinjka, kompozicijske razvrstitve jedi, senzoričnih lastnosti jedi (videza, vonja in okusa) ter izvirnosti in inovativnosti jedi. Ob spremljanju njihovega dela je bilo opaziti, da naloga ni bila lahka, saj so se vsi razstavljalci nadvse potrudili in predstavili jedi, ki bodo v prihodnje popestrile in obogatile tudi njihovo dnevno gostinsko ponudbo. Za komisijo so svoje glasovalne kartončke oddali tudi vsi obiskovalci, ki so prav tako izbrali najlepši in najokusnejši Blagajev krožnik. Prav vsi razstavljalci so ob koncu prireditve prejeli zahvalo za sodelovanje in svoj prispevek k bogatenju kulinarike v domačem kraju, najboljši Blagajevi krožniki pa so bili s strani Občine Dobrova - Polhov Gradec in Javnega zavoda Polhograjska graščina tudi nagrajeni. Komisija je z najvišjo oceno in prvim mestom nagradila dva razstavljalca, in sicer kmetijo Dolinar, ki je pripravila špargljevo juho, in Tatjano Trontelj, ki je pripravila damja-ka po pograjsko. Drugo mesto sta si prislužila Pograjski dom z "Blagajevimi dobrotami" in Čebelarstvo Božnar z "medenim zajtrkom", tretje mesto pa Društvo kmečkih in podeželskih žena, ki je pripravilo obaro s krompirjevimi žganci. Po oceni obiskovalcev si je prvo mesto prislužil Bla-gajev krožnik "harmonija podeželja" razstavljalca Izletniška kmetija Pri Bitencu, na drugo mesto so se uvrstile "Blagajeve sladke sanje" razstavljalke Ste&e Skopec, tretje mesto pa sta si prislužila Gostišče Grič s "kozolcem sredi pašnika" in Pograjski dom z "Blagajevimi dobrotami". Popoldne sta spremljevalni program prireditve popestrila grajski kuhar, ki je za obiskovalce na prostem, pod grajsko lipo ves dan pekel carski praženec, in grajski pisar Stane Osolnik, ki se je obiskovalcem predstavil v srednjeveški opravi, jim spregovoril o načinu in poteku slikarskega Na stojnicah v grajskem parku so kmetije in tukajšnji ponudniki prehrambne industrije ves dan prodajali svoje pridelke in izdelke. ustvarjanja v srednjem veku, otrokom pa pripovedoval pravljice, ki so nastajale med grajskimi zidovi. Otroci so se v otroških delavnicah lahko poigrali s pripravo zdravih medenih sladkarij, tistih iz časov naših dedkov in babic, ter se naučili izdelati pravi pogrinjek. Ker je dogodek potekal v mednarodnem tednu družine, je bilo ves dan organiziranih več brezplačnih vodenih ogledov Muzeja telekomunikacij, ki je v prostorih Polhograjske graščine, organizator pa je letos v goste povabil strokovnjakinjo za zdravo prehrano Mario Merljak, ki je obiskovalce navdušila z bogato zakladnico nasvetov o pravilni in zdravi prehrani nekoč in danes. Postregla je s kopico nasvetov o pridelkih in izdelkih z domačih vrtov in iz shramb, ki so se našli v njeni košari - med njimi solata, blitva, rukola, redkev, por, česen, čebula, stročji fižol, posušeni čajevci, domača borovničeva marmelada, vložene češnje, kisle kumarice in suha klobasa. Poslušalci so med drugim spoznali, kako določeni pridelki zdravijo oziroma preprečujejo katero od bolezni, pozitivno vplivajo na človekovo počutje, dajejo dodatno energijo, proizvajajo hormon sreče in ne nazadnje tudi pomlajujejo. Na stojnicah v grajskem parku pa je bilo ves nedeljski dan mogoče kupiti izdelke in pridelke domačih kmetij ter tukajšnjih ponudnikov prehrambne industrije, poznane pod imenom dobrote Blagajeve dežele. Organizatorju je s pestrim programom znova uspelo pritegniti množico ljubiteljev dobrot domače kuhinje ter kulturne dediščine oziroma športa, saj so mnogi obiskovalci, od blizu in daleč, lepo nedeljo izkoristili tudi za ogled grajskega kompleksa in muzeja ali pa za kolesarjenje oziroma pohodništvo po čudovitih Polhograjskih dolomitih. Na 8. Blagajevih dnevih so sodelovali... Gostilne in turistične kmetije: Gostilna Pograjski dom, Gostilna Pri Pratkarju, Gostišče Grič, Izletniška kmetija Pri Bitencu, Izletniška kmetija Pri Mehačku Drugi udeleženci: Čebelarstvo Božnar, Društvo kmečkih in podeželskih žena, kmetija Dolinar, kmetija Osredkar - Pr' Stefc, TD Vetrnik Babna Gora, Alenka Oblak, Luka Trontelj, Marjana Korošec, Marjanca Yartz, Nada Janša, Pavla Želez-nik, Ste&a Skopec, Tatjana Trontelj Nadja Prosen Verbič, foto: Nika Janša Prvouvrščeni po mnenju obiskovalcev: "harmonija podeželja" razstavljalca Izletniška kmetija Pri Bitencu Prireditev je obiskalo veliko ljudi, ki so si ogledali in okusili svojevrstne Otroci so zelo pozorno poslušali grajskega pisarja, ki jim je pripovedoval Blagajeve krožnike. pravljice. r*f1l Prvouvrščeni po mnenju komisije: damjak po pograjsko razstavljalke Tatjane Trontelj Strokovna komisija je imela pri izbiri najboljšega težko delo. Marija Merljak je za obiskovalce pripravila izjemno zanimivo predavanj o pravilni in zdravi prehrani nekoč in danes ter jim postregla s kopico uporabnih nasvetov. ... in špargljeva juha kmetje Dolinar Ob Šiflerjevem letu Klavirski recital Šiflerjevih skladb V petek, 18. maja, je v Polhograjski graščini v sklopu prireditev ob stoletnici rojstva rojaka, organista, skladatelja in zborovodje Pavla Šiflerja, potekal recital njegovih skladb, napisanih za klavir. Kako zanimivo in igrivo je lahko leto, posebej pa, kako lahko doživljanja letnih časov izrazimo skozi barvne lestvice, ki jih izvaja klavir, smo se prepričali poslušalci klavirskega recitala v Polhograjski graščini. Pianistka Katarina Tominec, ki zaključuje podiplomski študij pri prof. Tatjani Ognjanovič in prof. Bojanu Gorišku, je z nadvse spretnim sprehajanjem po klavirskih tipkah znala iz njega izvabiti čudovite zvoke in melodije skladb, ki so občinstvo popeljale v svet domišljije in ustvarjanja svojstvenih utrinkov. Ema Nartnik pa je skladbe vsakokrat pospremila z besedo. Pianistka je poleg Siflerjevega Almanaha za mlade zaigrala tudi magistralno delo Vnznica slovenskega skladatelja Marjana Lipov-ška, ki je bilo napisano v obliki variaci na staro slovensko ljudsko pesem; ta govori o mladi ženi, ki je storila detomor, balada pa v poslušalcu pričara vzdušje ob obsodbi nezakonske matere morilke na dosmrtno ječo. Popolnoma nasprotno vzdušje je bilo doseženo s sprehodom skozi mesece in letne čase Siflerjevega Almanaha za mlade pianiste. To delo je zbirka dvanajstih preprostih skladbic, ki jih je skladatelj napisal v didaktične namene, vsaka skladbica pa nosi karakteristiko ameriškega praznika ali dogodka, ki je značilen za posamezen mesec v koledarskem letu. To so: januar - Parada, februar - Za Valentino, marec - Irska melodija (ob prazniku st. Patrick's day), april - Divji jezdec (v spomin na ježo Paula Revera), maj - Valček za materinski dan, juni - Polet z jadralnim letalom, juli - Lovimo se (piknik ob dnevu neodvisnosti), avgust - Četvorka, september - Gremo v šolo, oktober - Plujemo na odprto, november - Novembrska nevihta (ob zahvalnem dnevu), december - Pojoča skrinjica (ob božiču). Siflerjevo leto bo resnično obogatilo kulturno leto v Polhovem Gradcu, saj se poleg že izpeljanih dogodkov pripravljata dva orgelska koncerta, in sicer 29. junija v cerkvi sv. Nikolaja v Dvoru ter 15. septembra v župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Polhovem Gradcu, na katera ste vsi lepo povabljeni. 2. julij 2012, 395. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 37 Knjižnica pod krošnjami v Polhovem Gradcu Branje, listanje in uživanje pod grajsko lipo Knjiga, ena najboljših človekovih prijateljic, nedeljo med 10. in 20. uro. Knjižnice ni Da je to pravi in nadvse primeren kraj, kjer se bodo radi ustavljali ter brali in listali knjige starši s svojimi otroki, smo se lahko prepričali že v soboto, 26. maja, ko je knjižnica pod krošnjami prvič postavila svoje knjižne police, ležalnike in blazinice ter privabila mimoidoče. Opaziti pa ni bilo le mladih družinic, temveč tudi lepo oblečene svate, ženina in nevesto, ki so se tam ustavili mimogrede, se za trenutek posvetili drug drugemu ter ubežali dnevnim skrbem, hitenju in celo fotografskim objektivom. Projekt knjižnice pod krošnjami, kakor ga je poimenovala idejna vodja Tina Popovič, se je po njenih besedah razvil spontano in pravzaprav še vedno raste ter se širi tudi na obrobja Ljubljane. Bralci in listalci se tako lahko to poletje senčijo in listajo na šestih otokih v Ljubljani ter tudi na Goriškem in letos prvič v Polhovem Gradcu. Renata Weiss, predsednica sveta Javnega zavoda Polhograjska graščina in pobudnica knjižnice pod grajsko lipo, v projektu vidi eno izmed možnosti za oživitev grajskega parka ter hkrati priložnost za postanek in počitek ne le domačinov, temveč tudi izletnikov in turistov. Poleg tega je knjižnica pod grajsko lipo doprinos k osnovnemu namenu projekta, to je širjenje bralne pismenosti, ki v Slovenji ne dosega niti evropske ravni, prav tako pa javne kulture. Vsekakor pa je pomembno tudi druženje ljudi, tako s knjigo kot med seboj. Da je zamisel dobra, so z nadvse lepim odzivom potrdile številne slovenske založbe, ki so na police v poletnih mesecih vabi na odmik od dnevne rutine pod grajsko lipo v Polhov Gradec, in sicer vsako soboto in le, če je slabo vreme. knjižnice pod krošnjami prispevale knjige. Teh je mnogo. Vodja projekta zatrjuje, da prav vsak lahko najde nekaj zase. Na knjižnih policah, ki so prav posebne, nekoliko drugačne od tistih, ki smo jih vajeni v običajnih knjižnicah, so leposlovna in družboslovna dela, poezije, priročniki, knjige za otroke, dnevno časopisje in revije - tako v slovenskem kot tujem jeziku; skratka, zastopane so vse zvrsti in mnogi formati. Knjige, ki čakajo na policah, so namenjene branju in listanju na sami lokaciji, obstaja pa tudi zaboj-ček knjig, poimenovanih »knjige krožijo«, ki jih obiskovalci lahko odnesejo domov in postanejo njihovi lastniki, saj so prinesene prav s tem namenom. V ta zaboj lahko obiskovalci prinesejo svoje knjige, ki so jih že prebrali oziroma jih na domačih knjižnih policah ne potrebujejo več in se na njih nabira prah, tako da bodo lahko znova začele služiti svojemu namenu. Vsi ste lepo vabljeni, da poleti sobotni ali nedeljski dan preživite nekoliko drugače - v mirnem okolju, pod krošnjo grajske lipe in v družbi dobre knjige, revije ali časopisa. Knjižnica pod grajsko lipo vabi v senco pod svojo košato krošnjo vsako soboto in nedeljo med 10. in 20. uro na bralne in sprostitvene urice. Lahko si privoščite bralni postanek po sobotnem oziroma nedeljskem izletu na katerem od polhograjskih hribov ali pa ga združite s katerim od vabljivih dogodkov in prireditev, ki vse poletje navdihujejo goste Polhovega Gradca. Nadja Prosen Verbič 35-letnica Mešanega pevskega zbora Dolomiti Dobrova Dobrova - V petek, 1. junja, je v kulturnem domu na Dobrovi potekal koncert ob 35-letnici Mešanega pevskega zbora Dolomiti Dobrova, ki je obiskovalcem ponudil pester repertoar ljudskih in zimzelenih pesmi. Dogajanje so dodatno popestrili gosti, godalni kvartet Flažolet ter Košnikov ata. Na Dobrovi se je pelo že od nekdaj, vendar šele pozneje organizirano, v okviru samostojne sekcije Kulturno-umetniškega društva Dolomiti. Tako so se na pobudo nekaterih pevcev člani MePZ organizirano zbrali šele leta 1977 in tega Mešani pevski zbor Dolomiti Dobrova z zborovodj leta zbor tudi uradno registrirali. V zahvalo pobudnikom letos zbor praznuje okroglo obletnico delovanja, ustvarjanja in prepevanja. Skozi vsa ta leta se je v njem zvrstilo kar nekaj pevcev in pevk ter zborovodj, od katerih je bila odvisna uspešnost zbora. Kot prvi ga je vodil Albin Weigerl, z rednimi in strokovnimi vajami pa je nato vodstvo prevzela domačinka Lidja Pavlica. Po dveh letih delovanja jo je zamenjal Bogdan Kosmač, tega pozneje Miha Vahen, za njim pa je prišel Miro Rozman. Leta 1984 je vodstvo prevzel Venčeslav Zadravec, sicer operni pevec, ki je dodobra prenovil zborovski program in zbor vo-em Borutom Dolinarjem dil nadvse uspešno Najlepše so zazvenele zimzelene ob spremljavi godalnega kvarteta Flažolet. Gost večera Košnikov ata je obiskovalce dodobra nasmejal. tako na domačih kot tujih tleh vse do decembra 1992. Skupaj z njim je odšlo kar nekaj dotedanjih pevcev, včlanili pa so se novi, mlajši. Pomlajeni zbor je tedaj začel voditi Borut Do-linar, ki je njegov zborovodja še danes in z njim nastopa na občinskih prireditvah, revijah, gostuje drugod po Slovenji in tudi v tujini. Poleg tega zbor vsako leto pripravi božični koncert, ki je bil pred leti tudi navdih za izdajo zgoščenke z naslovom Oj, dete je rojeno nam. Petintridesetletnica delovanja in ustvarjanja je uspeh, ki ga je MePZ Dolomiti Dobrova praznoval 1. julija s prireditvijo z zelo primernim naslovom - Življenje je vrtiljak. Tako kot govori besedilo pesmi, drži tudi za zbor, in sicer da starost ni pomembna, da se tudi star človek lahko počuti mladega, če ima seveda ob sebi nekoga, ki ga ima rad, oziroma če počne stvari, ki ga razveseljujejo, kar bi za pevce MePZ Dolomiti zlahka zatrdili. Slovenske ljudske - med njimi Stoji gartelc zagrajen, Bratci veseli vsi, Je pa davi slan'ca padla, U Šmihelu 'no kajžico 'mam, Polka je ukazana - ter zimzelene pesmi Ne čakaj na maj, Nad mestom se dani, Moje orglice, Orion in še nekatere druge, ki so jih odpeli, so izžarevale njihovo ljubezen in veselje do petja. Še posebno lepo so zvenele tiste, ki so jih je z inštrumenti pospremili člani godalnega kvarteta Flažolet. Da pa občinstvo ni popolnoma odplavalo z valovi glasbe, je z izjemno bogato besedo poskrbela Mojca Kucler Dolinar. Ta je tekom prireditve z občinstvom delila misli in razmišljanja o času, življenju, poti, dobri volji in tradicji, ki jim je skupno to, da so vsak po svoje skrivnostni, da jih enkrat občutimo bolj, drugič manj. Prav vsak od obiskovalcev pa je tisti večer dobro občutil smejalne mišice, za kar je poskrbel Košnikov ata, Mito Trefalt, ki je z duhovitimi nasveti in modrostmi iz svojega življenja dodobra nasmejal polno dvorano kulturnega doma. Ob zaključku sta Magdalena Tehovnik, predsednica KUD Dolomiti Dobrova, in Anton Potočnik, predsednik ljubljanske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, vsem pevcem, ki MePZ Dolomiti Dobrova soustvarjajo že več let, podelila Gallusova priznanja in značke . Posebne zahvale in aplavza je bil deležen Borut Dolinar, ki zbor vodi že 20 let ter z njim dosega lepe uspehe in pohvale. Teh je prav gotovo dobil veliko tudi po koncu koncerta, saj je zbor pod njegovo taktirko tudi tokrat pokazal veliko lepega in ubranega petja. Petje pa se je nadaljevalo še dolgo v noč, tudi po koncu uradnega dela. Temu sta sledila druženje in pogostitev, ki so jo pripravile članice Aktiva kmečkih žena, za kar se jim slavljenci zahvaljujejo. Nadja Prosen Verbič 38 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 395., 2. julij 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Poklon Slovencem iz Argentine -nepozabna nedelja v Šentjoštu Dvorana Kulturnega doma Šentjošt je v nedeljo, 10. junija 2012, tako rekoč pokala po šivih, saj se je v njej zbralo več kot 400 obiskovalcev z vseh koncev Slovenje, od Koroške, Primorske, Ljubljane in Gorenjske do Dolenjske in Štajerske. Želeli so prisluhniti odličnemu petju članov zbora San Justo iz Argentine in njihova pričakovanja so se več kot izpolnila. Mešani pevski zbor San Justo, ki ga vodi prof. An-drejka Selan Vombergar, letos praznuje 40 let neprekinjenega delovanja in uspešno opravlja svoje pevsko poslanstvo. V njem sodeluje 40 pevcev. V prvem delu koncerta so se pevci in instrumentalisti predstavili z izborom slovenskih pesmi, v drugem delu pa so peli skladbe iz argentinske glasbene zakladnice, tudi znamenito Misa Criolla argentinskega skladatelja Ariela Ramireza. To je bil poslovilni koncert v nizu turneje po Slovenji, Koroški in Trstu. S stoječim in dolgim ploskanjem so poslušalci izrazili navdušenje nad izvajanim programom. Poleg pevske odličnosti je bil to tudi večer, ki je spregovoril o neverjetni moči, vztrajnosti, delu in odgovornosti že tretje generacije slovenskih priseljencev iz Argentine. Njihovi starši in stari starši so morali po letu 1945 zaradi maščevalnosti komunistov zapustiti domovino, da so si ohranili edino, kar jim je še ostalo - svoja življenja. Šli so na vse celine sveta in iz nič ustvarili pogoje za novo bivanje. Njihovi potomci so nas tokrat znova obiskali. Cvet, ki je pognal iz tolikšnega trpljenja, skozi trnje in bolečine, dehti danes v vsej svoji polnosti in lepoti ter stopa v svet kot znanilec slovenstva. Koncerta so se udeležili tudi evropska poslanca dr. Milan Zver in Lojze Peterle, poslanka državnega zbora Alenka Jeraj, nekdanja evropska ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar, nekdanji državni tožilec in predsednik Nove slovenske zaveze Anton Drobnič, urednik glasila Zaveza Justin Stanovnik, akademik Zorko Simčič, direktor Družine Tone Rode in mnogi drugi ugledni gosti. Koncert in sprejem Slovencev iz Argentine so pripravili Kulturno društvo Šentjošt, Rafaelova družba in Možinetova hiša Šentjošt. Polna dvorana poslušalcev je poklon delu, ustvarjanju in ljubezni Slovencev iz Argentine do slovenskega naroda in skrbi, da se slovenska kultura ohranja in prenaša na naslednje rodove. Ob njih se lahko mnogi Slovenci vprašamo, ali dovolj odgovorno gledamo na svoj narod. Dragi prijatelji iz Argentine - vedno ste dobrodošli v Slovenji in še posebej v Šentjoštu! Tudi vi ste dediči tega koščka sveta, pripada vam! Marta Keršič Kulturna in naravna podoba naše občine (3) Ostanki meje iz druge svetovne vojne na Grmadi Sončnega februarskega dne sem se napotila proti Grmadi. Sneg se je ponekod že poslavljal, posamezne zaplate pa so še belile naše polhograjsko pogorje. Spodnja steza na poti na Grmado je bila sem pa tja nekoliko pomrznjena, vrh se je pa iznad megličastega vznožja bleščal v soncu. Od daleč zagledam naključnega obiskovalca. Stoji, stoji; glavo ima sklonjeno, pogled uprt v tla. Dolgo se ne premakne. Čudno! Kaj neki mu je? Slabost? V spominu me prešine, da je menda treba skloniti glavo, kadar je človeku slabo. Pridem do njega. On pa tako razkrije vzrok svojega postanka: - Poglejte. Tu je šla meja med drugo svetovno vojno. Ta žica je še od takrat. Ta dan so mi misli med pohajanjem po zimski Grmadi begale po temnih straneh naše zgodovine. Meja, ki se je med drugo svetovno vojno ostro zarezala v Polhograjsko hribovje in ga razdelila na dvoje, je bila pravzaprav meja med Italijo in Nemčijo. Kronist s Črnega Vrha Josip Trobec nam v svoji kroniki (izdala Založba Modrijan, 2009), ki jo je začel pisati v letu 1896, končal pa star 82 let prav v letu 1941, tako opisuje: »Vsa jugoslovanska država je bila zasedena, Slovenia nekaj po Italijanih, nekaj od Nemcev, posebno po Gorenjskem so zasedli Nemci in tudi v Sko^i Loki. /.../ Zdaj v krajih, kjer je Nemec zasedel, ni nikjer nobenega duhovnika, pač pa bodo sedaj hodili v Polhov Gradec k sv. mašam, ker tam ima Italian zasedeno in tam je tako, kakor je bilo. (Opomba 168 dr. Mojce Šorn: Nacistični program, kako uničiti slovenski narod, je bil sestavljen iz več točk: ena izmed njih je določala množičen izgon Slovencev, predvideni so bili trie zaporedni valovi deportacij. Za takojšnjo izselitev so bili na Gorenjskem predvideni vodilni sloji slovenskega izobraženstva: duhovniki, profesorji učitelji oziroma vsi, ki so bili politično aktivni.) Dne 26. maja 1941 je umrla Martinšek Ana, po domače ta sta- ra Loščarica, 80 let stara, ktero je potem sam mežnar pokopal, ker že ni bilo več gospoda župnika. Pač pa jo je še gospod župnik prišel obhajat. Nov odstavek: Dne 1. junija so šli vsi k sv. maši v Polhov Gradec, kteri lahko hodijo. Tam je toliko Italijanov, da se ničesar ne dobi za kupiti. Nov odstavek: Od 10. junija ne puste Italijani, da bi mi črnovrški občani hodili k sv. maši v Polhov Gradec. /.../« Nazorni zapisi Josipa Trobca nakazujejo, kakšne težave vse je meja povzročila, zagotovo pa je zapisanih le del njih. Bodeča žica, kije označevala mejo, je delila Polhograjsko hribovje na nemški in italijanski del. Fotografirano februarja 2012. Foto: Milka Bokal. Ta meja pa je razdelila tudi slovenski narod. V Enciklopediji Slovenje je podatek, kje je potekala: »tekla /je/ od rapalske meje južno od Žirov, severno od Polhovega Gradca (poudarila M. B.) in Ljubljane, južno od Litje, južno od Save po dolenjskem gričevju /./ do reke Krke in na Gorjance.« Ostanki meje so po Pol-hograjski Grmadi še danes vidni. Milan Košir iz Črnega Vrha je to zgodovinsko temo obelodanil in o njej jeseni leta 2011 pripravil razstavo. Zbirka prikazanih zanimivosti se še izpopolnjuje. Mogoče pa je to zametek večje tematsko zamejene zbirke. Po do sedaj znanih podatkih ima Muzej novejše zgodovine v Ljubljani v svoji razstavljeni zbirki le en primerek, ki se nanaša na to temo (obmejno tablo z dimenzjami 42 cm x 76 cm). Bi bilo mogoče postaviti kje manjšo stalno razstavo? Veliko stvari se začne z majhnimi drobnimi koraki. Milka Bokal Pisane urice za otroke so zaživele Ideja, kako našim predšolskim otrokom krajšati čas, jih zabavati in jim omogočiti, da bi brezplačno ali pa z minimalnimi stroški spoznavali različne dejavnosti, je zaživela. Organizatorke smo vesele in hkrati ponosne na vse starše, ki so zamisel sprejeli in jo širijo dalje. Še naprej si bomo prizadevale, da bi projekt postal stalnica in bi otroci v našem kraju dobili svoje stalno mesto, da bi jim skupaj s starši ponudili bogato izbiro dejavnosti, si med seboj pomagali pri vzgoji ter skrbeli za kakovostno in pestro otroštvo, kar pomeni, da bi otrokom posvetili svoj čas, jih naučili živeti v naravi in za naravo, v zdravem okolju, z gibanjem, ustvarjanjem in skupinskimi igrami. To je naše poslanstvo. Pravzaprav bomo am-basadorke vseh otrok v naši občini. Še bolj se bomo trudile za tiste, ki so socialno ali zdravstveno ogroženi. Trudile se bomo, da bodo otroci dobili mesta v vrtcih, za igrala, ki jih je trenutno premalo, saj je igrišče na Dobrovi samo v vrtcu, ter za zdravo in varno okolje. Marca smo pripravile prve brezplačne Pisane urice v Športni dvorani Dobrova. Otroci so se preizkusili na poganjalčkih, igrali so se in skakali po blazinah, se skrivali v hišicah iz kartona, jahali konjička ter si podajali balone in žoge. Organizatorke smo vesele, ko vidimo nasmejane otroške obraze. Najbolj nas razveseli, da se otroci po vsakih Pisanih uricah že veselijo naslednjih. To je za nas največja motivacija. Tako smo do zdaj pripravile že kar nekaj Pisanih uric. Največ je bilo športnih, saj danes otroci najbolj potrebujejo prav gibanje in se s tem tudi najbolj sprostijo, zabavajo ter porabijo vso odvečno energijo. Ob poligonih, ki jih je pripravila mamica Nina Penko, športna pedagoginja, so uživali do onemoglosti. Prav tako so uživali v športnih uricah v OK Fit Centru, ki sta jih pripravili Urša Peklaj in Karin Veber. Očka malega Gabriela, Štefan, jim je igral na harmoniko, Maja in Tanja pa sta poskrbeli, da se je plesalo in pelo. Skupaj smo se pripravljali tudi na praznik, veliko noč. Otroci so si ogledali lutkovno predstavo ter na ustvarjalni delavnici z naprstnimi barvami ustvarili čudovite pirhe in velikonočne zajčke. Ker so bili zelo pridni, jih je obiskal velikonočni zajček (Peter Volf, Zojin očka) in jim pripravil presenečenje. Male ustvarjalce je peljal v šolsko avlo, kjer jim je v hišice in grmičke skril čokoladna jajčka. Razdelil jim je košarice, v katere so nabrali najdena jajčka. Za nagrado jim je razdelil pisanke in jih povabil na ples. Naši mali pisančki so imeli tudi prvo zabavno šolo. Spoznali so, kako pomembna je varnost v prometu. S pomočjo avtošole AMZS, Zavarovalnice Triglav in Policijske postaje Ljubljana Center smo privabile ogromno otrok in njihovih staršev. Otroci so najprej poslušali poučno pravljico Nana in Bine v prometu. Ob branju so se skupaj z Nano in Binetom naučili, kako in kje se pravilno prečka cesta, po kateri strani ceste hodimo, na kaj smo pri tem pozorni in kakšna je varnost v avtomobilu. Na zabaven način, ob plesu in zvokih, so lahko otroci spoznavali različne udeležence v prometu, od kolesarjev in motoristov do voznikov avtomobila, ladje, vlaka in letala. Skupaj smo prečkali nekaj prehodov za pešče, nato pa sta nas obiskala policist Leon (očka Loti, Nika in Taia) in njegova sodelavka. Otrokom sta pokazala svoji uniformi in pripomočke ter jih spremljala ob poligonu s poganjalčki. Na koncu so si mali nadobudneži skupaj s policistoma ogledali policijski avto in preizkusili policijsko sireno. Direktor avtošole AMZS Ljubljana Ferdo Abraham je poskrbel, da so se poučno zabavali tudi starši. S simulatorjem skuterja so preizkušali svoje sposobnosti, nato pa skupaj z otroki tekmovali v varni vožnji, pri čemer jih je ocenil inštruktor v avto-šoli AMZS in jih na koncu tudi nagradil. Dal jim je kar nekaj pomembnih nasvetov za varno vožnjo in razdelil koristne zloženke. Organizatorke smo tudi same pripravile zloženko o tem, kako se starši lahko lotimo vzgoje varnosti v prometu, na kaj moramo biti pri tem pozorni in kako otroka naučimo, da poskrbi za svojo varnost, kadar je udeleženec prometa. Otroci so dobili tudi veliko daril, ki so nam jih prispevali AMZS avtošola Ljubljana, Zavarovalnica Triglav in Policijska postaja Ljubljana Center. Poskrbeli so, da bodo naši otroci v prometu varni z raznimi pripomočki in da se bodo doma ob pobarvankah ne le zabavali, ampak tudi nekaj naučili. Ob tej priložnosti se za pomoč in neverjetno hiter odziv vsem sodelujočim iskreno zahvaljujemo. Zelo si želimo vnovičnega sodelovanja. Morda ponovimo prometno Pisano urico, saj je varnost v prometu za vse nas izjemno pomembna. Prihaja poletje in na željo staršev in otrok bomo delo nadaljevali ter pripravljali športne, glasbene, plesne in ustvarjalne Pisane urice. Obeta se nam prilagojeni tečaj rolanja za starše in pisančke. Čaka nas tudi piknik, ki bo nekakšen zaključek pred dopusti in pozdrav morju, ki razveseljuje nas, starše, seveda pa še posebno naše pisančke. Po oddihu bomo Maja, Darja, Karin, Saša, Tanja, Tina in Minea pošteno zavihale rokave. Odprle bomo društvo ter naredile spletno stran, kjer bomo predstavile delo in povabile še več staršev k sodelovanju. Poskrbele bomo, da bodo imeli naši pisančki na voljo bogato izbiro dejavnosti in da jim bomo skupaj krajšali čas brez stroškov ali pa z res minimalnimi prispevki. Ob tej priložnosti bi se rade zahvalile vsem, ki so nam že nudili pomoč, in upamo, da bomo tako sodelovali še naprej. Hvala torej Občini Dobrova - Polhov Gradec in gospe Simoni Ko-strevc, ki nam je uredila nekaj obiskov Športne dvorane Dobrova, ravnatelju Viljemu Kovačiču, ki nam je omogočil uporabo šolskih prostorov, in Katarini Oven iz OK Fit Centra na Dobrovi prav tako za prostor. Če nam lahko pomagate in sodelujete na kakršenkoli način, se vam že vnaprej zahvaljujemo. 2. julij 2012, 395. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 39 Sprejem zlatih gasilcev V soboto, 26. maja, smo v Polhovem Gradcu s ponosom in navdušenjem pričakali avtobus gasilcev in gasilk, udeležencev državnega tekmovanja v gasil-sko-športnih disciplinah za člane in starejše gasilce, ki je potekalo na mestnem stadionu v Velenju. V kategoriji članov A je PGD Šentjošt z odlično izvedbo vaj ugnal vso konkurenco in iz rok predsednika Republike Slovenje Danila Türka prejel pokal in zlate medalje. Šentjoščani so se s tem uvrstili na kvalifikacije za gasilsko olimpijado, ki bo potekala naslednje leto. Na državnem tekmovanju so nastopile še članice A PGD Zalog, ki so zasedle 37. mesto, člani B PGD Šentjošt, ki so dosegli 29. mesto, ter članice B PGD Šentjošt, ki so se uvrstile na 32. mesto. Devetčlanski ekipi Šentjoščanov, ki trenira pod mentorstvom Matjaža Tominca, je za udeležbo na zadnji gasilski olimpijadi leta 2009 zmanjkalo zelo malo. Uvrstili so se na kvalifikacije, kjer so zasedli osmo mesto, to pa jim ni zagotovilo vstopnice za nadaljnje tekmovanje na gasilski olimpijadi. Zato je njihova želja po udeležbi na gasilski olimpijadi, ki bo potekala od 14. do 21. julija 2013 v mestu Mulhouse v Franciji, toliko večja. Fantje dobro vedo, kako intenzivno in trdo bodo morali delati oziroma trenirati preostanek letošnjega leta, da bodo spomladi res karseda najbolje pripravljeni na kvalifikacije, kjer se bodo pomerili v vaji z motorno brizgalno, štafeti 8 x 50 metrov in razvrščanju. Tudi iz tega razloga se redno udeležujejo pokalnih tekmovanj, kjer se merijo v podobnih disciplinah; ta potekajo vse leto po vsej Sloveniji. Treba se je truditi, saj k izpolnitvi njihovega cilja in hkrati želje po udeležbi na gasilski olimpijadi vodi le uvrstitev med prve tri v svoji kategoriji na kvalifikacijah. Zlatim gasilcem so po uspehu na državnem tekmovanju domačini v Polhovem Gradcu pripravili manjši sprejem, kjer jih je počakal in jim čestital tudi župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar. Na sprejemu pa sta bila navzoča tudi predsednik in poveljnik GZ Dolomiti Marjan Peklaj in Jože Kožuh, ki sta fantom zaželela veliko volje pri urjenju in uspeha na kvalifikacijah. Tem željam se pridružujemo vsi, ki jim želimo, da se jim naslednje leto izpolnijo zastavljeni cilji. Nadja Prosen Verbič Praznik sv. Florjana letos že petič v Podsmreki Gasilci iz Podsmreke smo letos v petek, 4. maja, praznovali sv. Florjana. Kot vedno smo povabili gasilce sosednjih društev iz PGD Dobrova, PGD Hruševo, PGD Brezje, PGD Kozarje in narodne noše. V lepem sončnem petkovem poznem popoldnevu ob 18.30 smo se gasilci in narodne noše zbrali pred gasilskim domom. V sprevodu, ki ga je vodil GČ Janez Kristan, smo odšli v cerkev sv. Martina. Duhovnik je mašo daroval našemu zavetniku sv. Florjanu in nam gasilcem, da bi nas zavetnik obvaroval nesreče v službi ljudstvu na pomoč. Gasilci iz Podsmreke se obenem lepo zahvaljujemo vsem prisotnim gasilcem, narodnim nošam, fantovskemu pevskemu zboru z Dobrove in pritrkovalcem z Brezovice, ki ste si vzeli čas, da ste skupaj z nami v lepem številu proslavili dan sv. Florjana. Poleg tega se zahvaljujemo tudi krajanom in posebno gospodinjam, ki ste pripravile pogostitev za udeležence v gasilskem domu, kjer smo imeli po končani maši lepo druženje. Za PGD Podsmreka Janez Kušar Gasilski družinski piknik sektorja Polhov Gradec na Lovrencu Na enem izmed sestankov sektorja Polhov Gradec se je pojavila zamisel o organizaciji gasilskega družinskega piknika na Lovrencu. Ideja je zorela in 20. maja je napočil dan, ko so se vsi družinski člani odpravili na pohod na Lovrenc. Pohoda in piknika se je udeležilo skupno okoli sto ljudi iz treh društev - PGD Polhov Gradec, PGD Dvor in PGD Črni Vrh. Proti Lovrencu sta se odpravili dve skupini. Nekateri so odšli skupaj iz čebelarskega doma, drugi iz Praproč, nekaj pa jih je ubralo individualne poti. Pohodniki so se zbrali pri cerkvici. Po spustu proti domačiji Logar je poveljnik PGD Polhov Gradec Damjan Plestenjak predstavil njihovo novo vozilo za gozdne požare (GV-GP1) in opremo, ki je v njem. Vozilo ni namenjeno le posredovanju ob gozdnih požarih, temveč tudi posredovanju ob prometnih nesrečah; v njem je tudi nekaj opreme za prvo pomoč. Po koncu strokovnega dela sta sledili skupno kosilo (golaž) in izmenjavanje mnenj. Najmlajši so si pripravili priložnostno nogometno igrišče in uživali v najpopularnejši postranski igri na svetu. Kot je dejal poveljnik GZ Dolomiti Jože Kožuh, je lepo, Predstavitev novega vozila GV-GP1 [foto: Klemen Zibelnik] da so se vabilu odzvale tudi dekleta in žene gasilcev, saj je tako piknik postal družinski v pravem pomenu besede. Klemen Zibelnik Gasilska veselica na Dobrovi V začetku junja smo po dolgem času tudi na Dobrovi dočakali gasilsko veselico, ki je trajala dolgo v noč. Z navdušenjem so jo pripravili dobrovski gasilci, ki so s skupnimi močmi omogočili pester glasbeni program Ansambla Čepon. Ta je mlade in stare razgrel in vabil na plesišče. Čeprav se je vreme ves dan kislo držalo, je le vzdržalo, tako da so proti večeru na prizorišče dogajanja posijali tudi sončni žarki. Mladi gasilci so med obiskovalci veselo prodajali srečke srečelova, za katerega so zbrali več kot 1.500 nagrad. Velja poudariti, da je bila prav vsaka srečka dobitna. Na fotografiji: Številna udeležba na gasilski veselici PGD Zalog praznuje 60-let delovanja Leto 1952 je začetek zgodbe za Prostovoljno gasilsko društvo Zalog. Letošnjega 10. junija je bilo v Zalogu še posebej slovesno, praznično in predvsem veselo. Obeležili smo 60. obletnico delovanja našega društva. Gasilski dom pa je dobil novo podobo sv. Florjana, ki odslej varuje gasilski dom in krajane te okolice. Priprave na dogodek so zahtevale veliko število sodelujočih, ki so s svojim prostovoljnim delom, z idejami, načrti in organizacijo, le-te spravili v okvir prazničnega dogajanja. Okroglo obletnico smo otvorili s slavnostno sejo občnega zbora, ki je bila v dvorani gasilskega doma Zalog, v petek, 8. junija. Seje so se udeležili vabljeni gostje in predstavniki sosednjih gasilskih društev, predstavnik gasilske zveze Slovenje in poveljnik regije I., g. Iztok Zajc ter Gasilske zveze Dolomiti, poveljnik g. Jože Kožuh in g. Franc Maček, ter župan občine Dobrova Polhov Gradec, g. Franc Setnikar in domači gasilci. Program so s svojimi točkami popestrili pevci Turističnega društva Briše, katerim so se pridružili naši nadebudni gasilci-pionirji, prav tako s svojim pevskim nastopom. V nadaljevanju smo v sliki in besedi predstavili dogodke društva. Dogodki povzeti iz zaprašenih listin našega društva pričajo, da je društvo imelo vzpone in padce, da je vsako obdobje prineslo kaj novega, predvsem pa je bil vsak korak napredek na poti do uspehov in razvoja društva, na katerega smo danes lahko ponosni. V nedeljo se je vrvež okrog gasilskega doma začel že zgodaj. Po naporni deževni soboti, je zjutraj posijalo sonce, ki je na srečo vztrajalo ves dan. Ob 15. uri se je skozi Zalog vila slavnostna gasilska parada, ki jo je spremljala godba Dobrova - Polhov Gradec, nato pa je s slovensko himno domača pevka Janja Janša, otvorila program nedeljskega praznovanja. K dobri volji in veselemu razpoloženju so s svojim nastopom prispevali tudi plesalci Folklorne skupine Židan parazol. Vodil jih je Gregor Čuden, v vlogi hudomušnega predsednika prostovoljnega gasilskega društva »Sesalni vod.« Branje kronike njihovega društva nas ni pustilo ravnodušne. .. Člani Prostovoljnega gasilskega društva smo veseli, da smo na proslavi s strani govornikov, slišali marsikatero vzpodbudno besedo. Predsednica Urška Jankovec je v svojem nagovoru poudarila, da časi začetkov našega društva niso bili lahki, je pa bil občutek solidarnosti in sočutja dovolj močan, da so se gasilci v Zalogu zbrali in začeli pot tega društva. Z nekaj malega gasilske opreme in z zasilnim lesenim gasilskim domom so nadaljevali in se trudili po svojih najboljših močeh in zmožnostih. Zagotovo pa se je v osemdesetih in devetdesetih začelo obdobje uresničevanja ideje po primernem in urejenem gasilskem domu. Gradnja se je ob pomoči gasilcev in krajanov začela leta 1990, trajala pa je vse do danes, ko so večje gradbene investicije zaključene, potrebna je le še asfaltna preobleka okolice doma. Da bi dela zmanjkalo se ni bati. Društvo živi, če je aktivno, za kar se v Prostovoljnem gasilskem društvu trudimo, in skušamo v svoje dejavnosti vključiti čim širši krog ljudi. Skozi čas se je pokazalo, da so gasilci v krajih kot je naš, nemalokrat središče dogajanja in središče povezovanja ljudi med seboj. Pred zaključkom uradnega dela in podelitvijo priznanj našim stalnim sponzorjem, donatorjem ter ostalim podpornikom društva, pa je župnik g. Bogdan Oražem blagoslovil še podobo sv. Florjana, ki je sedaj dopolnil in izpolnil podobo gasilskega doma. Sledila je še tradicionalna gasilska veselica. Zaplesali in zavrteli smo se ob zvokih razigranega ansambla Pogum, otroci pa so se družili s Piko Nogavičko v otroškem kotičku, nedeljsko popoldne je tako minilo v prijetnem razpoloženju. Izrečemo lahko le še iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali, sodelovali in nas vzpodbujali, da bo 60. obletnica našega društva ostala v lepem spominu. Za PGD Zalog, Ana Oblak 40 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 395., 2. julij 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Ustanovljena ekipa civilne V V* g g 1 • v v • zaščite za tehnično reševanje Pod vodstvom poveljnika civilne zaščite Francija Koprivca je izobraževanje začela ekipa za tehnično reševanje. Na dopis, ki je bil posredovan društvom na območju Polhovega Gradca, so se odzvali le PGD Dvor in PGD Polhov Gradec ter en krajan. Izoblikovala se je ekipa desetih članov, ki bo civilni zaščiti na voljo v primeru potreb po tehničnem reševanju. Mentorja ekipe sta Damjan Plestenjak in Marko Zibelnik. Prvo srečanje, ki je potekalo v četrtek, 17. maja, v Polhovem Gradcu, je bilo namenjeno izobraževanju o vrvni tehniki. Poveljnik PGD Dvor Marko Zibelnik, ki se je o tej tematiki izobraževal na raznih tečajih, je prek prezentacije predstavil osnovne zakonitosti vrvne tehnike. Pri delu z vrvno tehniko je najpomembnejše, da dobro poznamo vse sestavne dele in njihovo pravilno uporabo. Glavni poudarek je na pravilu, da najprej zavarujemo sebe in nato preidemo na reševanje ponesrečenca. Na splošno opremo delimo na tisto, ki je narejena iz umetnih snovi (vrvi, pasovi idr.), in tisto, ki je narejena iz kovine (vponke, zavore, prižeme idr.). Obstajata dve vrsti vrvi - statične in dinamične. Ločimo jih že po videzu, glavna razlika pa je v namenu uporabe in raztegljivosti (statične do 5 %, dinamične do 12 %). Pri reševanju uporabljamo različne vrste pasov (pozicijske, sedežne, varovalne, kombinirane), odvisno od namena uporabe. Pri vrvni tehniki je pomembno tudi škripčevje, saj s pravilno namestitvijo škripcev bistveno zmanjšamo silo, s katero moramo dvigovati bremena. Ob prezentaciji so si člani ekipe ogledali najpogosteje uporabljene sisteme in izračunali, s kakšno silo je treba dvigniti breme oziroma poškodovanca. Zadnji del izobraževanja je bil namenjen praktičnemu delu. Vrvne tehnike si brez vozlov ni mogoče predstavljati, zato so se člani ekipe civilne zaščite naučili osnovnih vozlov, to so bi-čev (jamborski) vozel, polbičev vozel, osmica, vpletena osmina in enojna reševalna zanka. Klemen Zibelnik Zaščitno-reševalna vaja Dobrova 2012 Dobrova je bila v soboto, 2. junja, v obsednem stanju. Huda prometna nesreča v naselju je imela številne posledice: prevr-njeni osebni avtomobil je zagorel, potniki so se poškodovali, plameni avtomobilskega požara pa so zajeli bližnji objekt in potrebno je bilo reševanje ponesrečencev iz objekta. Vse to se seveda v resnici ni zgodilo. Bila je zgolj simulacija, na podlagi katere se je izvedla zaščitno-reševalna vaja, ena od največjih občinskih zaščitno-reševalnih vaj doslej. Njen namen je bil preveriti odzivnost, pripravljenost in usposobljenost enot, ki sodelujejo v občinskem zaščitno-reševalnem sistemu, preverjanje sistema obveščanja in aktiviranja pripadnikov za-ščitno-reševalnih enot, stanja organiziranosti, opremljenosti in usklajenosti pri reševanju. Aktivnosti so se začele popoldne. Prva nesreča se je »zgodila« ob 17. uri na cesti proti zgornji šoli, po domače pri Gregorju, kjer so sodelujoči posredovali pri gašenju in reševanju ob avtomobilski prometni nesreči. Za prebivalce, ki so si vajo ogledali v velikem številu, je bilo med najzanimivejšimi zagotovo reševanje ob prometni nezgodi avtomobila. Istočasno je potekalo reševanje ponesrečencev v požaru stanovanjskega objekta, ki je zagorel zaradi ognja ob prometni nesreči. Ob koncu vaje je bil čas za prve ocene in postroj vseh enot, ki so sodelovale v vaji. Vse ekipe so svoje delo dobro opravile in se izkazale. TT 11*1* v« /--t« M v v« , 1 v« • Usposobljena ekipa prve pomoči Civilne zaščite v občini V soboto, 9. junja, se je v Mengšu odvjalo že 17. regjsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki so ga organizirali izpostava URSZR Ljubljana, Območno združenje Rdečega križa Domžale in Občina Mengeš. Ekipe prve pomoči so na tekmovanju svoje znanje iz reševanja in oskrbe poškodb ponesrečencev pokazale ob realistično prikazanih različnih nesrečah, ki nas lahko prizadenejo. V Mengšu so pripravili osem delovnih mest v obliki realističnih ponazoritev nesreč: prometne nesreče, ropa banke, nesreče z ognjem na zabavi, nesreče kolesarjev v naravi, pretepa in drugih. Na vsakem mestu so ponazorili tudi možne poškodbe ljudi - opekline, nezavest, zlome in podobno. Posamezna ekipa je imela 10 minut časa za oskrbo in evakuacijo od treh do petih poškodovancev, na enem od delovišč pa so lahko ekipe pokazale tudi poznavanje uporabe defibrilatorja. Občina Dobrova - Polhov Gradec je na tekmovanje napotila dve ekipi prostovoljcev iz Polhovega Gradca, Podsmreke, Brezja, Šentjošta in z Dobrove. Vodja ekipe ima nalogo usmerjati celotno ekipo. Prvo ekipo je uspešno vodil Andrej Piskač, drugo pa še uspešneje Gregor Peklaj. Vodja člane ekipe razporeja k posameznim poškodovancem ter določi triažo in eva-kuacjo. Obe ekipi so sestavljali Urška Kristan, Mojca Rotar, Patricja Dujmovič, Matjaž Kralj, Ivanka Založnik, Marko Do-linar, Rok Herič, Tadeja Janša, Slavka Smrtnik, Amalija Oblak, Gregor Zibelnik in Samo Piskač. Zadnja dva sta imela nalogo, da najprej pregledata teren, nato poiščeta vse poškodovance in preverita, ali je zanje in za ekipo varno, potem pa sta preostalim pomagala pri nudenju prve pomoči. Obe ekipi pa sta se na tekmovanju uspešno odrezali. Med udeleženimi 16 ekipami se je prva uvrstila na 12. mesto, medtem ko je druga zasedla šesto mesto. Prvouvrščena ekipa na regijskem preverjanju znanja bo jeseni sodelovala na državnem preverjanju usposobljenosti. Delo je bilo zanimivo in poučno, kar je udeleženima ekipama prišlo prav pri pridobivanju praktičnega znanja o iskanju pogrešanih in nudenju prve pomoči. Obe sta svoje delo opravili odlično. Slikarska kolonija Osnovna šola Polhov Gradec se je odzvala povabilu Turistične zveze Dolomiti, da bi skupaj organizirali slikarsko kolonijo za učence osnovne šole. Dogovorjen datum je bil 6. junij. Iz vsakega razreda je bilo izbranih nekaj učencev in skupaj z učiteljico so odšli do Polhograjske graščine. Tam so bili učenci razdeljeni v tri skupine: prva je ostala v grajskem parku, druga je odšla pod graščino k reki Božni, tretja, v kateri so bili najmlajši učenci, pa k gostilni Pograjski dom. Učiteljica, gospa Zalokar, je učencem dala napotke, oni pa so si izbrali motiv, ki jim je bil najbliže. Po končanem risanju, okoli 12. ure, so se vsi učenci zbrali pri Polhograjski graščini, kjer so pri vodnjaku razstavili svoje izdelke. Izkazalo se je, da je med učenci veliko nadarjenih, marsikatero risbo bi namreč lahko postavili ob bok kakemu znanemu slikarskemu delu. Ker je konec šolskega leta in ker poletni čas ni najprimernejši za razstave, so dela začasno shranili v šoli. Predvidena razstava bo v začetku naslednjega šolskega leta v Polhograjski graščini na enem od dogodkov, na katerem bo sodelovala osnovna šola oz. Turistična zveza Dolomiti. Poleg učencev in učiteljev sta pri organizaciji sodelovala tudi Marjan Plestenjak, predsednik Turistične zveze Dolomiti, ki je za vse sodelujoče organiziral malico, in Vili Koprivec, tajnik Turističnega društva Polhov Gradec. Slikarska kolonija je uspela, tudi po zaslugi lepega vremena. Turistična zveza Dolomiti si v prihodnje še naprej želi sodelovati z osnovno šolo na področjih turizma, pohodništva in drugih dejavnosti. Turistična zveza Dolomiti Sprejemanje novega razvojnega programa Občine Dobrova -Polhov Gradec Razvojna vizija občine je postati občina z razvitim podeželjem z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja in varovanja okolja. Svetniki so konec aprila na 12. redni seji s prvo obravnavo potrdili predlog Razvojnega programa občine v obdobju 2012-2022. Predlog razvojnega programa je sestavljen na način, ki obravnava podrobno obravnavo obstoječega stanja in predlog nadaljnjega razvoja. Glavni cilj razvoja občine je, da življenje in standard v občini ostaneta najmanj taka, kakršna sta, oziroma se izboljšata. Predlog razvojnega programa je sestavljen kot usmeritev, kako naj bi se občina v prihodnjih letih razvijala. Med izdelavo razvojnega programa se je izoblikovala vizija, ki sledi razvojnim priložnostim in potrebam občine: Razvojna vizija občine je postati občina z razvitim podeželjem z upoš- tevanjem načel trajnostnega razvoja in varovanja okolja. Program opredeljuje tri prioritetna področja: • infrastruktura in prostor s štirimi razvojnimi področji • razvoj človeških virov s šestimi razvojnimi področji • razvoj podeželja s tremi razvojnimi področji Razvojni program Občine Dobrova - Polhov Gradec za obdobje od leta 2012 do 2022 je osnovni programski dokument na občinski ravni, določa razvojne prioritete, področja, ukrepe in programe ter je usklajen z veljavnimi nadrejenimi programi: • Strategija razvoja Slovenje • Program reform za izvajanje lizbonske strategije v Slovenji • Program razvoja podeželja 2007-2013 • Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije 2007-2013 (RRP) • Lokalna razvojna strategija za območje lokalne akcijske skupine »Barje z zaledjem« Prioritetni projekti so oblikovani na podlagi že sprejetih projektov za proračunsko leto in tistih, ki so nujno potrebni za razvoj posameznih krajev in občine. Predlagane razvojne programe morajo obravnavati še vsi odbori in krajevne skupnosti. Hkrati občinska uprava in svet vse krajane vabita k predložitvi konstruktivnih predlogov, ki naj jih naslovijo na pristojne krajevne skupnosti. S predlaganim razvojnim programom občina stremi k razvoju celotne občine v smeri, kot jo želimo videti v naslednjih desetih letih na kateremkoli področju. 2. juli 2012, 395. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 41 Zmagovalci letošnjega turnirja Fejst fantje in osvojeno drugo mesto Vigi vigi Cup 2012 V soboto, 9. junija, in nedeljo, 10. junija, se je na igrišču OŠ Polhov Gradec odvijal Vigi vigi Cup. Turnir že 27. leto zapored organizira ŠRD Polhov Gradec. Osem ekip se je dva dni potegovalo za pokal vigi vigi, naslov pa je že drugič ubranila dobrovska ekipa KMŠ, ki jo sestavljajo predvsem nogometaši domačega Nogometnega društva Dolomiti. Drugo mesto je osvojila domača ekipa Fejst fantje iz Polhovega Gradca, tretje pa je pripadlo športnemu društvu Setnik. Vsem fantom iskrene čestitke za dosežene rezultate in še obilico uspešnih turnirjev! Medalje in pokale sta delila župan občine Franc Setnikar in Matjaž Jakopič, vodja sektorja mladih pri NZS. Zmagovalna članska ekipa NK Dolomiti, ki je z vztrajnostjo in trudom dosegla uvrstitev v višjo ligo. Dan Dolomitov V soboto, 16. junija, so športniki Dolomitov že tretjič praznovali ob Dnevu Dolomitov. Namen prireditve je druženje vseh članov in simpatizerjev Nogometnega kluba Dolomiti pa tudi predstavitev delovanja kluba širši lokalni skupnosti. Organizatorji lahko za letošnjo prireditev brez zadrege trdijo, da je bila najboljša do zdaj ter da je zadovoljila različne okuse in zahteve. Bilo je veliko nogometa, zaba- ve in druženja. Za organizacijo turnirjev U-8 in U-10 so prireditelji od trenerjev, staršev in drugih navzočih prejeli veliko priznanj. Vse skupaj je na koncu popestrilo dogajanje ob podelitvi pokala članski ekipi NK Dolomiti za osvojeno 1. mesto v MNZ-ligi in prestop v višji rang tekmovanja. Z odličnim nastopom nas je nagradil Ivan Hudnik, zabava pa je nato stekla ter tekla in tekla ... Na mednarodnem turnirju so nastopile naslednje ekipe: NK Dragomer, NK Dren, NK Ilirija 1911, NK Svoboda Ljubljana, NK Črnuče, FC SAK (Avstrija), FC San Sergio (Italija) in seveda naši fantje iz NK Junior in NK Dolomiti. Na turnirju U-8 je ekipa NK Junior osvojila odlično drugo mesto, NK Dolomiti pa na turnirju U-10 odlično tretje mesto. Mlade nogometaše je prišel pozdravit tudi selektor nogometne reprezentance Slovenje Sla-viša Stojanovič. Le odločiti se moraš Nova telovadnica v Polhovem Gradcu je velika pridobitev za kraj in okolico. Prostora za vadbo, treninge in razvedrilo je več kot dovolj. Žene DU Polhov Gradec so se odločile, da to izkoristijo. Malo je bilo sicer pregovarjanja in prepričevanja, vendar dvajset kandidatk za redno vadbo je za začetek bilo več kot lepo število. Poiskati smo morali še vaditeljico in imeli smo srečo. Vadbo je bila pripravljena prevzeti domačinka Katja Zibelnik iz Hrastenic. Tako so se od marca do konca maja žene družile vsak četrtek zvečer. Vaditeljica je ob koncu dejala: »Zadovoljna sem, vedno je bolje, le blazin ne marajo. Vesela sem, da sem sprejela izziv, čeprav s starejšimi nimam izkušenj.« In kaj pravijo žene same? Bila sem pridna, le enkrat sem manjkala. Roke in noge me ne boljo več, odkar hodim k telovadbi. Ni mi žal, da sem se odločila, počutim se bolje. Potrebna je koncentracija, kdaj leva, kdaj desna ... Odločile so se, da oktobra nadaljujejo z vadbo. Vse, ki mislite, da bi vam telovadba koristila, se jim pridružite. H. Kuclar Izlet v Sarajevo in Mostar 21. maja smo se upokojenci Društva Dobrova podali na dvodnevni izlet v Sarajevo in Mostar. Vozili smo se ponoči. Prvi postanek smo imeli na Čatežu, nato pa pot nadaljevali mimo Zagreba in prestopili mejo Bosne in Hercegovine v Slavonskem Brodu. Pot nas je vodila ob reki Bosni do Žepč, kjer smo popili prvo jutranjo kavo, nadaljevali do Zenice in naprej do Sarajeva, prestolnice Bosne in Hercegovine. Ogledali smo si izvir reke Bosne in se sprehodili po lepo urejenem parku. Poleg našega vodnika nas je po mestu Sarajevu vodila lokalna vodička g. Jadranka. Obiskali smo kraj, kjer je bil ustreljen naš novinar Mladine IVO STANDEKER, in ob spominski plošči prižgali sveče. Sledil je avtobusni ogled mesta in znamenitosti. Sprehodili smo se po versko pisanem predelu Baščaršije. Na manj kot enem kvadratnem kilometru najdemo pravoslavno, krščansko, židovsko, evangeličansko in islamsko cerkev.Vstopili smo v džamijo in katedralo, se sprehodili mimo mesta, kjer je bilo prizorišče atentata na habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Na Baščaršiji smo pojedli čevapčiče, popili pravo turško kahvo, se sprehodili mimo obrtniških trgovinic s spominki, po katerih slovi Baščarši-ja in z njo Sarajevo. Popoldne smo se odpeljali do visoke poslovne stavbe AVAZ. V višino meri 175 m in ima 36 nadstropij, restavracijo in razgledni stolp, od koder smo si ogledali Sarajevo z okolico. Pozno popoldne smo se odpravili v hotel v predmestju, kjer smo imeli večerjo ž živo glasbo in tam tudi prenočili. Naslednji dan, po zajtrku, smo se odpravili proti Mostarju mimo jezera in kraja Jablanica. Ustavili smo se ob spomeniku in znamenitem mostu, ki je povezan z zgodovinsko bitko partizanov na reki Neretvi, ko so reševali svoje ranjence. Nato smo vožnjo nadaljevali do Mostarja po slikovitem kanjonu reke Neretve v Mostarsko kotlino. Sprehodili smo se do starega dela mesta po mogočnem kamnitem mostu in si ogledali znamenitosti z lokalno vodičko Anelo. Sledil je ogled turške hiše. V njej smo ob razlagi spoznali življenje v mestu in deželi v času turških obleganj. Imeli smo tudi nekaj prostega časa za nakupe. Popoldan smo pot nadaljevali do kraja Počitelj, zadnjega kraja v muslimanskem predelu, kjer smo imeli kosilo. Zapravili smo tudi zadnje marke za češnje in fige iz doline Neretve. Pot nas je vodila prek Čapljine do bosanske- ga mejnega prehoda Crveni grm proti Splitu. Nato smo se vozili po novi avtocesti do postajališča Krka in nato proti Slovenji. Domov smo prispeli utrujeni in polni lepih vtisov, čeprav smo se vrnili v poznih nočnih urah. Anica Tomšič 6. Vesnin ples Mineva že šesto leto od tragičnega slovesa ene izmed plesalk plesnega društva Panorama. Zaključno produkcijo plesalcev plesnega kluba Forma in Panorame Nataša Potočnik vsako leto posveti spominu na Vesno Dobnikar, in tako je bilo tudi tokrat. Plesalci plesnega kluba Forma in Panorame letos zaključujejo že drugo skupno leto. Zadovoljni z osvojenimi plesnimi koraki in vsemi nepozabnimi trenutki tako na treningih kot na minulih nastopih in tekmovanjih so se še zadnjič predstavili najboljšemu občinstvu, svojim najbližjim, ki jih spodbujajo in podpirajo na plesni poti. V 25 plesnih nastopih so se predstavile vse starostne skupine, in sicer v vseh zvrsteh, od hip hopa in breaka do stepa in jazz baleta. Koreo- grafijo je v celoti pripravila Nataša Potočnik, ki so ji na pomoč priskočili Žan Jeršin (hip hop), Jan Marolt (hip hop mlajši), Jadran Živkovic (step) in Filip Kržišnik (break). Med plesnimi skupinami so svoje točke predstavile tudi rekreativna skupina, ki je na državnem prvenstvu show formacij osvojila 2. mesto, mlajša ekipa plesalcev stepa, ki je na državnem prvenstvu v stepu (pari mladinci) dosegla tretje mesto, državni prvaki v malih step skupinah - step tekmovalna mala skupina, rekreativna skupina državnih prvakov v malih skupinah (člani), državni prvakinji v step parih in članska tekmovalna skupina, ki je osvojila 3. mesto na državnem prvenstvu show članskih formacij. Celotna plesna produkcija je bila zasnovana pod naslovom Obuti maček, ta zgodba pa je med seboj povezovala vse plesne nastope. 42 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova LJ> ŠJ - Polhov Gradec 395., 2. juli 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Odprtje prenovljenega igrišča pri OŠ Črni Vrh V petek, 8. junja, so pri šoli na Črnem Vrhu uradno odprli prenovljeno igrišče. Srečanja so se poleg otrok in staršev udeležili tudi učitelji in ravnateljica, nekateri člani občinskega sveta ter župan Franc Setnikar. H) ■ m r Nasmehi in veselje na obrazih otrok so bili dokaz, da nova pridobitev v občini verjetno skoraj nikoli ne bo samevala. Prenovljeno igrišče je bogatejše za nova, sodobna in varna igrala. Z odprtimi rokami so ga sprejeli vsi vaščani, saj bodo lahko igrala uporabljali tudi otroci in odrasli iz soseščine. Ob odprtju sta zbrane nagovorila ravnateljica šole Albina Jerman Slabe in župan Franc Setnikar ter slovesno prerezala trak. S podporo Občine Dobrova - Polhov Gradec so tako učenci in zaposleni na šoli dobili prostor, kjer bodo lahko nadgrajevali športno in tudi kulturno tradicijo. Slovesno odprtje so zato pripravili s ponosom, to pa se je nadaljevalo v prijetnem druženju s starši, ki ga šola organizira ob zaključku šolskega leta. OŠ Polhov Gradec Narobe svet Ovca pastirja striže, psiček jezik obliže. Hiša gradi zidarja, meso pa prodaja kuhanega mesarja. Pujs se kar sam od sebe v vodi umiva, čebela pa čudežno čudno počiva. Med je pojedel medveda, sladoled pa sladkosneda. Učenec z zvezkom piše, krava si pa nos obriše. Hrana je pojedla človeka, jaguar lovi brez uspeha. Ogenj je požrl vodo, čebela kaže svojo lenobo. Iglu gradi Eskima, medved si namesto meda želi belega vina. Nogometna žoga brca otroka, nitka pa je zelo široka. Zaključek šolskega leta v Vrtcu Brezje V vrtcu Dobrova in enoti Brezje smo bili v letošnjem šolskem letu s strani Zavoda za šport RS Planica povabljeni k sodelovanju v pilotnem športnem projektu Mali son- ček, ki je namenjen otrokom od 2. leta pa vse do vstopa v šolo. Ker se v našem vrtcu zavedamo, da se otrok celostno uči in dojema svet okoli sebe predvsem prek gibanja in je zato gibanje izjemnega pomena, smo se odločili za sodelovanje v projektu. Vse leto smo izvajali različne športne oziroma gibalne naloge, strokovni delavci vrtca pa so s spremljanjem in vrednotenjem svojega dela ter praktično izvedbo nalog sodelovali pri končni evalvacji in pripravi projekta, ki se bo od jeseni izvajal v večini slovenskih vrtcev. Kot se za športni vrtec spodobi, smo ob zaključku šolskega leta pripravili športne igre za družine, kjer so se otroci in starši pomerili v različnih gibalnih spretnostih. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato je bila udeležba družin izjemno visoka (97 %). Glavni cilj prireditve je bilo veselje ob druženju, in res nam je prineslo obilico smeha. Ob koncu druženja so se starši pomerili v vlečenju vrvi, otroci pa so se ob glasnem navijanju posladkali s sladoledom. D. L. Papir reže škarje, v Ljubljani usahnilo je barje. Pes otroka boža, na strehi zrasla je roža. Revija bere otroka, marjetica je visoka. Anamarija Potokar, 5. a Jaz pa pojdem ... v Benetke! V petek, 25. maja 2012, smo se učenci, ki smo vsako leto osnovnošolskega šolanja pridno brali za bralno značko, odpravili v Benetke. Ob 6.40 smo se zbrali pred šolo, kjer je učiteljica Klementina Bergant preverila prisotnost, nato pa smo se s kombjem odpravili proti Dobrovi, kjer so nas že čakali učenci OŠ Dobrova, OŠ Vrhovci in OŠ Horjul. Skupaj smo nadaljevali pot proti Benetkam. Po dobrih štirih urah vožnje se je avtobus ustavil in sestopili smo na ladjo, ki nas je odpeljala do Benetk. Začeli smo z ogledom mesta. Vodič- ka nam je o njem povedala marsikaj zanimivega. Pokazala nam je številne mostove, palače in cerkve. Po spoznavanju mesta smo imeli dobro uro časa za nakupovanje spominkov in fotografiranje. Ko smo se ponovno zbrali, smo se odpravili na trg sv. Marka, kjer stoji znamenita cerkev, katere zavetnik je sv. Mark. Potem smo si znova privoščili počitek in se razdelili. Kupili smo si že zadnje spominke in se fotografirali. V popoldanskem času smo se z ladjo vrnili do avtobusa, z njim pa nadaljevali pot do Dobrove, kjer smo se znova vkrcali na kombi ter se odpeljali do Polhovega Gradca. Jerneja Maček, 9. b Trajnostni viri energije 4. Juniorjev likovni ekonatečaj Trajnostna energija, energija vetra, sonca in vode je letos prevzela domišljijo učencev OŠ Dobrova. Likovna dela, prispela na 4. Juniorjev likovni ekonatečaj, so kipela od ustvarjalne energije. Najrazličnejši čudežni stroji, ki se jih ne bi sramoval niti profesor Baltazar, nenavadna mlinska kolesa, vozila na sončni pogon, posebne elektrarne, mlini na veter in podobni izumi. Med 150 deli in 183 sodelujočimi so iz National Geographic Juniorja in GEN energije iz Krškega izbrali šestnajst najboljših del, od katerih jih je bilo šest iz OŠ Dobrova, med njimi dva med prvih pet. To je zelo velik uspeh. Organizatorji so se čudili, da prihaja toliko nagrajencev iz iste šole. Učenci tretjega razreda: Nal Zrim Klemenčič, Ana Tomšič, Mihael Spruk, Nace Koprivec so se uvrstili med nagrajence v ožjem izboru. Med pet najbolj domiselnih likovnih del sta bila izbrana Matic Setnikar z delom Mlin proizvaja elektriko in Matevž Kastelic z izdelkom Energija vode. Za nagrado smo si ogledali eksperimentalno pustolovščino v Svetu energije v Krškem - prvem slovenskem interaktivnem in multimedj-skem središču o energiji in energetiki, najboljših pet pa je dobilo še didaktično igračo - pribor za izdelavo vrtečega generatorja. Nagrade so bile podeljene pred dnevom Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila. Najboljša dela so razstavljena v Svetu energije v Informacijskem središču GEN v Krškem, lahko pa se jih ogledate na spletni strani www.junior.si in www.svet-energje.si . Mentorica: Petra Šibelja Gorše 2. julij 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Praznik Občine Log - Dragomer - 30. maj V Logu - Dragomerju so praznik tudi letos proslavili s sklopom kulturnih, športnih, zabavnih in družabnih prireditev, na katerih je vsakdo lahko našel kaj zase. Na dan praznika, 30. maja, je občina organizirala proslavo, na kateri so podelili priznanja. Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 43 V okviru praznika se je letos v občini odvilo osem dogodkov; violinski koncert že na začetku meseca, preostalih sedem prireditev pa v tednu pred praznikom. Tega so 30. maja v večnamenskem prostoru Osnovne šole Log - z največjim deležem študirajoče mladine, občina z najmanj prometnimi nesrečami, če se izvzame avtocesta. Obiskovalci večnamenskega prostora si bodo letošnjo proslavo zapomnili tudi po pe- Novo gasilsko vozilo je blagoslovil preserski župnik. Dragomer zaokrožili s proslavo, na kateri se je zbralo veliko občanov in povabljenih gostov. Na proslavi so razkrili letošnje prejemnike priznanj. Tokrat so jih podelili šest; najvišje priznanje, grba občine, sta prejela Ludvik Rožnik in postumno Jožef Grabnar, priznanje občine pa je dobil tudi Marko Kraner. Ob tej priložnosti so podelili še tri priznanja župana, in sicer Blažu Rupniku, Katji Hvalica in Zdravku Pečanu. Sicer pa je župan na prireditvi spregovoril o prehojeni enoletni poti, aktualnih razmerah v domačem, občinskem okolju, predstavil načrte ter se na koncu zahvalil občanom, ki so zaslužni za uspehe, s katerimi se ponaša občina. Med drugim je omenil visoke uvrstitve na lestvicah in prejete nazive - gazela med občinami, naj zelena občina, naj občina v ravnanju z odpadki, občina z najmanj kriminala, občina Osrednja proslava ob občinskem prazniku je bila dobro obiskana. strem kulturnem programu, v katerem sta se prepletala pesem in ples. Organizatorji so pri pripravi proslave uporabili preizkušen recept, ki je znova navdušil številčno občinstvo. Na odru so se s svojim zborom predstavile učiteljice in otroški zborček, Orffova skupina je ob spremljavi harmonike in trobente pokazala, da obvlada tudi narodno-zabavne ritme, s čudovitim tenorjem je občinstvo zapeljal Uroš Petrač, Jerica Rožnik Novak pa je občinstvu predstavila sodobni ples. Po prireditvi so si obiskovalci ogledali še zaključno razstavo likovne sekcije KUD Kosec in se družili na pogostitvi. Spremljevalne prireditve ob prazniku Dogajanje ob letošnjem prazniku je že 9. maja odprla mlada violinistka Petra Herič, ki se je pred domačim občinstvom prvič predstavila Slavnostni trak so prerezali predsednik društva Andrej Gubič, župan Mladen Sumina in poveljnik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc. s samostojnim koncertom. Na odru so ji družbo delali še eni domačini, vokalni tercet, ki ga sestavljajo Lilijana Stepic, Emilija Erbežnik in Jože Jesenovec. Tudi letos je občane s svojim improvizacij-skim nastopom nasmejala otroška dramska skupina Dialog, prijetno in ustvarjalno pa je bilo tudi na otroški likovni delavnici, kjer so otroci risali po asfaltu. Manjkale pa niso niti športne prireditve; skupaj s Planinskim društvom Rega ste se lahko odpravili na pohod po občinskih mejah ali pa ste si v loškem športnem parku ogledali otroški nogometni turnir. Loški gasilci imajo novega ognjenega bojevnika V okviru praznika se je izjemno pomemben dogodek odvil tudi na Logu, kjer je PGD Log Veselje ob sprejemu novega vozila so delili tudi številni gasilski tovariši iz sosednjih in okoliških društev. je predsednik PGD Log Andrej Gubič zbranim predstavil tehnične specifikacije in funkcionalno plat vozila, spodbudne besede pa so domačim gasilcem naklonili tudi predstavniki vrhniške in slovenske gasilske zveze. Poveljnik GZ Slovenja Matjaž Klarič je poudaril pomen dobrovoljstva in gasilstva nasploh, župan Mladen Sumina pa je med drugim povedal, da je prevzem vozila zelo lep dogodek v sklopu občinskega praznika. Pri nakupu avtocisterne je gasilcem s sredstvi v veliki meri na pomoč priskočila Občina Log - Dragomer, loški gasilci pa so se ob tej priložnosti zahvalili še preostalim donatorjem. Poleg rezanja traku in blagoslova gasilci niso pozabili na kulturno plat; prireditev so popestrile domače pevke ženskega pevskega zbora Spominčice. Vesna Erjavec Orffova skupina se je tokrat predstavila tudi v nekoliko drugačni luči, z narodno-zabavnimi ritmi. Uroš Petrač, iz sosednje občine, je občinstvo zapeljal s čudovitim tenorjem. Manjkale niso niti učiteljice s svojim pevskim zborom. Dialogovci so občinstvo nasmejali z improvizacij skim nastopom. Jerica Rožnik Novak je občin- Pohodniki so se odpravili po občinskih mejah. stvu predstavila sodobni ples. slovesno prevzel svojo novo gasilsko avtocisterno. Novi ognjeni bojevnik je velika pridobitev tako za kraj kot za občino, saj bo zamenjal dotrajano loško avtocisterno in pomembno vplival na operativno usposobljenost gasilskega poveljstva Log - Dragomer. AC 16/60 bo lahko prebivalce oskrbovala s pitno vodo ali pa na mesto intervencije pripeljala vodo za gašenje; njen rezervoar drži kar do 6.000 litrov. Ob slavnostnem prevzemu Na občinski proslavi so tudi tokrat uporabili preizkušen recept, otroški glasovi so zopet navdušili polno dvorano. Likovna sekcija KUD Kosec je svoja dela pred- Dan pred praznikom so otroci pred šolo ustvar stavila na razstavi. jalno risali po asfaltu. Ob občinskem prazniku tudi nogomet V soboto, 26. maja, smo bili v sklopu dogajanj ob občinskem prazniku Občine Log - Dragomer delavni tudi nogometaši. Svoje dejavnosti smo začeli že dopoldne, ko so se naši mladi nogometaši selekcije U-10 v prijateljski tekmi pomerili z vrstniki iz NK Dolomiti. Čeprav je nogometašem nekoliko ponagajal dež, so vseeno oboji prikazali odlično igro, polno domiselnih akcij. Na koncu sila napete igre pa so bili z golom razlike vendarle boljši naši. Popoldne so se na igrišče prvi podali mladinci, ki so odigrali 18. krog MNZ Lige in premagali ekipo Črnuč z rezultatom 5:1. Za naše so zadeli Žitko, Osredkar, Burjak in Kune. Za zaključek lepe sobote in uspešnega dne so poskrbeli še člani Dragomerja, ki so prav tako v 18. krogu gostom iz Vira bogato napolnili mrežo, saj so zadeli kar šestkrat. Na začetku tekme je bilo stanje ekipe bolj klavrno, saj je bila zaradi kartonov in poškodb precej oslabljena. Klub temu so se preostali očitno znali dovolj zmotivirati, da so nato pokazali izjemno učinkovito igro. Na koncu je bil rezultat 6:0. Strelci so bili Pugelj (3-krat), Beširevič, Pliverič in Kečkeš. Letos smo imeli nogometaši NK Dragomer prav na dan športnih aktivnosti ob občinskem prazniku svoje redne ligaške tekme, ki so na koncu lepo sovpadle z drugim športnim dogajanjem. NK Dragomer 44 NAŠ ČASOPIS Občina Podelili šest priznanj Log - Dragomer 2. julij 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si 30. maj 2012 - Župan Mladen Sumina je na proslavi ob občinskem prazniku četrtič podelil priznanja. »S podelitvijo priznanj se skušamo na simbolen način oddolžiti posameznikom in organizacijam za njihov prispevek k našim skupnim uspehom,« je ob tej priložnosti povedal Sumina. Dobitnike treh najvišjih priznanj, grba občine - Ludvika Rožnika in posthumno Jožefa Grabnarja ter priznanja občine Marka Kranerja, je soglasno podprl tudi občinski svet, kar, kot dodaja župan, pomeni, da si ti posamezniki ta priznanja gotovo zaslužijo. Na predlog župana pa so priznanja župana tokrat dobili Blaž Rupnik, Katja Hvalica in Zdravko Pečan. Priznanje Grb občine: Ludvik Rožnik (na predlog župana in KUD Kosec), je bil več mandatov predsednik Sveta tedanje Krajevne skupnosti Log pri Brezovici. Vodil je večje projekte, kot so izgradnja vodovoda, posodabljanje elektrifikacije s transformatorskimi postajami, izgradnja pokopališča, izgradnja asfaltiranih cestišč, obnova gasilskega doma in še vrsto drugih manjših projektov in aktivnosti. Bil je eden od nosilcev aktivnosti za ustanovitev Občine Log - Dragomer in na prvih lokalnih volitvah leta 2006 izvoljen za člana občinskega sveta. V občini je nosilec aktivnosti za ohranjanje kulturne in etnografske dediščine ter izvrsten organizator različnih tovrstnih prireditev, Neprecenljiva je njegova vloga pri organizaciji vsakoletnih čistilnih akcij za kar je pred leti prejel priznanje župana. Ob tej priložnosti se je zahvalil predlagateljem, županu in KUD Kosec ter še povedal: »Ko sem slišal za ta dogodek sem bil veselo presenečen, posebno pa sedaj, ko je župan rekel, da je to priznanje res vredno, spoštljivo. Priznanje bi rad delil z vsemi člani našega Odbora in tudi z gospodinjami in prijatelji iz občine Log - Dragomer, ki nam pomagajo pri naših enajstih projektih, ki jih res delamo dobro. Priznanje bo viselo na častnem in vidnem mestu v mojem domu.« Posthumno, Jožef Grabnar, je bil več mandatov v vodstvu nekdanje Krajevne skupnosti Dragomer - Lukovica, v obdobju 1974 - 1982 je bil dva mandata predsednik in dva mandata namestnik predsednika sveta KS. To je bilo obdobje izvedbe velikih projektov - izgradnja doma družbenih organizacij in gasilskega doma, izgradnja asfaltiranih krajevnih cest z javno razsvetljavo, izgradnja vrtca in osnovne šole, izgradnja trgovine, uvedba krajevnih samoprispevkov z referendumi in še mnogih drugih projektov in aktivnosti. Na pobudo kolegov se je v delo Krajevne skupnosti ponovno vključil leta 2000. Aktivno je sodeloval pri ustanovitvi občine Log - Dragomer. Leta 2006 je bil na prvih lokalnih volitvah izvoljen za člana občinskega sveta, v katerem je vodil Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. KUD Kosec organiziral nastop Spominčic na Argonavtskih dnevih Spominčice, ženski pevski zbor Društva upokojencev Log, sicer pa deluje v Kulturnem društvu Kosec v občini Log - Dragomer, smo se znašle med nastopajočimi na Argonavtskih dnevih. Bilo je na prireditvi z naslovom Pesmi in plesi pobratenih mest, v petek, 15. junija pred lokalom Medeja na Stari cesti. Zbralo se je veliko ljudi, ob dobri hrani in pijači so prisluhnili pestremu in zanimivemu kulturnemu programu. V pisani družbi nastopajočih smo Spominčice zapele tri pesmi: Prišel je maj zeleni,Sem mislil snoči v vas iti, Od kod si, potnik, ti doma. Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika čestitamo za uspešno izvedbo Argonavtskih dni in smo vesele, da smo prispevale svoj delež k prireditvi, ki druži prebivalce našega lepega Barja in obiskovalce od drugod in celo iz drugih dežel. Ženski pevski zbor Spominčice (Pravilnik o priznanjih občine Log - Dragomer določa, da se priznanje podeli posthumno, če je bil predlog podan še v času življenja posameznika, kar se je zgodilo tudi v tem primeru. Jožef Grabnar je umrl dva dni po oblikovanju tega predloga.) Jelka Grabnar Petrič, ki je prevzela priznanje je povedala: »Hvala v imenu družine vsem pobudnikom za to odlikovanje in seveda vsem, ki ste ta predlog podprli.« Priznanje občine: Marko Kraner, bil je član sveta KS Log v mandatnem obdobju 2002 - 2006, aktivno je sodeloval pri mnogih projektih^ otroško igrišče Jordanc, Športni park Log s plezalno steno in zabaviščno zelenico z igrali, pomoč pri organizaciji elitnih tekmovanj v plezanju, Šport-fejst,...Aktivno je sodeloval pri ustanovitvi Občine Log - Dragomer. Na prvih lokalnih volitvah je bil izvoljen za člana občinskega sveta v katerem je vodil Komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Sedaj je član sveta Krajinskega parka Ljubljansko barje. Ob tej priložnosti zahvalil za priznanje in povedal: »Potem, ko sem izvedel, da bom dobil priznanje, sem rekel, no, ta občina je pa očitno res majhna, da so mene našli. Druga stvar je, da se moram zahvaliti za priložnost za pogoje, da sem lahko vse to doživel. Najbolj bi pa izpostavil to, da je pri teh stvareh najbolj vredno, da sem spoznal veliko ljudi in mislim, da je v življenju to, da imaš možnost delati z veliko ljudmi, se z njimi pogovoriti in na koncu z njimi kaj narediti, največ vredno v življenju.« Priznanje župana: Blaž Rupnik, je aktiven na različnih področjih, med drugim pri organizaciji in vodenju aktivnosti ob vsakoletni čistilni akciji v naseljih Dragomer in Lukovica, s skupino mladih je lansko jesen organiziral vaško tržnico. Katja Hvalica, upokojena pedagoginja, od ustanovitve vodi Pevski zbor Spominčice, s katerimi popestri mnoge kulturne in druge priložnostne prireditve. Zdravko Pečan, ljubiteljski umetnik, ustvaril je skulpturo žabe Rege, ki so jo člani domačega Planinskega društva Rega lani postavili na Debelem hribu. V knjigo na Debelem hribu se je lani vpisalo nad 8000 sprehajalcev in pohodnikov, kar je velik prispevek k dobremu počutju in zdravju občanov in okoliških prebivalcev. Pejimo jih na morje: Pred kočo na Kamniškem sedlu Planinsko društvo Rega po mejah občine in na Kamniškem sedlu V soboto, 26. maja, nas je 45 pohodnikov iz športnega parka na Logu krenilo proti Bevkam, v smeri krajinskega parka. Zavili smo v smrekov gozd, od koder nas je pot pripeljala do močvirnatega dela barja, imenovanega Mali plac. To je naravni rezervat z redkimi, zaščitenimi vrstami rastlin in živali. Očarani Zaključek na Ferjanki nad lepotami barja in množico rumenih vodnih perunik smo pot nadaljevali po makadamski cesti do Jordanovega kota in se mimo kamnoloma po strmi gozdni poti povzpeli na Veliki vrh. Po krajšem počitku smo se odpravili naprej do Ferjanke, kjer so nas že čakali preostali člani društva. S kratkim govorom sta nas spodbudila predsednik Dušan in župan Mladen Sumina. Pohod smo zaključili ob odličnem pasulju in klobasi ter prijetnem druženju. V soboto, 16. junija, pa smo se zapeljali v Logarsko dolino, v osrčje Savinjskih Alp. Oprtani z nahrbtniki smo občudovali slap Rinko in planinsko zavetišče Orlovo gnezdo. Po lesenih stopnicah ob strugi Savinje smo se strmo povzpeli do izvira Savinje. Sledil je krajši vzpon po skalni in gozdni poti do koče na Okrešlju, imenovane Frischaufov dom. Po krajšem počitku smo pot nadaljevali mimo spominskega obeležja gorskih reševalcev v ožjo dolino, nato pa pod stene Mrzle gore do Savinjskega sedla, kjer je državna meja. Od tam smo se po avstrijski strani po melišču povzpeli do Ledinskega vrha z vpisno skrinjico. Vrnili smo se v kočo na Okrešlju, kjer smo prespali, naslednji dan pa krenili proti Kamniškemu sedlu. Tam nas je čakala strma uhojena pot skozi gozd, zaraslo grmičevje in čez melišče do vstopa v skalni del. Opremljeni s čeladami in varovalnimi pasovi smo se oprijeli klinov in jeklenic. Z vrha smo se po melišču spustili do Kamniškega sedla, sledil pa je spust po razglednem pobočju travnika, mimo počivališča zasilnega bivaka pri pastirjih in do koče v Kamniški Bistrici. Čudovita gorska tura, ki sta jo vodila vodnika Sašo in Aleš, izjemni razgledi in lepo vreme in so bili za nas nepopisno doživetje. Lili Veliko otrok letos ne bo šlo na morje. Pomagajmo jim. Rdeči križ tudi letos pelje otroke in starejše iz socialno ogroženih družin na letovanje na Debeli rtič in Punat. Pridružite se akciji in darujte tudi vi! Več o akciji tudi na spletni strani: www.rks.si/morje En klic do letovanja otrok ► EN KLIC DO Daruj 1 EUR preko SMS -^■EN KLIC DO «v > v > V C 090 93 30 88 J (fe MORJE na 1919J (faMORJE5na 1919J S klicem donirate 1,25 EUR. Vrednost SMS sporočila je 1 EUR. Vrednost SMS sporočila je 5 EUR. Telekom Slovenije in Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za Rdeči križ Slovenije Daruj 5 EUR preko SMS 2. julij 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Svetniki prvič o oprostitvi plačila vrtca Log - Dragomer, 27. junij 2012 - Log - dra-gomerški svetniki so tokrat razpravljali še na svoji zadnji redni seji pred poletnimi počitnicami, obravnavali pa so osem točk dnevnega reda. Odlok o OPPN za poslovno proizvodno cono na Logu je župan umaknil z dnevnega reda, so se pa svetniki seznanili z dokumentom o športu v občini ter v prvi obravnavi soglašali z oprostitvijo plačila vrtca ob neprekinjeni odsotnosti otroka iz vrtca zaradi daljše bolezni. Po javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno proizvodno cono na Logu od maja do junija 2011, opredelitvi občinskega sveta do pripomb javnosti na dveh sejah, bi svetniki na mize tokrat morali dobili še Odlok. A je log - dragomerški župan Mladen Sumina že ob glasovanju o dnevnem redu to točko z njega umaknil, saj, kot je pojasnil, še niso dobili vseh pozitivnih mnenj soglasodajalcev. Zato bo ta odlok sedaj romal na nova usklajevanja. Na seji so svetniki ob pobudah in vprašanjih med drugim odprli vprašanja o vrtcu na Logu, mišji mrzlici ter trenutnem stanju večjih projektov, zatem pa so po hitrem postopku potrdili še spremembe in dopolnitve Odloka o izdajanju glasila Naš časopis, s katerim bo mandat članov komisije vezan na mandat občinskega sveta, starim članom pa bo mandat prenehal v roku 90 dni po konstitutivni seji novega občinskega sveta. Oprostitev plačila vrtca in število oddelkov v vrtcu Svetniki so se v prvi obravnavi, po sicer obsežni razpravi, strinjali s predlaganim sklepom o oprostitvi plačila vrtca za čas neprekinjene odsotnosti otroka iz vrtca zaradi bolezni. Oprostitev bodo lahko uveljavljali starši, ki imajo stalno prebivališče v občini in sicer pri otrokovih boleznih daljših od 30 dni. Bo pa ta pravilnik v drugi obravnavi z upoštevanimi pripombami svetnikov prišel na svetniške mize na eni izmed prihodnjih sej. Med drugim so se svetniki v razpravi spraševali o opredelitvi dolžini bolezni, izkoriščanju tega pravilnika,... Na seji pa so potrdili tudi predlog sistematizacije delovnih mest v log - dra-gomerškem vrtcu za prihodnje šolsko leto ter soglašali s številom in vrsto oddelkov v Vrtcu Log - Dragomer. Tega naj bi septembra obiskovalo 167 otrok, ki bodo razdeljeni po starostnih skupinah v devet oddelkov. Šport v občini Log - Dragomer Svetniki so tokrat na sejo v obravnavo dobili dokument športa v občini. Ta je sicer sprožil burno razpravo, predvsem so se svetniki bali zavez in posledic, ki bi jih lahko imelo sprejetje tega dokumenta. Zato so predlagani sklep nekoliko spremenili ter dokument sprejeli le kot podlago za načrtovanje nadaljnjega razvoja športa v občini ter še sklenili naj se naredi prioritetna lista za realizacijo ukrepov za razvoj športa na realnih osnovah ter, da se ugotovi, kakšne so finančne možnosti za realizacijo vizije. Svet je naredil tudi korak naprej pri projektu "Dograditev in rekonstrukcija vodovodnih sistemov na povodju zgornje in spodnje Ljubljanice", v okviru katerega bodo s kohezijskimi sredstvi med drugim v občini Log - Dragomer gradili visoko cono Lukovica. Tako se je svet strinjal, da obstaja javni interes za delitev zemljiških parcel št. 109/30, 109/8 in 78/1 za potrebe izgradnje vodohrana Lukovica in prečrpališča. Na podlagi tega sklepa bo lahko geodetsko podjetje pri delitvi gozdnate parcele, lahko ugotovilo upravičenost parcelacije zaradi gradnje javne infrastrukture. Na koncu seje pa so se tako kot običajno seznanili še z realizacijo sklepov občinskega sveta Vesna Erjavec Slovo od častnega predsednika PGD Log, tovariša Turka V 68. letu starosti je veliko prezgodaj sklenil svojo življenjsko pot naš dragi prijatelj in sodelavec na vseh področjih - Ivan Turk. Misel zastane. Ko odhajajo znanci, prijatelji, še posebno tisti, ki smo jih imeli resnično radi in smo z njimi preživeli veliko delovnih ur ali celo dni v našem kraju - Logu ... Nihče ne ve, kdaj se mu iztečejo leta, dnevi in ure. Takrat mora človek zapustiti vse, tudi tisto, kar je imel najraje. Dragi Ivan, z ženo sta se na Log preselila leta 1972. Leto dni kasneje si že postal član našega gasilskega društva na Logu. Ljudje smo te kmalu spoznali kot dobrega in poštenega predsednika, predvsem pa delavnega človeka. Ne samo v gasilstvu, tudi v naši samoupravi si postal nepogrešljiv. Na prvih volitvah si bil izvoljen v svet KS Log in imenovan za tajnika sveta. V tistem našem mandatu smo naredili zelo veliko. Najprej smo se lotili obnove vaškega vodovoda, kasneje še trafopostaj. Ker nam je KS Brezovica odpovedala pokope na Brezovici, smo začeli dela za novo pokopališče na Logu. Poleg tega smo opravili vrsto manjših, a nič manj pomembnih opravil. Na tista leta in delo s teboj sem bil vedno ponosen. Z našim delom in tvojim v gasilstvu pa so se tvoji življenjski uspehi le še stopnjevali. Ljudje smo te poznali in cenili kot velikega strokovnjaka v gasilstvu in lokalni samoupravi. Vsako delo je šlo naprej skozi tvoje roke. Tudi v gasilstvu si bil vedno prisoten. Zavzemal si se za posodobitev voznega parka, predvsem za zamenjavo stare avtocisterne, česar pa nisi dočakal. Dragi Ivan, vse svoje življenje si bil pošten in delaven ter prijazen do sočloveka. Bil si tudi član naše uspešne veteranske ekipe, ki je dosegala lepe uspehe na regijski in državni ravni. Leta 2011 si bil s strani GZ za svoje delo nagrajen z redom za posebne zasluge, gasilci z Loga pa smo ti podelili listino »častni predsednik PGD Log«. Ivan, zdaj bi lahko užival sadove svojega dela, a je prišla zahrbtna bolezen. Ženi Majdi je vzela ljubečega moža, hčerkam dobrega in skrbnega očeta, vnukinjam in vnukom pa nepozabnega ata. Ivan, za teboj bo ostala velika praznina. V imenu krajanov Loga, naših gasilcev in v svojem imenu se ti za vse, kar si napravil za našo skupnost, lepo zahvaljujem. Tvoja dela bodo na Logu ostala trajna in večni spomenik. Ludvik Rožnik Energetika je dobila gradbeno dovoljenje Tega ji je vrhniška upravna enota izdala v začetku junija. Na Energetiki Ljubljana trenutno pri DRSC pridobivajo dovoljenje za začasno prometno ureditev. » Z gradnjo pričnemo takoj, ko pridobimo dovoljenje za zaporo Tržaške ceste, to je v začetku meseca julija,« je pojasnil Srečko Trunkelj iz ljubljanske Energetike. V letošnjem letu bodo plinovodno omrežje potegnili do Dragomerja. Več pa Trunkelj: »Obseg gradnje v letu 2012 je omejen na glavni plinovod po Tržaški cesti od Brezovice do naselja Dragomer in na območje med Dragomerško cesto in Tržaško cesto. Gradnja plinovoda do osnovne šole je predvidena v letu 2013.« Plinifikacijo občine Log - Dragomer naj bi Energetika po planu zaključila v letu 2015. Prvi uporabniki naj bi plin v občini lahko začeli uporabljati v jesenskih oziroma zimskih mesecih. Znana je že tudi cena priključka na plinovodno omrežje, za priklop boste odšteli 650 evrov. Vesna Erjavec Poleti bodo obnavljali Začenja se sezona obnovitev občinskih cest. Lepo poletno vreme bodo najprej izkoristili na Barjanski cesti, ki naj bi jo do konca julija pre-plastili z asfaltom in sanirali dva mostička. Skoraj 400 metrov dolgi makadamski odsek bodo obnovili s pomočjo sredstev SVLR. Vrednost del je 54 tisočakov, kar je veliko manj od prvotnih ocen, polovico sredstev pa bodo dobili od omenjene službe. Cesto bo obnavljal KPL. Na odseku med obema mostičkoma bo po planu del predvidoma od 27. junija do 12. julija popolna zapora ceste, obvoz bo označen. Log-dragomerška občinska uprava vas prosi za razumevanje - kot pravijo, se bodo skupaj z izvajalcem trudili, da bo zapora čim krajša. Med poletjem bodo rešili tudi cestno problematiko, ki pesti prebivalce Vrhovčeve ulice. Na delu nad regionalno cesto, kjer se je na robu udr-la cesta, bodo zgradili 40 metrov dolgo in do 6,5 metra visoko kamnito zložbo. Na drugi strani Vr-hovčeve (Log-Ferjanka) pa bodo z asfaltom pre-plastili makadamsko cestišče. Po končani obnovi naj bi bil 320 metrov dolgi odsek ceste asfaltiran, širok tri metre, naredili pa naj bi še muldo za od-vodnjavanje. (ve) Tudi na kmetijskih površinah pobirajte pasje iztrebke Če za svojim pasjim ljubljenčkom ne boste pobrali pasjega iztrebka in ga primerno odložili v »pasji koš« oziroma ga zavili v plastično vrečko ter ga odložili v zabojnik za ostanek komunalnih odpadkov, vas lahko medobčinski redarji kaznujejo z globo 100 evrov. Živalske iztrebke morate lastniki živali počistiti v naselju, pa tudi na obdelovalnih kmetijskih površinah. Spremenjen člen, ki lastnike živali zavezuje k pobiranju živalskih iztrebkov tudi na kmetijskih površinah so ložansko-dra-gomerski svetniki sprejeli na aprilski redni seji. Ste vedeli, da le en gram pasjih iztrebkov lahko vsebuje 23 milijonov fekalnih koliformnih bakterij, ki lahko povzročijo resne ledvične bolezni, želodčne krče, drisko in črevesne bolezni? Zato pasji iztrebki lahko onesnažujejo podzemne vode in so lahko nevarni za ekosistem. Agencija za varstvo okolja je leta 1991 pasje iztrebke uvrstila v isto kategorijo onesnaževalcev kot nevarne kemikalije. Poleg tega ti iztreb- Pasji iztrebki so nevarni našemu zdravju, poberite jih in jih odložite v primeren koš. ki privlačijo muhe in škodljivce, ki prenašajo bolezni. Muha, ki je sedela na pasjem iztrebku, lahko že čez nekaj trenutkov sede tudi na vaš krožnik. Pasji iztrebki lahko širijo salmonelo in gliste ter nekatere druge bolezni, s temi iztrebki pa se prehranjujejo tudi podgane. Strokovnjaki opozarjajo, da je pasji iztrebek lahko škodljiv za naše zdravje, še posebno so nevarni na zelenicah in otroških igriščih, kjer imajo lahko otroci z njimi neposreden stik. Predstavniki Inštituta za varovanje zdravja RS so denimo pred časom v enem izmed peskov-nikov odvzel mivko in našli črevesne bakterije, ki lahko na otroka preidejo že, če prime pesek. Pasji iztrebki pa niso nevarni le za človeka, temveč tudi za živali, posebno v krmi krav in drobnice. Le en pasji iztrebek lahko pokvari okoli deset metrov silaže. Vesna Erjavec Dars je objavil javno naročilo za gradnjo protihrupnih ograj Rok za oddajo ponudb je 24. julij. V javnem naročilu, ki je objavljeno na Portalu javnih naročil je predvidena gradnja 11 protihrupnih ograj na avtocestnem odseku Brezovica - Vrhnika, na katere prebivalci čakajo že več kot 30 let. Tokrat naj bi jih pred hrupom zaščitili kar s pomočjo Evrope oziroma sredstev iz kohezijskih skladov. Protihrupne ograje naj bi začeli graditi v občini Log - Dragomer v smeri proti Vrhniki. Prvo protihrupno ograjo bodo zgradili malo pred nadvozom na Lukovici. Kot so še pojasnili na Dar-sovi službi za komuniciranje s protihrupnimi ograjami ne bodo zaščitili objektov v prvem delu Lukovice, takoj za naseljem Brezovica. Objekti v tem delu naselja naj bi bili s protihrupno ograjo zaščiteni kasneje, in sicer v okviru izvedbe novega avtocestnega priključka Brezovica. Kdaj se bo to zgodilo pa na Darsu ne morejo napovedati, saj datum gradnje tega priključka še ni znan. Sicer pa naj bi ostalih enajst protihrupnih ograj začeli graditi konec letošnjega oziroma prihodnje leto, zaključili pa naj bi jih v dveh letih. Kot so še pojasnili na Darsu naj bi po postavitvi aktivne zaščite s protihrupno ograjo, sledila še pasivna zaščita z menjavo oken na najbolj izpostavljenih objektih ob omenjenem avtocestnem odseku. Sicer pa je s podobnim postopkom Dars začel že leta 2009, a postopka ni speljal do konca, saj so takrat v rebalansu proračuna črtali ta sredstva.(ve) 46 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 2. juli 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Sijajni zaključek tekmovalne sezone za Žabice in Pegice Samo še evropsko prvenstvo v Amsterdamu, ki bo prvi vikend julija, in za tekmovalce ŠŠD Log - Dragomer (Žabice in Pegice) se bo končala še ena odlična sezona v cheerleadingu in cheer plesu. Maj in junij sta vrhunec tekmovanj v tem izjemno zanimivem športu in z veseljem vam predstavljamo nekaj naših najodmevnejših dosežkov. Udeležba je bila rekordna, saj se je tekmovanja udeležilo več kot 3000 cheerleaderjev in cheer plesalk iz Nemčije, Avstrije, Češke, Slovenje, Švice, Anglije, Poljske, Nizozemske in Finske. Frogsi smo se odlično izkazali in zbirki pokalov dodali še šest novih! SLO CHEER OPEN 2012, 3. 6. 2012 Odprtega Državnega prvenstva Slovenje za cheerleading in cheer ples v Hali Tivoli v Ljubljani se je udeležilo rekordnih 950 tekmovalcev iz 41 društev/šol iz sedmih držav, ki so zbrani množici gledalcev ter mednarodni sodniški ko-misji prikazali več kot dvesto tekmovalnih nastopov. Na odlično organiziranem in izpeljanem prvenstvu je bilo z največ, kar 85 tekmovalci, za- plesnih kategorijah cheerleading in cheer pa je v petnajstih letih dosegla neverjetnih 71! Pozdrav poletju in Žabji piknik, 16. 6. 2012 Prečudovita sončna sobota je bila odlično izbran dan za občinsko športno srečanje Pozdrav poletju in Žabjega piknika, ki je že tradicionalni zaključek sezone za člane ŠŠD Log - Dragomer Campionato Italiano Cheerleading e Dance FISAC, 20. 5. 2012 Italijansko obmorsko letovišče Cesenatico je letos ponovno gostilo najboljše italijanske tekmovalce. Slovenijo so na tekmovanju predstavljali štirje tekmovalci ŠŠD Log - Dragomer. V kate-gorji članskih partnerskih dvigov sta se predstavila Maxi Mohorič in Janko Mazi, v kategoriji članskih plesnih parov freestyle pa Barbara Petovar in Špela Urbančič. Para sta se odlično predstavila in se veselila svoje prve zmage na mednarodnih tekmovanjih v tujini, poleg medalj in pokalov pa so se naši tekmovalci kot prvi Slovenci vpisali tudi na rang lestvico Evropske Cheer Lige (ECL). Croatian Open 2012, 26. 5. 2012 Približno tristo tekmovalcev iz Hrvaške, Slovenije in Avstrije se je potegovalo za pokale in medalje na odprtem hrvaškem Državnem prvenstvu v Zadru. Žabice smo se predstavile v kategoriji mladinskih plesnih skupin freestyle cheer, Barbara in Špela sta se znova borili za točke ECL v kategoriji članskih plesnih parov freestyle cheer, med mladinskimi pari iste kategorije pa sta se predstavili še sestri, Špela in Liza Urbančič. Z nastopi smo bile zelo zadovoljne, rezultati pa so bili odlični: zmaga za oba para in tretje mesto za Skozi naše kraje so se zapeljali kolesarji 2. junij - Na rekreativnem kolesarskem Maratonu češenj od Ljubljane prek Črnega Vrha skozi Ajdovščino do Dobrovega je letos kolena grizlo skoraj tisoč kolesarjev. Na poti so jih spremljale Brike s češnjami, na cilju pa je maratonce pričakala prava češnjeva pojedina. V fotografsko oko smo jih ujeli tudi mi. 10. junij - Že dober teden za tem pa so skozi naše kraje drveli kolesarji na tradicionalnem Maratonu Franja. Napovedi o rekordni udeležbi se sicer niso uresničile, a je bilo število udeležencev vseeno zelo visoko - okoli 3.500. Na daljši, 156-kilometrski razdalji, ki je bila speljana tudi skozi občini Log - Dragomer in Vrhnika, se je trudilo 89 žensk in 1.558 moških, preostali kolesarji pa so se zapeljali po krajši, 97-kilometrski trasi. (ve) ekipo! Slovenska himna tokrat sicer še ne, je pa po čudovitih ulicah Zadra odmevala Golica ... IX. ELITE Cherleading Championship, 26. in 27. 5. 2012 Po enoletnem premoru smo se Žabice ponovno predstavile na ELITE Cheerleading Championship v Nemčiji. Tekmovanja se udeležujemo že vse od leta 2004 in do leta 2010 smo si na tem največjem cheerleaderskem tekmovanju v Evropi priborile že trideset pokalov. Na letošnjem IX., ki je tako kot vedno potekal v zabaviščnem parku Movie Park Germany, je Žabice predstavljala naša članska ekipa cheerleading Frogsi. in ŠD Log. Čudovita zelenica Športnega parka Log je vse od sobotnih poznih popoldanskih do zgodnjih nedeljskih jutranjih ur nudila nešteto možnosti druženja, iger in zabave. To je bil resnično pravi pozdrav poletju! Čarobni argonavtski dan, 17. 6. 2012 Tudi vrhniški Argonavtski dnevi niso minili brez nas - dejavnost našega društva so v okviru Čarobnega argonavtskega dne predstavili Zabi- stopano prav ŠŠD Log - Dragomer. Za zaključek jubilejne, 15. Žabje sezone smo se Žabice in Pegice vrhunsko predstavile in si priborile 13 pokalov za šest prvih mest, tri druga in štiri tretja ter dve četrti, eno peto in eno osmo mesto!!! Poleg medalj in pokalov se izjemno veselimo tudi vseh naših uvrstitev na EP (30. 6. in 1. 7. 2012, Amsterdam) ter SP (april 2013, Orlando, Florida, ZDA). Kot društvo z največ osvojenimi naslovi državnih prvakov smo letos znova dokazali, da nam v Slovenji ni para, naša zbirka pokalov za naslov državnih prvakov v različnih ce babice, Pegice ter Ida in Matevž. Če ste našo predstavitev zamudili - vabljeni na Sportfejst, praznik športa Občine Log - Dragomer, ki bo prvo soboto v septembru! Naj bo za tokrat dovolj! Ostanite zdravi, veseli in poskočni. Kako nam je šlo na Evropskem prvenstvu na Nizozemskem, pa vam bomo sporočili v naslednji številki Našega časopisa. Držite pesti za naše Pegice in Žabice!!! Komisija Druženje za vzajemno izobraževanje generacij (DVIG) pri DU Dragomer Lukovica T T 1 ' * V f V I • V g »g V • IV V • Upokojenci smo uspesno končali začetni tečaj angleščine S tečajem smo začeli prvo sredo v aprilu in se nato skupaj učili vsak teden vse do konca maja. V triindvajsetih šolskih urah smo se naučili, kako se predstavimo, od kod smo, koliko smo stari, kje stanujemo in kakšna je naša telefonska številka. Naučili smo se tudi pozdravljati in povedati, kako se počutimo. Znamo naročiti kavo, sendvič, pico, vprašati za pot in poimenovati kar veliko sadežev. Vse to znamo povedati, pa tudi vprašati druge o tem, kdo in od kod so, kako se počutijo. Za velikonočne praznike smo se naučili poimenovati velikonočno košaro, zajčka ter iskanja in skrivanja velikonočnih jajc. Nekateri smo se pred davnimi leti v osnovni šoli učili angleščino, za nekatere pa so bili to čisto zares prvi koraki v svet angleščine. Takim ni bilo lahko, vendar so se tudi oni ve- Študentje angleščine v Sicilijani; Dragomer, 13. junija 2012 liko naučili in naša učiteljica je zelo ponosna prav na njihove učne dosežke. V poletnih počitnicah se bomo srečevali enkrat na mesec in utrjevali svoje znanje. V jeseni bomo zopet začeli zares, enkrat na teden. Naša učilnica je bil majhen prostor v naši picerji Siciljani. Gospe Barbari se iskreno zahvaljujemo. Sprva smo bili kar malo nesrečni, ker je bila naša prošnja, da bi dobili ustreznejši »negostinski« prostor, zavrnjena, vendar imamo zdaj vsi svojo »picerijsko učilnico« zelo radi. Vemo pa, da bomo morali v jesenskem in zimskem času poiskati drug prostor za učenje in zelo upamo, da nam bo to uspelo. Študentje angleščine - Anica, Boža, Darinka, Karla, Milena, Valerija in Jakob - ter učiteljica Olga se zahvaljujemo komisiji DVIG, ker nam je omogočila učenje, in Društvu upokojencev, ker nas je sprejelo pod svoje okrilje. Delovno druženje in piknik DESUS-a Člani DESUS-a smo se 9. 6. odpravili na sobotni izlet na Dolenjsko. Zbrali smo se pred Fridlovo hišo in ob 9. uri odrinili na pot z osebnim kombjem ter dvema osebnima voziloma. Vožnja je zelo hitro minila, saj so v avtobusu pričarali vzdušje zvoki harmonike, dobra volja in razposajenost. Vreme nam je bilo na poti dobro naklonjeno. Po mnogih ovinkih in poteh med vinogradi smo se najprej ustavili nad Trebnjem pri podpredsedniku DESUS-a g. Gustlu in njegovi ženi. Pričakala nas je pogostitev s kavo in drago-merškimi kifelčki ter jabolčno pito. Po postanku smo se skupaj z gostiteljema odpravili na drugi konec vasi, kjer nas je pri zadnji zidanici pričakal gospodar, pri katerem smo si malo oddahnili od vzpetin, za popotnico dobili jurčke in nadaljevali pot. Odpravili smo se proti Kostanjevici ob Krki, kjer smo si vse mostove ogledali dvakrat, in si želeli ogledati razstavo v kostanjeviškem gradu, Formo vivo. Ker smo že zamujali, smo se odločili, da to prestavimo na jesenski izlet s piknikom. Končno smo našli pot proti Jablancam. Na cilju nas je že čakal gostitelj g. Sevšek z ženo. Po odlični pogači in zdravici, golažu in domačem kruhu je sledil produktiven sestanek, s katerim smo odprli teme, pomembne za naš kraj in krajane. Po temeljitem pogovoru smo bili na koncu z enotnim stališčem in svetlim pogledom naprej. Odpravili smo se na daljši sprehod med vinograde, si ogledali novo posaditev 60.000 trt, »narabutali« češnje in obiskali nekaj sosedov. Po sprehodu so se začele priprave za pečenje na žaru. Malo nam je po-nagajalo vreme, vendar za vsakim dežjem po- sje sonce in tako je tudi bilo. Odlična hrana z žara v kombinaciji cvička in ritmi harmonike so nas popeljali v nepozabno doživetje. Prijeten zvok se je razširil med vinogradi in kmalu se nam je pridružilo še nekaj bližnjih sosedov. Veselje, druženje, ples. Žal je ura hitro tekla in bližal se je konec dneva, ko se je bilo treba zahvaliti gostitelju, se posloviti in se s pogledom naprej odpraviti proti domu. Branka Kastelic elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 47 Nasvet pravnice Vinko sprašuje: Ali je doma napisana oporoka veljavna? Zakon o dedovanju pozna več vrst oblik oporoke, najpogostejši sta lastnoročna oporoka in oporoka pred pričami. Lastnoročna oporoka je veljavna, kot že ime pove, če je napisana lastnoročno in podpisana s strani oporočitelja. Pomembno je poudariti, da zapis z računalnikom ne ustreza tej obliki oporoke. Pri podpisu ni potrebno, da se oporočitelj podpiše s celim imenom in priimkom. Lahko se podpiše samo s psevdonimom, na primer »vaša mami«. Oporočitelj mora znati pisati in brati, da lahko napravi tako oporoko. Datum ni obvezen, je pa zelo koristen, zato svetujem, da ga napišete na taki oporoki, saj omogoča ugotavljanje, katera oporoka je zadnja. Opozorila bi vas tudi na možnost hrambe take oporoke pri sodišču, notarju ali odvetniku. Pri lastnoročni oporoki obstaja tveganje, da oporoka nikoli ne bo prišla pred sodišče. Razlog je lahko, da je ne bodo našli, bodisi da jo nekdo skriva in je ne želi predložiti ali pa kaj tretjega. Zato vam svetujem, da jo v hrambo predložite sodišču, notarju ali odvetniku. Tako ste veliko bolj zavarovani, da bo oporoka prišla na sodišče in se bo upoštevala vaša volja v oporoki. Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug in ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke. Za veljavnosti oporoke pred pričami je potrebno, da so izpolnjeni naslednji elementi: da je oporoka sestavljena po zahtevi in volji zapustnika in jo zapiše tretja oseba, ki je lahko sorodnik, znanec, odvetnik ali kdo drug; oporoka mora biti sestavljena na papirju in v jeziku, ki ga obvlada zapustnik; oporočitelj mora oporoko lastnoročno podpisati sam v navzočnosti dveh prič; oporoko morata podpisati obe priči; oporočitelj mora pričama izjaviti, da je to njegova oporoka. Funkcija prič pri sestavi oporoke je v tem, da potrjujeta dejstvo o lastnoročnem podpisu oporočitelja in njegove izjave, da gre za oporoko. Pozorni morate biti na priče, ker ne more biti vsak priča. Absolutno nesposoben biti priča je tisti, ki ni poslovno sposobna in če oseba ne zna pisati in brati. Relativno nesposoben biti priča pa je tisti, ki je v določeni sorodstveni ali osebni povezanosti z oporočiteljem. Svetujem, da so prič, na primer, sosedje, prijatelji ipd. Glede hrambe pisne oporoke pred pričami velja enako kot pri lastnoročni oporoki. Nina Scortegagna Kavčnik V V V Črna kronika maj 2012 • Črna kronika maj 2012 • Črna kronika maj 2012 Območje PP Vrhnika Na območju Policijske postaje Vrhnika so se bili v drugi polovici maja prisiljeni ukvarjati s posameznimi nasilniki in več primeri vlomov in kraj. Tako se je nek posebnež, ki nima vseh desk na pravem mestu, ena pa se mu je celo znašla v rokah, spravil nad nič hudega slutečo predstavnico nasprotnega spola. Slednja se je morala zato po pomoč zateči na UKC Ljubljana, »junaku« in njegovi deski pa so varuhi reda in miru pomagali najti ustrezno sodno instanco, kjer bo lahko pojasnjeval svoja nenavadna nagnjenja. Osamljenega se pri tem ne bo počutil, saj bo tam v družbi nesojenega reprezentanta nasilniških veščin nad družinskimi člani, ki mu je policijska intervencija podelila rdeč karton glede nadaljnjega približevanja svojim najljubšim trening artiklom. V dveh drugih primerih so policisti naleteli na oboževalce zloglasne indijske zeli. Njihove ilegalne zaloge so že na poti na uničenje, kar pa bodo hočeš-nočeš financirali iz svojih žepov. Ob malce nenavadni uri se je v tedaj zaklenjeno trgovino Spar na Vrhniki odpravil tudi zaenkrat še neznani nesojeni kupec. Med dobro založenimi policami ga je sicer še najbolj zamikal sef, v katerem trgovina hrani svoj dnevni izkupiček, zato se ga je odločil odnesti kar domov, kjer bi v miru preučil njegovo vsebino. Koliko Sparovih točk zvestobe je s tem nabral, mu bodo ob neminovnem srečanju sporočili možje postave. Našli pa so se tudi »podjetniki« drugačne vrste. Eden od njih namerava v kratkem odpreti vulkanizerstvo, zato si je pri Avtohiši Lev na Vrhniki nabavil manjšo zalogo pnevmatik in litih platišč v vrednosti nekaj tisoč evrov, pri tem pa »pozabil« poravnati račun. Tudi njega zdaj iščejo policisti, pri čemer ga čaka tudi račun te najdražje »kurirske službe«. Našli pa so že »podjetnika«, ki je očitno nameraval odpreti servis in prodajalno koles, pri čemer naj bi mu prodajno zalogo prispevali kar sokrajani. Z novo prodajalno ne bo nič, saj so mu tri kolesa zasegli in jih vrnili pravičnim lastnikom, poravnal pa bo tudi račune iz tega naslova. In medtem, ko se (ne)pristojni organi in posamezniki po medijih medsebojno obmetavajo z obtožbami o (ne)odgovornosti za odstranitev cestninskih postaj, imajo policisti na ta račun nič kaj hvaležno delo. Tako so obravnavali prometno nesrečo, ko je v betonski otok na cestninski postaji Log trčil voznik Mercedesa. On in sopotnica sta v nesreči, ki naj bi ji botrovala neprilagojena hitrost, utrpela poškodbe, pri čemer so morali voznika zaradi hujših poškodb prepeljati v UKC Ljubljana. Vrhniški policisti pa v tem času niso zgolj preganjali kriminala, temveč so se ukvarjali tudi s prepotrebno preventivo. V sklopu tega so se udeležili Dneva varne vožnje na Vrhniki in obiskali borovniški vrtec. Območje PP Ljubljana Vič V istem obdobju so policisti Policijske postaje Ljubljana Vič na območju občin Horjul in Dobro-va-Polhov Gradec obravnavali več vlomov, pri čemer so naleteli tudi na del ukradenih športnih pušk našega olimpionika Rajmonda Debevca. Da med lopovi ni časti, še prav posebej velja za slednji primer, saj so med obravnavo vloma v gospodarski objekt v Brezjah pri Dobrovi policisti naleteli na 17 od 20 pušk našega najboljšega strelca, ki so jih pred tem ukradli iz njegove športne trgovine. Preiskava zdaj teče z dvojno hitrostjo in ne gre dvomiti, da bodo že v kratkem našli tudi Debevčevo tekmovalno puško (s katero je Slovenji na olimpijskih igrah pristreljal zlato), skupaj s preostalimi ilegalnimi trgovci z orožjem. Pošteno so se ušteli tudi »naftarji«, ki so skušali načrpati zaloge goriva iz rezervoarjev delovnih strojev v Polhovem Gradcu. Po robu so se jim postavili junaški domačini iz Podrebri in drugod, ki so do prihoda policistov pridržali pre-voznico nezaželene »naftarske« ekipe, za kar jim vodstvo PP izreka javno pohvalo in zahvalo. Malce bolje jo je odnesel neznani moški, ki je skušal v Podsmreki izvesti drzno tatvino, a so ga pri tem prepodili. Šlo naj bi za okoli 40 let starega moškega, močnejše postave, spodaj oblečenega v do kolen dolge hlače, zgoraj pa v črno trenirko. Predrzneža zdaj intenzivno iščejo možje v modrem, pri čemer vam bodo hvaležni za vse morebitne informacije. Poleg prej naštetih so policisti obravnavali še vloma v stanovanjsko hišo v Dobrovi in kmetijsko zadrugo v Polhovem Gradcu. Storilce še iščejo. So pa policisti v polno zadeli s hišno preiskavo v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem, kjer so naleteli na mali obrat za proizvodnjo in razpečavanje ilegalnih opojnih substanc in pri tem ujeli dve osebi. Uporabniki njunih storitev bodo sedaj malce »krizirali«, sama pa se bosta treznila pred pristojnim sodnim organom. Med drugim so policisti obravnavali prometno nesrečo v Razorih, ki se je na srečo končala zgolj z zvito pločevino. V enem primeru so izstavili plačilni nalog pretepaču, ki je kalil javni red in mir v lokalu »Studenec« v Vrzdencu, v drugem pa izrekli opozorilo zaradi lažne naznanitve taiste kršitve. Da pa destruktivnih teženj nima zgolj človek, se je pokazalo v Horjulu, kjer se je stric medved spravil nad pridne čebelice. Ali mu bodo za poškodovanje čebelnjaka izdali plačilni nalog ali zgolj opozorilo, pa zaenkrat še ni znano. Podatke zbral in uredil: Damjan Debevec v Širitev javne zobozdravstvene mreže? Medtem ko je za otroške paciente še poskrbljeno, pa je na Vrhniki, v Borovnici in log-dragomerški občini skoraj nemogoče dobiti zobozdravnika v okviru javne zobozdravstvene mreže za odrasle paciente. Glede te problematike smo povprašali v vrhniškem zdravstvenem domu, kjer so nam pojasnili, da se zavedajo teh težav, obstajata pa dve možni rešitvi. Prva in najbolj poštena rešitev je širitev javne zobozdravstvene mreže z novim programom, a za enkrat ni predvidena. Druga je lahko samo začasna in verjetna samo ob pogoju, da bi bila kakšna od koncesij vrnjena zdravstvenem domu. V tem primeru bi znotraj programa lahko delno zaposlili še enega zobozdravnika in s tem zagotavljali večje preseganje programa. Opozoriti je potrebno, da so v zobozdravstvu normativi zelo napeti in en zobozdravnik ne more kakovostno opravljati zobozdravstvenih storitev preko teh normativov. Kot pravi direktor Tomaž Glažar, si bo Zdravstveni dom Vrhnika skupaj z občino in koncesionarji prizadeval za pridobitev programov, ki bodo zagotavljali ustrezno zobozdravstvenega varstvo na svojem ob-močju.(gt) OBVESTILO! Vedno pogosteje dogaja, da občani namesto dežurnega zdravnika kličejo kar številko 112. Slednja je namenjena samo za uporabo klica v sili. Zloraba in nepravilna raba te številke je kazniva. Klicne številke za zdravnike so objavljene na internetnih straneh Zdravstvenega doma www.zd-vrhnika.si . wirno&t vič d.d. DEŽURNI TELEFON □ 1/256 88 74 www. VARNDST-Vic . S I Si želite miren spanec in brezskrben oddih, ko vas ni doma? S kakovostno alarmno napravo učinkovito zaščitite vas dom pred vlomilci! Spremljajte dogajanje doma z video nadzornimi kamerami preko interneta ali gsm telefona! Intervencijske ekipe v Ljubljani in na Vrhniki omogočajo posredovanje v primeru alarma v najkrajšem možnem času! Varnost Vič d.d. je družba z dolgoletno tradicijo na področju varovanja! Pokličite nas na tel: 01 256 88 74 ali pišite na mail: varnost.vic@siol.net in poskrbeli bomo, da vaše premoženje ostane še naprej v vaših rokah. VarnostVič, varovanje ljudi in premoženja d.d., Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana T: 01 256 88 74, F: 01 256 61 85, E: varnost.vic@siol.net, www.varnost-vic.si Alarmni sistemi Video nadzorni sistemi Protivlomno varovanje Protipožarno varovanje Fizično varovanj^^ Varovanje prireditev Prevozi denarja in večjih vrednosti 48 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zelena rubrika • Zelena rubrika Kurjenje zabojnikov -vandalizem in objestnost Vrhniška komunala se zadnja leta vedno pogosteje srečuje s pojavom vandalizma v obliki kurjenja zabojnikov za smeti. Tako so v začetku maja neznani objestneži zakurili vse tri zabojnike na ekološkem otoku ob Borovniščici v Borovnici. Zabojniki iz poliestra, zelene barve, zvonaste oblike, prostornine 1800 litrov, namenjeni zbiranju stekla, papirja in plastične oziroma kovinske embalaže so bili popolnoma uničeni. Direktorica komunale Brigita Šen Kreže je pojasnila, da je bilo s tem dejanjem JP KPV oškodovano za najmanj 3000 evrov. A na žalost to ni osamljen primer. Na komunali so nam postregli s podatki: Decembra 2011 so neznanci na Dragomerški ulici v občini Log - Dragomer poškodovali štiri zabojnike na ekološkem otoku s tem, da so se z vozilom zaletavali v zabojnike. (Ocenjena škoda 4.000 €) Julija 2011 so neznanci zakurili dva zabojnika na ekološkem otoku na Idrijski cesti (Ocenjena škoda 2.000 €) Maja 2011 so neznanci zakurili dva zabojnika na ekološkem otoku na Opekarski ulici v občini Vrhnika (Ocenjena škoda 2.000 €) Februarja 2011 so goreli zabojniki na dveh lokacijah ekoloških otokov v naselju Janezova vas v občini Vrhnika (Ocenjena škoda 2.000 €) Januarja 2010 so neznanci na petih ekoloških otokih v občini Log - Dragomer grdo »počečkali« zabojnike (Ocenjena škoda 3.000 €) Oktobra 2008 so neznanci zakurili zabojnik na ekološkem otoku v naselju Blatna Brezovica v občini Vrhnika (Ocenjena škoda 1.000 €) Julija 2008 sta zagorela zabojnika na ekološkem otoku na Hribu v občini Vrhnika (Ocenjena škoda 2.000 €) Novembra 2007 so neznanci zakurili zabojnik za papir na ekološkem otoku Pot v Močilnik v občini Vrhnika (Ocenjena škoda 1.000 €) Novembra 2006 so neznanci zakurili zabojnik na ekološkem otoku v naselju Bevke v občini Vrhnika (Ocenjena škoda 1.000 €) Junja 2005 so neznanci zakurili zabojnik za papir - Pot v Mo-čilnik v občini Vrhnika (Ocenjena škoda 1.000 €) Ker gre za javno podjetje, se je potrebno zavedati, da bodo stroške nakupa novih zabojnikov nosili vsi občani oziroma bo na ta račun v občinah nečesa drugega manj. »Upremo se mu lahko le s skupnimi močmi in tako zmanjšamo njegove negativne posledice,« pravijo na komunali. Občani lahko sumljiva dejanja prijavite na telefonski številki 113. (gt) Ljubi|ansko barje rupsiiiiu 40 let Konvencije o varstvu kulturne in 1 1 • v v» naravne dediščine Letos mineva 40 let od sprejetja Konvencije o svetovni kulturni in naravni dediščini. Generalna skupščina UNESCO jo je sprejela 16. novembra 1972. Do danes je h konvenciji pristopilo 189 držav. Nekdanja Jugoslavia jo je ratificirala leta 1974, Slovenija kot ena od naslednic pa leta 1992. Konvencija je nastala kot rezultat skupne skrbi in odgovornosti za ohranitev kulturne in naravne dediščine, ki ima izjemno vrednost za človeštvo. Korenine sodelovanja segajo v konec petdesetih dvajsetega stoletja, ko so se države vsega sveta priključile zahtevnemu projektu prestavitve staroegipčanskega templja Abu Simbel ob izgradnji Asuanskega jezu in posledični poplavitvi celotne doline. Od lanskega junija je tudi Ljubljansko barje z ostanki prazgodovinskih kolišč eno izmed 936 enot, ki so se v 40 letih od sprejetja Konvencije znašle na tem prestižnem seznamu. Dve skupini kolišč pri V okviru UNESCO (Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo) mednarodnih pravnih instrumentov ima Slovenija obveznosti še na podlagi Konvencije o varstvu nesnovne dediščine, Ramsarske konvencije o mokriščih, Konvencije o biotski raznovrstnosti. Skladno z vladno strategijo za izvajanje teh konvencij je Ljubljansko barje v programu za vpis kot Ramsarsko mo-krišče, v evropsko mrežo geoloških parkov pa naj bi bil vpisan tudi Podpeški kamnolom. njem pa UNESCO oziroma vpis na Seznam svetovne dediščine sam po sebi ne zagotavljata ne posebne zaščite ne s tem povezanega financiranja. Za pravni, finančni, organizacijski in politični okvir za varstvo kulturne in naravne dediščine in J J Igu sta bili v okviru serijske mednarodne nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp, v kateri so sodelovale še Švica, Francija, Nemčija, Avstrija in Italija, kot kulturna, arheološka dediščina vpisani na UNESCO Seznam svetovne dediščine. S svojo izjemno univerzalno vrednostjo kolišči v Slovenji prispevata k predstavitvi prazgodovinskih koliščarskih civilizacij, ki so se raztezale v zaokroženem geografskem območju več kot 4500 let. Krajinski park Ljubljansko barje je upravljavec z vpisanimi spomeniki. V nasprotju s široko razširjenim mne- KP Ljubljansko barje je na območju kolišč pri Igu postavil dve informativni tabli, ki obiskovalcem predstavljata starodavno ko-liščarsko kulturo. izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz konvencij(e), je v celoti odgovorna država. Podobno kot na področju varstva narave se tudi na področju varstva kulturne dediščine zadnja leta vse bolj uveljavlja doktrina aktivnega upravljanja z zavarovanim spomenikom. Vse bolj je namreč jasno, da le zakonska, pravna zaščita ne more zagotoviti, da se bo t. i. izjemna univerzalna vrednost kot ključno merilo za vpis na seznam tudi ohranila. Države morajo poleg aktivnega upravljanja vsakih šest let tudi poročati o stanju vpisanega spomenika. V maju je v organizaciji UNESCO Centra za svetovno dediščino v Romuniji (center mesta Sibiu je v procesu priprave nominacije za vpis na Seznam) potekala mednarodna delavnica o upravljanju z vpisanimi spomeniki. Udeležili so se je predstavniki desetih držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope (Albanija, Bosna, Bolgarija, Črna gora, Hrvaška, Makedonja, Romunja, Slovenja, Srbja, Turčja). Iz Slovenje sta primer kolišč na Ljubljanskem barju predstavili nacionalna koordinatorka za UNESCO Špela Spanžel (Ministrstvo za KVIŠ) in Barbara Zupanc iz KP Ljubljansko barje. Kot se je izkazalo, je pristop, ki smo ga ubrali pri zaščiti in upravljanju kolišč, tudi v mednarodnih okvirih sodoben in kaže nove smernice v varovanju spomenikov. Na Ljubljanskem barju namreč ostanke kolišč varujemo z naravovarstvenimi režimi iz Uredbe o KP Ljubljansko barje. Ugotovljeno je, da varstveni režimi, ki veljajo v prvem varstvenem območju KP Ljubljansko barje, kjer so tudi ostanki prazgodovinskih kolišč, v celoti zagotavljajo tudi ohranitev le-teh. Ključno je, da se zagotavlja dovolj visoka raven talne vode, ki ustvarja ugodno stanje za ohranitev ostankov kolišč, obenem pa se omogoča tudi obstanek pomembnih, biotsko raznovrstnih, mokrot-nih travnikov nad njimi. Pri tem »slovenskem« modelu upravljanja je pomembno V KP Ljubljansko barje so pravkar ponatisnili zloženko Koliščarji z Ljubljanskega barja (v slovenskem in angleškem jeziku). Naročite jo lahko na upravi parka ali prek e-naslova: info@ljubljanskobarje.si tudi upravljanje prek lokalno umeščenega javnega zavoda (KP Ljubljansko barje), ki poteka v stalnem sodelovanju, medsebojni komunikaciji in usklajevanju z lokalnimi skupnostmi na eni strani ter stroko in politiko na drugi. Izkušnje drugih držav kažejo, da spomeniki, ki nimajo upravljavca in kjer ni ustrezne komunikacije med državno in lokalno ravnjo, vse bolj izgubljajo vrednote, zaradi katerih so se znašli na Seznamu. Eden od zaključkov konference, na pobudo slovenske delegacije, je zato bil, da lahko kulturno ali naravno dediščino dolgoročno in učinkovito varuje samo ustrezno (politično, finančno, strokovno) podprto lokalno okolje, lokalne skupnosti, prebivalci in upravljavci. Barbara Zupanc Krajinski park Ljubljansko barje Ekološka zaščita v domačem vrtu V sadovnjaku in zelenjavnem vrtu je naše glavno junijsko opravilo skrb za zdrave rastline. Da bo domači krožnik zares zdrav, za varstvo rastlin uporabljamo ekološka sredstva, ki uspešno preprečujejo vse težave, ki poleti grozijo našemu pridelku. Sredstva pa je treba uporabljati redno, in sicer že takrat, ko so rastline še zdrave. Nahranimo paradižnik Po sajenju paradižnika in drugih plodovk ter tudi med samo rastjo ne smemo pozabiti na dodajanje hranil v obliki gnojila. Če bo poskrbljeno za dobro kondicjo paradižnika, bo dovolj krepak, da se bo nekoliko lažje spopadel s težavami, ki lahko doletijo to priljubljeno vrtnino. Uporaba dolgo delujočega organskega gnojila v obliki granul Bio plantella nutrivit za paradižnik in druge plodovke je v ekološki pridelavi paradižnika pomemben izdelek, saj rastlinam omogoča uravnoteženo prehrano. Da bo bolezni manj, moramo biti pazljivi tudi pri zalivanju v suhem vremenu. Paradižnik zalivamo tako, da izdatno namočimo samo zemljo in ne rastline, občasno, a takrat obilno. Za dognojevanje plodovk do oblikovanja prvih plodov uporabimo še pripravek Bio plantella nutrivit za paradižnik in druge plodovke, kateremu je dodan kali za okusnejše plodove. Plesni, gnilobe in druge bolezni preprečujemo! Za preprečevanje bolezni v domačem vrtu uporabimo naravno sredstvo iz sojinega lectina Bio plantella super-f ali pripravek na osnovi njivske preslice Bio plantella natur-f, ki vrtnine krepi pred vsemi plesnimi in gnilobami (npr. pepe-lovko bučnic, kumarno plesnjo, paradižnikovo plesnjo ...). Isti pripravek lahko uporabimo tudi za krepitev sadnega drevja. Drevesa učinkovito krepi pred pepelasto plesnjo, škrlupom, breskovo kodravostjo in tudi pred drugimi glivičnimi boleznimi sadnega drevja. Pripravimo ga tako, da zmešamo 50 mililitrov pripravka na 10 litrov vode; ta količina pa zadostuje za 100 m2. Uporabljamo ga redno, na vsakih deset dni in po večjem deževju. Najpogostejša nadloga so uši V pozno pomladanskem in poletnem času se na vrtninah pojavijo tudi drugi škodljivci, kot so listne uši, koloradski hrošč, resokrilci oz. tripsi. Na paradižniku tako, na primer, zasledimo tudi rastlinjakovega ščitkarja, ki mu pravimo bela mušica, na krompirju in jajčevcu pa koloradskega hrošča. Vse škodljivce omejimo z uporabo ekološkega sredstva na osnovi naravnega piretrina Bio plantella flora verde. Za škodljivce na okrasnih rastlinah, ki so lahko sestavni del vrta, lahko uporabimo že pripravljen ekološki insekticid v razpršilki Bio plan-tella flora kenyatox verde. Uši se pojavljajo na vseh vrstah sadnega drevja. Za ugotavljanje intenzivnosti napada in tudi za preprečevanje na drevesa obesimo plošče Bio plantella rumene lepljive plošče, na katere se lovijo leteči škodljivci. Za zatiranje uši, ki sesajo sokove na mladih rastočih poganjkih, uporabimo ekološko sredstvo na osnovi naravnega piretrina iz rastline bolhač Bio plantella flora verde, ki ga v juniju v zelenjavnem vrtu uporabimo tudi proti koloradskemu hrošču. Pripravimo ga tako, da zmešamo 12,5 do 16 ml koncentrata/10 litrov vode. Za zatiranje uši, ki se pogosto pojavljajo Pošta in poštna številka • ^ j Želim postati član Kluba Gaia: DA NE na citrusih in oleandrih, uporabimo isti naravni insekticid Bio plantella flora verde. Preprečimo polžjo gostijo Naravni sovražniki polžev so krastače, ježi, ptice in slepci, zato jih ne odganjamo. Koristna je tudi zastirka gozdne praproti, bezga, vratiča in rmana. Ob robove vrtov lahko zasadimo tudi rastline, ki polže odvračajo. To so predvsem kapucinke, grobelnik, bela gorjušica, žajbelj, ti-mian in kozmeja. Za učinkovito obrambo pred polži je nujno uporabiti najučinkovitejšo vabo v obliki pelet, Bio plantella arion +, ki jo posipamo v količini 70 do 100 g na 100 m2! Varovalni pas okrog posameznih gredic znotraj vrta in samih rastlin pa zagotovimo s pripravkom Bio plantella gel proti polžem. Strokovnjaki Kluba Gaia I Nagradno vprašanje Našega časopisa in Gaie I S katerim ekološkim pripravkom na osnovi njivske preslice paradižnik varujemo pred plesnjo? Odgovor: BIO PL TELA NT R-F • • Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik revije Gaia! Za samo 17,90 J EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiva predavanja in delavnice, • specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov revije Gaia. Vabljeni • tudi na spletno stran ljubiteljev vrtnarjenja www.klubgaia.com! I Ime in priimek _ I Naslov • Pravilen odgovor pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA. * Nagrajenci prejšnje številke: Sonja Osredkar, Borovnica; Majda Poženel, Vrhnika; Juljana Srnel, Dobrova. elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAS ČASOPIS 49 v Živimo zdravo v naravi in z naravo V našem društvu se je veliko zanimivega dogajalo od 1. januarja do današnjega dne. Gostili smo zanimive ljudi, ki so nam posredovali svoje znanje in opisali številne izkušnje. Sedaj načrtujemo še gibanje, nabiranje zelišč in druženje. Spoznali smo nov priročnik Knaipovih terapij (Kneippova šola zdravja), ki je bil letos letu preveden in namenjen v uporabo širši javnosti. Priročnik je nazoren prikaz ravnanja po S. Kne-ippu za zdravo in dobro življenje. O teh vsebinah je predavala gospa Alenka Lobnik Zorko, prevajalka in novinarka. Ponazorila je posamezne terapije in poudarila veliko skrb za človekovo psihološko življenje. Tudi nordijska hoja se je začela pod vodstvom g. Uršule Debevec, ki pa je nismo zaključili, ker nam je nagajalo vreme; nadaljevali bomo jeseni. Deležni smo bilo odličnega poučnega predavanja o ekološkem bivanju in o zdravi izdelavi ter obnovi zdravih hiš. Predavala sta priznani gradbeni tehnolog gospod inž. Ivan Klaneček in gospa Ostanova, strokovnjakinja za barve v istem podjetju. Predavanja se je udeležil tudi župan naše vrhniške občine Stojan Jakin. Takih, ki jih tema zanima, je veliko, zato naj pogledajo na spletno stran www.ingklan.si. Pridružite se nam na poletnih aktivnostih. Obveščali vas bomo v Našem časopisu in na straneh Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Društvo Kneipp Vrhnika M. Artenjak Terapija tudi v naravi Ali imate podjetje, trgovino, restavracijo ...? Predstavljamo pet predlogov, ki vam povečajo prodajo! Podoba blagovne znamke! Zato je dobro oblikovana celostna grafična podoba (logotip podjetja, poslovne vizitke, dopisi, kuverte, zastave, napisi in tako naprej) odločilnega pomena pri uspešnem poslovanju. Seveda videz ni vse. Lepota se skriva tudi v vsebini - besedilih in imenih. Šele lepa vizualna rešitev ter dobra vsebina sta prava pot do poslovnih rezultatov. Pokličite - lahko vam pomagamo! Unikatna spletna stran, ki izraža vaše poslanstvo! Vse je že na internetu. Seveda tudi kupci. Ste s svojo spletno stranjo zadovoljni? Je unikatna, vam pomaga pri prodaji? Pokličite - lahko vam pomagamo! Stran Facebook, ki je učinkovito komunikacijsko orodje! Vsi se radi pogovarjamo. In vaši potencialni kupci lahko govorijo tudi o vas, vaših storitvah ali izdelkih! Pogovarjajte se z njimi na omrežju Facebook, jih seznanjajte z vašimi dnevnimi novicami in jim nudite prav posebne ugodnosti. Pokličite - lahko vam pomagamo! Atraktivno urejena trgovina in izložba! Ali vaša trgovina prodaja? Trgovina je prostor za prodajo, ne le prostor za izdelke. Navdušite kupce z dobro izložbo, prodajno razporeditvijo izdelkov in privlačnimi dogodki. Pokličite - lahko vam pomagamo! Naj vaši promocijski materiali prodajajo! Imate zloženke, kataloge, brošure, vizitke, mape, letake, oglase in podobne tiskovine? Naj to ne bodo le promocijski, temveč prodajni materiali! Dobra ideja, prodajno usmerjeno besedilo ter vrhunsko oblikovanje so temelj prodajnih uspehov. Pokličite - lahko vam pomagamo! POKLIČITE! S tem oglasom vam nudimo brezplačno svetovanje in 20 % popust na vse naštete storitve! OKUSI - Studio za oblikovanje in spletne komunikacije, M: 041 772 722, e-naslov: m.lamberger@okusi.si Krvodajalska akcija Kri, to enkratno bogastvo, od katerega je odvisno življenje vseh ljudi, si lahko delimo med seboj. Vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akciji, ki bo za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja organizirana: - V PONEDELJEK, 9. julija 2012, OD 7. DO 13. URE - V TOREK, 10. julija 2012, OD 7. DO 13. URE v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vsi imamo skupen vir življenja - kri! »Življenje teče!« Vabljeni! Srečanje krvodajalcev v Veržeju V soboto, 9. junija, se je že ob 7. uri na Trgu Karla Grabeljška zbrala vesela družba krvodajalcev, ki so se tokrat odpravili na srečanje krvodajalcev Slovenje v Veržej. Tam so jih pričakali prijazni domačini, za dobrodošlico postregli s šilcem domačega in bogatim prigrizkom, sledili pa so kulturni program, kosilo in zabava s plesom. Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK Sprejem Uredbe o ustanovitvi, opremljanju in usposobljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč je pred nas postavil nove naloge. Gre za organiziranje, opremljanje in usposabljanje lastnih ekip prve pomoči, ki so usposobljene za nudenje prve pomoči v izrednih razmerah. V letu 2009 smo na Rdečem križu (RK) Vrhnika ustanovili in usposobili dve lastni ekipi prve pomoči. Ekipa je sestavljena iz šest članov, člani pa so opravili obvezni 70-urni tečaj prve pomoči za bolničarje in pridobili naziv bolničarja. Nadaljevali smo z dopolnilnim usposabljanjem dvakrat na mesec. Z eno ekipo smo se 9. junija udeležili XVII. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite (CZ) in RK, ki je bilo v Mengšu, in sicer v organizaciji URSZR Ljubljana, Občine Mengeš in OZ RK Domžale. Ekipe prve pomoči so svoje znanje pokazale pri reševanju in oskrbi realistično prikazanih poškodb ponesrečencev v različnih nesrečah, ki nas lahko prizadenejo. Ekipe, ki so sodelovale na preverjanju, so morale ustrezno oskrbeti poškodovance in jih pripraviti za transport do zdravstvene ustanove. Obravnavale so poškodovance v naslednjih nesrečah: opekline na pikniku, prometna nesreča, rop banke z uporabo strelnega orožja, spor pred gostilno s težko vbodno rano, trk gorskih kolesarjev pri spustu v dolino. Naša ekipa je svoje delo dobro opravila in med 16 sodelujočimi dosegla 8. mesto. Zahvala podjetju Dr. Oetker, d. o. o., Trzin Za donacijo Dr. Oetkerja, d. o. o., Trzin za izvajanje humanitarne dejavnosti - 600 kosov instant mlečnega zdroba po 92 g in 5.000 kosov vroče čokolade v prahu po 25 g - se OZ RK Vrhnika v imenu prejemnikov lepo zahvaljuje. Za OZ RK Vrhnika: Mojca Marolt Člani ekipe, ki so se udeležili regijskega preverjanja (z leve proti desni): Jan Hočevar, Zorka Drašček (rezerva), Fatima Mu-ratagic, Alojz Pezdir (vodja ekipe), Blaž Srnec, Jure Vrbančič in Ivan Kuralt Tvigi na razstavi o volkovih Razstava z naslovom Tvigi in Vid iz Bistre: Volk v Slovenji, namenjena predstavitvi volkov, je druga zapovrstjo v sklopu razstav TMS Bistra o velikih zvereh, ki prebivajo v Slovenji. Prvo, o risu, si je v teku dveh let ogledalo več kot 60.000 obiskovalcev in oblikovalci tokratne razstave pod vodstvom dr. Romane Erhatič Širnik seveda računajo na ponovitev uspeha. Da sta morali miniti kar dve leti do nadaljevanja serije razstav, je po besedah direktorja TMS Bistra dr. Oresta Jarha zaslužna predvsem država, ki za sofinanciranje ni pokazala interesa. Nadaljevanja tako še nekaj časa ne bi bilo, če ne bi muzej našel resnega sogovornika v Lovski zvezi Slovenje, ki je razstavo pokrila tako strokovno kot finančno. K oblikovanju razstave so pristopili tudi sodelavci skupine za ekologijo živali, ki deluje na oddelku za biologijo biotehniške fakultete v Ljubljani, ter številni prostovoljci z rekviziti, kot so stari plakati in trofeje. Muzej je novega partnerja našel tudi v Mini teatru, ki bo z lutkovnimi predstavami oživil ljudske pripovedke o volkovih, npr. o volku in sedmih kozličkih, zaigrano na odprtju razstave, 15. maja. S tem bo zadoščeno vsem - za odrasle strokovna vodenja po razstavi, za otroke pa otroške delavnice. Vodja projekta dr. Erhatičeva in prof. dr. Ivan Kos z biotehniške fakultete sta izpostavila informativni namen razstave, ki ima za cilj predvsem razbijanje globoko zakoreninjenih stereotipov o volkovih in prek temeljitejšega spoznavanja vzpo- stavitev pozitivnejšega odnosa ljudi do njih. Navsezadnje je preživetje te vrste v celoti odvisno od človeka, kar je bil tudi I / _._I Tvigi je dala dušo razstavi o volku. poudarek predsednika Lovske zveze Slovenije, mag. Srečka Felixa Kropeta. Volk se je namreč v drugi polovici 20. stol. za las izognil nepreklicnemu iztrebljenju, Slovenci pa bi se uvrstili med tiste evropske narode, ki so že zakrivili izginotje te ali one živalske vrste. Med njimi za zdaj še ne bomo tudi zato, ker so lovci že leta 1971 uvedli nekakšno »materinsko varstvo« za volkulje z mladiči, v naslednjih desetletjih pa jim je sledila tudi država. Nekoč razpisane nagrade na volčje glave so se nepreklicno preselile v zgodovinske anale. Je pa mag. Krope kar takoj razbil stereotip o volku kot škodljivcu - klavcu divjadi. Menda kar 800 srnjadi na leto pokončajo klateški psi, kar da je bistveno več, kot jih za prehrano pokončajo volkovi. Uradno odprtje razstave je sicer pripadlo Mladenu Bergincu iz sektorja za ohranjanje narave pri ministrstvu za okolje in prostor, ki je ob tem obljubil, da si bo prizadeval za pridobitev ustrezne državne podpore za tretje nadaljevanje razstave o velikih zvereh v Slovenji. In kdo sta Tvigi in Vid? Volkulja Tvigi se je skotila aprila 2008 v tropu volkov, ki so mu strokovnjaki dali ime trop Gomance. To je »slovensko-hr-vaški trop«, saj je njegov teritorij tako v Slovenji (Snežniška planota) kot na Hrvaškem (Gorski kotar). Tvigi so 24. septembra 2008 ujeli hrvaški raziskovalci z Veterinarske fakultete Univerze v Zagrebu pod vodstvom dr. Josipa Kusaka in jo opremili s telemetrijsko ovratnico. Ker je bila takrat zelo suha in je tehtala komaj 18 kilogramov, so ji nadeli ime Tvigi. Januarja 2009 je zapustila trop Gomance in se osamosvojila. Odpravila se je proti severu, da bi si našla partnerja in prazen teritorij. Prišla je na območje Menišije in se tam ustalila. Tekom telemetričnega spremljanja se je Bistri približala do 1,7 kilometra. 7. marca 2011 ob 6. uri jo je na cesti med Cerknico in Begunjami povozil avto. Volk Vid je Tvigin partner in oče njenih mladičev, skotenih v letu 2010, ki pa žal niso preživeli. Še vedno pohaja po gozdovih nad Bistro in čaka novo volkuljo. Damjan Debevec 50 NAŠ ČASOPIS Kultura ....... z julj-2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si •Klub Zakon • Klub Zakon • Petek, 6. julija - dvorišče kluba Zakon, Vrhnika Koncert: Demeter Dvojec Zbašnik-Engels je nastal po potopu najstniškega punk benda Racja in se usmeril v globlje vode akustičnega iskanja smisla in obstoja. Potujeta kot duet in sanjata v slovenščini. Konec leta 2007 sta izdala eksperimentalni prvenec Uvod v strastno ter med ljubitelji Breclja ter Floy-dov požela kimanje in trepljanje. Trenutno snemata nadaljevanje in pišeta hite, ki bi jima omogočili lagodno življenje. Pričujoči koncert v Zakonu bo namenjen preverbi novih komadov med šopkom starih. Na koncertu bo na voljo sveži ponatis dolgo razprodanega prvega albuma. Jure Engelsberger: glas, akustična in električna kitara Miha Zbašnik: klasična in akustična kitara, glas Ob morebitnem dežju bo koncert v dvorani. Vstop prost. Po koncertu klub odhaja na poletne počitnice. Znova se vidimo septembra na Cankarjadi. Glasbeni večer na Sveti Trojici Vrhnika, 15. junij - Na topel predpoletni večer je v cerkvi sv. Trojice na Vrhniki potekal zanimiv koncert. Gostitelji so bili violinistka Manca Rupnik, učenka prof. Vasilija Meljnikova na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, ter njena brata, pianist Anže Rupnik, učenec prof. Kaje Lojevec na Glasbeni šoli Vrhnika, in violonče-list Nejc Rupnik, učenec prof. Almire Hamidulline prav tako na vrhniški glasbeni šoli, gostje pa Vasilij Meljni-kov in dijaki ljubljanskega konservatorija. Koncert je povezovala Ingrid Kovač Brus, ki je glasbeno in besedno umetnost spretno prepletla z odlomki velikega Vrhniča-na, Ivana Cankarja. V prvem delu koncerta so se Manca, Anže in Nejc predstavili kot solisti, z deli Wieniawskega, Sarasateja, Paganinja, Chopina, Debussyja, Goltermanna in Mendels-sohna, ob klavirski spremljavi prof. Hermine Hudnik in prof. Kaje Lojevec ter v klavirskem triu z Beethovnovim triom št. 1., Sternbergovo Napolitano in Malim dunajskim maršem F. Kre-islerja. V tej zasedbi pod mentorstvom Lojevčeve na Glasbeni šoli Vrhnika zelo uspešno delujejo zadnji dve leti. Manca, Anže in Nejc so nagrajenci več državnih in mednarodnih tekmovanj. Če omenimo le letošnja: Manca je marca na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenje osvojila zlato plaketo, 1. nagrado in posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe, ki jo je posnela tudi za nacionalno RTV. Maja je na mednarodnem tekmovanju v Sremski Mitro-vici osvojila 1. nagrado in 100 točk. Anže je na mednarodnem tekmovanju Paolo Spincich v Trstu prejel 2. nagrado, na uglednem mednarodnem tekmovanju mladih pianistov Isidor Bajic v Novem Sadu pa je v hudi konkurenci do 16 let postal polfinalist. Najmlajši, Nejc, je prav tako na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenje osvojil zlato plaketo in 3. nagrado, na tekmovanju v Sremski Mitrovici pa 1. nagrado, 100 točk ter lavreat vseh kategorj viol, violončel in kontrabasov. Vsi trje še posebno radi muzicirajo v klavirskem triu, s katerim prav tako nizajo uspehe: decembra lani so prejeli 1. nagrado in 100 točk na mednarodnem tekmovanju Paolo Spincich v Trstu ter maja letos 1. nagrado in 100 točk na tekmovanju v Sremski Mitrovici. Tam so kot lanskoletni lavreat komornih zasedb imeli čast nastopiti na otvoritvenem koncertu festivala z Gudači svetog Dorda iz Beograda, in sicer s krstno izvedbo skladbe Ogledala narave slovenske skladateljice Mojce Prus, ki je bila napisana prav za to priložnost. V zadnjem delu koncerta se je Manci najprej pridružil njen profesor Vasilj Meljnikov, s katerim sta izvedla Capris za dve violini Wieniawskega, nato pa še trje prav tako zelo uspešni djaki Konservatorja za glasbo in balet Ljubljana, violinist Jure Smirnov Oštir, violist Kristjan Dražil in violončelist Izak Hudnik. Skupaj so izvedli največkrat izvajano programsko glasbo Antonia Vivaldja - Štirje letni časi, Pomlad. S prav to skladbo je Manca maja v Sremski Mitrovici kot solistka nastopila z Gudači svetog Dorda. Kljub svojim mladim letom so Manca, Anže in Nejc z gosti številne obiskovalce koncerta na Sveti Trojici navdušili. (mn) 20 let Muzejskega društva Vrhnika Razstava v sliki in besedi Muzejsko društvo Vrhnika je 14. februarja letos praznovalo dve desetletji uspešnega in predvsem aktivnega delovanja. Ob tej priložnosti je v avli Cankarjevega doma na 20 panojih v sliki in besedi pripravilo razstavo o svoji 20-letni dejavnosti. Odprtje razstave je bilo v torek, 19. junija, udeležili pa so se ga številni člani društva in drugi gostje. Dvajset let je resnično hitro minilo in nabralo se je kar veliko fotografij in časopisnih izrezkov. To pa gotovo potrjuje, da je bilo društvo vseskozi zelo aktivno in delavno. Za to gre zasluga vodstvu društva in Društvo je izdalo že veliko številk Vrhniških razgledov. predvsem delavnim članom. Ob dvajsetletnici niso načrtovali posebne slovesnosti, so se pa odločili, da pripravjo nekakšno inventuro svojega bogatega dela ter ga v sliki in besedi, kot dokumentarno razstavo predstavjo širši vrhniški javnosti. Na odprtju razstave je zbrane nagovorila predsednica Muzejskega društva Vrhnika Marja Oblak Čarni, ki je med drugim poudarila: »K sreči ima Vrhnika svoj časopis, ki je očitno tekoče spremljal društveno delo. Tako so člani pobrskali po mapah v svojih arhivih in zbral se je kar zajeten kupček fotografij in časopisnih izrezkov. Razstava torej kaže društveno delo 'od zunaj', tako kot ga vidi zuna- nji poročevalec. Razstava spremlja delo, ki ga je društvo posvetilo svojemu kraju, njegovim naravnim danostim in dogajanju v vrhniškem kotu, stisnjenem med barje in trdi kras, vendar že od Eden izmed razstavljenih panojev davna povezanem s širokim svetom prek svoje skrivnostne Ljubljanice. Društvo so zanimale vode, zemlja, rastlinstvo, gospodarstvo, kot so promet, posebej čolnarstvo, razne gospodarske panoge, opekarstvo, usnjarstvo, mlini in žage. Zanimali so ga ljudje, ki so skrbeli za funkcioniranje včasih trške, danes mestne skupnosti, npr. župani, zdravniki, dalje učitelji, ki so vzgajali generacje občanov, in drugi. Zanimalo ga je življenje ljudi, migracije, delo društev, kultura. Poskušalo je gledati tudi malo širše in se primerjati v širšem prostoru. Zato smo v društvu skrbno načrtovali ekskurzje. Poleg domačih krajev smo obiskali Dunaj, Tirolsko, Nemči- jo in Madžarsko. Znanje o Vrhniki poskušamo v društvu posredovati z razstavami, pogovori z občani, zlasti pa s članki in prispevki v zborniku Vrhniški razgledi. Odpirajo se vedno nove ne- raziskane teme. Trenutno so zelo zanimiva arheološka odkritja na Tičnici, o katerih nam je letos konec marca prav na Tičnici predaval arheolog dr. Gaspari.« Za zelo dejaven kulturni program so na odprtju razstave poskrbele učenke vrhniške glasbene šole: Beti Kovač na sopran saksofonu, Ana Šem-rov na alt saksofonu, Nika Kovač na tenor saksofonu in Marina Bilič na baritonu. Tik pred odprtjem pa so trem članom društva podelili nazive častnega člana. Prejeli so jih Niko Šušteršič, Frančiška Zalaznik in Franci Dovč. Vsi trje so si priznanja gotovo zaslužili, saj so po svojih najboljših močeh predstavljali društvo in v njem delovali ter dajali informacije o podobi Vrhnike in okolice v preteklih in sedanjih letih. Po ogledu razstave so se v pogovorih že rojevali novi projekti za nadaljnje delovanje društva. S. S. :_j_ Učenke Glasbene šole Vrhnika Beti, Ana, Nika in Marina so zaigrale nekaj skladb. -T- 1 i Vb f-4 1' ^ T ___ k i i 1 it , 1 Častni člani društva so postali Niko Šušteršič, Francka Zalaznik in Franci Dovč. Akvarele postavili na ogled Skupina ustvarjalcev akvarelov je konec maja uspešno končala letošnje slikarsko druženje, ki ga že nekaj let prirejajo v osnovni šoli Ivana Cankarja. Za tako imenovani»konec šolskega leta« so svoje slikarske izdelke, akvarele, postavili na ogled, in to z odprtjem razstave ter kratkim kulturnim programom. Ustvarjalci akvarelov se že nekaj let družjo in zbirajo v eni izmed učilnic osnovne šole Ivana Cankarja. Letos je slikarsko šolsko leto obiskovalo šestnajst umetnikov, ki so pod vodstvom mentorja in akademskega slikarja Petra Lazareviča ustvarjali prelepe akvarele. Tako svoje slikarsko znanje brusjo že nekaj let, vendar pa jih združuje pred- vsem prijateljstvo. Zato so vsi z veseljem čakali vsak petek, ko so imeli učne ure slikanja in so poglabljali medsebojne stike, krojili oazo sproščenosti in radosti ter ob tem tudi ponudili odlične kulinarične sposobnosti. Na odprtju razstave, ko so vsi udeleženci razstavili po eno svoje delo, so povedali: »Svojemu vidnemu napredku se moramo zahvaliti predvsem Eden izmed razstavljenih akvarelov Letošnji udeleženci in razstavljavci akvarelov so bili: mentor Petar Lazarevic in slikarji: Anka Pažin, Dare Hering, Ivanka Krasnik, Janez Ovsec, Jože Matjašec, Krunoslav Sabo, Ljubica Krivec, Marja Strnad, Marja Malovrh, Marinka Mohar, Martina Starc, Olga Petrovčič, Tea Širca, Tončka Madon, Vera Banič Vu-kadin in Zvezdana Zatler. našemu mentorju g. Petru La-zareviču. Potrpežljivo, vedno znova nam na papirju uprizarja pred očmi prave umetnine, polne svetlobe in učinkov akvarelnih barv, v katerih se prepleta belina papirja, tako pomembna. Potem vsak v svojem ritmu, po svojih najboljših močeh in znanju, ki ga premore, poskuša obvladati zmuzljiv moker papir in barve, ki beležjo vsaka v svojo smer in se zli- vajo in mešajo, ko je najmanj potrebno. Jezimo se na čopiče in na koncu, ko mentor Peter doda nekaj potez, smo vsi zadovoljni in komaj čakamo, da poskusimo znova.« Samo odprtje razstave so popestrili s priložnostnim kulturnim programom sopranist-ke Leonide Sabo in pianistke Judite Grlj Kočiš. Nato je sledilo družabno srečanje, kjer so prišle na vrsto tudi odlične kulinarične spretnosti. S. S. elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura MAŠ ČASOPIS 5i okular foto klub vrhnika Zvok in slika Dogodek, ki mu ni para, v ustvarjalni poetiki ustvarjalcev Slavice Janoševic, umetnice izdelave violin, in Bojana Senjurja, umetniškega fotografa Slavica Janoševic se ukvarja z goslarstvom - če umetnost ne počne drugega, kakor da ustvarja dober ali slab okus, je v njenem primeru popolnoma zgrešena. Slavica ustvarja umetnost zvoka. Ustvariti glasbilo, mogočno orodje kot instrument za razoseb-ljanje našega razmerja do sveta, ga približati eksotičnim melodijam od klasike naprej, narediti intimnega v lastnem zvoku ... je mojstrovina. Violina je kot vsako telo v svojem naravnem stanju sestavljena iz vrste duhu podobnih pojav, naplastenih druga čez drugo v materiji, v neskončnost... lesa. Ker človek nikdar ni bil zmožen ustvariti, tj. narediti nekaj snovnega iz prikazni, iz nečesa neotipljivega, ali narediti predmet iz niča, naj bi se rokodelstvo mojstrice polastilo ene od plasti telesa, v katero je vpeto, jo odluščilo, izrabilo in ta neotipljivi svet spremenilo v zvok. Poveličano vsakdanje življenje in tista vrsta lepote, ki jo violina lahko razodene, je kos materialne stvarnosti, ki ga oko ne vidi, uho pa sliši. Bojan Senjur slika - in fotografija je rezultat, dejansko edina, ki se ji je posrečilo uresničiti sloves najbolj realistične umetnosti. Upodobljeni svet skozi optiko pričevanja elementov avtorju foto- Avtorica in glasbenik Bojan Senjur, umetniški fotograf grafije pomeni tako rekoč moderno neomejeno besedo, ki izvira iz lastnosti, specifičnih za fotografske posnetke. Dejansko so se zmožne vsiliti nad stvarnost, saj fotografija za začetek ni le element podobe (kot je podoba slikarsko delo), ni le interpretacija stvarnega sveta; je tudi sled - nekaj, kar je neposredno posneto v stvarnosti, kot stopinja, kot filmsko-gledališka scena. Izvirnost Senjurjeve fotografije določa to, da je prav v trenutku dolge zgodovine slikarstva na vsej črti naš nepremagljiv občutek, resnica, da je fotografski postopek nekaj magičnega. Kljub razlikam med obema avtorjema, ki sem jih navajal, in sami postavitvi razstave v Mali mestni galeriji, ki dovolj zgovorno predstavlja vsakega avtorja posebej, ta obema preprečuje kakršnokoli dihotomijo, saj jima uspeva prikazati skupno stremljenje v ustvarjanju. Medtem ko poskuša Senjur dialog s svetom vzpostaviti na eksperimentalen in premišljen, malodane slikarsko ino-vativen način, Janoševiceva to vez išče v polju ideje o glasbi, kjer oblika z lepim tonom nakazuje čas in prostor zvoka, ki spominja na prapočelo stvarstva. Odprtje razstave je brez pretenzij visoke umetnosti in neobremenjeno visoko nadgradil svetovno znani glasbenik, violinist virtu-oz Bojan Cvetrežnik. Posebna zahvala gre Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, Foto klubu Okular, Fabrika Studiu, šivilji Sabini Mattias, s. p., in vinarstvu Mavrič. Mala mestna galerija, programski vodja mag. Bojan Mavsar, akad. kipar ZK^ Program prireditev za julij in luawa ranlrart* * tf tf avgust 2012 za kulturo, Sport In turizem PONEDELJEK, 9. 7. 2012, od 7. do 14. ure RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom Vrhnika TOREK, 10. 7. 2012, od 7. do 14. ure RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom Vrhnika m : t Veliko italijansko priznanje slikarki iz Sinje Gorice V začetku maja je Marta Frei, slikarka iz Sinje Gorice, prejela v Italiji veliko mednarodno priznanje strokovne žirije Premio Arte Coseano. Kot nam je povedala, je sodelovalo preko dvesto priznanih evropskih slikarjev, sama pa se je predstavljala s tremi abstraktnimi slikami v tehniki akrila na platnu. »Italijanska nagrada je velika potrditev mojega dela, saj je sodelovala množica slikarjev, tudi uveljavljenih.« Sicer pa Sinjegoričanka, diplomirana restavratorka, sodeluje na mnogih ex-temporih, kolonijah, razstavah, simpozijih, likovnih in kiparskih delavnicah ter dobrodelnih prireditvah. Prejela je že mnogo nagrad in priznanj ter je v stalni zbirki slikarjev v tujini. »Okolje, v katerem delam, vpliva na mojo ustvarjalno moč in zagon. Barjanska polja so mi postala izziv za mnoge slike. Uporabljam akrilno tehniko na platnu. Moji najljubši motivi so motivi iz narave. Sem velika ljubiteljica barv, pokrajin in abstraktnega slikarstva. Krajinam luščim njihove nadrobnosti in jih tako pripeljem do povsem abstraktnih form in kompozicij,« pravi Freieva. Za seboj ima že nekaj samostojnih razstav, sodelovala pa je na več kot dvesto skupinskih razstavah. Za prihodnje leto upa, da ji uspe tudi razstava na Vrhniki. (gt) 19. tradicionalno srečanje v Cankarjevem lazu Tudi letos smo se na Alojzijevo zbrali v Cankarjevem lazu ljubitelji Cankarjeve umetniške besede. S pesmijo »Vrhnika«, rojaka Ivana Malavašiča, nas je pozdravil Mešani pevski zbor društva invalidov Vrhnika, ki letos praznuje 20. obletnico obstoja. V sproščenem druženju, čeprav v izredno vročem dnevu, smo uživali v čudovitem kulturnem dogodku in se, tako kot vsako leto, posladkali s češnjami in štruklji. Letošnja pomlad je bila zelo deževna in tako tudi v ponedeljek, 4. junija, ko smo imeli priložnost poslušati na Sveti Trojici dramsko igro Cankarjeva procesija. Turistično društvo Blagajana je povabilo dramsko skupino Sezuti čevelj iz OŠ 8 talcev iz Logatca. Pod dežniki so nas mladi igralci pod mentorstvom profesorice Simone Nagode tako navdušili, da smo si zaželeli, da bi ponovno nastopili na Vrhniki, tokrat v Cankarjevem lazu s črticami Skodelica kave, Desetica, Firbec in Enajsta šola. Tudi tokrat so nas učenci s svojim izjemnim nastopom navdušili. Za konec nam je trio Milka, Jože in Lili pripravil presenečenje. Prijazno so se odzvali moji želji in nam zapeli pesem, ki mi je posebno ljuba »Moja mati čuha kafe«, ker me spominja na mojo nono, ki jo je zelo rada pela. Tudi na Primorskem si radi privoščimo skodelico kave, ne le na Vrhniki. Na prvi poletni dan je 18. ura mogoče prezgodnja, ker sonce še močno pripeka, zato bomo raz- mislili, ali prireditev prestaviti na 19. uro. Prisrčno vabljeni v Cankarjev laz tudi prihodnje leto. Suzana Potočnik ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA vpis abonmajev, sezona 2012/2013 Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu abonmajev v sezoni 2012/13! Otroški abonma ENAJSTA ŠOLA Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo letos povabili: Lutkovno gledališče Ljubljana z lutkovno predstavo Svetlane Makarovič SAPRAMIŠKA (režija: Nace Simončič), Gledališče Unikat (Tomaž Lapajne Dekleva) z gledališko lutkovno predstavo OD KOD SI, KRUHEK? (režija: Goran Završnik), čarodeja Janja Jošovca, ki nam bo ob magični predstavi ČAROBNI DECEMBER pričaral tudi Dedka Mraza, Bimbo teater in KUD France Prešeren z zgodbo o (ne tako) strašnem zmaju GLAVKOIN ZBRK (režija: Jure Karas) in Slovensko narodno gledališče Maribor z gledališko predstavo JURI MURI V AFRIKI (režija: Branka Nikl Klampfer), s katero se bomo poklonili spominu na izjemnega slovenskega pesnika Toneta Pavčka. Gledališki abonma Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo letos povabili: Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in Gledališče Koper s komedijo Iztoka Mlakarja SLJEHERNIK (režija: Vito Taufer; igrajo^ Iztok Mlakar, Marjuta Slamič, Rok Matek, Teja Glažar, Igor Štamulak, Ajda Toman, Ivo Barišič, Radoš Bolčina), Slovensko komorno gledališče in Lutkovno gledališče Ljubljana s tragikomedijo Evalda Flisarja VZEMI ME V ROKE (režija: Evald Flisar; igrata: Mojca Funkl in Iztok Jereb), Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj s predstavo po knjižni uspešnici Daniela Glattauerja PROTI SEVERNEMU VETRU (režija: Alen Jelen; igrata: Vesna Pernarčič in Rok Vihar), Evo Škofič Maurer z »iskreno neotesano komedijo«, klovnsko predstavo za odrasle MOJA NIT JE RDEČA (režija: Maja Dekleva Lapajne), Špas Teater s komedijo po klasičnem vohunskem trilerju Alfreda Hitchcocka 39 STOPNIC (režija: Jaša Jamnik; igrajo: Nataša Tič Ralijan, Uroš Smolej, Gojmir Lešnjak, Primož Ekart) in Slovensko narodno gledališče Drama s komedijo Davida Mameta NOVEMBER (režija: Matjaž Zupančič; igrajo: Matjaž Tribušon, Uroš Fürst, Jurij Zrnec, Alida Bevk, Andrej Nahtigal). Pri izbiri programa smo upoštevali tudi vaše odgovore na lanska anketna vprašanja. Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika, do 31. 7. 2012, ali pa osebno oddate v Turistično informacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 15. 9. 2012, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacijskem centru Vrhnika. 52 naš ČASOPIS Kultura ....... 2-jullj2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novo na mladinskem oddelku Cankarjeve knjižnice! Z junijem smo otroške pesmice in pravljice na zgoščenkah prestavili iz čitalnice na mladinski oddelek! Lepo povabljeni k izposoji! Predavanje Alenke Rebula: Psihologija telesa V čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika nam je 30. maja na temo psihologije telesa predavala gospa Alenka Rebula. Prostor smo popolnoma zasedle večinoma ženske, ki smo ji z veseljem in zanimanjem prisluhnile, in upam, ob koncu s seboj odnesle veliko spoznanje, da je treba prisluhniti sebi, svojim občutkom in telesu, ki je naš najboljši vodnik. Telo je prena- šalec naših občutkov, sporoča nam naše želje in potrebe, čuti globoko resnico v odnosih in je naš zaveznik. Če si dovolimo in si mu upamo prisluhniti, živimo bolj zadovoljujoče in polno. Potem si, kar si, celosten in v vsej svoji nepopolnosti popoln človek. Upam, da bom še dolgo črpala moč iz nauka zgodbice, ki jo je Rebulova delila z nami na predavanju: »Na Krasu stoji hišica in ob njej je lep vrt z brezhibno angleško trato. Lastniki tega vrta morajo, da ohranjajo brezhibno trato, s pesticidi zatreti ves plevel in drugo rastlinje. Trata je seveda izjemno lepa, vsi jo občudujejo, vendar je z leti na vrtu zaradi strupov izginilo tudi vse grmičevje in lepa stara drevesa.« Ohranjati popolnost in lep videz je težka naloga, ki terja svoj davek! Mnoge ženske depresije so žalovanje za umrlim samospoštovanjem, tožba nad grobom svoje srčne želje po dostojanstvu. Zakaj je ta tožba tako grenka? Ker goreča želja ni mrtva in dobro vemo, da bi jo lahko izkopale in dvignile v življenje, pa tega ne storimo. Neiztrohnjeno srce pa čaka, čaka do zadnjega diha; ker nikoli, NIKOLI ni prepozno. (Alenka Rebula; Blagor ženskam, ZTT, 2007) Barbara Miklavčič Poletavci - poletni bralci Če si star/-a od 7 do 12 let in član/-ica knjižnice, si med poletnimi počitnicami, ki so dolge kar 68 dni, izberi 30 dni in takrat beri vsaj pol ure na dan, karkoli si želiš: knjige, revije, stripe, recepte ... V bralni seznam (dobiš ga na mladinskem oddelku Cankarjeve knjižnice Vrhnika) vpiši prebrano. Izpolnjenega s svojimi podatki oddaj v posebno škatlo na mladinskem oddelku ali pošlji po pošti do 14. septembra. Jeseni bo zaključna prireditev, na kateri dobiš majico in priznanje, z nekaj sreče pa tudi rolerje! Še več informacij dobiš na mladinskem oddelku Cankarjeve knjižnice Vrhnika in na spletni strani www.ckv.si. Cenjene uporabnike Cankarjeve knjižnice Vrhnika obveščamo, da bo knjižnica med poletnim delovnim časom od 26. junija do 31. avgusta 12 odprta po naslednjem urniku: vsi oddelki ponedeljek, sreda, četrtek: 1300 - 1900 torek, petek: 730 - 1400 sobota: zaprto! Hvala za razumevanje! Medgeneracijsko sodelovanje na Vrhniki »Meni osebno se je ta 'kampanja' zdela potrebna, saj ima večina ljudi težave z računalniki. Na štiridnevnem tečaju za starejše smo opisali in pokazali mnogo stvari, kot so Word, elektronska pošta, Facebook in Skype. Bilo je sproščeno, vsi smo se zabavali in imeli tudi odmor. Prostovoljci smo se s starejšimi zelo dobro razumeli, pokazali smo jim veliko novega. Eden izmed njih mi je zaupal, da mu je bilo na tečaju zelo všeč, da so vsi zelo prijazni in željo ustreči. S tem človekom sva se zelo dobro razumela. Sprva sem mislila, da ne bo tako dobro, a se je izkazalo, da smo vsi pridobili nova znanja. Upam, da bo tečaj tudi naslednje leto, saj bi se ga z veseljem udeležila.« Anja Repe »Tečaj računalništva za starejše in brezposelne občane Vrhnike, ki je potekal v tednu vseživljenjskega učenja, je bil logično nadaljevanje Simbiozinega tečaja, ki smo se mu pridružili v preteklosti. Tečaj v obliki medgeneracjskega sodelovanja je odlična popotnica v prostovoljstvo za učence, ki pri tem spoznajo delo starejših in svojo vlogo v skupnosti ter hkrati osebnostno rastejo. Na šoli smo učence povabili k sodelovanju in odziv je bil na začetku presenetljivo velik. Sestali smo se in pregledali gradivo. Učenci so ga pregledovali tudi doma, saj smo jim ga posredovali po elektronski pošti. V tednu izvajanja smo na šoli organizirali veliko dejavnosti v času tečaja, zaradi katerih vsem učencem ni uspelo sodelovati. Izjemno sta me veselili velika zavzetost za sodelovanje in odgovornost do zadanih nalog pri večini učencev. Tisti, ki zaradi novih obveznosti niso imeli časa za sodelovanje, pa so se prišli opravičit in odpovedat sodelovanje ali pa zamenjat termin sodelovanja. Nekateri so se nam pridružili naknadno, nekatere druge pa je sodelovanje s starejšimi tako pritegnilo, da so prišli tudi v dnevih, za katere se niso prijavili. Mene je tudi tokratno sodelovanje prijetno presenetilo in vesel sem, da sem lahko bil del tega druženja. Izkušnje, ki sem jih pridobil, mi bodo pomagale tako pri delu z učenci kot pri razumevanju starejših. Sam pa že razmišljam o organizaciji podobne akcije v naslednjem šolskem letu. Zadovoljstvo starejših in učencev je bilo veliko in to je najboljša popotnica za nadaljnje delo.« Primož Trček, mentor sodelujočih učencev ter tehnična in strokovna podpora projekta Prejšnja leta smo Teden vseživljenjskega učenja organizirali v naši čitalnici, letos pa smo v sodelovanju z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika tečaj organizirali v njihovi računalniški učilnici. V slogi je moč, pravijo, in tokrat se je to potrdilo, saj se je lahko tečaja v šoli udeležilo 23 starejših in brezposelnih, kar pri nas v knjižnici ne bi bilo mogoče. Izobraževali so osnovnošolci OŠ Ivana Cankarja (Dženisa Šabic, Alma Samardžič, Tamara Radie, Nejc Nagelj, Tilen Oblak, Ana Gotvajn, Adrijana Vuk, Anja Kocijančič in Anja Repe) ter drugi (Nika Čelešnik, Jan Strajnar, Jelena Cvetkovic, Katja Pleško, Primož Verbič, Primož Trček in Sonja Žakelj). Zanimanje za brezplačni tečaj je bilo tako veliko, da smo organizirali dodatnega v knjižnici, kjer je izobraževala Katja Pleško. Hvala vsem sodelujočim. V oktobru znova načrtujemo sodelovanje pri projektu Simbioz@; vabimo vse, ki bi se želeli naučiti osnov računalništva, pa tudi vse mlade in mlade po srcu, ki bi sodelovali kot prostovoljci. Prijave zbiramo od julija dalje prek naslova http:// www.simbioza.eu/ in na oddelku za odrasle v Cankarjevi knjižnici. Novosti v maju 2012 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPEDIJE, ZBORNIKI... DOUCET, J.: Moj newyorški dnevnik DRAPPIER, F.: Madžarka v Pendjabu RAMPIH, S.: Nabavna politika v splošnih knjižnicah ROZMAN, R.: Management TERŠAR, I.: Upravljanje kulturnih dejavnosti v Sloveniji 1 FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHOLOGIJA. BUBER, M.: Vse resnično življenje je srečanje DEBELAK, M.: Iz uma v srce EPŠTEJN, M. N.: Znak_vrzeli FRISO, A.: V dvoje JASPERS, K.: Vprašanje krivde KREFT, L.: Levi horog RUSHMAN, C.: Umetnost astrološkega predvidevanja 2 VERSTVO DERVILLE, G.: Jožefmarja Escriva GOLOB, B.: Z vrtnicami skozi rožnik GRÜN, A.: Izkusimo velikonočno veselje KELLER, W.: Biblija ima vendarle prav ŠKULJ, E.: Škocjani in cerkve sv. Kancjana 3 SOCIOLOGIJA. POLITIKA. EKONOMIJA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIJA. AŽMAN, T.: Sodobni razrednik BREZNIK, M.: Posebni skepticizem v umetnosti CERAR, M.: Kako študirati pravo FERFILA, B.: Primerjalne politike v sodobnem svetu HORVAT, B.: Vodnik po domači in svetovni krizi IMPERL, F.: Kakovost oskrbe starejših JENSEN, E.: Dialog s starši JERMAN, B.: Temelji civilnega in gospodarskega prava LOGAR, T.: Ljudje kot sredstva MLINAR, Z.: Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi PAVLIN, S.: Nujni dediči PEKLAJ, C.: Učenci z učnimi težavami v šoli in kaj lahko stori učitelj SCHULTE, T.: Rešite svoje premoženje, kupite srebro SIRK, D.: Devetindevetdeset meštirjev - sto mižerj SMITH, D.: Vzpon historične sociologije ŠKOF, J.: Rop, recesija, lakota 5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMIJA. FIZIKA. KEMIJA. BIOLOGIJA. BAVCON, J.: Žafrani (Crocus L.) v Sloveniji ČEH, B.: Kemijsko računanje in osnove kemijskega ravnotežja HUTCHINSON, M.: Plazilci KOLLER, J.: Struktura atomov in molekul MORAVEC, P.: Rešene naloge iz matematike RUBIN, K.: Ognjeniki in potresi SUHADOLC, A.: Les naših dreves in grmov-nic TAIT, N.: Žuželke in pajki 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMETIJSTVO. VODENJE. INDUSTRIJA. OBRT. GRBIC, G.: Bojni brodovi HÜLSEN, A. van: Zid molka KAVŠEK, P.: Palačinke in omlete MIDDLETON, K.: Motnje hranjenja POLJŠAK, B.: Kaj lahko naredim sam, da bi se staral počasneje? RUCHALLA, E.: Izboljšajmo presnovo RUSTJA, M.: Nebesni madeži 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIJA. GLASBA. ŠPORT. BALLANTYNE, Andrew: Arhitektura HARNONCOURT, N.: Toni so vzvišene besede KOŠMRLJ, M.: Eko družabne igre LOUPPE, L.: Poetika sodobnega plesa MATKO, M.: Prva kočevska fotografinja Margit Verderber MLAČ, B.: Vodnik po Karnijskih feratah PUST, V.: Kako so nastajala moja naselja ŠTEPEC, D.: Kozolec na prepihu časa ZUPANČIČ, M.: Morsko prase ŽNIDARŠIČ, J.: Najlepša pot 81 JEZIKOSLOVJE BENVENISTE, E.: Dajati - jemati JERNEJČIČ, A.: Skrivnosti javnega nastopanja VEROVNIK, T.: Jezikovne trajnice 82-1 POEZIJA DIMKOVSKA, L.: pH nevtralna za življenje in smrt FRITZ, E.: Žitja RAMOVEŠ, J.: Skuz okn strejlam kurente RUSTJA, M.: Ponovno domov SPREITZER, V.: Razvezana tišina 82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. BATISTA, Z.: Galeb se vrača BENNI, S.: Heliant CLEARY, A.: The Italian next door COBEN, H.: Samo en pogled GIER, K.: Klub vražjih mamic KHAMISSI, K. al: Taksi KLANČNIK, U.: Ali mrtvi sanjajo? KOMELJ, M.: Sovjetska knjiga MICANOVIC, M.: Divji pes PICEJ, R.: Čas ladij POLIČ, V.: Koža in kri RIJAVEC, A.: Medvedja kraljica STEVENS, A.: Magnum Force Man VIŠNOVEC, B.: Tujec na krovu 82-4...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. DANON, C.: Obsekano drevo Danonovih FABRE, J.: Nočni zapisi 1978-1984 GAUß, K.-M.: V gozdu metropol MAGRIS, C.: Alfabeti OSOJNIK, I.: Svinje letijo v nebo 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE ALLEN, P.: Zmešnjava delovnih strojev ENDE, M.: Momo ali Čudna zgodba o tatovih, ki so kradli čas KENDA H., D.: Zmajček Topotajček KLOPČIČ, A.: Eko vrtec KOKELJ, N.: Tiva in dvanajst mesecev KONC L., N.: Enajstnik LOBE, M.: Zadeva s Henrikom PUGELJ, B.: Škrat Matevž SELZNICK, B.: Dežela čudes VEHAR, B.: Prav posebna majčka WILKINS, K.: Zmajev trikotnik 82L LJUDSKO SLOVSTVO BRINAR, J.: Vodni mož Gestrin HUDALES, O.: Tri kače 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. ZGODOVINA. BIOGRAFIJE. FERENC, T.: Odporništvo FERFILA, B.: Svet na dlani v 80 dneh GUMILEV, L. N.: Od Stare Rusije do Ruskega imperija KOŠMRLJ, M.: Spoznavanje držav z igro Najbolj brane ali iskane knjige v maju 2012 1. McCarthy, M.: Ko se boš prebudila — 2. Goudge, E.: Dežela zelenega delfina 3. Woodiwiss, K.: Shanna 4. Milek, V.: Cavazza 5. Brown, S.: Nebeška vročica 6. Rogers, R.: V okovih ljubezni 7. Gibson, R.: Noro privlačen 8. Läckberg, C.: Ledena princesa 9. Morgan, S.: V objem korenin 10. Gilbert, E.: Jej, moli, ljubi Zvočni CD za odrasle in mladino JÄNNES, H.: Oglašanje naših ptic ARITMIJA: Ulica = Street 100 tubes Italie DIMEOLA, Al: Pursuit of radical rhapsody FINK, B.: Canciones Argentinas GALLIANO, R.: Solo HADALIN, A.: Stoji tam gora Limbarska HREN, E.: Etnosoul INSTRUMENTAL dreamland Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si. Izbor: Niko Nikolčič. 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 53 Novičke v Športne zveze Vrhnika Tokratne novičke začenjamo z razveseljivo novico. Končno nam je v Partizanu uspelo pridobiti pisarno, za katero smo si prizadevali več kot eno leto. Prostor smo prevzeli konec maja, junja pa smo ga opremili in vanj premestili tudi arhiv Ob izpolnjenih pogojih za nemoteno delovanje zveze bomo sklep o sklicu redne letne skupščine uresničili predvidoma septembra. V zvezi s sklepi, ki smo jih sprejeli na majski seji izvršnega odbora in o katerih smo pisali prejšnji mesec, v času oddajanja zadnjih pred-počitniških novičk žal ni še nič novega. Kaj je z napovedanimi spremembami Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika in katere naj bi bile, tudi ne vemo. Iz gradiva za junijsko sejo občinskega sveta Občine Vrhnika je razvidno, da zadeve na dnevnem redu te seje ni. So pa februarja lani občinski svetniki soglasno sprejeli sklep, da Zavod Ivana Cankarja Vrhnika za prihodnje leto (op.: to je za leto 2012) pripravi predlog ustrezne spremembe Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika glede upoštevanja razsežnosti »Lokalni pomen športne panoge«. Ker avgusta lani še nismo bili seznanjeni s kakršnimkoli gradivom na to temo, smo se na sestanku pri županu dogovorili, da se z namenom, da se razpis za leto 2012 objavi prej kot prejšnja leta, ta objavi po veljavnem pravilniku. Vzporedno se začne priprava sprememb pravilnika, kot je to določil občinski svet. Po vseh teh mesecih gradiva za obravnavo še nimamo, predvidevamo pa lahko, da se julia in avgusta o tem ne bo razpravljalo. Torej bo jeseni, ko naj bi se sprejemal Letni program športa, še vedno vroče. Bomo pa vsekakor vztrajali pri tem, da želimo prejeti celovito analizo iz občinskih sredstev financirane športne dejavnosti, saj brez podatkov ne moremo razpravljati o ničemer. V zadnjem mesecu smo bili aktivni tudi kot člani največje športne organizacije, to je OKS - ZŠZ. Junja smo se udeležili posveta občinskih športnih zvez regj Ljubljana, Ljubljana okolica, Gorenjska, Dolenjska, Zasavje, Notranjska in severna Primorska ter Obalno-kraške regje. Obravnavali smo aktualne zadeve, ki se dotikajo športne organiziranosti, določenih objav v me-djih, sprememb pri sestavi Strokovnega sveta za šport RS in drugega. Navzoči smo bili tudi na okrogli mizi, kjer smo se seznanili s spremembami Pravil OKS - ZŠZ, z zakonodajnimi zadevami, s perspektivami vrhunskega športa, z mreženjem športnih organizacj na področju športa za vse in drugimi zadevami. Udeležili smo se 50. skupščine, ki je bila zaradi zelo vročih odnosov med OKS - ZŠZ ter Direktoratom za šport na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport napovedana kot zelo burna. V nasprotju s temi napovedmi je bila skupščina povsem mirna, kar kažejo tudi izidi glasovanj. Udeleženci smo bili tega dejstva zelo veseli. Na povabilo naših članov smo bili prisotni na 10. teku v Bevkah, teku v Star maln in na občnem zboru Športnega društva Vrhnika, naši člani pa so se predstavili tudi na Čarobnem ar-gonavtskem dnevu. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika. si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih. Za vse informacje nas pokličite na telefon 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sportnaz-vezavrhnika@gmail.com. V juliju in avgustu vas prosimo, da nas za obisk predhodno pokličete, da se bomo o terminu dogovorili. Do konca avgusta, ko se bomo spet oglasili z novičkami, vam želimo prijetne počitnice. Športna zveza Vrhnika Naš športnik - plavalec Aleš Sečnik Kandidat za letošnjo paraolimpijado Dvajsetletni Aleš Sečnik že nekaj časa živi v podlipski dolini in je postal že pravi Vrhničan. Na invalidskem vozičku je šest let in je tetraple-gik. Ne more uporabljati desne roke in noge, a tudi leva stran je šibkejša kot pri običajnemu človeku. Poškodoval se je na smučanju s prijatelji in si polomil vratno vretence. Vendar ga je tragedija naredila še bolj močnega, pravega bojevnika v njegovem vsakdanjem življenju. Končal je osnovno šolo, srednjo v Kamniku, študira psihologijo in je zaposlen na Radiu 1. Plavati je začel na rehabilitaciji v Soči, kjer je bil glavni cilj fizioterapja. Na državnem prvenstvu za plavalce invalide za osnovne šole sta ga opazila takrat naš najboljši plavalec Dejan Fabčič in dr. Boro Štrumbelj. To je bila neka velika športna prelomnica v njegovem življenju. Plavanje je postalo stalnica njegovega vsakdana. Uspehi so se vrstili. Pri plavanju uporablja eno roko in nogo. Plava vse štiri plavalne stile: hrbtno, prsno, prosto in delfin. Je lastnik svetovnega rekorda na 50 m delfin, katerega je izboljšal štirikrat. Ves trud in zagnanost pa sta mu prinesla tudi normo za nastop na paraolimpjskih igrah v Londonu. A kot sam pravi, njegov nastop še ni zagotovljen, ker je nekako premalo rezultatskih kvot na 50 in 100 metrov prosto. O svoji kruti življenjski usodi izpred šestih let pa nam je povedal: »S športom sem se prvič resneje srečal v 4. razredu osnovne šole, ko sem se skupaj s starejšim bratom prijavil na krožek odbojke. Poleg vseh športov, ki sem se jih udej-stvoval, sem največ obetal prav v prej omenjeni odbojki, saj sem bil v devetem razredu OŠ sprejet v državno odbojkarsko reprezentanco. Kmalu zatem, ko sem bil v najboljši življenjski formi, pa se mi je v nedeljo 15. 1. 2006, na zadnji vožnji po smučišču, pripetila nesreča. Nesreča, ki je zaznamovala življenje meni, mojim bližnjim, ter prijateljem. Po padcu sem ostal popolnoma hrom od vratu navzdol. Diagnoza in napovedi so bile katastrofalne: zlom vratnih vretenc C3, C4, kar v večini primerov pomeni smrt ali trajno ohromelost. Prav taka pa je bila napoved zdravnikov. Toda, jim ne zamerim, kajti niso me poznali in niso poznali moje družine. Skupaj smo se oklenili tistih malih optimističnih odstotkov, ki so kazali na boljše čase in jim nismo popustili. Po dveh mesecih bolnišnice sem se z velikim trudom znebil umetnih pljuč - dihalnega aparata, ki je namesto mene opravljal najbolj osnovno opravilo, brez katerega človek ne živi. Premeščen sem bil na takratni IRRS - center za rehabilitacijo Soča, kjer sem »preživel« naslednjih 10 mesecev. Sprva sem bil nameščen na otroški oddelek, kasneje premeščen na odraslega, saj na fizioterapji niso smatrali, da ima otrok pri 14 letih lahko 193 cm in 90 kg, tako so bile vse naprave za obravnavo neprimerne meram. Tipičen dan na odraslem oddelku je obsegal fizično delo od 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Fizioterapja - bazen - delovna terapija - kosilo - fizioterapja - bazen in samodejavnost. Tako sem se prebil čez vsak sleherni dan. Seveda mi to brez družine in prijateljev ne bi uspelo. Skupaj smo sestavili mozaik, ki se je pokazal v mojem napredku in psihični trdnosti, skupaj smo postali vzor mnogim, ki se znajdejo na takšni in drugačni trnovi poti. Za potrditev uspeha sem bil predstavljen na svetovnem kongresu rehabilitacije in fizioterapije.« Ob vsem tem pa se resnično vidi moč, volja, energija in borba za nadaljnje življenje mladega Aleša Sečnika. O njem bomo prav gotovo še pisali. Še posebno če se bo udeležil paraolimpjskih iger v Londonu in to že čez dober mesec dni. S.S. RAZPIS ZA NAJEM ŠPORTNIH DVORAN: OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, Partizan Vrhnika in Športna dvorana pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Športna društva, klube ter rekreativne skupine obveščamo, da do 15. julija 2012 sprejemamo vloge za najem Športne dvorane Ivana Cankarja Vrhnika, Športne dvorane Partizan Vrhnika in Športne dvorane pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika za sezono 2012/2013. Najem dvoran je možen od ponedeljka do petka, popoldne in zvečer od predvidoma 14. ure do 23.30 v Športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška ter od^16.30 do 23.30 v Športj ni dvorani Partizan in Športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. V soboto in nedeljo pa je najem možen ves dan. Obdobje najema dvoran je od 1. septembra 2012 do 31. avgusta 2013 oziroma minimalno od 1. oktobra 2012 do 30. aprila 2013. Pisna vloga naj vsebuje: ime najemnika, naslov najemnika, davčno ali matično številko najemnika, podpisnika pogodbe, namen najema, objekt najema, obdobje najema, termin najema in še rezervni termin najema za primer zasedenosti želenega termina. Pisne vloge posredujte na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, ali na elektronski naslov sport@zavod-cankar.si. Pripis: »NAJEM ŠPORTNE DVORANE«. Dodatne informacje: Daniel Cukjati, strokovni sodelavec za šport, telefon: 01/750 66 35 oziroma 051 661 061. POMEMBNO OBVESTILO: Na razpis se lahko prijavijo samo društva in posamezniki, ki imajo poravnane vse obveznosti do Občine Vrhnika in do Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika (do aprila 2012). Pri izbiri terminov imajo prednost tista društva in posamezniki, ki: • so redni plačniki, • uporabljajo dvorano vse leto, • so izvajalci letnega programa športa, • uporabljajo dvorano za vadbo otrok ali mladine in • so občani Občine Vrhnika. )V ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, Sport in turizem Vrhnika Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA v sodelovanju s Centrom za socialno delo Vrhnika, Osnovno šolo Ivana Cankarja Vrhnika in Občino Vrhnika ORGANIZIRA P O L E T N I V K L O P -Š P O R T N E P O Č I T N I C E Bližajo se počitnice in z njimi brezskrbni poletni dnevi, ki pa so lahko brez prjateljev dolgočasni in pusti. Vse učence vrhniških osnovnih šol znova vabimo, da se nam pridružite in del časa preživite z nami na brezplačnem Poletnem vklopu. Z vami bomo ustvarjali, plesali, spoznavali razne poklice in športe, se kopali v bazenu in na morju, se sprehajali, kolesarili, taborili, streljali z lokom, igrali nogomet, floorball in košarko, se učili tenisa, rolanja in tujega jezika, obiskali živalski vrt ali kino, risali stripe in še kaj. Zabavali in igrali se bomo od 8.30 do 14. ure, za vse nespečneže pa bodo omogočene družabne igre in ustvarjalne delavnice od 6.30 naprej. Malico prinesete s seboj, za napitke pa poskrbimo mi. Prvič se dobimo V PONEDELJEK, 2. julija 2012, OB 9. URI v vhodni avli Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika. Natančen urnik delavnic in drugih dejavnosti bo pred začetkom objavljen na spletni strani našega zavoda (www.zavod-cankar.si). Veselimo se počitnic z vami!!! )v ZIC Zavod Ivana Cankarja za kulturo, Sport in turizem Vrhnika Zavod Ivana Cankarja Vrhnika (Daniel Cukjati; 051 661 061, 01/750 66 35) Taekwondo klub Vrhnika Kar trije člani kluba na OI London 2012 Taekwondo klub Vrhnika deluje šele eno leto, a se lahko pohvali, da bodo kar trie njegovi člani Slovenijo zastopali na prihajajoči olimpijadi v Londonu. Med tekmovalci je pred kratkim postala nova članica Nuša Rahar, ki bo na OI London nastopala v ženski kategoriji +76 kg. Kvalifikacijsko normo je dosegla na evropskih kvalifikacijah v Kazanu. Poleg nje bo na OI nastopal predsednik in trener vrhniškega kluba Jure Pantar, ki je v reprezentanci sparing partner vsem uvrščenim - poleg Nuše še Ivan Trajkovič (+87 kg) in Franka Anič (-76 kg). Kot tretji nas bo zastopal Jakob Slavec, ki je ustanovitveni član Taekwondo kluba Vrhnika in na OI London opravlja funkcijo vodje slovenske reprezentance v taekwondoju. V prihodni sezoni vabimo vse, da se seznanijo s to borilno veščino in podrobno spoznajo taekwondo WTF-verzje; to je južnokorejska borilna veščina, pri kateri prevladujejo nožne tehnike udarcev. Ob treniranju te veščine bodo otroci na zabaven in zanimiv način izboljšali gibljivost, koordinacijo, si pridobili moč in predvsem disciplino. Naučili se bodo udarcev z nogami in rokami ter spoznali samoobrambo. Za to bo poskrbel Jure Pantar, ki se s taekwondojem ukvarja že 15 let, je član slovenske članske reprezentance v ta-ekwondoju, dobitnik bronastega odličja na EP do 21 let in več kolajn na A-turnirjih po Evropi ter 11-kratni državni prvak. (js) Zahvaljujemo se za pomoč dr. Primožu Rusu in ravnatelju šole Vinku Bizjaku za pomoč pri pomoči pri ustanovitvi Taekwondo kuba Vrhnika. > r k ji, r Nuša in Jakob po kvalifikaci- Tudi Jure Pantar bo stopil na olimpijski parket, j ah v Kazanu v v 54 NAS ČASOPIS v Sport in rekreacija 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 20. Argonavtski dnevi *;et Noe na Vrhniki 2012 Teniški turnir dvojic V okviru letošnjih Argonavtskih dnevov je bila prva športna prireditev na teniških igriščih Teniškega kluba Vrhnika. Tu se je od 8. do 10. junija odvijal teniški turnir dvojic za pokal Argonavtskih dnevov. Že tradicionalni teniški turnir dvojic je pritegnil 16 rekreativnih parov iz bližnje in daljne okolice. To je eden izmed najmočnejših teniških turnirjev v Slovenji za rekreativne teniške pare. Teniški klub Vrhnika si vsako leto prizadeva, da privabi najboljše teniške rekreativne pare, tudi z bogatimi nagradami. Letos so nagrade prispevali Blagomix, Starling, d. o. o. (Vrh), Tomaž bar (Vrh), Prosaf, SGH (Vrh), Assist RcG in Bosch Ljubljana. Praktične na- grade so dobili vsi sodelujoči pari na turnirju, medtem ko so prve štiri uvrščene dvojice prejele še zaslužene pokale. Vrstni red prvih štirih je bil: 1. Kovačič - Goršek (Ljub) 2. Petkovšek S. - Konjar (Vrh - Ljub) 3. Maček - Repanšek (Ljub) 4. Kadilnik - Jovanovič (Ljub) Vsi pari so pokazali zanimiv in borben tenis. Tudi kakovost dvobojev je bila na vrhunski ravni, saj sta lanska zmagovalca zasedla šele četrto mesto. Ob tem moram le dodati, da ob dobri kakovosti vrhniških tenisačev že vrsto let ne more zmagati ena izmed vrhniških dvojic. Mogoče pa bo v prihodnje le bolje. S. S. Izak Oberčkal Pluško (skrajno levo), Nejc Nagelj (skrajno desno) Namizni tenisači V 11* V»t • uspešno zaključili sezono! Zadnji mesec je bil za Namiznoteniško sekcijo Vrhnika prelomen. Na 4. odprtem medregij-skem prvenstvu smo dosegli izjemne rezultate. Naši varovanci so se spopadli z igralci iz vse Slovenije in domov odnesli tri medalje. Predšolski Miha Podobnik v kategoriji do 1. razreda ni imel prave konkurence in je zmagal že tretjič zapored. V izjemno težki konkurenci pa je preboj uspel Izaku Oberčkalu Plušku in Nejcu Naglju, ki sta se uvrstila na 3. in 4. mesto v kategoriji 8.-9. razred. Jazonov namiznoteniški pokal Na Vrhniki smo 10. junija izvedli regijski turnir, ki so se ga udeležili igralci z Vrhnike, Rakeka, iz Preserja in Logatca. Tekmovanje je potekalo v dobrem vzdušju in znova smo se odrezali z odlično organizacijo. Naši varovanci so osvojili kar šest medalj. Med najmlajšimi je vnovič slavil Miha Podobnik, svojo prvo medaljo pa si je priboril Nejc Karba, ki je osvojil tretje mesto. Med dijaki je slavil Matevž Jernejčič iz Preserja, med Vrhničani pa je potekal krvavi boj za srebrno medaljo, ki si jo je na koncu prislužil najizku-šenejši Rok Grasselli. Za pomoč pri organizaciji se iskreno zahvaljujemo Zavodu Ivana Cankarja, Jan športu, ki je prispeval praktične nagrade, in podjetju Emba iz Logatca, ki je poskrbelo, da igralci med tekmovanjem niso bili lačni. Letos smo kot vsako leto izvedli tekmovanje znotraj sekcije. Na zaključnem srečanju smo se posladkali z dobrotami ter igralcem podelili 1. Miha Podobnik (VRH), 2. Tine Krpan (PRE), 3. Nejc Karba (VRH), 4. Saša Mihevc (LOG) 1. Matevž Jernejčič (Rakek), 2. Rok Grasselli (VRH), 3. David Cirikovic (VRH), 4. Matija Gre-benc (VRH) medalje in diplome. Z letošnjimi dosežki smo dokazali, da imamo dobro ekipo igralcev, in obetamo si dobrih rezultatov tudi v prihodnosti. Septembra znova začnemo treninge in vsi, ki vas zanimata namizni tenis ter treniranje v prijetni skupini in dobrem vzdušju, ste lepo vabljeni. rt : Skupinska fotografija z igralci in trenerji Nogometni turnir Zavas Dobrega tisočaka zopet odnesli lanski zmagovalci Vrhnika, 15. In 16. junij - V športnem parku je potekal že sedmi dvodnevni nogometni turnir Zavas v malem nogometu, na katerem se je pomerilo štiriindvajset ekip, kar pomeni, da gre za enega največjih tovrstnih turnirjev pri nas. Gledalci so bili v soboto zvečer priča identičnemu nogometnemu obračunu kot prejšnje leto: med ekipo GP Škoro in Ključavničarstvom Kurič. Še enkrat so naslov nespornih zmagovalcev potrdili prvi. Na turnirju so nastopali tudi Vrhničani, ki se ravno tako niso vrnili domov praznih rok. Vrhniški Can Can v belih dresih je turnir za- Zmagovalna ekipa GP Škoro sije priigrala 1200 pustil kot prvouvrščeni v »tolažilni skupini«, evrov. Nagrado in pokal sta jim izročila direktor firme Zavas Janez Hadalin in župan Stojan Jakin. Turnir je bil prvotno predviden štirinajst dni prej, a ga je organizator društvo Športna pot ( v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika in NK Vrhnika) prestavil na sredino junija, kar se je izkazalo za dobro odločitev, saj je bilo vreme kot naročeno. Tudi letos sta bila na voljo dva nagradna sklada: 2400 evrov za prvo skupino in 600 evrov za tolažilno skupino. Prijavilo se je štiriindvajset ekip iz celotne Slovenje, ki so se pomerile v petek, osem najboljših ekipa pa se je v okviru tako imenovane »glavne skupine« v soboto potegovalo za lovorike. Tem so se na igrišču pridružile še drugo- in tretjeuvrščene ekipe skupin, ki pa so tekmovanje nadaljevale v tako imenovani »tolažilni skupini« V tej si je zlato lovoriko po strelih z bele točke prislužila vrhniška ekipa Can Can, iz vrst katere sta izhajala še najboljši vratar skupine Martin Smrtnik in naj igralec Elvis Behrič. Ekipa je poleg pokala prejela še 300 evrov denarne nagrade, za njo pa sta se uvrstili ekipi Kilovar (200 evrov) in Šmarje -Sap (100 evrov). V finalu glavne skupine sta se tudi letos pomerili ekipi Škoro in Ključavničarstvo Kurič, kjer je že kmalu povedla prva, do konca tekme pa vodstvo le še povečevala. Ekipa GP Škoro je tako ponovno odnesla domov zlati pokal in ček v vrednosti 1200 evrov. Sledili sta ekipi Kurič in KMN Loški Potok. Za naj igralca glavnega turnirja je bil izbran Igor Osredkar, prvi strelec je postal Damir Pertič (oba GP Škoro), naj vratar pa Beno Benčina iz KMN Loški Potok. Pokale in nagrade so podeljevali: direktor podjetja Zavas Janez Hadalin, ki je bil glavni sponzor turnirja, župan Stojan Jakin in direktor ZIC Vrhnika Boštjan Koprivec. Sicer pa je tudi letos za dobro voljo poskrbel Aleksander Rajakovič - Rale, hostese pa so med tekmovanjem ponujale drobna darila in prostovoljne vstopnice. Imena tistih, ki so jih kupili, so romala v nagradni boben, mednje Martin Smrtnik, najboljši vratar »tolažilne ekipe«, je prejel zlati kipec iz rok direktorja ZIC Vrhnika Boštjana Koprivca. pa so podelili kopico praktičnih nagrad, med drugim pa tudi motorno kolo skuter in hladilnik. (gt) Da smo na Vrhniki spremljali največji in po besedah udeležencev najbolje organiziran malonogometni turnir v Slovenji, velja v veliki meri zahvala vsem pokroviteljem turnirja in predvsem Občini Vrhnika ter Zavodu Ivana Cankarja. V dveh dneh smo na vrhniški asfaltni ploščadi videli vse najboljše igralce malega nogometa, ki jih premore Slovenja. Na organizacijo ni bilo nobenih pripomb, pač pa same hvale, za kar se moram sam osebno zahvaliti dvajsetčlanski posadki, ki je skrbela, da je vse potekalo nemoteno. Vaše delo je neprecenljivo. Svoj del je prispevala tudi domača ekipa Can Can, ki je poskrbela za veselje domačih gledalcev. Čestitamo za vaš dosežek. Vsem bralcem želimo lepe in brezskrbne počitnice ter vas že sedaj vabimo na osmi ZAVAS 2013. Boštjan Erčulj, organizator "7 Z »Gasilska fotografija« sodelujočih Ikarjev let Vrhnika, 9. junij - V športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki so se osnovnošolci lahko zopet pomerili v ročnih Metanje letal iz galerije športne dvorane spretnostih izdelovanja letal. Klub letalcev Vrhnika, modelarska sekcija, je v sodelovanju z ZIC Vrhnika namreč tako kot prejšnja leta za otroke pripravil dopoldne izdelovanja letal iz papirja in lesa. Prišlo je okoli petdeset osnovnošolcev, številni v spremstvu staršev. Uživali so oboji: starši pri izdelovanju in otroci, ko so se merili, katero letalo leti dlje. V sklepnem delu delavnice je namreč vedno tudi mini tekmovanje. Otroci iz galerije telovadnice v telovadnico zalučajo letala, pri čemer organizator tiste tri, ki so poleteli najdlje, tudi nagradi s praktično nagrado. Sicer pa posebno diplomo za sodelovanje prejmejo vsi otroci. Kot je pojasnil Janko Oblak iz kluba, si želijo, da bi v prihodnosti organizirali več tovrstnih tekmovanj na Vrhniki in v Logatcu, pri čemer bi dosežke udeležencev seštevali, na koncu pa bi razglasili še absolutne zmagovalce, (gt) 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija v v NAS ČASOPIS 55 20. Argonavtski dnevi *;et Noe na Vrhniki 2012 Argonavtski kolesarski maraton Družinski kolesarski maraton se je podal na 31 Argonavtski maraton na vrhniških ulicah km dolgo traso. Vrhnika, 17. junij - Lani je ob Argonavtskem kolesarskem maratonu jokalo nebo, z njim pa verjetno tudi organizator, saj so bile za tisti čas neverjetno nizke temperature, vse skupaj pa je podkrepil še dež. Letos je bilo ravno obratno: nebo je tako žarelo od sonca, da je bila pripeka že premočna. Kljub temu se je na štartnem mestu pri športnem parku v središču Vrhnike zbrala množica kolesarjev, ki se je podala na 81-kilometrski kolesarski maraton (Vrhnika-Borovnica-Polhov Gradec-Šentjošt-Podlipa-Vrhnika). Na poti so morali premagati skoraj tisoč metrov nadmorske višine, a po treh urah je najhitrejši že prikolesaril skozi ciljno ravnino. Ker maraton ni bil tekmovalnega značaja, so medalje prejeli vsi udeleženci. Pol ure po startu Argonavtskega maratona je ŠD Agonija, ki je bilo organizator prireditve, pozvalo, naj se na startu zberejo še udeleženci Družinskega argonavtskega maratona. Tudi ob tem se je zbrala množica staršev in otrok, ki pa so se podali na nekoliko krajšo pot. enaintrideset kilometrov so prekolesarili čez Borovnico, Notranje Gorice in Blatno Brezovico ter podvig končali na startu na Vrhniki. Se vedno pa je ostalo nekaj najmlajših, za katere je bila tudi ta trasa predolga. Zato je organizator zanje kar v športnem parku organiziral še otroški maraton Argo-navtek. (gt) Rokomet Zmaga mlajšim deklicam Argonavtske dneve so tudi letos popestrile številne športne prireditve. V program so se vključile tudi rokometašice Ženskega rokometnega kluba Vrhnika. Šestnajstega in 17. junja sta potekala mednarodna rokometna turnirja Harpaston Cup 2012. Tekme obeh dnevov so se odigrale v dvorani Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika. V soboto, 16. junja, so se turnirja udeležile tri ekipe letnikov 2000. Po odigranih medsebojnih srečanjih je prvo mesto osvojila ekipa RK Knežopoljka iz Bosne in Hercegovine, druge so bile domačinke ŽRK Vrhnika in tretje RK Zvezda Logatec. Že naslednji dan, v nedeljo, pa so nastopile najmlajše rokometašice - dekleta letnika 2001. Tekmovanje se je odvjalo ves dan, saj je pet ekip odigralo vsaka z vsako. Posebno pozornost pa so vzbudile mlade rokometašice iz Italije, RK Cup Udine (Videm). Po zelo borbenih in zanimivih tekmah, ki so trajale dvakrat po 12 minut, so zmagale domače igralke ŽRK Vrhnika z vsemi štirimi zmagami. Tako so osvojile resnično zasluženo prvo mesto in prelep pokal za Harpaston Cup 2012. Drugo mesto so osvojile rokometašice RK Zvezda Logatec, tretje ŽRK Euro Casino Kočevje, četrte so bile gostje iz Vidma, pete pa članice RK Dolomiti Dobrova. Vse tekme si je ogledalo precej staršev igralk, ki so seveda navijali za svoje ekipe. Turnir pa bo ob zaključku šolskega leta in ob dogajanju Argonavtskih dnevov po vsej verjetnosti postal tradicionalen. S. S. Skupinska fotografija vseh petih ekip na turnirju mlajših deklic letnika 2001 (in mlajših) Vrhničanke z dvignjenim pokalom Tek Bevke že desetič Tudi letos se je na Športnem parku Bevke zbralo ogromno tekmovalcev, mladih in malce starejših iz različnih koncev Slovenje, ter številnih obiskovalcev, ki so si prišli ogledat pravi športni spektakel. Za uvod letošnje jubilejne prireditve TEK BEVKE smo v petek organizirali veliko vrtno veselico pod šotorom. Za odlično glasbo so poskrbeli fantje Ansambla Pogum. Sobotni praznični dan smo začeli z zadnjimi pripravami, potrebnimi za dobro organizirano in varno tekmovanje. Za natančno merjenje tekmovalcev in hitro obdelavo podatkov je poskrbel Timing Ljubljana, za varnost ob trasi teka je skrbelo petdeset rediteljev pod taktirko Roberta Piška, v startno-ciljni areni pa je bila v pripravljenosti ekipa Pacienta, usposobljena za nudenje prve pomoči z reševalnim vozilom in dežurnim zdravnikom. Vse je bilo pripravljeno, vključno z ozvočenjem in dobro povezovalno besedo, za kar sta poskrbela radijska voditelja Franci Peternel in Ksenija Rebeka Matkovič. Tekmovanje se je začelo ob 10. uri s tekom za naših sponzorjev, najštevilčnejša ekipa pa pokal ekipe. Letos je to dosegla skupina 29-ih tekačic in tekačev iz Petrič&Dovjak Teama. Čestitamo in apeliaramo tudi na druge klube, podjetja, da se prihodnje leto opogumite, organizirate in udeležite TEKA BEVKE skupinsko. Vzdušje med tekmovalci je bilo izvrstno. Med tekmovalci smo gostili tudi svetovnega prvaka v smučarskih poletih Roberta Kranjca, ki je ob koncu najhitrejšim podelil pokale. Najboljši dosežki: med 452 prijavljenimi tekači jih je skozi cilj priteklo 426. Prve kolesarske dirke Bevke se je udeležilo dvanajst kolesarjev. Najhitrejši moški na 7 km: Blaž Oblak, 1991, ŠD Špik Lučine, čas: 0:24:16. Najhitrejša ženska na 7 km: Anja Mejač, 1992, čas: 0:29:31. ni program za vse generacije: glasbena animacija s čarovnikom Gregom, plesno-navijaška akrobatska skupina Žabice, pevka Andreja Zaljetelj in Iris. Za postrežbo hladnih napitkov in jedi z žara so poskrbeli zvesti pripadniki ŠD Bevke. Tu ne gre pozabiti, da so šampinjoni z gorgon-zolo na žaru postali bevška specialiteta in da kdor teh slasti še ni okusil, naj ne zamuja več. Za zaključek pa smo za vse, željne dobre zabave, organizirali veliko vrtno veselico pod šotorom. Zabavali so nas Ansambel Rosika, Mladi Gamsi, Manca Špik in Domen Kumer z narodnozabav-nim ansamblom. Ni več skrivnost, da je prireditev Tek Bevke daleč največja v vasi in celo ena izmed največjih v Občini Vrhnika. Na njej prostovoljno dela okrog 130 domačinov. Deset let življenja v današnjem času je sicer kratka doba, a deset let držati orga-nizacjo in obdržati tradicijo brez prekinitve ni preprosto. Zato si ekipa organizacijskega odbora zasluži ves čestitke! Želimo, da bi to tradicijo ohranjali še mnoga leta. Hvala vsem! Prireditve ne bi bilo mogoče organizirati brez sponzorjev in donatorjev. Zato se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo za njihove prispevke. I. |uj,, . TE:: BEVKE otroke na 500 in 1000 m in se nadaljevalo s tekom za odrasle na 7 in 14 km. Po teku smo letos prvič organizirali kolesarsko dirko po 2,6 km dolgi asfaltni krožni poti skozi Bevke. Ženske so tekmovale devet krogov, moški pa petnajst, kar je 39 km. Dirka je bila po besedah tekmovalcev izpeljana odlično in kaže na dober potencial za v prihodnje. Čestitamo vsem kolesarjem in vsem tekačem, ki ste se podali na čudovito traso, ki večji del poteka po zelo lepi naravi, celo skozi naravni spomenik Mali plac. Večina trase je speljana po kolovoznih poteh, travnikih, makadamu, gozdnih poteh in zelo malo po asfaltu. Prvouvrščeni tekmovalci posamezne kategorije so poleg medalj prejeli bogate praktične nagrade Najhitrejši moški na 14 km: Peter Žnidarič, 1983, Tekaški forum, čas: 0:49:27. Najhitrejša ženska na 14 km: Katja Juhart, 1977, Pricewaterhouse Coopers, čas: 00:56:08.^ Najstarejša ženska: Alenka Srdič, 1948, ŠD Povž, 7km, čas: 0:44:32. Najstarejši moški: Stane Zorman, 1944, A.K. Krim, 14km, čas: 1:03:05. Najmlajši fant: Luka Ivanušec, 2010. Najmlajša deklica: Hana Spasevski, 2009. Najštevilčnejša ekipa: Petrič & Dovjak Team, 29 tekačev in tekačic. Najhitrejši kolesar: Mitja Oter, 1975, Prva etapa, čas: 0:58:06.1 Tekmovalnemu delu je sledil bogat spremljeval- ki, Slikopleskarstvo Danilo Mištrafovic, s.p., Stanko Petrič, Matjaž Vehar, Milan Nartnik, Marko in Irena Mele, Peter Ogrinc, Ani Petkovšek, Marica Švagelj, Jože Gostiša »iz Zabrda«, Boris Žakelj - bevški »štro-mar«, FTB Franci Trček, s.p., Pišek - Vitli Krpan d.o.o., Avtostoritve Rogelj k.d., Kamnoseštvo Svete - Svete Peter d.o.o., Truck servis Gostiša - Marko Gostiša, s.p., NLB, d.d. - Enota Vič, Avtoličarstvo Janko Nartnik, s.p., KIMM, d.o.o., TKG in proizvodnja, d.o.o., ŠD Bevke, Klane - prenova bivalnih prostorov, Žabji fit studio - Danica Trajkovic, s.p., Summit Leasing Slovenija, d.o.o., Abstel, d.o.o. - Aleš Švagelj, Telekom Slovenje, d.d., Revija Za prebrat - Roman Gostiša, NutriLab, d.d., Ljubljana, Mapa, d.o.o., Mercator, d.d., Moj frizeraj - Mateja Meglič, s.p., Renata Metljak - frizerka in vizažistka, s.p., Ribiška družina Vrhnika, Blagomix, d.o.o., Gostilna in picerija Kavčič - Marjan Kavčič, s.p., HG Trade, d.o.o., Pof, d.o.o., Sportnet. si, Kamnoseštvo Dolničar, d.o.o., Vrtni center Rotar, Kombi prevozi - Marjan Dolinar, s.p., Maxisplet.si - Matjaž Nartnik, DG 69, d.o.o., Planta Prelesje, d.o.o., Rokib, d.o.o., Gostilna Kavčič Brezovica, Alpina Žiri, d.o.o., Optika Lara, Tonka bar - Jože Vrhovec, s.p., Kmetija odprtih vrat PrJanš Koreno, Frizerski salon Anja Jerina, s.p., M-Orel, d.o.o., Hrusty - Igor Doli-nar, s.p., Gostilna Pr^Kopač, Slaščičarna Berzo, Pleško cars, d.o.o., O.K. fit center Razori - Polona Smuk, Leon Novak, s.p., Kocka, d.o.o., Fuchs, d.o.o., Moj pet Sponzorji: Prigo, d.o.o., Germanol, d.o.o., KS Bevke, SGV Servis gospodarskih vozil Marjan Vehar, s.p., A-Cosmos, d.d., Kosmonatura, s.p., Tapetništvo foteljček - Zdravko Keršmanc, s.p., Obnova, d.o.o., RS avtoservis Roman Srbljan, s.p., Šampinjoni Smuk, d.o.o., Zavarovalnica Triglav, d.d., Tremar, d.o.o., Stavbno ključavničarstvo Okorn, s.p., Avtovleka Tomaž Lenarčič, s.p., Avtopre-vozništvo Vehar, d.o.o., A-Gea Kristjan Ferjančič, s.p., Inštalacije Tomaž Pišek, s.p., Špan, d.o.o., Marolt beton - Mirko Marolt, s.p., Šotori Petre, d.o.o., Tiskarna Bograf, d.o.o., Tiskarna Somaru, d.o.o., Jorc - pobuda, d.o.o., ZIC, Citroen servis avto Merlak, d.o.o., Amo-ret restavratorstvo, d.o.o., Detel plus, d.o.o., Mizarski servis Ivan Vrhovec, s.p., Lohnko inženiring, d.o.o., JL Objekt, d.o.o., ŠPB bar Bevke - Jure Brus, s.p., Transport M & B, d.o.o., Dvig, d.o.o., Larting, d.o.o., Okviri IN, d.o.o., LPKF Laser & Elektronika, d.o.o., Halo Pin- - trgovina za male živali, Frizerstvo Katja Mahne, s.p., Sprosti se - masažni salon, Web company, d.o.o., Tadej Čuden, s.p., Time fit fitnes, Vinska klet Goriška Brda, Mizarstvo Peklenk, d.o.o., Unichem, d.o.o., Silveco, d.o.o., Brunarica Jezero, Gostišče Tulipan, Foto video - Tomaž Cesar, s.p., Adamič keksi, AS - Adriatic Slovenja, Avtotehn,a d.o.o., Jan Sport, d.o.o., Betaplast, d.o.o., Pekarna Pečjak. Zahvaljujemo se tudi vsem tistim donatorjem, ki niste želeli biti imenovani in ste na kakršen koli način pripomogli k izvedbi športnega praznika v Bevkah. Več informacij in fotografij o prireditvi si lahko ogledate na: www.sportno-drustvo-bevke.si Športni pozdrav Športno društvo Bevke Predsednik: Mitja Vehar 56 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rokomet Uspehi za zaključek sezone Letošnja sezona v rokometu je končana. Vse štiri ekipe (mlajše deklice A, mlajše deklice B, starejše deklice in kadetinje), ki so sodelovale v državnem prvenstvu, so uspešno predstavljale klub na slovenskem področju. Njihove najmlajše naslednice so prav tako končale spomladansko ligo Notranjske. Osvojile so 1. mesto, za njimi so bile njihove vrstnice iz RK Borovni- in sicer Lina Kavčič, najboljša vratarka, in Tia Robida, najboljša igralka. V kategoriji l. 2002 so Vrhni-čanke premagale RK Krim B z 11 : 7, RK Krim A s 14 : 1, RK Buje 12 : 8 in RK Dolomite s 17 : 6. V polfinalu so premagale rokometno šolo Alana Mihajlo-viča iz Slovenj Gradca, in sicer s 14 : 12. V finalni tekmi, ki se je končala v rednem delu z 9 : 9, Mlajše deklice ŽRK Vrhnika Igralka Tinkara Mele ce, RK Barja, RK Logatca, RK Dolomitev, RK Cerknice in RK Idrije. Najboljša strelka lige je bila igralka Hana Gabrovšek, prav iz RK Vrhnika. Dekleta so se udeležila tudi enodnevnega turnirja HANDBALL CUP ZASAVJE 2012. V letniku 2001 so suvereno osvojile 1. mesto. V skupinskem delu so premagale RK Dolomite s 17 : 4, RK Krim s 13 : 4, RK Liburnijo z 11: 8 in RK Dol z 10 : 1. V razigravanju za 1. mesto so premagale RK Litijo z 11: 10 in RK Logatec s 14 : 11. V vrhniški ekipi sta bili dve igralki, Košarkarji vrhniškega Severa srebrni v Celju V soboto, 9. junija, so v Celju potekale 12. športne igre članov Zveze policijskih veteranskih društev Sever in članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo. V šestih panogah je nastopilo 760 tekmovalcev, in sicer v kegljanju, košarki, streljanju, orientacijskem teku, šahu in vlečenju vrvi. Skupni zmagovalci so postali veterani OZWS Kočevje s 640 točkami, drugi so bili OZWS Postojna s 540 točkami, tretji pa OZWS Gorenjska s 528 točkami. Ljubljanski Sever je osvojil 7. mesto in zbral 403 točke. Med njimi so bili najuspešnejši košarkarji, ki so med 22. ekipami v tekmovanju trojk osvojili odlično 2. mesto, prejeli pokal in srebrne medalje. V ekipi so štirje člani (trije igrajo, eden je rezerva). Tekmovanje poteka po pravilih igranja trojk; ekipa, ki prva doseže 15 točk, zmaga. Košarkarsko moštvo so zastopali člani vrhniškega Severa, in sicer Martin Guštin, Branko Skubic, Rajko Pire in Franjo Modrijan, ki je bil tudi najstarejši igralec turnirja. Z veliko borbenostjo in tudi kančkom športne sreče so do finala premagali vse svoje nasprotnike (Črnomelj, Ribnico, Domžale in Šmarje pri Jelšah). V finalu pa so morali priznati premoč precej mlajših tekmecev iz OZWS Postojna, za katero je nastopila veteranska ekipa iz Cerknice. Zaključna slovesnost s podelitvijo pokalov in medalj je potekala v dvorani Golovec na celjskem sejmišču. Navzoče je pozdravil Srebrni Vrhničani (levo) Pirc, Skubic, Modrijan, Guštin in zlati Postojnčani general Ladislav Lipič, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo, ki je v svojem nagovoru poudaril potrebo in pomen sodelovanja obeh veteranskih organizacij, predvsem v teh težkih kriznih časih. Franjo Modrijan Košarkarske počitnice so pred vrati Z začetkom šolskih počitnic se bodo na zaslužen odmor odpravili tudi košarkarji KK Vrhnika. Za njimi je zmagovalna sezona, kot je ni bilo že nekaj let. Kot smo že poročali, so vrhniški košarkarji v šolskem letu 2011/2012 presenečali tekmece od najmlajše selekcije do mladincev. Da se je sezona končala z odliko, pa so v maju poskrbeli kadeti, ki so se prek kvalifikacij uvrstili v 1. slovensko ligo. Bravo, fantje! pa so z malo manj sreče izgubile po streljanju sedemmetrovk 2:1. Najboljša igralka turnirja je bila Hana Gabrovšek ŽRK Vrhnika. Na podlagi teh rezultatov lahko ugotovimo, da ima ŽRK Vrhnika eno od najbolj obetavnih mlajših generacij v Sloveniji. V sodelovanju z zavodom NRL so organizirali dan notranjskega rokometa, ki je potekal v juniju v Logatcu, kjer so vrhniška dekleta pokazala zavidljivo znanje (kadetinje so v izredno odlični igri premagale RK Logatec). Vseh izjemnih dosežkov pa ne bi bilo brez trenerjev, ki so bili: Peter Terčič, Sandy Jonovič, Matej Marinac in Tara Jonovič, ter zvestih sponzorjev: Tapro trgovina, d.o.o., Gostišče Mo-stiček, bar Flamingo, SPI Inženiring, d. o. o., Tapro grosist, d. o. o., in Slaščičarna Berzo. Vsem se iskreno zahvaljujejo za nesebično pomoč v letošnji sezoni in se veselijo nadaljnjega sodelovanja. Lep športni pozdrav, dekletom igralkam pa lepe počitnice in nasvidenje avgusta 2012. S. S. Košarka se tako odpravlja na zaslužene počitnice. Velika zahvala vsem staršem košarkarjev KK Vrhnika, ki so tako kot že leta poprej zvesto stali ob strani in pomagali pri delu v klubu, ter na tribunah zelo navijali za košarkarje našega kluba. Nova sezona se bo začela 20. avgusta. Vsi, ki ste že člani kluba in ki bi to še želeli postati, vabljeni, da se nam pridružite v novi tekmovalni sezoni. Vse dodatne informacije o treningih za posamezne ekipe in začetku šole košarke v novem šolskem letu 2012/2013 bodo dostopne na naši spletni strani www.kkvrhnika.si. (dm) Preden pa se bomo vsi skupaj odpravili na počitnice, smo se v nedeljo, 3. 6. 2012, zbrali v športnem parku Blatna Brezovica na pravem košarkarskem pikniku. Za hrano in pijačo je bilo dobro poskrbljeno. Posebna zahvala Mesarji Blatnik s Škofljice, ki nam je podarila lepo količino čevapčičev, bili so odlični, in ŠD Morostarji, ki so nam posodili prelep prostor za super košarkarski piknik. Člani kluba KK Vrhnika so dokazali, da se košarka na Vrhniki igra tudi v prostem času. Tri generacije košarkarjev in njihovih staršev so oblikovali v ekipe, ki so se pomerile med seboj. Zmago so slavili najmlajši košarkarji ob pomoči treh re- prezentantov Slovenije letnika 1997, ki so samo za eno točko premagali kadetsko in mladinsko vrsto. Tretje mesto so zasedli očetje košarkarjev, najzve-stejši podporni člani kluba, ki so se na igrišču borili kot levi. Zanimive tekme so začinile še mame, žene in sestre, ki so z burnim navijanjem bodrile vse igralce. Po napornih tekmah so se vsi udeleženci piknika pomerili v prostih metih in metu za tri točke. V tekmi za naslov najboljšega pri prostih metih je slavil mladinec Jaka Petek, zmagovalec pri metu za tri točke pa je postal Žan Čamer-nik, igralec ekipe U-14. Tako so fantje dokazali, da so bili treningi skozi sezono res odlični. Mlade šahistke in šahisti, pozor! Šahovsko društvo Vrhnika bo z novim šolskim letom 2012/13 organiziralo društveni šahovski krožek za vse osnovnošolske otroke, ki bi si želeli poglobiti svoje znanje v igri na 64 črno-belih poljih. Krožek bo brezplačen. Edini pogoj za vpis je osnovno poznavanje pravil šahovske igre (poznavanje figur, njihovih funkcij in načina premikanja). Glede na nivo znanja in število prijavljenih bomo organizirali eno skupino ali več. Možna termina sta ob petkih od 17. do 19. ure ali ob sobotah od 9. do 11. ure. Ker želimo, da bi se nam pridružilo čim več otrok, pozivamo vse zainteresirane, da pošljete predprijavo na naslov sah.vrhnika@gmail.com z naslednjimi podatki: ime in priimek otroka, letnica rojstva, ocena nivoja znanja, termin (izberite enega od obeh predlaganih ali pa sporočite svojo željo). Vse, ki se boste odzvali, bomo pravočasno obvestili o podrobnostih. Upravni odbor ŠD Vrhnika Društvo Kololjub izposoja kolesa! Pomlad je bila čas za čiščenje okolice in koles, tako da smo člani društva Kololjub obnovili in za sezono izposoje pripravili pet koles višjega cenovnega razreda. Dve polnovzmeteni gorski kolesi imata nastavljive amortizerje, kakovostno opremo shimano deore LX in aluminijast okvir, eno pa ima tudi prtljažnik in sprednjo torbo. Za manj strme poti sta na voljo moško in žensko trekingkolo nemške znamke Schauff: okvir je iz krom-molibdenovega jekla, seveda je ženski sedež dodatno vzmeten, obe kolesi pa imata zadnji prtljažnik in nastavek za sprednjo torbo ter blatnike. Moško trekingkolo ima na krmilu posebno udobne oblazinjene usnjene ročice in 24 intuitivnih prestav nexave shimano. Za otroke do 12 let je na voljo otroško kolo s kolesi velikosti 16 palcev in z 12 prestavami, ki je na novo prebarvano v srebrno-zlati in črni barvi. Barvo je izbral desetletnik, ki gotovo ve, kaj je všeč mladim! Postopek izposoje je preprost: kolesa po predhodni najavi na telefonski številki 040 899 998 prevzamete na sedežu društva Kololjub, Polhov Gradec 50. Pri tem se izkažete z osebnim dokumentom, položite varščino 50 evrov za posamezno kolo in podpišete pogodbo o izposoji. Sama cena najema je odvisna od stalnega prebivališča - občani naše občine imajo 30-odstotni popust - pa tudi od trajanja najema: ali gre za poldnevni ali večdnevni najem, pri čemer lahko izkoristite količinski popust, prav tako pa so popusti na število izposojenih koles. Kolesa imajo v opremi tudi ključavnico in bidon za pijačo ter tlačilko s priborom za krpanje zračnic. Kot bonus lahko dobite v brezplačno izposojo kolesarski vodnik po Slovenji ali Istri. Predsednik društva je namreč avtor številnih kolesarskih potopisov in knjig. Tako, kolo je pripravljeno ... kaj pa motor? Vaše telo je motor z dvema batoma in v nasprotju s kovinskimi stroji se z rabo krepi ter je vse močnejše. In ne pozabite: »ne pride daleč duh, če ga tišči telo, ki ni za rabo« (Dante Alighieri). Sebastjan Vehar : ^a DOS RAS Extreme 2012 Start šeste mednarodne ultramaratonske kolesarske preizkušnje DOS RAS Extreme 2012 je bil 10. maja ob 20. uri izpred Hotela Kras v centru Postojne. Na startu nas je bilo 56 posameznikov, pet moških dvojic in en mešani par. Na predvečer dirke smo imeli še zadnjo tiskovno konferenco in sestanek z vodji ekip. Na gala večerji pa je bilo slavnostno žrebanje startnih številk. Na dan dirke je bilo najbolj mučno čakanje na sam start zvečer, ko smo se eden za drugim podali na pot v tisto črno noč. Pot nas je vodila skoraj ves čas ob meji prečudovite Slovenje. Po 1188 km in skoraj 14000 višinskih prevoženih metrih nas je pot ponovno pripeljala v Postojno. Med posamezniki je prvič v zgodovini dirke zmagal tujec: Avstrijec Christoph Strasser je za pot potreboval 1 dan 14 ur in 33 minut. Drugi je bil domačin Marko Baloh, tretji pa Švicar Simon Ruff. Med dirko je odstopilo osemnajst tekmovalcev. V celotnem pogledu sem sam osebno zadovoljen z mojo dirko, saj sem izboljšal lanski rezultat s časom 2 dni 12 ur in 17 minut. Tako sem bil 23. izmed 38 uvrščenimi. Imeli smo res ekstremno dirko. V petek je bilo tudi do 30 stopinj, v noči na nedeljo pa le 1 stopinjo z dežjem in sneženjem. Razglasitev rezultatov je bila zaradi vremena prestavljena v garažo Hotela Kras ob 18. uri v nedeljo, 13 maja 2012. Tudi tam je bilo vzdušje enkratno in slovesno. ZAHVALA Na tem mestu pa bi se še enkrat zahvalil mojim sponzorjem za vso pomoč in podporo pri udeležbi na sami dirki DOS RAS Extreme 2012, ki so bili:. AVTOTEHNA VIS, HG Trade, STIMM, PREMIUM, kolesarska trgovina JANSPORT z Vrhnike, Mi-štrafovič, s. p., Mad_one in Kolesarsko društvo BAMBI. Posebna zahvala pa velja celotni moji ekipi v spremljevalnem avtu. Stane Dolinšek, ŠD Bambi 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 57 Vigi, vigi, vigi, Vrhnika in Dren, boljši ni noben! Zelo uspešno sta v letošnji sezoni nastopali ekipi U-9 in U-10. Slednja je v zadnjih krogih zapravila prvo mesto v svoji ligi, U-9 pa je suvereno osvojila prvo mesto v svoji skupini rednega dela in se tako več kot zasluženo uvrstila na zaključni turnir. Tam jim je sreča nekoliko obrnila hrbet in po dveh zelo tesnih porazih (odločali so celo kazenski streli) so se na koncu morali zadovoljiti s končnim devetim mestom. Selekcija U-10 se s koncem sezone seli na Vrhniko, kjer se priključuje selekciji U-11/-12. Ker gre za dobro jedro, se lahko nadejamo odličnih rezultatov tudi v novi sezoni. Njihovo mesto v ligi U-10 bo, tako kot je to navada, prevzela dosedanja ekipa U-9, njihovega pa selekcija U-8. U-8 vice prvaki zaključnega turnirja lige MNZ Ljubljana Po uspešnem tekmovanju v ligi MNZ Ljubljana, kjer je ekipa U-8 MNC Dren Vrhnika v sedmi skupini osvojila odlično prvo mesto z osvojenimi 63 točkami (20 zmag, 1 poraz in 3 neodločene tekme), so se fantje zasluženo uvrstili na zaključni turnir, ki je potekal v soboto, 9. junija 2012, v športnem parku NK Roltek Dob. V Dobu nas je pričakalo deževno vreme, ki se :■» < w je med tekmovanjem le še stopnjevalo. Fantje so svojo borbenost pokazali že na prvi tekmi proti ekipi Komende, ki so jo premagali z rezultatom 1:0. Vreme seje slabšalo, deževalo je vse močneje, vendar so naši fantje vseeno z 1: 0 premagali favorizirano ekipo Rudar Trbovlje in srečni odšli na kosilo. Deževati pa ni in ni nehalo. V skoraj nemogočih vremenskih razmerah so fantje odigrali tretjo tekmo proti domačinom Roltek Dob in jih na domačem igrišču porazili z rezultatom 4 : 0. Kljub vse močnejšemu dežju se fantje niso predali in četrto tekmo proti ekipi Mirna remizirali z 0 : 0. Sledili so kazenski streli, ko je bila sreča na strani nasprotnika (3 : 2 za ekipo Mirna), vendar to ni pokvarilo veselja, saj se je ekipa MNC Dren Vrhnika uvrstila v sam finale zaključnega turnirja MNZ Ljubljana. V boju za prvo mesto so fantje prikazali dobro igro s kar nekaj priložnostmi in dobrimi streli na gol, vendar je bila ekipa Radomlje Rumeni spre-tnejša in zmagala z 1 : 0. Zmanjkalo je le malo, vendar smo ponosni na fante, ki so prikazali izvrstno igro skozi vso sezono in drugo mesto na zaključnem turnirju MNZ Ljubljana je več kot odlično in je veliko več, kot je kdor koli priča- koval. Fantje in trener ekipe U-8 ste za vse nas ZM AGOVALCI NK Vrhnika na finalu Hervis pokala Slovenje med NK Maribor in NK Celje 23. maja sta kar dve naši selekciji sodelovali na enem izmed vrhuncev slovenske nogometne scene. Del protokola so bila naša dekleta na finalu pokala žensk, pa tudi naši starejši dečki na pokalu finala moških v Stožicah. Pri ženskah je pokalno lovoriko odnesla domov ekipa ŽNK Pomurje, pri moških pa je ta naslov po izvajanju kazenskih strelov pripadel ekipi NK Maribor. Naša dekleta so v sklopu ekipe za protokol skrbela za ažurno pobiranje žog, fantje so na igrišče odnesli zastave, nato pa prav tako pobirali žoge. Prepričani smo, da ni treba posebej poudarjati, kakšno doživetje je bil dogodek za naše člane in članice. Malce za boljši okus in predstavo pa: nosili smo zastave, pobirali žoge, se rokovali z vsemi igralci Celja in Maribora, se fotografirali in družili z Jasminom Handanovičem, bili v družbi z Zlatkom Zahovičem, prvim strelcem Maribora, Dalibor Volaš nas je počastil in nam poklonil dres, v katerem je nastopil na finalu, itn. Bilo je res noro. Dogajanja je bilo preprosto preveč, da bi uspeli našteti vse. Veliko utrinkov je mogoče prebrati na klubski spletni strani: www.nkvrhnika.si ali na www.mnc-vd.si. Za nami je izjemno zahtevna sezona V tej sezoni se je v NK Vrhnika zgodilo toliko prelomnih trenutkov, da je bilo burno celotno sezono. Zamenjala se je uprava, ki je po prevzemu ugotovila, da bo primarna naloga zagotovo poplačevanje dolgov. Poleg tega, da smo sanirali kar dobršen del starih dolgov, smo uspeli preno- viti večino klubskih prostorov in del igrišč. Člani so uspeli zadržati status četrtligaša z dobrim jedrom ekipe za prihajajočo sezono, kjer so cilji visoki: prva tri mesta. Mladinci so v svoji ligi (dokler smo bili še usmerjeni v rezultat in nismo z njihovimi igralci dopolnjevali članov) dosegali odlične rezultate. Pozneje so rezultati nekoliko padli, vendar je v tem primeru cilj opravičeval sredstva. Člani so preprosto morali ostati v ligi. Starejši dečki zagotovo ne sodijo v spodnji del lestvice, kjer so trenutno. Ekipa, če je popolna, se lahko meri z vsakim nasprotnikom. Dobršen del pomanjkanja sreče, predvsem pa velika odsotnost igralcev prek sezone sta botrovala ne popolni predstavi na kar lepem številu tekem. Ekipa sicer šteje triindvajset igralcev, vendar se nam je redno dogajalo, da smo igrali brez treh ali štirih ključnih nosilcev igre. Nikakor nismo uspeli sestaviti celotnega moštva. Selekcija mlajših dečkov je na koncu osvojila četrto mesto, čeprav je po jesenskem delu kazalo še mnogo bolje. Prav poseben »cukrček« pa so med našimi selekcijami ekipe deklet. Sprva ena, enotna ekipa je zdaj razdeljena na dve selekciji, in sicer U-15 in U-17. Predstavitve na vrhiških šolah so namreč botrovale izjemnemu povečanju števila članic. Dekleta delajo dobro in so že vknjižila prve zmage, z jesenjo pa računamo, da jih bomo vključili v redni tekmovalni del. Glede na trenutno sestavo ekip in lig upravičeno predvidevamo, da bodo naša dekleta igrala v najvišjem rangu tekmovanja za dekleta v Slovenji. Gledamo v prihodnost Za naslednjo sezono so bolj ali manj že znani akterji strokovnega kadra. Uprava je prek svoje strokovne službe že opravila razgovore s trenerji, izpeljala nekatere že vnaprej napovedane kadrovske spremembe ter zastavila nove cilje za prihodnjo sezono. Del načrtov za tekmovalno sezono 2012/2013 predvideva tudi morebitno sodelovanje ne samo s ŠD Dren, temveč na podoben način tudi z NK Dragomer. Ideja je namreč, da bi skupaj združili moči v selekciji mladincev. Uprava NK Vrhnika www.nkvrhnika.si in www.mnc-vd.si maja nastopila Bojan Debenec in Matjaž Bajec, člana Triatlonskega kluba Ljubljana. Za letošnji izziv sezone sta si izbrala IronMan triatlon na Lanzarotu, na Kanarskih otokih. Ta tekma velja za eno izmed najtežjih na svetu, saj morajo tekmovalci po plavanju v hladnem Atlantiku ob 180 km kolesarjenja premagati kar 2.550 višinskih metrov (kot trikratni vzpon na Vršič), vožnjo pa ovira močan veter. Tudi tekaška proga je zahtevna, saj je na njej veliko krajših vzponov, vse skupaj pa otežuje močno kanarsko sonce. Vsa ta dejstva zahtevajo, da se tekmovalci za preizkušnjo zelo dobro pripravijo; glavna je telesna priprava, pomembna pa je tudi psihična stabilnost, da ob utrujenosti, ki se stopnjuje predvsem na maratonu, vztrajaš do konca. Bojan in Matjaž sta treningom od novembra naprej namenila v povprečju skoraj 14 ur na teden, tako da sta bila dobro pripravljena in jima je tekma lepo uspela. Bojan je za plavalni del porabil uro in 4 minute, za kolesarjenje 6 ur in 19 minut ter za tek 3 ure in 54 minut. S skupnim časom 11 ur in 31 minut je med 1.600 triatlonci, ki so startali zjutraj, zasedel 385. mesto, v kategoriji od 55 do 59 let pa je med 55 tekmovalci zmagal. Matjaž je plavanje končal s časom 1 ura in 9 minut, za kolesarjenje je porabil 5 ur in 48 minut, maraton pa je pretekel v 3 urah in 37 minutah. Tako se je s skupnim časom 10 ur in 47 minut uvrstil na absolutno 188. mesto, v kategoriji od 45 do 49 let pa med 230 tekmovalci na 25. mesto. Oba »železna moža« sta bila po dirki seveda zelo utrujena, a hkrati vesela in zadovoljna, da sta uspešno končala tako zahtevno preizkušnjo, misli pa so nato kmalu odplavale v prihodnost k novim izzivom. Čestitke obema športnikoma in še veliko podobnih podvigov! Klara Bajec IronMan triatlon Lanzarote, Kanarski otoki Triatlon je razmeroma mlad (1978), vendar zelo atraktiven šport, zato je v svetu in posledično tudi v Slovenji vsako leto bolj priljubljen in popularen. Veliko je organiziranih tekmovanj, predvsem na kratkih razdaljah, ki so primerne za širšo množico ljudi, ki jim je ta šport všeč, za tiste, ki si zastavjo nov športni izziv, ali tiste, ki imajo radi pestro in razgibano športno vadbo in tekmovanja. Pomembno je tudi dejstvo, da je v Slovenji kar nekaj klubov, ki se organizirano, sistematsko in strokovno posvečajo vadbi triatlona, ne glede na starost in sposobnosti posameznika. Osnovna delitev triatlona glede na tekmovalne razdalje je: triatlon za vsakogar (200-300 m plavanja, 8-12 km kolesarjenja in 1-2 km teka), šprint triatlon (750 m - 20 km - 5 km), in olimpik triatlon (1,5 km - 40 km - 10 km), ki je že zahtevnejša razdalja, na kateri tekmujejo tudi na olimpijskih igrah (letos v Londonu Mateja Šimic). Za vsakega resnejšega triatlonca pa je vsekakor največji izziv tekmovanje na IronMan triatlonu, ki je sestavljeno iz 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,2 km teka. V svetu je na vseh celinah skozi vse leto organiziranih okoli 30 tovrstnih tekmovanj. Na enem izmed njih sta 19. tjl H ' LJ Snf I MONTAŽA IN SERVIS POHIŠTVA Vseh vrst: ALPLES , IKEA ... Popravila, menjava odmičnih spon - pantov " Svetovanje, lizmera in izvedba. najugodnejšega/nakupa I * AKCIJ A JULIJ , AVGUST 40%POP-UST naTömpiet menjavo odmičnih spon —pantov Tel: 03T-769-34T^4T-!Ill3BK|F— e-mail: montaza.grampovcnik@gmail.com 58 NAŠ ČASOPIS elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski 27. 4. 2012 - 18. pohod po Vrhniški planinski poti Na sam praznik, 27. aprila, se nas je več kot 70 planincev zbralo na Trgu Karla Grabeljška na Vrhniki. Po nagovoru predsednika Planinskega društva Vrhnika, Romana Novaka, se je začel vsakoletni pohod. Pot nas je vodila prek Mirk do Retovja, kjer je več kraških izvirov Ljubljanice. Prek Češnjice smo se povzpeli do gozdarske koče na Dolgih talih , kjer smo imeli krajši postanek, da smo se malce okrepčali. Od tam smo odšli po označenih poteh do kurirske postojanke iz druge svetovne vojne, imenovane TV 17, kjer so nas, že tradicionalno, pogostili člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB z Vrhnike, za kar se jim še enkrat toplo zahvaljujemo. Kmalu smo morali prijetno družbo zapustiti in pot smo nadaljevali prek Jerinovca naprej proti Štampetovemu mostu, nad njim smo prečkali avtocesto, kmalu za tem uporabili železniški podhod nad Raskovcem in že smo prečkali magistralno cesto Vrhnika-Logatec. Mimo Strmice smo se spustili do Starega malna, od koder smo se ob strugi Bele, mimo njenega izvira, imenovanega Lintvern, povzpeli do zavetišča na Planini. Ob zvokih harmonike smo se dobro okrepčali in odpočili in po prijetnem druženju smo se spustili v dolino do našega jutranjega izhodišča. Jože Školč 12. 5. 2012 - Izlet na Kopitnik Mladi planinci z Vrhnike in iz okolice smo se odpravili na planinski izlet, ki ga je vodil novo-pečeni vodnik Tine Turšič. Naš cilj naj bi bil Kopitnik v Trnovskem gozdu na Primorskem. V vas Vitovlje smo prispeli po dobri uri vožnje z avtobusom. Oznaka za Vitovsko krožno pot nas je vodila po čedalje ožji cesti, tako da smo kmalu izstopili iz avtobusa ter pot nadaljevali peš. Pot se je vila skozi gozd, kar nam je prijalo glede na dokaj visoke majske temperature. Pot, ki je bila obenem križev pot, je vodila do cerkvice svete Ane. Po dobri uri in pol smo prispeli do cerkvice svet Ane, kjer smo izlet vpisali v planinske dnevnike. Preostali čas smo se igrali ali samo opazovali naravo okoli nas. Tako smo kar naenkrat zagledali ogromnega orla, ki je letel blizu kirišča pod Sv. Ano, nadaljeval mimo Planince, kjer je bil kratek postanek ob »žgani« ponudbi domačih planincev, do koče na Krimu. Prijazni gostitelji so nas pogostili z domačimi slaščicami in okusno toplo prehrano. Sledil je kratek kulturni program z ženskim pevskim zborom z Brezovice, ki sta ga popestrila še dva harmonikarja. V kratkem nagovoru sta vse navzoče pozdravila predsednik PD Podpeč - Preserje, Marko Goršič, ter podžupan Občine Brezovica, Marko Čuden. Srečanja se je udeležila tudi peščica planincev našega društva. Besedilo: Janez, fotografija: Miro Malneršič 26. 5. 2012 - PD Vrhnika na Krvavici Pod neznanim imenom Krvavica se skriva izredno zanimiva gora, ki s komaj 909 metri nadmorske višine ponuja veliko zanimivega; ponaša se s strmimi, ponekod skalnatimi pobočji z dvema jamama in naravnim oknom ter pestrim rastlinskim in živalskim svetom. Skupinica vrhniških planincev se je na Krvavico v Posavskem hribovju odpravila pod Romanovim vodstvom vse do vasi Loke in po polurni hoji po cesti smo že zagrizli v kolena. Skozi lep bukov gozd smo hitro napredovali do skalnate stene, v kateri je zijalo veliko naravno okno. Zelo strmo pobočje s pogledom v globino je terjalo pazljiv korak in kmalu smo bili na sončnem vrhu, kjer se nam je odprl pogled na pobočja Čemšeniške planine, na Dobroveljsko planoto, goro Oljko in gore okrog Zgornje Savinjske doline. Vzhodna stran, po kateri smo se spuščali po strmi stezi, kaže povsem drugačno podobo: topla našega počivališča. Ker je bil zares vroč dan (do 28 °C) so nekateri videli tudi kakšnega martinčka, ki je dirjal po vročem zidu cerkve. Gora Kopitnik je bila oddaljena morda eno uro hoje od cerkve svete Ane, vendar smo se odločili, da glede na napovedane popoldanske plohe poti ne bomo nadaljevali. Pri odhodu proti vasici Vitovlje, kjer nas je čakal avtobus, smo se ustavili še ob majhnem jezercu. Starejši fantje so izkoristili nepozornost enega od vodnikov in mu nahrbtnik obtežili z kamenjem. Voznik avtobusa nas je varno pripeljal na Vrhniko, kamor smo prispeli ravno pred črnimi oblaki in nastajajočo nevihto. Na koncu naj še čestitam mlademu vodniku Tinetu, ki je svoj prvi MO izlet vodil vestno in odgovorno ter dajal pozitivni zgled mladim planincem, med katerimi se morda skriva ravno takšen predan vodnik. Zapisala (povzetek): Ksenija Bernetič Foto: Matjaž Dremelj 20. 5. 2012 - Srečanje planincev Notranjske Letošnje srečanje planincev Notranjske je bilo pri koči na Krimu. Organizatorji so bili planinci PD Podpeč - Preserje. Pohod se je zaičel s par- različnih spominov, smo se vsi zadovoljni poslovili od prijaznih gostiteljev Nuše in Cveleta ter si rekli nasvidenje na 4. tradicionalnem Cveleto-vem pohodu. Vezist 2. in 3. 6. 2012 - Mladi planinci vikend preživeli v Bavšici Prvi konec tedna v juniju, natančneje 2. in 3. junija, smo mladi planinci izkoristili za dvodnevni in hkrati zadnji izlet v tem šolskem letu. Odpravili smo se v Bavšico, dolino blizu Bovca, bolj znano kot Planinsko učno središče, kjer se izobražujejo in usposabljajo planinski vodniki. Lahko pa tam potekajo tudi razne šole v naravi ali planinske šole. Vreme nam tokrat ni bilo naklonjeno, saj so nas ves konec tedna spremljali oblaki, megla in rahel dež. Kljub slabemu vremenu smo bili dobre volje, kot se za mlade planince spodobi. Pot, ki nas je vodila skozi Logatec, Idrijo in Tolmin, je bila kar naporna, saj so nas številni ovinki dodobra zdelali. Naš prvi postanek je bila Drežnica, vas pri Tolminu. Iz vasi smo se najprej odpravili do Drežniških Raven na ogled tabornega prostora, pobočja preraščata črni gaber in mali jesen, v travi se je bohotil kokoševec, vmes so že zacvetele prve kranjske lilije. Pod Krvavico je v bližini prijazna Zajčeva koča (742 m), nekdanja kmetija, ki so jo obnovili in uredili člani PD Tabor. Po krajšem počitku smo se dogovorili, da krenemo še do planinskega doma na Vrheh (893 m). Tam so se nam odprli novi pogledi na Javor, Mrzlico, Reško planino ... Nato nas je čakal le še spust po vzhodnih pobočjih Brložna, bližnjega soseda Krvavice, v dolino, k avtu. Besedilo (povzetek) in fotografija: Sonja Zalar Bizjak 26. 5. 2012 - Cveletov pohod 2012 Na lanskem pohodu je bilo precej Lintvernov odsotnih, zato smo se odločili, da tradicionalni, tokrat že 3. Cveletov pohod ponovimo po isti poti in tako smo še enkrat startali v Peklu. Pohod je bil zanimiv od samega začetka in tudi v nadaljevanju, ko so se vrstila številna prečkanja Borovniščice, Otavšice, pred koncem pohoda pa smo prečkali še Bloščico. Zadnji del pohoda smo opravili po znameniti Krpanovi poti. Pohod je potekal še pod svežim vtisom umrlega Lintver-na Gasilca, zato smo se nekje sredi poti z minuto tišine poklonili njegovemu spominu. Vidno zadovoljni in prijetno utrujeni smo dosegli cilj v Volčjem pri Cveletu, kjer nas je že čakala prijazna pogostitev. Ob odlični hrani in pijači ter v prijetnem kramljanju, kjer ni manjkalo obujanja Sirarna na planini Zaprikraj kjer so pred šestimi leti vrhniški mladi planinci postavili planinski tabor. Pot smo nadaljevali navzgor po poti, in sicer malo po cesti malo po bližnjicah. Obiskali smo planino Zaprikraj, kjer pridelujejo sir in skuto. Gospodar nam je z veseljem razkazal sirarno in nam v nekaj besedah razložil potek dela. Na koncu smo vsi poskusili še domačo sladko skuto, ki je bila drugačna od tiste v trgovini. Kaj hitro se je nad planino spustila megla, zato smo hitro odšli proti avtobusu. Odpeljali smo se naprej proti Bovcu in pri trdnjavi Kluže zavili desno na »konec sveta«, natančneje v Bavšico. Z avtobusa smo pobrali svoje stvari in se po ma-kadamu odpravili do velike hiše. Otroci so se takoj razdelili po sobah in že se je slišalo veliko navdušenje, da bodo spali na skupnih ležiščih. Čas do večerje smo preživeli zunaj z izvajanjem raznih družabnih iger. Vsi smo se z veseljem odzvali povabilu na večerjo. Za nas so pripravili juho, makarone in sladico pa še sadno solato s smetano; vse zelo okusno. Okoli desete ure je bil čas za spanje in vsi smo rahlo utrujeni hitro zaspali. Kljub upanju na sončno jutro smo se zbudili v deževen, oblačen in meglen nedeljski dan. Najprej je bil čas za zajtrk, ko ni manjkalo dobrih stvari, kot so nutela, poli salama ter čokoladne kroglice. Otroci so bili naravnost navdušeni nad zajtrkom kot naročenim zanje. Na izlet smo se odpravili kar po cesti do Kluž, trdnjave ob sotočju rek Koritnice in Šumnika. Prav od blizu smo si ogledali, kako je reka izdolbla sotesko, nad katero so zgrajene Kluže. Po vrnitvi nas je že čakalo pravo nedeljsko kosilo. Nato so nas obiskali še člani Gorske reševalne službe Slovenije, postaja Bovec. Predstavili so nam svoje delo, osnovno opremo, ki jo mora imet vsak reševalec. Imeli smo priložnost tudi videti, kako je lavinski pes poiskal enega od reševalcev, ki se mu je skril v gozdu. Otroci so jim z veseljem prisluhnili ter jim postavili nekaj zanimivih vprašanj. Čas je kot po navadi prehitro mineval in morali smo domov. Hitro smo pospravili še naše sobe ter počistili kočo. Proti popoldnevu smo se odpravili proti Vrhniki, kamor smo prispeli okoli šeste ure. Zadnji izlet v tem šolskem letu smo zaključili več kot uspešno in upamo, da so bili tudi otroci tako zadovoljni kot mi. Mlajši otroci si lahko za Iz avgustovskega koledarčka nekaj mesecev odpočijete od izletov, starejši pa le pridno nabirajte kondicjo, saj se že čez slaba dva meseca vidimo na letošnjem 48. planinskem taboru v Nadiži. Priprave so v polnem teku. Lep planinski pozdrav, Petra Dobrovoljc (povzetek besedila) 2. in 3. 6. 2012 - Dvodnevni izlet in planinski pohod v dolino Bavšice 1. DAN V soboto, 2. 6. 2012, smo planinci odšli na pohod v dolino Bavšice. Vreme je bilo oblačno in megleno. Hodili smo štiri ure. Na naši poti smo videli veliko krav. Kmalu smo prišli na vrh Krasjega vrha (1773 m) in pomalicali. Tam nam je gospod, ki dela sir, razkazal sirarno. Poskusili smo skuto in češnje. Počasi smo se odpravili nazaj. Med potjo v dolino Bavšice je bilo zelo strmo. V dolini nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal do koče, kjer smo prespali. V koči smo razložili stvari in šli hodit pa vrvi. Čez eno uro je bila večerja. Po končani večerji se je večina igrala skrivalnice. Potem smo si umili zobe in utrujeni odšli spat. Tia Seljak, 3. C 2. DAN Po vstajanju smo zajtrkovali v jedilnici planinskega doma. Peš smo odšli iz Bavšice do trdnjave Kluže. Ogledali smo si trdnjavo, ki je zelo velika. Lepo je obnovljena. Po ogledu smo se po strmi stezici spustili do struge reke Koritnice. V vodo smo metali kamne. Zunaj smo nato malicali. Ob vrnitvi v Bavšico smo videli še slap in čebelnjak. Po dežju smo hodili do hiše. Po dobrem kosilu so prišli trie gorski reševalci. Pokazali so opremo za reševanje. Z njimi je bila psička. Poiskala je skritega reševalca. Arne je igral poškodovanca. Potem smo odšli z avtobusom domov. Nika Jerebic, 3. B 9. 6. 2012 - Karavanke s PD Vrhnika Že z Vrhnike so brisalci veselo brisali dežne kaplje, Gorenjska je bila odeta v sivino, na poti z Jesenic proti Javorniškemu Rovtu se je sicer pokazalo sonce, vendar se je že na Križovcu znova pooblačilo. Pusti Rovt ni bil več pust, saj so nas krave s telički radovedno opazovale. Blažjo strmino do sedla Kočna smo med opazovanjem cvetlic hitro premagali in že se je pod nami pokazala Dravska dolina z akumulacijskima jezeroma za HE Bistrico v Rožu in HE Borovlje. Po stezi proti grebenu Struške smo morali odpreti dežnike. V zavetju južnega pobočja Korenščice, ki je eden od vrhov Struške, smo dosegli Belsko planino - Svečico. Po krajšem postanku smo nadaljevali proti Velikemu vrhu, ki je s 1944 m najvišji vrh Struške. Spremljala nas je megla oziroma nizka oblačnost, možiček nam je »povedal«, da smo na pravi poti. Zaradi slabe vidljivosti smo oči upirali bolj po bližnji okolici, po tratah med skalovjem in rušjem. Med potjo nas je spremljalo razno- barvno planinsko cvetje: od rumenih pogačic in alpskih veles na sedlu Kočna do Zoisovih vijolic na slemenu Struške. Vrnili smo se na Svečico, potem pa se spustili v dolino po južnem pobočju skozi vedno gostejši gozd do izhodišča. Vrhnika nas je pričakala z dežjem. Besedilo (povzetek): Sonja Repnik Fotografija: Viktor Repnik Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzelenčki in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/vodnik 25. 8. PRISTOVŠKI STORŽIČ 6.00 5 TATJANA IN PRIMOŽ PEČLIN 59 naš časopis Oglasi 2. julj 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si I a a\/tošola Cenik oglasov v glasilu Naš časopis Enota mere Cena v EUR z DDV 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev 4,51 V4 strani 225,34 Vi strani 450,68 cela stran 901,35 zahvale 67,60 GRADBENIŠTVO 041/637-734 www.DAMOS.si RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK s.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje dÄKOJÄ> Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. Verd 16 1360 Vrhnika GSM: E-mail: 041/801-801 bostjan5005@yahoo.com ESP^JttLHPLPERJEM u oduBSnih površin 8 sedežnih postavitev ^^ — ,-J FIRT il A motorji in 3 nivoji opreme mm I lili// IZJEMNA V VSEH POGLEDIH. preprosto več Poraba goriva: 4,1 - 5,2 1/100 km. Emisije CO2: 95 - 120 g/km. AVTOTRADE, Sinja Gorica 11, Vrhnika, telefon: (01) 750 51 99 KJT ru 1 i?-sr NAS ČASOPIS prebira 35 tisoč občanov občin: Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer. Peter Caserman s.p. Pod Hruševco 14 1360 VRHNIKA Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680 • izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER • katalizatorji NOVAK • športni izpušni sistemi CSC, REMUS • menjava olja in oljnih filtrov • vsa mehanična popravila vseh vrst vozil, • AVTODIAGNOSTIKA, • priprava vozil na zimo in za tehnične preglede, • pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA. »> NOVO V NAŠI PONUDBI!!! «< A VTOPUN PLINEKS skupina !!! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI !!! ASFALTIRANJE - TLAKOVANJE, in OSTALENIZKE GRADNJE Drenovgrič 88, 1360 Vrhnika tel/faks: 01/ 155 1191, GSM 041/166-581 e-mail': tlakovanje.jesenko @siol net 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi ........1 |ul' 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Garantiramo 48 % donosnost UniCredit Bank je razširila svojo ponudbo z novim naložbeno-zavarovalnim produktom Moj garant III, ki omogoča oplemenitenje finančnih presežkov s fiksno donosnostjo ob poteku zavarovalne pogodbe in življenjskim zavarovanjem. Moj garant III za 48 % fiksno donosnost in garantirano glavnico Za vse, ki želite dolgoročno in varno oplemenititi vaša sredstva z že vnaprej znano donosnostjo ob poteku zavarovalne pogodbe (2. 1. 2023), je UniCredit Bank v sodelovanju z zavarovalno skupino ERGO Insurance Group oblikovala že tretjo izdajo naložbenega življenjskega zavarovanja - Moj garant III. Produkt vam omogoča, da z enkratnim minimalnim vplačilom premije 3.000 evrov ali več, donosno oplemenitite vaše finančne presežke in se hkrati tudi življenjsko zavarujete. Naložbeni del življenjskega zavarovanja z enkratnim vplačilom premije je vezan na obveznico, katere izdajatelj UniCredit S.p.A. Milano se ob poteku zavarovalne pogodbe zavezuje, da bo zavarovancem izplačal 100 % vplačanih sredstev in 48 % donosnost na vplačana sredstva. 110-odstotno izplačilo zavarovalnega kritja ali vrednost premoženja za primer smrti zavarovanca, v času trajanja zavarovalne pogodbe, pa jamči zavarovalnica ERGO Življenjska zavarovalnica d. d. Stranke so oproščene tudi plačila dohodnine, kadar je sklenitelj zavarovanja in upravičenec za doživetje ista oseba, saj je trajanje zavarovalne pogodbe enako 10 let ali več. Do 5,10 % fiksne letne obrestne mere s kombinacijo depozita in ERGO Moj garant III V kombinaciji je nominalna letna obrestna mera za depozitni del odvisna od deleža investicije, in sicer, višji kot je delež naložbe, Sašo Marčič, Vodja Poslovne enote Ljubljana Tržaška: »Moj garant III, naložbeno-zavarovalni produkt vam omogoča, da z enkratnim vplačilom premije donosno oplemenitite vaše finančne presežke in se hkrati tudi življenjsko zavarujete. Preverite našo poletno ponudbo v vaši najbližji enoti UniCredit Bank.« višja je obrestna mera na depozitu. Trenutno ponujajo najvišjo enovito nominalno obrestno mero 5,10 %, za depozitni del sredstev, za obdobje 24 mesecev. Kombinacija depozita in ERGO Moj garant III je nadvse privlačna za deponente, ki se ne želijo izpostavljati tveganju izgube sredstev. Vpisno obdobje za sklenitev naložbenega zavarovanja Moj garant III je časovno omejeno in traja do vključno 31. 12. 2012 z možnostjo predčasnega zaključka. Za podrobnejše informacije o produktu obiščite spletno stran www.unicreditbank.si/moj-garant. Kontakt: Sašo Marčič, Vodja poslovne enote, UniCredit Bank, PE Ljubljana Tržaška Telefon: + 386 (0)1 2410 361 E-pošta: saso.marcic@unicreditgroup.si Spletna stran: www.unicreditbank.si/moj-garant Delovni čas: ponedeljek - petek: 8.30-12.00 in 13.00-16.30 Oglasno sporočilo Dobrodošli v r> UniCredit Bank oglašujte NAŠ ČASOPIS ancni center zdravja in lepote Robova cesta 6 (TC Mercator), 1360 Vrhnika T: 01/547 43 95, M: 041/52 12 07, F: 01^547 43 96 I: www.soncnicenter.net, E: soncnjJlnter@siol.net 1 DELOVNI CAS ponedeljek, četrtek: 9.00-17.00 ure torek, sreda in petek: 12.00-20.00 ure 1. in 3. sobota: 8.00-13.00 ure nedelje in prazniki zaprto POSEBNA PONUDBA: X- pedigeliranje: 3150 EUR 17 EUR X- francosko pedigeliranje: 35,50 EUR 21 EUR O manikira + pedikura:32^lJR25 EUR X- aqua detox - razstrupljanje organizma 10x: l^KUR 72 EUR i AKCIJE V JULIJU IN AVGUSTU X- Mali terapevtski paket: 5x terapevtska masaža hrbta 30 min -1 OQ£0R 75EUR X refleksna masaža stopal: 3S4UR 25 EUR X depilacija cele noge + bikini: 25EUR 20EUR X brazilska depilacija: 20EÜR17 EUR X anticelulitna masaža z ventuzami: 32EUIR 28 EUR X'body wraping: 50EUR 40 EUR X ličenje s kozmetiko Alexami: 25«EUR 15 EUR X klasična 90min nega s kozmetiko Sophyto: 4£>EtiR 38 EUR BREZPLAČNE m\N\ NEGE ZA OBRAZ: ™ X Naturele D'Argan: 19.7., 21.8. X Suki: 4.7., 8.8. X Brezplačno ličenje s kozmetiko Alexami: 19.7., 21.8. Obvezna predhodna prijava! ft BREZPLAČNO svetovanje za izgubo odvečnih kilogramov z NUPO prehrano in merjenje indeks telesne mase, odstotek telesne maščobe, stopnjo trebušne maščobe, porabo mirovnega metabolizma in obsega pasov ter bokov: 4.7. Obvezna predhodna prijava! vi NOVOST\ V PONUDB\: X oblikovanje obrvi z nitko 10 eur X GELFIX permanentno lakiranje na naravne nohte 20 eur Obiščite tudi našo specializirano trgovino v TC Spar na Vrhniki, Ljubljanska cesta 29,1360 Vrhnika ^DELOVNI ~ Pon-pet: 8-20 Sob: 8-17 DOBRAfCy MISEL PREDSTAVITEV NAŠIH STORITEV: X svetovanje za trajno odstranjevanje dlak, fotopomlajevanje in zdravljenje aken z IPL sistemom: 25.7., 29.8. X brezplačne 15 min masaže: 10.7., 14.8. Popusti na anticelulitno kozmetiko! Tel: 01 750 59 48, fax: 01 750 59 49, www.dobramisel.net;dobra.misel@siol.net _J\ OB\SČ\TE NAS TUD\ NA FACEBOOKU > ASFALTIRANJE • UREJANJE DVORIŠČ - TLAKOVANJE POPRAVILO MANJŠIH CESTIŠČ • SPLOŠNO GRADBENIŠTVO • BARVANJE PREDOROV IN FASAD • OBNOVA DVORIŠČ • POPRAVILA ŠKARP • Direktor: ANTON FRIDL Telefon: 031 406 449, faks: 04/25 22 198 fridl.anton@gmail.com v 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAS ČASOPIS 6i r CHEVROLET 7 let garancije Mitotifa v SELISKAR i Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01 750 2252 www.avtohisa-seliskar.si Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviservozil Chevrolet in Kia VW Servis Turšič SERVIS VULKANIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 - prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI - priprava vozila za tehnični pregled - testiranje zavor in amortizerjev - zavorni servis menjava amortizerjev - menjava olja - vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 S 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 Mali oglasi imate vozilo, pa ne veste, kam z njim? Bi radi kupili parcelo ali oddali sobo v najem? Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 7506 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Za vsebino in resničnost navedb v oglasu odgovarja naročnik malega oglasa. Naš časopis PRODAM Zelo ugodno prodam dvojček, 155 m2 bivalne površine, na lepi lokaciji v Puščah pri Turjaku v 3. gf. Vse inštalacije so že pripeljane do objekta. Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacije z drugo nepremičnino. To je zagotovo najugodnejša med ponudbami primerljivih nepremičnin v okolici. Tel.: 041 751 266. DODATNI ZASLUŽEK - predstavitev novega projekta v dopoldanskem ali popoldanskem času; plačilo 4 EUR na uro. Delo poteka v klicnem centru v Ljubljani, lahko pa delate tudi od doma. Informacje: 040 514 431 (dopoldne), zaposlitev@knjigarnapd.si; Knjigarna PD, d. o. o., Igriška 5, Ljubljana. GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razni izkopi * ToaRazpskikozvzzi Adakaacijp - aopzvoadnjp * ansade * Uopjznje dRaoišč * Rzznih Pkaop Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 0177553 418 T: 041742 018 Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00, 14.00 do 18.00; sobota: od 8.00 do 12.00. Tržaška 3, Vrhnika, Tel.: 01/7552-714 Nudimo vam: sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic MESEC SONČBE^A VIDA optik jelovcan Stara cesta 5, Vrhnika \ OI/755 61 05 TL o41 5 78 205 * TEM KUPÖNOM \ www.optik-jelovcan.com _^ £NÄSONCNÄO&L& AGMDEBEUEC rtraililipt, gniiiui fina, nlmliibjfllTi«p_ ■riji^t f IfU Mtli--r »rdBtmlHikildiirtHih MMh prltUvävrktl n h »nahzauj-i, iilinC prai bIei. poni h-d u a Imch._ ilpar prtvaia vHitii i dihava inlkifiil mitirkilav PamM pravu p n n lili dtl i p« HU niriGin i KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE OBROBE - NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net ELEKTRO Elektro instalacije Strelovodne instalacije Meritve elektro in strelovodnih instalacij Telefonske, kabelske, alarmne in domofonija MEDIČ VRHNIKA MEDNARODNI PLESNI FESTIVAL * ZMIGAJ SE! OD 1. DO 16. SEPTEMBRA 2012 V CENTRU VRHNIKE Plesne delavnice za vso družino, pare in plesne navdušence. Za tiste, ki že nekaj znamo ali tudi ne. Vabljeni na brezplačne delavnice vsako soboto v septembru, kjer se bomo naučili novih plesnih veščin. Finalni šov z najboljšimi slovenskimi in tuji plesalci bo v soboto 15.9. ob 18.00 v telovadnici OŠ AM Slomška. OODAJA PRIREDITVENE OPREME ioteri - pngode 5 m i Srn OdsevnJ Jopiti ReS lektorji za osve-tl ilev pri redilvenega prostora azvotaje tioiti nafcc denarnice Ofavpclilne Iflhlo in drugo Bih: mik biidnu.. 62 NAŠ ČASOPIS Oglasi 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lintvernu Gasilcu v slovo Tudi vrhniški planinci, še posebno člani planinske skupine Lintver-n i, se z globoko žalostjo poslavljamo od planinskega prijatelja Ivana, našega tako spoštovanega Lintvema Gasilca. Lintvemi letos praznujemo 25-letnico svojega obstoja in večino teh let si bil, dragi Gasile, z nami. Prva leta si nam pomagal s sponzorstvom, potem pa si se nam priključil in postal naš nepogrešljiv in izredno spoštovan član. Prizadevnost, umirjenost, vedrost, občutek za sočloveka, skupinsko delo, medsebojno pomoč so bile tvoje odlike, ki so te krasile kot Lintverna Gasilca. Skupaj smo osvajali slovenske griče, hribe in gorske vršace,- skupaj preživeli nešteto enkratnih, neponovljivih druženj na naših planinskih poteh. Tvoje bogate mednarodne gorniške izkušnje, ki si jih nabral na planinskih turah v tujini, so bile za nas, Lintverne, izredno dragocene in občudovanja vredne. Rad si nam pripovedoval o svojih vzponih na Mont Blanc, Kilimandžaro, Aconkaguo, Aratat, o trekingu v Nepalu - in tudi zaradi tvojih gorniških podvigov smo te tako spoštovali. Ravno s predavanjem o Nepalu si pokazal, da znaš ceniti delo drugih in si ves izkupiček predavanja namenil izgradnji nadomestnega stolpa na Planini nad Vrhniko. Vedeli smo za tvojo zahrbtno bolezen, saj se je nam Lintvernom v vsej svoji zlobi prvič pokazala na našem predlanskem tradicionalnem letnem pohodu, ko je na poti na Špik nepričakovano zastal tvoj planinski korak. Takrat na pobočjih Špika niti malo nismo slutili, da bo tako hudo in upali smo, da boš kmalu spet z nami. In res je bilo tako, saj si se nam poln vedrine in življenjskega optimizma občasno pridružil na naših mesečnih srečanjih, pohodih in izletih. Zadnjič smo bili skupaj pred dobrim mesecem, ko si nas prijetno presenetil s prihodom na stalno mesečno srečanje. Bil si nasmejan, dobre volje in mislili smo, da tvoj prihod med nas pomeni začetek stalne vrnitve na naše planinske poti. A žal, in ti si to dobro vedel, si se prišel od nas na tak način le poslovit. Pred dnevi je tvoj velik, a trden in varen planinski korak zastal za vedno. Pogrešali te bomo, Lintvern Gasilc, na naših prihodnjih planinskih poteh. Ko se bomo Lintverni, prvič že v soboto, spet podali v hribe, boš z nami. Ne sicer fizično, ker tega nikoli več ne bo, z nami boš, kot sta žal tudi že Goropekar in Funck, le v spominih. Ti so tako lepi in prepričani smo, da tudi trajni. Hvala ti Ivan, naš planinski prijatelj, za vse lepe skupne planinske trenutke, počivaj v miru nam Lintvernom in vsem vrhniškim planincem tako spoštovani Lintvern Gasilc. V imenu Planinskega društva Vrhnika, še posebno v imenu Lintvernov, izrekam vsem tvojim najbližjem iskreno sožalje! HVALA! (Iz nagovora Lintverna Cvičkarja ob zadnjem slovesu, 20. 5. 2012). ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, atija in dedija IVANA TURKA (1944-2012) se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje. Posebej bi se radi zahvalili njegovim gasilskim in tudi planinskim prijateljem, ki so ga tako veličastno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Majda in hčere z družinami Log, Horjul, Sande, Orehovica, maj 2012 Ob nenadni boleči izgubi naše drage žene, mame in babice MARIJE DEBENEC 1940-2012 z Loga pri Brezovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in pomoč. Hvala župniku Simonu Kvaterniku in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred. Še posebej pa bi se radi zahvalili ga. Majdi in Mileni za pomoč pri negi. Žalujoči: vsi njeni Log pri Brezovici, maj 2012 Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. ZAHVALA Ob izgubi drage tete in svakinje FRANČIŠKE LEBEN (1926-2012) iz Horjula se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, za vse izraze sožalja in spremstvo na njeni poslednji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: svakinja Ivanka, Marjana z družino in nečaki Peter, Pavel in Janez z družinama Ob smrti dragega moža, brata, svaka in strica ANTONA OSREDKARJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravnici dr. Dunji Peršič - Koren, medicinski sestri Jul-či, patronažni sestri Sonji za skrbno nego ob hudi bolezni. Hvala duhovniku g. župniku Blažu Gregorcu za opravljen obred in Pogrebni službi Vrhovec. Žena Mici, sestra Mari z družino ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila MARIA KRAŠOVEC Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Severju, MePZ Šentjošt za lepo petje v cerkvi in MePZ D. I. Vrhnika za petje na pokopališču. Hvala tudi pogrebni službi Vrhovec in Društvu upokojencev Vrzdenec. Hči Dragica in Veronika, sin Branko in sestra Milka z družinami Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Samo odšel si tja, ker vedel si, da tam nekdo te čaka ... ZAHVALA LOJZE SVETE iz Dragomerja Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili v večni mir. Zahvaljujemo se za izraze sožalja, podarjene sveče in cvetje ter darove za svete maše. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Pieta, pevcem in gospodu župniku za pogrebni obred. Vsi njegovi Dragomer, 7. junij 2012 Usoda tvoja tragična nas je pretresla v dno srca. Premalo sreče si užil, za svojo smrt premlad si bil. ZAHVALA JOŽKO J v v TURSIC iz Brezovice pri Borovnici (1958-2012) Ob tragični smrti našega dragega sina, brata, strica, nečaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem tovarne Fenolit, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za podarjeno cvetje, izraze sožalja in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebna zahvala gre Policijski postaji Vrhnika, lovcem, reševalcem, gasilcem in krajanom za neizmeren trud in požrtvovalnost. Hvala pogrebni službi Pieta in g. župniku za opravljeno pogrebno slovesnost. Vsi njegovi V 74. letu starosti je od nas tiho odšla draga mami, babi, tašča in svakinja MARIA MIHEVC iz Laz pri Borovnici. V krogu družine smo jo 14. junija pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Pieta. Žalujoči: vsi njeni Borovnica, Vojsko, Medvode t Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. T. Pavček Zapustil nas je naš dragi DANIEL VELKAVRH Od njega smo se poslovili v petek, 15. junija 2012, na vrhniškem pokopališču. Žalujoči: žena Marica, nečak Vojc z ženo Lenčo, hčerko Živo, sinom Mitjo in prijatelji p 4 Čeprav si tiho zaspala, boš vedno v naših srcih ostala. ZAHVALA Ob izgubi naše mami, babice in prababice ANGELE SUHADOLNIK, roj. Debevec 20. 10. 1927 - 5. 4. 2012 z Zalarjeve 44 v Borovnici Vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala Društvu upokojencev Borovnica, dr. Mariji Munda, patronažni^sestri Mariji, Pogrebni službi Pieta in gospodu župniku Janezu Šilarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Borovnica, april 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 63 ZNAK ZA LAHKO KOVINO AM = 26,9 ZNAK ZA OGLJIK KRILO RIMSKE LEGIJE KRAJ V GALILEJI, KRISTUS IN VINO SAMO LON, PODAREK TATARSKI GLAVAR OLAJ JOŽE ZNAK ZA KISIK 11* ■ * NOTESNIK KI SE DOBI PRI MOLEKU NASAD, DREVORED ZNAK ZA GREAT BRITAN CESAR; TUDI RIMSKI NARAVOSLOVEC ORANZADA ZNAK ZA VSEBINO KUBIČNEGA DM FOTOAPARAT BOG RIZA ŠINTOIZMA ALI FINSKO J. PREMIK NOGE NAPREJ Ime in priimek: Točen naslov: Telefon: Rešitev simetrične križanke pretekle številke: nadkop, kolhoz, alergik, Aleuti, pika, šansa, dok, Aalst, rek, rolo, saniteta, ulov, mona, odprega, vbadalo, ELAS, ruta, iskro-lov, Ator, sir, diviz, ter, amper, ziza, alkova, galenik, Rjazan, kumara. Gumbi Stara gospa pride v trgovino z računalniki. Prodajalcu reče: »Ta računalnik ima pa veliko gumbov.« »Da, spoštovana gospa, z zadrgami bi izgledal precej neumno.« Pristanek na Soncu Mujo učiteljici: »Jaz bom prvi človek, ki bo pristal na Soncu«. Učiteljica mu odvrne: »Kako!? To vendar ni mogoče, vas bo zažgalo.« Mujo: »Jaz bom pristal ponoči.« Pamet Žena reče možu: »Najin sin je zelo inteligenten, sigurno je dobil pamet od mene!« Mož odgovori: »Se strinjam, meni je pamet ostala.« Nagrajenci pretekle številke, ki bodo prejeli CD in majico Mladih godcev: Marjeta Zupaničič iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu, Valerija Vrhovec iz Brezij pri Dobrovi, Vesna Modrijan iz Raskovca na Vrhniki, Valentina Vidovič iz Dola pri Borovnici in Hermina Zalaznik iz Dobrove. Nagrajenci bodo nagrado prejeli po pošti. Čestitke! Rešitve pretekle križanke: mladi, levit, atena, da, al, ilo, c, mladi godci, gradivo, otkar, d, dvi, ic, ca, ovni, ikrniki, godba, r, sor, ar, he, jazo, obara. Križanka »Molek Servis« Pravilno izpolnjene križanke pošljite do 12. avgusta na naslov: Naš časopis - Nagradna križanka, Tržaška 9, 1360 Vrhnika. Izžrebali bomo tri prejemnike darilnih bonov v vrednosti 20, 15 in 10 evrov, ki jih poklanja Molek Servis z Vrhnike. 1 2 3 4 5 6 7 1 9 10 11 12 13 14 I 15 16 17 18 □ 19 20 21 □ 22 □ 23 24 25 □ 26 27 28 29 30 31 32 33 34 □ 35 36 37 38 □ 39 □ 40 41 42 □ 43 44 □ 45 46 47 48 49 50 51 SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir VODORAVNO: 1. Kristusovim ranam podobno znamenje na določenih delih telesa; 7. ameriška igralka (Shirley); 13. trobilo z nižje ležečim tonskim obsegom, trombon; 15. največja reka v JZ Aziji; 16. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine; 17. sumerska boginja mati; 19. slovenska pevka (Prodnik); 20. prodajalec rib; 22. drevo tropske Afrike; 23. pomembno pristaniško mesto v Jemnu; 24. večja skupina glasbenikov; 26. metalno orožje v Južni Ameriki (z jermeni povezane krogle); 27. zvezna država v SV Indiji; 28. eden od dveh knjižnih jezikov norveščine; 30. kdor koga toži, obtožuje; 33. sežiganje vdov v Indiji; 34. oče, ata (nar.); 35. organizem z listi, cveti in koreninami; 38. igla na kompasu; 39. kraljevič iz indijskega epa Mahabharata; 40. jezero na Finskem; 42. britanski glasbenik (Brian); 43. ciničen človek; 45. nemško ime za reko Anižo; 46. tesen, soteska, ožina; 48. atentator na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda (Gavrilo); 50. sredstva, ki jih kdo ima, nasprotje pasive; 51. ščetka; NAVPIČNO: 1. prepir, kreganje; 2. glavno mesto Japonske; 3. značilnost izobraženega človeka; 4. Rimska cesta; 5. Milan Vidmar; 6. južnoameriška kukavica z grbastim kljunom; 7. kdor poje tenor; 8. slovenska pevka (Boto); 9. Miklošič, Franc; 10. prevlada, premoč; 11. tanka podolgovata ploščica; 12. aldehid ocetne kisline; 14. papežev letni dohodek; 18. britanska ploščinska mera; 21. madridski nogometni klub; 23. kdor se zdržuje alkoholnih pijač; 25. kar določa, usmerja, kako naj se dela, ravna; 29. žena boga Sive; 30. prevleka za stene, pohištvo; 31. slab sadež, ki odpade, preden dozori; 32. ameriški igralec (James); 36. zelo kratke in oprijete spodnje hlače; 37. slovenski skladatelj (Blaž, 1901-1970); 41. podstrešje; 43. podolgovat in votel valjast predmet; 44. velik otok v Kvarnerskem zalivu; 47. kemijski simbol za nikelj; 49. Ivo Robič; NAŠ ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. V. d. urednika: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra 64 NAŠ ČASOPIS Oglasi 2. julij 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nokia C2-05 V"- '."J.oiJ — — » t • 4H 1 F 600 600 Alcatel OT-536 ......... 1€ * Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. 600 30 € Povazani 1000 1000 1000 1000 45 € S prenovljenimi paketi Povezani. TelekomSIovenije • Pooblaščeni prodajalec meg(a)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net SERVIS RAČUNALNIKOV, PRENOSNIKOV ± PRODAJA NA OBROKE DO 24 MESECEV Nikon Nikon J1 (bel) + objektiv 10-30 mmVR + objektiv 30-110 mmVR 3" LCD monitor, EXPEED 3 Dual image processor, High Speed AF CMOS Sensor, 10 fps, 1080p Full HD, teža (brez objektiva) 234 g Cena: 645 EUR AKCIJA 50 EUR CASHBACK, v kateri kupcem kompletov NIKON 1, v obdobju od 1. 6. do 31. 8. 2012 vrnemo 50 evrov kupinine. Nikon RDEČI N4SKI RECIKLIRANJE ZA NASMEH -SODELUJEMO PRI PROJEKTU RDEČI NOSKI tJ5f o Molek servis, Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@molekservis.com www.molekservis.com Nikon S30 (bel, roza, črn) 10,1 MP, 3 x ZOOM, 6,7 cm LCD ekran vodotesen, možnost podvodnega slikanja do 3 m, odporen na padce, možnost snemanja HD 720p Cena: 98 EUR 10% POPUST NA BARVE IN TONERJE ob vračilu prazne kartuše / tonerja. Bodi EKO, prazne kartuše ali tonerja ne odvrzi v navadne smeti. Pri nas lahko poskrbimo za pravilno reciklažo starih kartuš in tonerjev. T: 01 750 51 70 M: 041 26 48 48 RAČUNALNIŠTVO • SERVIS I