195. štev.
V Ljubljani, nedelja 15. avgusta 1920. ro5lniDa i”ačai,a ’ *01OTtol- HI. leto.
M
Velja v Ljubljani in po pošti:
(do leto ... K 240*— pol leta . , „ 120*— tetri leta . , „ (O-—
n nesec . .	. „ 20 —
Za inozemstvo:
telo leto pol leta. Četrt leta
u mesec
K 4CC— „ 2C0-— ., ICO— w S5--
Za Ameriko:
celoletno . .	8	dolar,
polletno ... 4 dolar]« Četrtletno. . . 2 dolarja
Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
tpjfj ^'računajo po *,Cer \	n
-i K
Uredništvo je v Ljubljani, Francij lanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo jc na Marijinem trgu    štev. 8. Teleion štev.
44.
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj pnto*^ vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se tranfirt, —————    Rokopisi se ne vračajo.
n
V Beogradu še ni sporazuma.
Beograd. 14. avgusta. (Izvirno poročilo.) Pogaiania za sestavo Ve-sničeve koncentracijske vlade so dospela zopet na mrtvo točko. Včerajšnje ttnanie. da bo že v najkrajšem času sectavliena ministrska lista. se ie izjalovilo kliub SDorazumu. k! se ie nodnisal včerai zvečer na sestanku demokratske in parlamentarne zaiednice. Že itak nelahek t>a-tožai so v zadnjem času noostrila še osebna vnrašania. V parlamentarni zaiednici se ie pojavilo nasprotje proti vstopu Pribičeviča v novi kabinet.
Zagreb. 14. avgusta. (Izvirno poročilo.) Vsi današnji dnevniki se obširno bavijo z zastojem, ki jc nastopil v vladni krizi. »Novosti« javlja-
ta. da ie dr. Drinkovič radi osebnih napadov njegovi stranki nasprotnega časopisia sklenil izstopiti iz vlade. v katero bo vstopil samo če ga v to prisili skupina, kateri pripada. Enako osebno vorašanie obstoii bale tudi pri dr. Ninčiču.
LDU Beograd. 14. avgusta. Danes opoldne je imel minister za pošto in brzojav dr. Drinkovič daljšo tconferenco z ministrskim predsed nikom dr. Vesničem.
Zagreb. 14. avgusta. (Izvirno poročilo.) Glasom poročil tukajšnjih listov ie demokratska zajednica odklonila vsako odgovornost za slu-čai. da se vlada topot ne sestavi. Demokrati smatrajo pogajanja s svoje strani za dovršena.
Odločilna bitka za Varšavo.
14- av®«sta. (Izvirno po-°° zadniih semkaj dospelih vesteh se ie odločilna bitka za Varšavo ze nnčela. Po večdnevnih poizvedovalnih boiih so oddelki ruske rdeče volske prekoračili orvo vrsto poliski!) obrambnih črt in so proti Varšavi napredovali Posebno od Torna. Severno krilo poljske armade. ki ie imelo nalogo braniti Varšavo od severa, ie popolnoma raz-b;ta. Rusi imaio na tem delu fronte zbrane velike množine pehote in konjiče. Število njihove voiske se ceni nad 600.000 mož. Posebno dobro le onreniliena artilerija. ki razpolaga z znatnim številom topov angleškega in francoskega izvora.
Curih. 14. avgusta. (Izvirno poročilo.) Ruska armada dela konvergenten napad na Varšavo. Od severa prodirajo kolone ob črti Gdansko-Varšava. a od vzhoda ob cestah in železniških liniiah vzporedno z reko Bueom. Če se ta operacija posreči bodo ruske čete zaiele na tem prostoru polfsko armado, ki io ie kakih dvestotisoč mož. Ruske patru-lie so se približale Varšavi na severu v daliavi 30 km.
Berlin 14. avgusta. (Izvirno poročilo.) Rusi se bližaio Varšavi močno od severa: močno oremikanie oddelkov ie opažati v smer! od Nev-Georgiievska, V očigled usodnim
uram ki so nastopile za Varšavo Je iziavil Pilsudski. da bodo branili Poljaki svoio nrestolico do skrajnosti. Poliska vlada ie vpoklicala pod orožie vse za vojaško službo sposobne Hudi.
LDU Pariz, 14. avgusta. „Petit Pansien" poroča iz Varšave, da se ie velika bitka okoli Varšave pričela na odseku od 40 km. in sicer na severu, severovzhodu in na vzhodu. Bitka bo trajala več dni in bo mogoče odločila. Ako na bodo Poliaki v tej bitki premagani, se zaradi tega ne ustavi boi.
Curih. 14. avgusta. (Izvirno poročilo.) Konjeniški general Budien-nvl ie razdeial 50 km severno od Varšave železniško proeo med poljskim glavnim mestom in Gdanskim, tako da ie Gdansk sedal popolnoma odrezan od Varšave.
LDU Varšava. 14. avgusta. Sovražnik se od severa približuje Modhiru (Novog Oeorgijevsk) in Zegrzu.
London. 14. avgusta. Vodilni vofaškl kroei oričakuisio za danes zavzetie Varšave
LDU Berlin 14. avgusta. Poveljnik IV. boljševiške armade je včeraj izrazil poročevalcu lista „B. Z. am Mittag", ki se nahaja na rusko-jiolj-ski fronti, da je Varšava od štirih strani obkoljena in da se vsak čas pričakuje padec mesta.
POLJSKI VOJNI MINISTER ODSTOPIL.
Curih. 14. avgusta. (Izvirno poročilo.) Poliski voini minister, general Lesnievvski ie odstopil. Vojno ministrstvo fe prevzel general Setno-ko\vski.
MARŠAL FOCH POTUJE V BUKAREŠTO.
xPu?ah 14* aveusta. (Izvirno poročilo.) Maršal Foch se odpelje danes zvečer v Bukarešto. Njegovo potovanje je v zvezi z rusko-polj-sktm vprašanjem.
M- ZSvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
(Dalje.)
Capestang ie objel glavo plemenite živali, ki se ie veselo rezgetate »stavila pred niim. ter to poljubil med nosnice: nato to te zalahal. ne brigale se za Montrevala. ali ie živ aH mrtev.
»Gospod!« le viknil Cogolin. »kako nai bedim zdai: tri korake ališest I korakov za vami?«	•'^
»Kakor hočeš!« se fe odrezal vitez
Ura ie udarila devet. Tristo korakov odondot se ie ustavil Capestang crcd gostilno, ki se ie zdela že na
oko zelo skromna in revna,
»Pri velikem Henriku!« Je rekel vitez, imizaie se izvesku nad hišnimi vrati, ki nai bi bil predstavljal podobo kralia Henrika IV. »To mora biti Imenitna gostilna, in če ni. io povzdigne mcia navzočnost.«
Razjahal ie ter stopil na dvorišče, kier m;- je pritekel naproti plešast hiožičejr “5 čepico v roki.
»Kitko ti ie ime?« le vprašal viiez.
»Iureau. gospod: molster Lureau. Izumitelj škriančkove naštete, o kateri govori vsa gospoda na dvoru.« .‘Dobro, moister Lureau. Imeti nočem sobo zase. čumnato za svojega	"aiboliše	mesto	v hlevu
l k0nja- še neka>- mojster Lureau. ako vas zalotim, da poslušate Dred vrati mofega stanovanja, vam porežem uhlie: ako oa zvem. da ste 1 »dali komurkoli visoko čast ki vam to izkazujem s tem. da tu živim vam izruiem iezik.«
Gostilničar pri »Velikem Henriku« ie prisegel, da hoče molčati kakor grob. ter odvedel gosta v slabo, zanikamo sobo. iz katere se le videlo v teman kabinet.
»Svetlost.« ie deial. »to ie soba za prince.«
»Izvrstno. In koliko stane na mesce vaša soba za prince?« ie vprašal Capestang s prikrito skrbjo.
»»Soba vaše svetlosti, soba za slugo in iasli za koniička vaše svetlosti vse skunai samo šest zlatih Pištol.«
»Plačai!« ie rekel pustolovec mogočno in vrgel Cogolinu mošnio.
Sluga ie plačal in se pri tem čudno ozrl na Lureaujevo glavo.
»On tudi!« ie zamrmral z nekakšno tovariško simpatijo. Takoj nato
RUSKO-POLJSKA POGAJANJA.
Dunaj, 14. avgusta. (Izvirno poročilo.) Danes se prično v Minskem med ruskimi in poljskimi delegati ncgaiania za preliminarno premirje. Poljski delegati so odpotovali že včeraj v Minsk.
ODHOD POLJSKIH MIROVNIH
ODPOSLANCEV V RUSIJO.
LDU Varšava, 14. avgusta. Poljski zunanji minister Sapieha je naznanil ruskemu ljudskemu komisarju za zunanje zadeve, da bo poljsko mirovno odposlanstvo prekoračilo fronto danes ob devetih. Odposlanstvo šteje 30 članov in tehnično osobje. Časnikarji in poročevalci b^do sledili odposlanstvu kot posebna misija. Dosedaj se je prijavilo 17 poročevalcev tufih in poljskih listov. Poljska pričakuje glede odpo-tovanja te posebne misije posebnega privoljenja sovjetske vlade.
RAZBURJENJE V ITALIJI RADI
FRANCOSKEGA PRIZNANJA GENERALA \VRANGLA.
LDU Berlin, 14. avgusta. ,.Ber-liner Tagblatt" javlja iz Rima: Vse italijansko časopisje ostro napada Francijo radi jasnega dejanja. Italijansko časopisje vidi v postopanju Francije ogroževanje miru vse Evrope. „Tribuna“ izjavlja, da je naj-novejša akcija bo-lj kategorična in bolj kompromitujoča. ko vse prejšnje, ki kažejo kako trdno se Francija drži versailleske mirovne pogodbe. Končno list na uvaževanja vreden način pozdravlja prihod ruskega odposlanika v Rim. Najbolj ostro tolmači ..Idea Naztanale" psihologijo najnovejše francoske akcije. Pariz smatra priznanje sovjetske Rusije za čin. ki je na en mah razbil francosko politiko, ki jo je pričel Clemenceau In ki pomeni končni polom v versailleski mirovni pogodbi.
ANGLEŠKE DELAVSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE PROTI INTERVENCIJI V RUSIJI.
LDU. Lendort, 14. avgusta. Vse strokovne organizacije so ss r.a vieraj5r.il delavski konferenci obvezale, da sc bodo v rusko • poljskem vprašanju zoperstavite vsak! intervenciji proti Rusiji
Kriza v antanti.
POVRATEK SLOVANOV IZ SIBIRIJE.
Dunaj, 14. avgusta. (Izvirno poročilo.) Danes opoldne ie prispel v Schiittcldorl transport vojnih vjetnlkov iz Sibirije, med katerimi Je tudi 23 Jugoslovanov. Za jutri In po]utršnjc:n sta napovedana nada!]:ia dva transporta, v katerih se pripelje okroglo 1000 Jugoslovanov.
Jufrr.jSfija seja angleške zbornice bo dogodek izredne važnosti. LIoyd George bo namreč v parlamentu podal Izjavo glede najnovejšega francosko - angleškega dl-plomatičnega spora.
Kakor znano, Je Franciia priznala generala VVrangla kot šeia edine prave ruske vlade. Storila Je to ob Istem času, ko Je Anglija takorekoč akceptirala ruske mirovne pogoje ter svetovala Poljski, da prične pogajanja v Minsku.
Na obeh straneh kanala La Mancbe Je časopisje skrajno razburjeno. Angleški listi očitajo francoski vladi, da se no drži obvez, ki Jih .le dala Angliji z ozirom na rusko vprašanje. Francozi so pa ogorčeni nad samolastnlm postopanjem angleškega premierja proti Poljski.
Kakor vse kaže, se Je odločil Pariz, da Izzove konflikt med Rusijo In antanto. Francoski vladi bi bilo povoljl, če bi ruske CeteVaršavo res okupirale, kajti v istem hipu bi morala prevzeti antanta, torej tudi Anglija, Izvršitev vseh obljub za pomoč Poljski, danih za slučaj, če bi sovjetska armada okupirala poljsko prestolleo. Franclja bi hotela postaviti zaveznike pred falt accompll In priznanje generala VVrangla Je prvi korak v to zagato.
Razume se, da sc angleška Javnost na vso moč brani nastopa proti Rusiji. Angleška nima toliko Interesov na tem, če vlada
v Moskvi X. alt Y. kakor pa Francoska, ki Ji preti izguba težkih mlllf., tam Investiranih, če ostane rusko državno krmilo v rokah sovjetov, ki odklanjajo povrnitev ca-rlstlčnega dolga.
■ d ■. igg—
AMERIKA NE PRIZNA VVRANGLOVE VLADE.
Pariz. 13. avgusta. (Izvirno poročilo.) Po senikai došiih poročilih ne namerava Amerika priznati nobene
vi ide v Rušiti tako dolgo. do-kler se Doložai v sovjetski republiki popolnoma ne raziasni. tako. da se bo iasno videlo, kakšno vlado hoče imeti liudstvo.
Anglija se bo pa brez dvoma upirata r.a vse načine tej igri, ki bi utegnila pomeniti va banoue tudi za britskl imperij.
*Daily Herald« opozarja, da bi bilo naravnost blazno misliti na kakšno proti-rasko akcijo ter računa: Rusija ima čez tri milijone organizirane armade, Anglija danes 348 tisoč; s to armado pa mora krotiti londonska vlada irske upornike, ves Egipt, Indijo, ter Imeti precejšen kontingent na razpolago tudi za Malo Azijo. Franclja Ima seveda pripravljenih nekaj kolonijalnlh čet; z Italijo se sp’'>h ne more računati; razen tega je pa naletela francoska dlplomatlčna akcija za pomoč proti Rusiji na najostrejši odpor pri ruskih obmejnih državah in spioh v Evropi. Rezultat antantlnega nastopa bi bil poraz, hujši kakor poljski.
Rusija si Je v svcstl svoje moči In an-tantlnega razpadanja. Direktive, ki Jih Je dala Moskva svoiim londonskim delegatom glede mirovnih pogajanj s Poljaki In antanto, so nad vse značilne. Sovjetska vlada zahteva razorožitev Poljske, priznanje pravice Nemčiji, da se tudi ona udeleži pogajanj, In najhujše, kar more zadeti versajsko pogodbo — neveljavnost vseh klavzul, ki Jih Jo sklenila mirovna konferenca glede ureditve problemov v orijentu.
Zavezniška mirovna konferenca Je, to smemo reči, svoje delo končala. S poga. Janji v Minsku se bo pričela pa prava svetovna mirovna konferenca. Versajska mirovna pogodba ter ž njo vred vse pariške bodo šle v arhiv. Sedaj šele sc pričenja reševanje tudi našega vprašanja.
Smo mar na to pripravljeni?
SESTANEK GIOLITTIJA Z Ll.OYD GEORGEOM.
Rim, 12. avgusta. (Izvirno poročilo) Vsi rimski listi se zadnje dni zelo Intenzivno bavijo s sestankom, ki se bo vršil v bližnii bodočnosti med Glolittijem In Lloyd Georgeom v Švici. Listi poudarjajo, da s« hoče na tem sestanku Glolittl sporazumen z Anglijo glede vzpostavitve odnošajev z Rusijo. Obenem se bo Glolltti dogovarjal z Lloyd Georgeom tudi glede sporazuma v jadranskem vprašanju.
LDU. London, 14. avgusta. Vest o atentatu na Veuizelona Je londonske kroge silno presenetila. »Westm!nstsr-Gazettc« piše, da bi doživela Grčija težak dan, če bi bila krogla boljo zadela. Vcnlzefos Jc danes ena Izmed najvplivnejših osebnosti v Evro-PL Njegova smrt bi povzročila na Grškem kaotične razmero.
VENIZELOSEVO ZDRAVJE SE BOLJŠA.
LDU. Pariz, 14. avgusta. Zdravniki upajo, da bo mogel Venlzclos v 3 dneh zapustiti kliniko.
BORZA.
Curih". 14. avgusta. (Izvirno poročilo.) Berlin 13.05, Nc\v York 600. London 21.90, Pariz 43.90, Milan 29.85, Praga 10.70. Beograd 27, Zagreb 6.60, Budimpešta 3. Dunaj 3, avstrijske krone 3.10.
Dunaj. 14. avgusta. (Izvirno poročilo.) Zagreb 241—261, Budimpešta 101—115, Praga 376—396, Varšava 89—99. čehoslovaške krone 376—396. dinarji 975—1025.
Danes vsi v Šiško na veliko vrtno veselico oa Koslerlev vrt. k
Da so ea navdale drugačne misli.
»Gospod.« ie deial Capestangu. sta ostala sama. »ali dovolite, da stoniim za četrt ure na cesto.?«
»Cogolin, ne govori, kadar te nič ne vnrašam! Ker si mi rešil živlienie. nai bo topot: drugič na te oderem na meh. Čemu hočeš iti na cesto?«
»Počakal bi prvega jezdeca, ki Driiaše mimo. in zažvižgal, kakor sem slišal vas. da pridem Doceni do konia.«
»Krasno. Diiiateli. le poizkusi.«
Cogolin ie slekel, kar so mu dale dolge noge: vitez Da fe začel preml-šlievati svoie prigode. Edina izmed nlili. ki ga ie vznemirjala še zdaj do dna duše. ie bilo srečanie z leno gospodično. katero ie rešil v Mcudon-skem lesu iz Conciniievih rok.
»Hči vojvode Angoulčmskega je«, si ie rekel zdaici. »Angoulčme Je zarotnik. in maršal mu streže do živ-lieniu. Naibolie bo. da se oglasim v Dauphinski ulici, kamor me ie hotel jodlež poslati, da bi umoril voivodo. in ga posvarim. Povem mu vse. kai sc simle ... In morda vidim tam tudi nio!« Ali radost nad to mislita ie bila kratka.
»Hči voivodc Angoulemskega!« ie povzel z nenadno britkostio. —
BBBBSBggg-ATMELLaBBHBB	V	IH'
»Vnukinja kralia Herika III.! In kdo
sem iaz?«
V žalostnih mislih, ki so mu privrele iz tega vprašanja, ie moral sedeti več ur. zakaj vzdramil ga ie Šele Cogolin. ki ie vstopil rekoč:
»Poldne ie. gospod.«
»Poldne!« le planil vitez in se udaril do čelu. »Danes opoldne me čaka pri »Treh vladarlih mladi gizdalin. markiz de Cinj-Mars. Mislil bo. da mudim iz strahopetnosti! — Mordieu! Corbncijue! Moj rapir. Cogolin! Moiega konia I«
Lačni Cogolin ie globoko zavzdihnil, toda ubogal je. In Capestang se ie silno zavzel, ko ga le videl sedla! i za Bliskom še drugega konja, šarca krepke in Žilave rasti.
»Kai vraga delaš?« le vprašal osuplo.
»Svojega konia sedlam. gospod, da poiašem z vami.« ie deial sluga s prenedolžnim smehliaiem.
»Svoiega konja! Odklej ga imaš?«
»Uro Še ni tega. gospod. Postavil sem se bil pred vrata, kakor ste mi dovolili ter žvižgal, kolikorkrat tc kdo prijahal mimo. Ali nai sem poizkušal šc tako lece melodiie in sc naocnial šc tako. nobeno Jdiuse ni maralo vreči iezdeca s sedla in uriti
k meni. da bi ga poljubil med nosnice. Ves razočaran sem se hotel že vrniti v gostilno, k# zagledani tegale šarca ter poizkusni zadnjikrat. — In res! V more neizmerno veselie se šareč ustavi, a žalibog ne iz lastnega nagiba marveč do volii svoiega ia-hača. Mož. namesto, da bi se daf otresti, ie skočil sam na tla. pograbil goriačo in me začel pretepati češ, da mu žvižgam v posmeh. Na koncu me ie vprašal, kai me je zanelialo. da sem ga sramotil. Povedal sem mu po pravici. On se ie grohotal nai vse grlo m mi zatrdil nato. da sei šareč ne bo obotavlial priti k meni, aico mu žvižgam tako. kakor me 01* nauči. Pripomni! ie. da bo koni potem nioia last. ne da bi me stal beliča. Ves vesel sem ga prosil toliko časa. dokler me ni res naučil žvižgati. Zažvižgal sem. šareč ie pritekel k meni in pclial sem ga v hlev. niegov prei-šnii gospodar — Lureau pravi, da le častivreden koniski kunec iz Vaugl-rarda — oa ie krenil peš domov. Pozabil sem omeniti, da me lopov nikakor ni hotel naučili žvižga, dokler mu nisem odštel nekai zlatnikov, ki sem ii!i vzel iz vaše mesnic.«
»In koliko iih ic bilo?« se ie ustrašil vitez.	j
(Palic prih.)
Ob jednajsti uri.
V Rožu. 13. avgusta:
JV času. k« bilemo mi koroški Sto* Venci boi na živlienie in smrt. s« ieraii naši srosoodie v Beoeradu slepe miši in se pričkalo. kdo bo sedel na ministrskem stolen in vlekel mastne diiete.
Meia ie odprta. Celovški Švabi ta naše izdaiice so se vsuli kot kobilice do naši coni. agitiralo in trosiio razne huiskaioče in vznemirljive vesti no deželi ter Donlavllaio cono z svojim ničvrednim denariem. Vsaka baraba lahko t»ride skozi. Carina ie od-nravllena. vse bodo lačenberearfi znesli v Avstriio in vse naše straže-nie meie. naše zmrzovanje do zimi le bilo zastonl!
Neračurski generalštab Eučovnih. Kiršner. Šmid e tutti quanti, so se z velikim Domnom povrnili. ter aeriti-raio z vsemi močmi, kot bi hoteli popraviti. kar so v Celovcu zamudili. Nemčuriem ie zrasel greben, naši Slovenci na so klonil! glave. ZoDet ae Širilo govorice, da odideio 17. t. m. tudi naši orožniki in uradniki. In naši liudie to tudi veriameio. Kako bi tudi ne? Sai smo lim venomer oravili. da meia ne bo nikdar odprta, in vendar ie. Seve. mi smo iim govorih kot smo bili informirani od naše vlade, a sedai? Sramota in škandali
Naorei! Naši orožniki so aretirali vmivšega se Jaritza. človeka, ki hna cel kazenski zakon nad seboi! Listi so bili do!ni nlesrovih grozovitosti nad našimi uietniki. Mučil tih le In teDei: nrič polno na razpolago. Deželno sodišče v I.iubliani ga le vsled teh zločinov iskalo: ko na smo mu ga izrekih, so ga izpustili! Nezaslišano! Človek bi si v gnievu poruval lase! Sedai bo ušel čez meto in naša kri ne bo maščevana! — In še celo vrsto takih krivic bi lahko naštel — a nočem, škoda besedi!
Oosoodie. če bo šlo tako dalie. bo vse naše delo zaman, naši milHoni. ki smo iih zmetali za ceste in železnice. zavrženi. Ako boste vi proti nam. veste kal se bo zgodilo? Mi bomo udarili na svoio roko in meio zaprli. pa nai pride sto Cviiičev in cela antanta! Sedai ere za biti ali ne biti. in mi smo močni ter imamo Doeum udariti na lastno pest. Vi na imette svote križe, ampak ko obračunamo s Švabi, pridete vi na vrsto!
Koroški Slovenec.
atov.
izpod neznosnega terma brezobzirnih vslliivlh francoskih tn drugih an-tantlmlh rentiieriev.
Antantfn pritisk na male narode.
Antanta ie poskusila z novim manevrom da bi ustvarila v centralni Evroki blok proti napredufočlm boll-Seviškim volem. Da se lugoslavila in Cehoslovaška ne bosti dali porabiti za volaško inkvizicijo. to ie antanta hitro uvidela. Zato se ie vrgla na delo na drugem koncu: pri Madžarih in Rumunih. Pri teh pa so an-tantarii porabili čisto drueo metodo kot pri Cehoslovakih in Jugoslovanih: dočim ie hotela antanta Jugo-slavHi in CehoslovaSki enostavno zapovedati mobilizacijo, se trudi pridobiti Madžarsko in Rumunilo z obljubami. Madžari iztezalo svoie kremp-lle do Slovaški. Rrnnuni pa bi. kakor kažefo razni dogodki v prikarpatski Rušili, radi dobili v roke razne k rale v naivzhodnefšem delu Cehoslova-Ske.
To hrepenenje Madžarov in Rumu nov skuša sedai porabiti antanta z vodo na svoi mlin. Zato #m obliub-lia za intervencijo proti Rušiti od-škodn ino na račun čehoslovaške in naibrž tudi naše države. Te antanti, ne namere razkriva vsai vprašani«, ki ga ie v angleški zbornici stavil polkovnik Wedgewood v smislu, če vlada v resnici dela na to. da se Madžarsko ta Romtmiio za njihovo intervencijo proti Rusiji odškoduje na racm Cehoslovakov.
Ronar Law se ie na Wedgewoo-dovo vnrašante vzdržal vsake izjave. Poznavalci Madžarov pa vedo kliub temu. da Škililo Madžari tudli v razne jugoslovanske krale prav tako kakor tudi romunske želle niso čisto nedolžne. Zato ie lasno, da bi morali za morebitno madžarsko-romunsko pustolovščino proti Rusom plačevati stroške za oodiefie zaoadnega an-tantinega kapitalizma poleg Čehov tudt mi Jugoslovani.
Antanta ki se tako strašno boli boljševizma, nai v svoio varnost Stori samo eno: preneha nai s svoii-ini koloniialnimi manijami, ki povzročalo med evropskimi narodi samo oriientaciio v boliševiškem praven. kaiti samo ta oriientaciia iim daie .tiokai upania. da orideio prei ali slei
Pred volitvami v Srbiji
Beograd. 13. avgusta.
Dne 22. avgusta se vrše občinske volitve v Srbiji. Dosedanja poročila iz Beograda so nam že oarkrat omenila. da igra ta termin v pogaianjih za sestavo vlade preceišnk) vlogo. Kaiti goii se upanie. da bo izid občinskih volitev pokazal, da so radl-kalcijmed Srbiianci doigraM. —
Izid občinskih volitev v Srbiji bo vsekakor raziasnil politični položni. Neznosno stanie. v katerem smo obtičali radi enake borbe v Beogradu, ie doseglo že tako stonnlo absurdnosti. da ie postala nesmiselna in nad vsako mero dolgočasna vsaka beseda o niem. Kdor se še ni skril pred politiko v kako koristneiše zatišje, vsakdo se želino ozira, kie bi se pokazala kaka znamenja, ki bi nazna-niala preobrat. No. tako znamenje so bližajoče se srbiianske volitve. Ako nas vse ne vara. bodo vendarle premaknile naš težko zavoženi politični voz z mrtve točke.
Vsi. ki prihaiaio iz notranie Srbije imaio vtis, da radikalci med Srb-lanci ne bodo več doživljali volilnih zmag. Srbski kmet ki ie doživel toliko goria. nikakor ni tak flegmatik, da bi bi! voljan, potikati se leta ta leta po boiiščih. Nikakor ni res. da bi bilo niernu vseeno, če ga Došileio še na novo boiišče. Ne samo. da ima tudi on vojne že davno dovoli. — on tudi zameri onim činiteliem. ki so vodili politiko skozi to morle goria in nesreče. Na koncu trobenta dosežena zmaga ie nlemu boli santoobsebi umljiv zaolitiček velike borbe, nego morda zasluga ene politične stranke. Pač na on nehote misli" na vodilne politične predstavitefie. kadar se snomima nrestanega gprla in Išče razlogov in krivcev za ono. kar se mn zdi. da ni zakrivil samo zunanii sovražnik. Zato bo on zanaprei vodstvo politike zatmal takim skuninam od katerih bo pričakoval boljših rezultatov. '
Ako teda! znaki ne varalo, bode izid občinskih volitev v Srbili izpodkopal radikalni stranki moralno zaslombo s tem. da bo pokazal socila-listično-komunistične uspehe v mestih. do deželi na pripomogel mlado-radfkatao-demokratski listi do večine.
V slučata. da prideta radikalci med Srbilanci v manišimo iim sicer še vedno ostanejo ob strani radikalni pristaši v Vojvodini ta v Bosni-Her-cegovini. Tu so vellali možte kakor Pašič-Protič ves čas kot oredstavl-telli svobodne srbske politike. kot smibol narodnega osvobolevanla Sr-bife. Zato so tudi danes še vedno visoko v čislih, dasi le lasno, da si moralo s svoio sociialno-gosDodarsko politiko, s štičenlem begovstva orel-alisiei zaigrati seliaške simoatHe. Ni na nikakega dvoma, da nastopi začetek konca radikalske slave ta moči. ako Mh Srbilanci potisneta v manjšino. Ako se to zgodi, se izkaže, da imata modernejše stranke vendarle delanlsko večino med narodom. To sooznanle pa mora vplivati ne le na postooanle strank v permanentni vladni krizi v Beogradu, marveč Postati mora tudi vodilno pri kroni, ki bo upravičena, izročiti vlado v roke onim političnim skupinam, ki so pokazale. (ta hnata v narodu večino zaupanja. —
Zveza dveh nazadnjaških držav.
Francoska politika Je, vztrajajoč prt načelih starega nazadnjaškega Clemen-
cer.ua, doživela v srednji Evropi več diplo-matlčnlh neuspehov, nego vse ostale antan-tlne državo skupaj. Stari prijatelji, ki so pred In med vojtto zgolj Iz Idealizma verovali vanjo, prihajajo sedaj do prepričanja, da Franclja ni več ono kar Je bila za časa velike revolucije, s ktero je svojčas pre-kvaslla celo Evropo. Franclja Je danes država rentijerjev, starih, komodnlh ljudi, ki so s! nabrali nekoliko premoženja, da bodo mogli zadnjo etapo svojega življenja preživeti v miru In brezskrbnosti. Odtod konservativnost francoske vlade, ki trdovratno vztraja pri svojih imperljallstlčnlh ciljih In nikakor noče vedeti, da so so po svetovni vojni pojavile v Evropi nove struje, ki čutijo, da so Jim stare oblike dosedanjega življenja pretesne. Nobena država, niti prtisaško navdahnjena Nemčija ne kaže proti preobratu v družabnemu redu, ki prihaja Iz Rusije toliko odpora, kakor Francija. Zato Išče Franclja zaveznikov med malimi državami v srednji Evropi, Olede naziranja o ruskem boljševizmu pa Je tudi med državicami zadela ua odpor, Lahko se
reče, da Je danes Franclja os mljona, ta to ne samo v antanti, temveč tudi Izven njet politika, katero zasleduje, ni več politika treznega preudarka In napredka, temvei politika nazadnjaitva, Id Je n blvie lucljonarno državo skoraj nenmljlva.
Zato se Francozi vračajo na stare poti, ki Jih mladi narodi, in posebno nove, nacljonalne države v srednji Evropi, ne-morejo trpeti niti v spomina. Franclja sl Izmišlja in propagira donavsko federac?Jo, ta se vrača celo k misli o vzpostavitvi avstro - ogrske monarhije. Pariz bi bit zadovoljen, če bi se dala obnoviti ringi«««« habsburška monarhija v ie tako skromnem obsegu. Po francoskem mišljenju M ta monarhija obsegala sedanje ozemlje Avstrije In Madžarske, po možnosti tudi Bavarsko. Na ta način, misli Franclja, bi bila na eni strani oslabljena Nemčija In Franclja bi Imela kot država, ki se Je trudila za vzpostavitev moharhlje, v Habsburžanih pokorne zaveznike, H M Jo podpirali prod velikonemškl nevarnosti.
Da se vezi med Francijo hi Madžarsko še bolj okrepijo, se Je sklenila med budim-peštansko francosko vojaško misijo in med madžarsko vlado konvencija, glasom katere se Madžarska obvezuje mobilizirati 140 tisoč mož In 2 njimi vojaško nastopiti proti Rusiji. Francija se za to uslago obvezuje, da se ho na konferenci poslanikov zavzela za to, da se vrne Madžarom del zapadne Madžarske, ozemlje okoli Košlo ta Požuna, ter železniška križišča, katere Jo dobila Romunija. To pogodbo Je baje že odobrila tudi francoska vlada v Parizu. Italijanska vojaška misija Je sicer proti tej pogodbi, toda Francozi zastopajo mišljenje, da zato pogodbo ni potrebna odobritev konference poslanikov, ker mirovna pogodba z Madžarsko še ni ratificirana.
Da Je na teh vesteh dosti resnice, dokazuje tudi izjava, ki Jo Je podal madžarski ministrski predsednik 27. julija v madžarskem parlamentu. Grof Teleky Je tam dejal: »Vlada se je pripravila na vse even-tualnosti. Boljševikl hočejo udariti na za-pad po poti, ki Jim je najbolj odprta. NI Izključeno, da se mislilo ob te) priliki napasti tudi Madžarske. Vlada Je zato s tem računala In Je pripravljena na vse.« — Da bo stvar še bolj lasna, Je Teeky pripomnil, da Je antanta prišla do prepričanja, da so sedanje meje proti Madžarski nenaravne,
In da bo antanta zato gledala, da se Madžarom napravljena škoda kolikor mogoče po-vrne. V tej zadevi da Je obljubila Madžarom pomoč posebno Franclja.
Iz tega Je pač razvidno, da sl Francija krči pot v ortjent čez Švico skozi Avstrijo ta Madžarsko, ker |c to pot nnlbotl varna pred obema njenima nevarnima tckmeco-ma, Anglijo In Nemčijo.
Beležke.
Reka samostojna škofija.
Kakor poročajo nemški listi, ie KonzistoriJalna kongregacija izpre-menila Reko v samostojno škofijo, ki Jo te nanež Dodeli! dosedainetnu upravitelju Constantiniiu. S tem ie Reka definitivno odrzana od seniske škofije. Hrvatski listi, ki soglašata z vatikansko politiko kar na sl eno. so svoi čas (koncem mala t. 1.) to dejstvo talili iti ie prišlo radi tega tudi do hudih polemik med posameznimi listi različnih strank. Sedal se poročila ootriuieio in smo radovedni, kakšen obraz bodo napraviti vsi tisti, ki so to vest čim ie prišla v svet proglasili za izmišljotino m laž.
Prošnja ruskih beguncev,
»Russaeent« poroča, da so se ruski begunci na Srbskem obrnili j# angleško vlado s prošnlo za pomoč proti bolfševikom. Prošnia končuie 7. besedami: Ne veruite boliševikom! Samo z mečem v roki skupno z na-rodom, ki ie vstal za svoie pravice, da se boljševizem uniči in preporodi Rusiia!« Prosimo mierodaine faktorje. nai za božio volta vendar omogočilo tem botevifim naravam pot k VVranglu na Krim. da bodo v strelskem iarku »osvoboiafi« domovino z mečem mesto z besedami!
Kamenov.
čigar diolomatična akcia med Rušilo in Aneliio boli in boli stopa v osored-te. ie diolomatična posebnost sovjetske Rusije, Krasin. ki se le prvi dogovarjal z Llovd Oeorgem. je stro-kovniak v gospodarskih vprašanjih dočim ie Kamenov diplomat. Mož ie star šele 37 let, in le zelo Izobražen in iako energičen. Leta 1917. Je v Brest-Liiovsku. dasi zastopnik sovjetov. odklonil svoi podpis na mirovni oogodbi z Nemci, ker le pogodbo smatral za nasllle. Poznele ie hotela poslati sovjetska vlada Kamenova za dlplomatičnega zastopnika v Pariz, ker Da ie Pariz trdovratno reakciio-naren. ga ie predlagal Čičerin za London. Kamenova prištevata Rusi k naibistrelšim glavam sovjetske diplo-maetie,,	'	v
rrir3t.i*
■ Msrrttfc ntovm
LDU Beograd, IS. avgusta. Včeraj ta prišla it Zagreba It finančnemu ministru ta
minstru' za prosveto deputacija, ki )• zahtevala, da se odobri za poiTebo zagrebške univerze kredit 20 milijonov dinarjev. Najbrž« bo finančni minister te) prošnji ugodil. Kredit bodo uporabili za zgradbo poslopja medicinske fakultete.
Jugoslavija.
Jugoslovanska fvofnfci znamk. K* smo bili dosedaj glede znamk še vedno vet aM manj navezani na tujino,' Je uprava dr, žavnlh monopolov uredila v lastni reži* popolnoma moderno tovarno za Izdelovanje znamk ta vseh državnih markiran*
Pridobivajte naroinikov l
Razna poročila.
Posledice francoskega priznanja WrangIo-ve vlade.
LDU Pariz, 13. avgusta. Listi povdar-JaJo, da priznanje Wranglove vlade ne po-menja posebne akcije ali kaka nesoglasja, temveč menijo, da Je samo posledica ne-sporazumljenja v politiki Anglije in Francije glede sovjetske Rusije. Ta odredba Je bila predvidena že nokollko dni in Je bila Angliji znana.
Bolgarako-romunska pogajanja radi Do-brudže.
LDU Beograd, 13. avgusta. »Politika« Javlja Iz Bukarešte: Prizadevanje bolgarske vlade, da se čimprej prič«o bolgarsko-romunska pogajanja o Dobrudžl, Je zadelo ua težkoče, ki Jih povzročuje Romunija. Ta pogajanja ki bodo prosta izmenjava misli, se pa bodo vršila preje, kakor v drugi polovici septembra.
Člčerlnova prošnja angleški vladL
LDU Amsterdam, 13. avgusta. V brezžični brzojavki iz Moskve Je Čičerki naprosil angleško vlado, naj doseže pri poljski vladi, da prenelia sabotaža v Varšavi. Varšavska brezžična postaja ni odgovorila na klic ruske brezžične postaje v Moskvi.
Rusko-finsko premirje.
LDU KodanJ, 13. avgusta. Kakor javlja brzojavka iz Helsingsforsa, se Je med Finsko in Rusijo dosegel na konferenci v
Dorpatu sporazum glede pogojev premirja Sklep premirja se pričakuje prihodnje dni."
Wrang!ov! uspehi LDU. Carigrad, 13. avgusta, čete generala Wrangla so porazile 13. rusko armad* Ujele so 4000 sovražnikov ter uplenile 4 oklopne vlake, 150 strojnic In 39 topov. Brodovje generala Wrangia obstreljuje očakovske baterije, da sl pribori vhod k Dnjepru.
Zarota proti Uoyd Georgea.
LDU. London, 13. avgusta. »Datty Express« doznava, da je ministrstvo ta notranje posle včeraj prejelo oi>ve3tiio 0 nekaki zaroti proti Lloyd Georgeu. Ukre nilo se je vse potrebno, da se ščiti angle-Škl ministrski p tesednik. Po paroČILb in-gleških listov Lloyd CiecrgenaJ hrže ne obišče celino.
Podonavska komisija v Oršovl.
LDU. Oršova, 13. avgusta. Semkaj Je dospela medzavezniška podonavska komisija pod vodstvom admirala Troubridgea.
Beneš pojde tudi v Bukarešto.
LDU. Bukarešta, 12. avgusta. Prihodi* teden pričakujejo tu prihoda češkoslovaškega ministra za zunanje posle dr Be-neša.
Papež sl J« poškodoval nogo.
LDU. Dunaj, 14. avgusta. Kakor poročajo listi iz Rirna, se Je papežu pripetita mata nezgod Ko se Je po zajtrku vračal v svoje privatno sobane, se je Izpodtaknll -ta s« Je poškodoval na kolenu.
Temeff za nova pogajanja med Angle. *! In RusL Angleška vlada je predložila vladi v Moskvi sledeče pogoje za nadaljevanje pogajanj med obema državama:	t.
Obe vladi se bosta vzdrževali posrednih' ali neposrednih sovražnosti. 2. Vojni ujetniki se tekom najkrajšega časa pošljejo domov. 3. Ugotovi se pogodba o Izplačila škode, katero so utrpeli zasebniki. Anglija zahteva, da se škoda angleškim podanikom takoj povrne. 4. Anglija prizna pogoje, ki Jih Je stavila sovjetska vlada glede medsebojnega izmenjavanja blaga. Ruski zunanji minister Čičerki Je bale že odgovoril Kamenjevu, da se vlada v Moskvi s temu predlogi popolnoma strinja.
Na sestanku Glolittlja z L!oyd Geor-seora in Miierandom v Švici se bodo ro-Sevaia tri politična vprašanja: Jadranski problem, gospodarska In finančna kriza v Italiji in odnošaj Italije napram Rusiji.
Angleško-ruski spor bodo pomagali re-Sevati tudi Grki. Tako vsaj poroča pariški »Journal«, ki piše, da Je dospel v London grški ministrski predsednik Venizelos, čigar pot na Angleško je v zvezi z vprašaniem angleško-ruskih odnošajev. Grško bo Anglija v slučaju oboroženega konflikta z Rusijo pritegnila na pomoč z vojaškimi silami.
Mednarodni rudarji proti vojni. Ženevski mednarodni kongres rudarjev le sklenil, da bo proti vojnam v bodoče pastopal s splošnimi stavkami, katerih posledica bo splošen zastoj na železnicah. Na ta način ne bodo mogle vojnam naklonjene države prevažati svojega vojaštva z vlaki na vojaške meje.
Angleški delavci proti vojni z Rusijo. Tajnik angleške delavske stranke Je poslal pridruženim organizacijam brzojavko, v kateri poživlja strankine krajevne skupine naj protestirajo proti vmešavanju Anglije v rusko-poljsko vojno ter naj nastopijo proti dobavljanju orožja in municljc.
Gospodarstvo.
BORZA.
LDU Dunaj, 13. avgusta. Devize: Berlin 481.50, Curlh 3375. Valute: Nemške marke 479.50, švicarski franki 3350, francoski franki 1500, italijanske lire 1040, angleški funti 725, ameriški dolarji 210, Praga 376-396, Varšava In Krakov v poljskih markah 89-99, čehoslovaške krone 376-397, novi dinarji 975-1025.
LDU Praga, 13. avgusta. Devize: Beograd 265, Dunaj 25.50. Zagreb 6550. Valute Dinarji 261, avstrijske krone 24.50.
LDU Beograd, 13. avgusta. Devize: Pariz 170-172, London 80-85, Newyork 22.50-23.50, Berita 49.25-4950, ženeva 385-393, Dunaj 10.05-10.15, Praga 39.50-41, Rim 118-119. Valute: 20 dinarjev v zlatu 24.10, 24.30, francoski franki 172.50-173, dolarji 21.10-2250, italijanske Ure 116-118.75, nemške marke 49.50-50, češkoslovaške krone 41-0, avstrijske krone 10.40-10.80.
A	!	y
+ Nova tarifa za Izvozno carino. Na podlagi brzojavne naredbe generalne direkcije carinske uprav« so carinski uradi počenši z včerajšnjim dnem začeli odpretu-ijati izvozno blago na podlagi nove lzvoa-nocarinske tarife, ki Jo Je izdalo ministrstvo tagovine in industrije dne 28. JulUa 1920, štev. IV. 8148 In j« bila objavljena v »Službenih Ncvinah« št. 165. Želeti bi bilo, da Izide slovenska uradna prestava skoro v »Uradnem listu*.
+ Mizarsko orodje. Urad za pospeSe-vanje obrti Je prejel z Dunaja nekaj kompletnih garnitur mizarskega orodja, katere bo porazdelil med obrtnike. Interesenti, ki žele prejeti celo garnituro, naj takoj zaprosijo ustmeno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22. od 8.—12. ur« dopoldne. Priglasiti Je treba naikasneje do 25 t. m. Na poznejše prlglase se ne bo mogoče več ozirati.
.+ Dobava kopit. Urad za pospeševanje obrti Ima na razpolago nekaj garnitur kopit, Interesenti « obrtniki naj prlglase.
svoje potrebščine najkasneje do 25. t. m pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubija« ni. Dunajska cesta 22. od 8.—12. ure do« POldne. Na poznejše priglase se ne bo mogoče ozirati.
+ Nova tvomica. V Zagrebu se je t«
dni konstituiralo delniško društvo »Volna« z osnovno glavnico 10 milijonov kron. Od te svote je bila polovica takoj vplačana. Društvo bo v Karlovcu zgradilo moderno tvornlco za sukna, predvsem za moške obleko. Pri podjetju sodelujejo tudi neka« teri Inozemski strokovnjaki.
+ Pflbramskl rudniki izčrpani. ČujeJa se glasovi, da se bo obratovanje v Prl-bramsklh državnih rudnikih ustavilo, kert Je gospodarski uspeh istih postal negativen. Njihova bilanca se Je končala v upravnem letu 1917-18 z 5 milijonskim deficitom. Glavni vzrok da se omenjeni rudniki ne r en tirajo več je ta, da so rudniške žile že močno Izčrpane. Maksimum je do« segla produkcija leta 1911. ko se Je Izko« palo 241.413 metrskih stotov, in siced 48.882 kg srebra ta 55.9945 q svinca. Od tega leta pa Je produkcija rud ta s teni čistih kovin stalno padata, k čemur J« pripomoglo še posebno dejstvo, da rudaril
v vojni vsled slabih prehranjevalnih razmer niso več dosegli tiste dnevne produle* je kot v predvojnem Času. Rudniki sd morali zniževati leto za letom število rudarjev in zaposluje sedaj povprečno le Se 2000 ljudi. Tako se nevzdržno bliža konec nekdaj slovečim pflbramskhn rudnikom na Češkem.
+ Zniževanje .cen v Nemčiji. V Nemčiji se Je začelo splošno zniževanje cert. Zveza železne in Jeklene Industrije Je znižala cone železnemu in Jeklenemu blag« od 7—25%.
+ Jugoslovanska trgovska zbornica se je osnovala v New Yorku. Ustanovili so jo naši bančni in trgovski podjetniki vi Severni Ameriki. Zbornica sl Je stavila! nalogo, da olajša trgovsko poslovanje med Jugoslovanskimi državljani in Ameriko.
195. štev.
Jmmrn
* JUGOSLAVIJA" dne 18. avgusta 1920.
MB——————■fcei—T' 'WigWW——
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Koroški olebiscit Ponovno Dobivamo vse našince. ki lmato glasovalno oravioo. nai Javito svol naslov Narodnemu svetu v Velikovec. Ola-sovalno nravico du lmato v pasu A brez razlike soola vsi tisti, ki so bili: 1. 1. ianuaria 1919 stari naimani 20 let: 2. ki so na dan 1. Ianuaria 1919 stalno bivali v katerikoli občini naša A in 3. ki oolee teh točk izpolnijo vsai še eneea izmed sledečih treh oocoiec: a) roieni morafo biti v pasu A ali b) stalno so morali bivati v Dasu A vsai od 1. ianuaria 1912 ali pa c) ki so v katerokoli občino Dasa A oristoini. Isti so Doeoii za srlasovalno nravico v nasu B. Priiaviio nai se pa tudi tisti, ki dvomiio. če imaio crlaso-valno pravico, in sooroče svoi naslov z natančnimi Dodatki.
— Na naslov deželnega sodišča. Dosedai smo bili mnenia da imaio sodniie dolžnost varovati obstoieče zakone in kršitelje istih s kazniio poučiti. kal ie nrav in kai ne. Kot Da vidimo sedai na Koroškem, velia pri nas ukaz antantne komisile že^več kot naši zakoni. Pokazalo se ie to rasno nri sledečem slučalu: Zadnie dni so bili v St. Jakobu v Rožu aretirani razni zločinci, ki so prišli iz cone B. Med niimi ie bi! tudi Jakob Trune in Heinrich Siler. Orožniki so iih predali okrajnemu sodišču v Ro-žeku Na prošnie Nemcev le posredovala ori sodišču antantina komisi-ia in naše sodišče ie zločince — izpustilo Čudimo se teinu postopanju naše sodniie v tako kritičnem času. ko ere vendar za zločine donrkne-šene nad našita liudstvom. Kai bodio sodili naši Korošci o naših oblasteh, ako Hh iste ne bodo znale ščititi, jma-ii antantna komisiia pravico zahtevati od naših sodnij kai podobnega? Mislimo, da moraio bi« za nas v veliavi naiprei naši zakoni, motem šele ori de na vrsto obzirnost d;o antante.
— Slovenske razglednice o Koroški Generalni komisariiat za tuiski promet ie založil 14 različnih razglednic o Vrbskem in Baškem lezenj ter niihevi bližnfi okolici. Razglednice so po fotografijah znanega fotografa amaterla nadučitelja eoso Tavčaria. za današuie razmere prav lično izdelane ter bodo prišle prav vsakemu slovenskemu rodoljubu na Koroškem v prid. Dobivalo se ori generalnem komisariiafcti za tuiski promet v Llublianl. Dunalska cesta št. 18 ter v vseh večrih Hublianskib fcnitoarnah in prodajalnah oapiria.
Železniška nesreča. Tovorni vlak 8t 931 prihajajoč iz Gradca je zadel ponoči nekje pri Pesnici v osebni vlak. Pri tem so tri osebe smrtno ponesrečile, več pa j« bilo ranjenih. Mrtvi so: stražmojster See-man, sprevodnik Sik In otrok brzojavnega mojstra Pavlina. Kurjač In strojevodja vlaka, brzojavni mojster Pavlin In njegova soproga so težko ranjeni.
Veleposlanik Ivan Hribar Je dospel včeraj v Beograd, kjer Je posetil dr. Ves-niča In dr. Nlnčiča, da Jima poroča o politični situaciji v čehoslovaški republiki.
— Zgubila se ie 14. julija od polu 10. do polu 11. ure dopoldne večja svota denarja, 13 bankovcev k 400 K. Denar Je bB izgubljen na hodniku pri davčnem uradu Od sobe St. 8. do 5t 6. Za možem, ki Je denar Izgubil so bHI sledeči: Janez Žabjek, Šoštra 13; Luka Kremžar, VIČ 50} Franc Erbežnik, Bezovlk 26; Jakob Prek, Glince 2; Polona Škerjanc, Podlipoglav )6; Franc Peterca, Dobrnnje 34; Josip Prek, Gaberje 10; Janez Alič, ŠoStra 38.
od navedenlh kaj vedel ali celo našel denar, se tem potom prosi, naj ga Odda proti nagradi Gregorju |resu v Gameljnah pri Ljubljani.	^
— »Lana«, tekstilna tovarna v Zgošab pri Begunjah, Je razstavila svoje prvo Izdelke v Izložbi tvrdke Gričar In Mejač. Izdelki so Iz čiste volne In vzbujajo vso pozornost. Podjetje Je v domačih slovenskih rokah. Podpirajmo domačo industrijo!
Lfubljana.
— Pred ljubljanskim deželnim sodiščem je bil Celovčan Henrik Ponta, kla-tlvitez In hujskač, obsojen na 8 mesecev težke leče, ker je v boroveljski okolici več kmetov ogoljufal In okradel. Ponta je tudi lačnim Celovčanom tihotapil Iz cone A meso.
— Popravek. Gospod Blaž Dolinšek nam pojasnjuje, da Eli Dolinšek, o kateri smo poročali v štev. 142 »Jugoslavije* ni Identična ž njegovo gdč. hčerko. Gre alt za zamenjavo v imenih ali pa — kar Je bolj verjetno — za mistifikacijo, ker kaka gospa Tanšek, o kateri govori dotična notica, v Ljubljani sploh ni znana in Je zato bržčas cela notica izmišljena z namenom Škodovati ugledu in časti gospodične Dolinšek.
— Pogon. V petek ponoči je policija Priredila velik pogon na periferiji mesta. V kozolcih Ijubljanslcega polja so našli dva berača. Stari pj«krovezec Cerar ift včeraj
na policiji Izjavil: »Ker nimam denarja, pa spim pod kozolci.* V nekem hlevu v Ud-matu so zalotili pet Boinjakov In eao Bo-Snjaktalo. Vsi so prišli v Ljubljano, da pokupilo na starini in drugod staro obleko. Odposlali so lih v Bosno.
— Davčni urad za mesto Ljubljana nima ne na poslopju in ne po stopnjlcah prav nobenega znaka, kje da se nahala, tn uboge nepoučene stranke begajo sem ter tja ter Iščejo »fronkarljo«. Ta nedostatek naj bi se že vendar enkrat odpravil.
— Uradne ura v delokrogu iinančne uprave za Slovenijo. Finančni uradnik nam piše: Po vseh večjih ta važnejših javnih uradih so vpeljane uradne ure za urad-nlštvo, kakor tudi za stranke od 8. do 14. le naša finančna uprava dela Izjemo ta se drži še vedno starega običaja, da Ima uradne in poslovne ure razdeljene na dopoldne in popoldne. Vprašamo gosp. delegata ministrstva financ za Slovenijo, alf bi ne hotel tudi on v svojem delokrogu vpeljati uradno delo od 8. ure do 14. ure, kar bi bilo za druge urade in za stranke mnogo prikladnejše, posebno v zimskem času, ko se rabi mnogo drage luči.
Maribor.
V mariborskih kavarnah pogrešajo odjemalci še vedno prepotrebnega časopisi* ta slovenskih revij. Gg. kavarnarjem pi'-prročamo, da si iste nabavijo.
Prost prehod z Ruške ceste v ulico Pod mostom zahtevajo hišni lastniki In stanovalci imenovanih dvčh ulic. V ta namen so vložili na magistrat prošnjo, da se odstrani zapreka, ki brani prehod med obema ulicama. Interesenti zahtevajo, da se prehod odpre ali pa se napravi z desne strani mostu dohod v ulico Pod mostom, da ne ostanejo stanovale! te ulice odrezani od prometa.
Mestno kopališče ob Dravi ni v hlgl-Jeničnem oziru tako urejeno kakor bi moralo biti. Oblasti opozarjamo nato, da se nahaja večina mestnih kopališč pod mestom, kamor se odteka nesnaga iz celega zgornjega dela mesta. V interesu Javnega zdravstva Je treba to čimprej odpraviti.
Griža v Maribora la okolici se v zadnjem času močno Jlrl. Javna in vojaška bolnica sta polni bolnikov, vsled česar le Se začelo primanjkovati prostorov. Oblasti nai se zganejo dokler Je čas, da se nevarna epidemija ne razširi še bolj.
Nove sladkorne nakupovalno nakaznice izda občinski gospodarski urad v Mariboru. Zato bodo hišni lastniki morali oddati hišne liste in dosedanje neveljavne nakupovalne sladkorne nakaznice. Podnajemniki ss moraio izkazati s policijsko zglasil-nico, tor oddati doaedaf neveljavne izkaznice, sicer bodo od razdeljevanja sladkorja Izključeni.
Odlikovanje. Primarij tukajšnje državne bolnice dr. fvaa Matko je odlikovan z redom sv. Save IV. razreda.
Nov odvetnik. V kratkem se v Mariboru naseli bivši tržaški odvetnik dr. Kimovec.
Glasbena Matica opozarja, da sodeluje v nedeljo, 22. t. m. pri veliki veselici na Kloplnjskem Jezeru.
Celle.
b naših izložbenih oken zopet Izginjajo polagoma a stalno označbe cen. Urad proti verlžnikom ta navljalcem cen, Je sicer menda ie obnovil tozadevno zapoved, a nekateri trgovci se za vse to prav mato brigajo. In vendar Je označba cen eno najvažnejših sredstev, da se preprečijo nesolidne špekulacije In brezobzirna Izkoriščanja. Zato upamo, da bodo naše oblasti neomajno vstTaJale na svoji zahtevi, da Je treba vsak v izložbah Izstavljen predmet označiti s ceno.
Trgovska naprava v Celju. Trgovska zadruga »Sloga« postavlja na prostoru ob izlivu Voglajne v Savinjo tri velike rezervoarje za petrolej, benzln in strojno olje. Rezervoarji bodo lahko sprejeli vase 1 milijon litrov tekočine. Predpriprave za re-zervoarle so že končane ta se prične že v
J. j ®®, Casn * betoniranjem. Cisterne bodo dovršene do 1. aktobra.
Gledališče. 6 t. m. so Igrali v našem gledališču trije člani mariborskega gledališča Schčnherjevo dramo »Satan v ženski. Igralo se je dobro, v Igri sta se posebno Izkazala ga. Bukšegbva In g. Bratina. Občinstvo Je Izražalo svoje zadovoljstvo nad igro z navdušenim pritrjevanjem ob vsakem odmoru.
Celjski Sokol priredi ob priliki tridesetletnice svojega obstoja 8. septembra sokolsko slavnost, na katero se vsa okoiiška društva že sedaj opozarjajo.
Koroško,
Nemci in nemčurll nad vse. Prve dni teea meseca so prišli v Belo triie Čla.ni antantine komisile. Dali so poklicati pred se Dreišnieva nemškega župana Niederdorferla bi so se posebno Čudili, ko se JJm te povedalo.
f® sedanji belski župan Dravi izvoljeni žunarj in ne eerent. Posebno glasen ie bi! ob tei priliki Italiian. zelo mlad fant z boeatbnl izkušnjami — iz zaledla. Temu je pridno sekundi-ral navidez še mlaiši Francoz. Ko.
misUfl ki se te med seboi sporazumevala kot zaic. maček ln pes. fe izvršila svofo misito v Bell s tem. da ie svetovala, da se nai pošilja to pritožbe naato do želH Italijana — naJ-ratše v nemškem jeziku. To je torej nadstrankarstvo in pravičnost antan-flne plebiscitne komisije na Koroškem!
Nemško-koroškl hujskač. Zadnjič smo poročali, da je bil proslull razbolnik in bivši poveljnik nemških tolp Fritz aretiran
čim se je prikazal v cono A. Fritza so sedaj izpustili. Nezaslišano pa Je, da ta človek, ki ni pristojen v cono A sme neovirano ln nemoteno delati nemško propagando v Rožeku. V Rožeku samem sl J* ustanovil propagandno pisarno.
POLOŽAJ NA KOROŠKEM.
Od dobro poučene naše narodne strani na Koroškem se nam sporoča:
Prve dni po otvoritve demarkacijske črte je bilo ljudstvo v pasu A nekoliko zbegano. Balo se je, da se ponovijo lanski napadi, ropanja In požiganja. Nemški agitatorji so namreč že prej razširjali vest, da se bo demarkacijska črta sploh popolnoma Odpravila iri da se bo morala naša uprava z orožnlštvom In vojaštvom vred umakniti čez Karavanke. Da se bo to zgodilo, o tem so bili Nemci tako trdno prepričani, da so nekateri prejšnji državni uslužbenci nemške narodnosti, ki so lansko leto o priliki naše okupacije zbežali v nemško Avstrijo In ki so se sedaj po otvoritvi demarkacijske črte vrnili v pas A. hoteli zasesti zopet stara službena mesta. Naš! Javni uslužbenci so Jih seveda debelo gledali ter Jih kmalu poučili, da so se oni ta njihovi voditelji pošteno zmotili. Ko pa sedaj ljudstvo vidi, da Je vkljub vsemu nemškemu prorokovanju ln žuganju v bistvu ostalo vse pri starem In da zatre naša uprava vsak poizkus nasllstva že v kali, se mu vrača tudi zaupanje v našo državo. Priporočati M pa bilo nekaterim našim inte-llgentom na Koroškem, naj vedar ne bodo tako malodušnl. S pridnim In smotrenim delom se bo lahko popravila vsa škoda, ki nam Jo povzročata svobodnejši promet in intenzivnejša nemška agitacija.
Književnost in umetnost.
»Ljubljanski Zvon«. Sedma številka
prinaša sledečo vsebino: Anton Novačan: Po nevihti. — Janko Samec: Potepuška.
— Ivo šorli: Gospa Silvija. — Franjo Roš: Temni so pota. — J K.: O virih Mencingerjevega »Abadona«. — Ivan Zorec: Ljubica. — Miran Jarc: Dogodek v noči. — Josip Vidmar: Svetovni nazor Merežkov-skega. — Stano Kosovel: Mrtvaška koračnica. — Ivan Albreht: Tomijeve Tine mlada leta. — Janko Glaser: Na gorskem pašniku. — Avgust Žigon: Korytkova pogodba z Blaznikom iz 1. 1838.   Fr. Golar: Crn vihar: — Književna poročila: Milan Pugelj: Crni panter. (Dr. Iš.) — Karel Širok: Jutro. (Miran Jarc.) — Ivan Albreht: Paberki Iz Roža (Dr. II.) — Dr. Pitamic: Pravo ln revolucija. (Dr. Gor-šlč.) — Markič Mihael: Izpopolnjena ln iz-cnostavljena silogistlka. (F. Veber.) — F. Goršič: Prvo leto našega pravosodstva. (Metod Dolenec.) — Kronika: Regentov govor v Ljubljani. — Angleški glas o nas.
— Nove knjige.
»Nova Evropa«. Skupina odličnih Jugoslovanskih publicistov, med njimi dr. CvtJIČ, dr. Smodleka, dr. Rešetar, dr. Pitamic, dr. Komanudi, dr. Ostojič, dr. Popovič, dr. Vojislav Jovanovič, dr. Liva-dlč, kipar Ivan MeStrovič, dr. Prijatelj, srbski pesnik Rakič in Milan Curčin začno v septembru t. 1. v Beogradu in Zagrebu po vzoru Seton Watsononove »The neuve Europe« izdajati tedensko revijo »Nova Evropa«, ki bo prinašala preglede o političnem, gospodarskem, književnem hi umetniškem življenju v Jugoslaviji. »Nova Evropa« bo izhajala v latinici v Zagrebu, v cirilici pa v Beogradu. Naroča se v Zagrebu Preradovičev trg 8.
Gledališče.
- Korošci za Primorce. Gledališka uprava je odstopil* 2» sredo 18. t. m. »Gosposvetskemu zfonu« dramsko gledališče. Uprizorili se bosta dve drami v katerih nastopijo žrtve tržaških grozodejstev, slov. igralci Iz Trsta, katere je italijanska krutost spravila ob njih »dom«, s tem, da je upellla »Narodni dom«, kjer se Je nahajalo slov. narodno gledališče. »Gosposvetski zvon«, društvo narodnih trpinov, priskoči tem preganjencem na pomoč s tem, da jim odstopi polovico čistega dobička dramske predstave. Tozadevni le, paki s slikami bodo izstavljeni v kavarni Zvezda In v Prešernovi ulici. Opozarja s* slavno občinstvo, da si pravočasno preskrb! vstopnice.
Gledališka predstava. V sredo, 18. t m. ob pol 9. zvečer so vrši v dramskem glodallšču predstava trojice bivših članov tržaškega slovenskega gledališča. OdC. OradIŠarjcva, g. Kralj In g. Terčič nastopilo v Karl SchOnherrJevi trodejankl »Otroški tragediji« In v R. Bracca enode-Janskl socijalnl drami »Don Pietro Caruso«. Predstava se vrši pod pokrovitelj-
stvom društva Gosposvetski zvon. Po zivljamo občinstvo, da se tega zanimivega
večera čimbolj številno udeleži
Sokolstvo.
s« Sokol n. opozarja br. občinstvo na svojo VII. Javno telovadbo, dne 33. t. m.
v Hribarjevem gaju. Upamo, da naše občinstvo razume težko sokolsko delo ln da bo to delo poplačalo in vzpodbudilo a mnogobrojnim obiskom. Natančnejši spored prijavimo pravočasno. Vstopnice se že dobijo v predprodaji v trgovini br. M. Krapeža na Jurčičevem trgu.	k
Somiuo dnštvo v Kranju priredi 8. septembra pred telovadnico Javen nastop. Po telovadb! p-osta zabava. Več lepaki.
— Sokol v škoijl Loki vabi vse prijatelje Sokolstva, k svoji prireditvi v nedeljo, dne 22. avgusta. Ob 15. url Javna telovadba ln nato velika ljudska veselica na »Štemarjth«. Sodeluje polnoštevilna vojaška godba Iz Ljubljane. Bratje, skrbite za čim večjo udeležbo! Na bratsko svidenje v prijazni Škofji Loki!	k
Telovadno društvo »Sokol« v Brezovici naznanja vsem Bratskim društvom, da se vsled nastalih zaprek preloži žo napovedana društvena veselica na prlhodnlo
nedeljo, 33L i m. V slučaju slabega vre« mena pa se veselica vrši 8. septembra. Vsa bratska društva in slavno občinstva se naprošajo, da vzamejo to na znanje, Zdravo I Odbor.	K
Mariborski zlet Je naša prva vcčl* prireditev po vaful. Dolžnost vseh bratovi in sester Je, da se udeleže zleta v kar naf» večjem številu. Kdor ima kroj, pa se nai more udeležiti zleta iz važnih razlogov, na) posodi kroj drugemu bratu. Bratje, kf pa kroja sploh ne morejo dobiti, naj 33 udeleže zleta v civllu. Pomanjkanje krojev: ne sme biti vzrok, da bi se zleta ne udeležil. Priprave za zlet so zelo vs'ike. ta vseh krajev naše države Je pripravljen« zelo veliko število Sokolstva, dasl Je ta samo pokrajinski zlet, zato pa Je tem večja dolžnost bližnjih žup, da se udeleže zleta v kar največiem številu. V Marlbo« bodo vozili posebni vlaki, katerih odhod bode pravočasno Javljen. Dolžnost slehernega Je, da stori kar Je v nlegovi unči.
— Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Spodnji Šiški priredi 15. t. m. veliko vrtno vesetlco, spojeno z Javno telovadbo na Koslerjevem vrtu. Začetek ob 3. url popoldne, vstopnina 6 K. K obilni udeležbi vabi odbor.	M
Pokrajinske vesti.
Bled. Letoviščarji, ki stanujemo v okolici kolodvora prosimo cenjene gospode trgovce, da nam stavijo ponudbe o ponočnih svetilkah, katerih bi rabili okrog dvesto. Pot od Zdraviliškega doma proti Zakl je namreč popolnoma nerazsvetljena ta velika je nevarnost, da si polomimo zvečer noge ali utonemo v jezeru. Veselo bi nas sicer presenetilo, ako bi poskrbelo za razsvetljavo blejsko županstvo, a tega se vkljub velikim prispevkom in precej visoki zdraviliški taksi, ki jo plačujemo od njega ne nadejamo. Mislimo, da bi bilo pač najboljše omenjeno plačevanje ustaviti. In županstvo prisiliti, da nas zanje toži. Ce Je sploh še kaj pravice na svetu mora tožbo izgubiti, ker ako ono ne izpolnjuje svojih dolžnosti, jih nam tudi ni treba.
Ptuj. Na našo notico v 187. štev. o ptujskem nemškutarstvu nam pošilja »M#n-Oesangsverein, Pettau« popravek, da
ner
ni res, da ruje društvo proti državi hi vzgaja sovražnike naše domovine, ampak da se »Mdnner - Gesangsverein« sploh * ničemur ne peča, kar bi bilo v kateremkoli oziru proti naši državi in da misli vedn« najlojalneiše o naši kraljevini. Društvo Izjavlja dalje, da tudi ni res, da si zakrožila »Oesangsvereinovcl« včasih »O du me!« Oesterreich«, temveč da društveni člani za davno ne pojejo nobene pesmi, ki apostro-fira Avstrijo, posebno pa ne od začetku naše kraljevine. — Nas sanio veseli, da so se ptujski gospodje tako lojalno prilagodi« novim razmeram. Ker nimamo povoda, du bi dvomili o resničnosti njihovega popravka smo trdno prepričani, da od sedaj naprej ne bomo slišali prav nobene pritožbi več proti njim In da bo njihov »Gcsangs-vereln« z istim navdušenjem sodeloval prt naših državnih prireditvah kakor Je nekdaf pri avstrijskih.
—MM—i
Mali oglasi. Proda se: MOTORNO KOLO 3 ta pol H. P. se proda. Isto Je v najbolišem stanju, deluje brezhibno, pnevmatika nova. Cena 12 tisoč kron. Ogleda se pri’ Josip Zelene Vrhnika 378. 1496	200.000 ZABOJEV znotraj merjeno 201/„X25X49 cm debelina lesa 12+12—15 mm, samo rezane tn povezane kupuje, D. Rebič, Brod na Savt Slu£be: IŠČE SE KAPELNIK za pouk k novoustanovljeni godbi na pihala kakor tudi za tamburaški zbor. Zraven 10 še druge ugodnosti. Prednost ima invalid. Ponudbe na upravo Kmet. lista v Ljubljani. 1498
NOVA KOMPLETNA KONJSKA PRSNA OPREMA za 2 konja, fino izdelano z nikelnastlm okovjem In nova kompletna konjska oprema s komati za 2 konja s fino izdelanim medenim okovjem po nizki ceni. A. Vaclk, Ljubljana, Zaloška c. 15. PRODA SE HIŠA V MESTU z vrtom ta svinskim hlevom. Eno stanovanj« se lahko takoj odstopi. Naslov v upravi »Jugoslavije«.	
	UČENEC ALI UČENKA M takoj sprejme pri »Fotog. umet zavod Franjo Grabletz, Ljubljana«. 1490
	SLUŽKINJA za kuhinjska in vrtna opravila, najrajši is dežele se sprejme pod dobrimi pogoji. Ponudbe pod »Služba 150« na upravo Jugoslavije.« 1488
ORTG. MEDIUM ŠIVALNI STROJ se za nizko ceno vsled pomanjkanja prostora proda. Ogleda se pri Fran Novak, brivec Novi Vodmat št 58. Ljubljana. 1491	VZOOJITELJICA, vešča slov., nemšk. in eventuelno Iran«, Jezika s znanjem klavirja se išče. Ponudb« • izpričevali se prosi na upravo tega lista pod »Dobrosrčna«. išazBio: PRIMEREN LOKAL' Iščem ▼ najem bodisi v Ljubljani ali na a«-želi za trgovino z mešanim blagom. Cenjene ponudbe prosim pod št. 1446 na uprava lista. 1446
10 TEŽKIH HRASTOV prodam. Cesta na Rožnik. Alojz Trampuš, Oolobrdo 381 p. Medvode. 1487	
LEPA ENONADSTROPNA VILA z lepim cvetličnim vrtom blizu Maribora Je zaradi družinskih razmer takoj na prodaj. Cvetlični vrt Je prvomesten. Kupec s« lahko takoj preseli v stanovanje. Cena 200 tisoč K lugoslov. veljave. Pojasnila v šolski ulici št 5. Stamzer. 1468	
	IŠČEM GOSTILNO V LJUBLJANI v najem. Cenjene ponudbe prosim pod št, 1495 na upravo lista.
POZOR. Prodam 200-300 hi dobrih transportnih vinskih sodov. Rotar Litija. 1479	GOSTILNIŠKO KONCESIJO oddam v najem. Interesenti naj javijo svoj naslov na upravo lista pod št 1494
VEC ŠIVALNIH STROJEV se proda. 1 za šivilje, 2 m krojače, T za čevljarje (Cylllnder) 1 za čevljarje (Flach-stepper). Vsi stroji v dobrem stanju. Franc Šifrer, Sv. Petra nasip 53.	GOSPODIČNA TEREZIJA BARBIČ koja se nahaja v Zagrebu, mi naj takoj sporoči, če želi vstopiti kot prodajalka V. mojo trgovino. Josipina Krautzdorfer trgovka v Ločah pri Poljčanah. 1489
PLANINSKI SIR razpošilja vsako množino po pošti ta železnici Mijo Grobotek, Bohinjska Bistrica. 1447	Fotografski atelje »Ilirija« Gosposvetska cesta št. 4 (poleg kavarne »Evrope«) izdeluje vsa naročila v najfinejši izpeljavi. Slike za legitimacije Izdeluje takoj.
POZORI Posestva, hiše, vile, gostilne, hotel * kavarno, tovarne Ima vedno za prodati na razpolago pisarna nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Dopis le proti znamki	TOVARNA ČISTILA dobro vpeljana se da za dobo 10 let » najem z vsemi potrebnimi surovinami ta a j vso vodno močjo. Ponudbe na upravo j »Jugoslavlie« pod tovarna št. 1478.
	j STANOVANJE S HRANO
nova kompl. s dobro pnevmatiko od 2200 kron. Pnevmatika po znižani ceni F. Batjel, Ljubljana Stari trg št. 3?	1341
Kupi sei
KUPIJO SE že rabljeni pač pa dobro ohranjeni Instrumenti za novoustanovljeni tamburaški zbor. Ponudbe na upruvo Kmetijskega lista v Ljubljani,	MIH
hiši. Naslov pove Upravnlštvo.
Zenitne ponudba
ŽENITNA PONODBA.
Samski čevljar, srednje starosti se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodična ali vdovo v staTosti od 30. do 40. let. Ponudbe se pošljejo na upravništvo Jugoslavije v Ljubljani pod šifro »Sreča v bodočnosti«.	1488
JUGOSLAVIJA* dne 15. avgusta 1920.
Efname vloge. — Nakup in pioEaja: steklo deviz, valut - eskompt menit akreditivi - borzi
Interurb. lelcFonska Stev. U6,
flasi v „ Jugoslaviji44 ima; o na]- g boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad eita m
Z današnjim dnem se zopet otvori staro znana gostilna
Bsliorileva ni. 9. ter se priporoča cenj. občin, za mnogobrojen obisk
Tekstilna trama
družba z o. z.
Fiat tovorni auto
ll/i tonski ugodno naprodaj. Garaža Goreč* Vegova ulica 8,
začne v kratkem z izdelovanjem nogavic, volnenih jopičev, svitrov, športnih potrebščin in različnih drugih pletenin iz bombaža in volne.
^	Sprejema naročila za
HH	sensko in zimsko sezifo,
^mpiQs
~ iz kavčuka
Ciril Sitar LJUBLJANA
za moške obleke elegantni vzorci, po solidnih cenah Prva Kranjska razpošiljalnica
SCHWAB & BIZJAK
LJUBLJANA, Dvorni trg It. 8.
SIDRO" d. d. za trgovino z železnino v Zagrebu
išče več prvovrstnih
Cement
doba alfa n A V A " La 5 ko.
železne stroke.
Ponudbe na: „Sidro", d. d, Zagreb, Vlaška ulica st 40.
Absolvent, mehanično tehničnega oddelka višje obrtne šole, prvovrsten strojni risar, z lepim rokopisom ter znanjem nemščine, se takoj sprejme kot tehnični asistent, prosto stanovanje in luč. Ponudbe s prepisi spričeval na „Concordia“ d. d.
za rudokope Zagreb, Trg I 16/11.	1837
(Wassermesser)
cele amature, kakor tudi druge potrebščine za vodovode dobavlja v vseh zahtevanih velikostih in količinah
Franjo Kiseljak
tehnično obratovanje in veletrgovina
Zagreb.
IZKUŠANO NAJBOLJ1 CIGARETPAPIR
pr Hlia
20 m od kolodvora Pragersko v kateri te nahaja gostilna in trgovina s 5 orali njiv in travnikov, 44 čebelnih panjev s čebelami se radi preselitve protin. — Pripravno za trgovca z dež pridelki. — Natančnejša pojasnila daje proti retour znamki ANTON ŠTERN, trg. agentura, Celje, Gosposka ulica 19/11. 1342
Proizvod Prte lirvatske tvornice elgarctpapira 1 tnljaka. — Zagreb, Maksimirska c. br. 10. Tel. 9-56.
Poslovnica:
Preradovičeva ulica 9, Int. tel. fcr. 18.
Glavno skladišče:
Itica br. 47.
Tvornica: Karlovac.^
 , __________________________ 1294
Slovencem!
Išče službe vešč slovenščine in nemščine, kot skladišnik, upravitelj, nadzornik ali kaj sličnega. - Vpraša se v podružnici Jugoslavije v Celju.
ki potujejo v Zagreb, ae priporoča
Ima sobe za tujce, toči prvovrstna ljutomerska vina, dobra kuhinja po zmernih cenah, ter prosi za prijazen obisk.
! ABABSE !
Tiskovine vseh vrst
najboljši cigaretni papir. Obrnite se na generalnega zastopnika za Jugoslavijo Ante Praše), Ljubljana Rimska cesta 16. Brzojavi: Prašcl Ljubljana.	1346
za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično,
hitro in ceno
i z bančno ali trgovsko naobrazbo sprejme takoj Ljubljanska kreditna banka (Podružnica Maribor). Ponudbe z navedbo zahtevanih prejemkov. 1343
„Zvezna tiskarna55
v Ljubljani, Stari trg štev. 19,
Dobavi so vsak teden več vagonov
razpošilja v vsaki množini po najnižjih dnevnih cenah tvrdka
AdolS Sellinschegg, Ptuj,
(tov. kislega zelja).
Telefon štev. 33. Ustanovljeno 1850.
ilvega apna
po znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno in debelo FRANC PODLAJ, trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku.
Naročila sprejema tudi upravništvo „Jugoslavije“ v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. °
la apno
Zidne opeke,
Strangfalz — Bibcrsclnvanz —
Strešno opeko
dobavlja „AVA", Ljubečno.
Jos. Stopar,
manufakfyrna trgevina,
Ljubljana,
Dunajska cesta it. 5.
V kosih In zdrobljeno dobavlja na vagone
„AVA“ te varita, Laško.
Ustanovljeno 1903,
postal« iuSna Železnice.
Začatek sezone 1. maja
Najmočnejši zdravilni akratnl vrelec na slov. Štajerskem. 30 2 do 87*5 0 C učinkuje kakor Gasteinske toplice proti revmatizmu, ženskim In živčnim boleznim, slabo.tl, Influenci in njenim posledicam. Milo sub*alpsko podnebje, izvrstna oskrba, cena postrežba. — Železniška zveza: od Ljubljane 2 uri, od Zagreba 3 ure. — Pojasnila daje brezplačno:
Ravnateljstvo kopafiišža,
postal« Rimske Toplice.
Kongresni trg St. 19.
Poit. ček. ur. i). 11.165-	Teiefen	glav.	407,
BHU
posojila na osebni kredit (menice, zadolžnice), ter proti zastavi vrednostnic po 6°/o;
proti vknjižbi na posestva po 5#/o;
ranžijska posojila javnim nameščencem proti zaznambi na prejemke in polico za življensko zavar. po 6 °/o;
izvaja
transakcije posojil, ki jih imajo javni nameščenci pri denarnih zavodih v Avstriji;
©ferssStuie
hran. vloge po 4%; vloge v tek. računu po 3Va °/o.
Rezervni zakladi koncem leta 1919 . .	600.000	K.
Jamstvena glavnica na deležih koncem
leta 1919....................... 2,000.000.	K
I I Pojasnila I« prospekti fepczpiaCRO I I
es pesmarica
n.™... za RioSfel zbor; žepna izdaja 11X15 cm ^ ......
Stev. I. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? „ 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjskc-Frankopanka.
,	3.	Anton	Hajdrih:	Slabo sveča je brlela.
„	4.	Anton	Hajdrih:	Pod oknom.
;	5.	Anton	Hajdrih:	V sladkih sanjah.
m	6.	Anten	Hajdrih:	Jadransko morje.
Vsaka pesem stane iKju izvodov xo K. Številka « stane 2 kroni, 11 izvodov 20 kron.
Dobiva se v
Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg štev. 8.
}jaj bi kupil mojemu
malemu za gred ?
Brezov les
E3KR
kupuje: Tovarna lesenih žebljev v Tacnu pog Šmarno goro.
Mka liMijtka Ma aa ter«
kupi enega ali dva dobra
knjižica našim malim za zabavo in pcuk s 45 slikami in k teni spadajočim besedilom.
= Cena 20 kron. =
Dobiva sc v Ljubljani:
ki bi bila kot spremljevalca za nočnega čuvaja porabna in že na moža dresirana. — Najrajšc bi se kupilo pse volčje alt Dobermann pasme. Popis in cena raj ie naznani Imenovani družbi na Jesenicah
Tiska »Učiteljska tiskarna" v LiuMiant
Odzovorni urednik Anico Pesek.