AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINtf? DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 22, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII d 100,000 nemških vojakov zasedlo Madjarskov*,,etariie 501,1 admiral Horfhy je baje pri Nemcih 1(01 talec. Nemci so prevzeli civilno in oblast v Madjarski. kŠ&teri mislijo, da se bo zdaj ntmška armada umaknila iz !li °ndon raču grčije in jugoslavije 21. maca. Nemška okupacijska armada, ka- iHn ° Voiaški strokovnjaki nad 100,000 mož, se je 1 nes na Madjarsko. da ojači obrambo proti prodira-pupir^.armadi v Besarabiji. Poročila trdijo, da se Mad- Romunci tehtajo svoje bodoče korake Carigrad. — Neko poročilo iz Bukarešte trdi, da so se včeraj sestali k tajnemu posvetovanju glavni romunski voditelji, da izberejo eno izmed dveh poti: da se podajo ruski armadi, ki prodira v Besarabiji, ali bi se ji postavili v bran. Pri konferenci je bil navzoč ladjedelnici so zdaj pršile na dan Baltimore.—Tajna policija je RUSI PRODIRAJO PROTI KARPATOi London, 21. marca. — Ruske čete so se razprostrle po aretirala 17 uslužbencev prii Besarabiji, ko so.se vsule čez reko Dnjester Njih cilj je oči-načelrnk civilne vlade Antonescu ladjedelnici last Bethlehem ! vic*nc Karpatsko gorovje, koder vodijo prelazi v MaciiarSKQ in vojni minister general Pan- Steel Co., ki'so ponarejali dnev-il? v Čehoslovaško. To bi bila zapadna smer ruskih armad. ., ! Druga kolona se bo najbrže obrnila proti jugu do izliva Do- ' " iv" - '----------------- - ^ ' • L tazi. Po seji je odšel Pantazi k ne rekorde delavcev glede - v ... „, , , ■ poveljniku nemških čet v Buka- služka. Delavci so plačevali' nave> s cemer bl bl!a za^eta vsa nemska armada Pri 0desK sklenila. IZ BOJNE FRONTE ru3ir\ .. - — - ~ .....— > ' i)emnJ° nemški okupaciji, toda Hitler je že dobil trden deželo. -~ ... . w , Romuniji in Bolgariji, Javli 'toji poročila trdijo, dve I- .:?rv Madjarsko Utv, 'lviz'ji romunskega ' ^adio iz Turčije je •1al. da imajo Nemci :navTSe Važne prometne l)^ovziaiiarskem in da je -jfi dežela P°d ob~ iitie . a častnika, kate-|iVje )ni dano v javnost, •i v Ka eI s to potezo po-zanesljive če-'"i avJ1 aniie Prelaze proti ma(lam. % j * * "i„1(1 ],nredi organi- Stdr ' ngo vlado «ebi •le Hitler obdr- kot talca madjar-admirala Hor-Ogj ^ —•'ena. Toda vo- m" Cf^na. lG dvomijo tem ve- '^edi v .. ?u ' Dlvsi premier in hip zadev, ki je ! tioVo ! d 11 i k nacijev, bo 300 o z drugimi naciji.. • kiladjarskih čast-L'4 Ne^-! v Januarju zbe-'»ol,8,0' da uidejo kaz- itii . organizirati pe- Vt , d Nemčije, se je ;1 domov Je > l ^al vojaštvu iz jH0v 0nn,nske zasesti fci ^clii°,ndeljek, potem, f.%lK ®ki voditelji niso I ® Pomoč proti L ckhoima ■ , Ud poročajo, da lvCd,nl v SV0-I 8'lavni B ^ K,.r?genta Horthya, 1% genniStra Qhyczya in za vam, ki kažeta voljo umakniti se iz vo j ne. Madjarska ima danes še vedno kakih 20 divizij, ki bi bile nevarne Nemčiji, če bi se Madjarska nenadoma obrnila proti Nemčiji. Nekateri mislijo, da se bo zdaj Hitler umaknil iz Balkana Iz Carigrada poroča časnikarski poročevalec Frank O'Brien, da tam prevladuje mnenje, da je dobila Nemčija z okupacijo Madjarske dobre pozicije v Karpatih na vzhodu ter v Dinarskih alpah in ob Donavi na jugu. Za temi pozicijami bi se Nemčija lahko dobro branila proti invaziji, zato bo popolnoma lahko umaknila svoje vojaštvo iz Grčije in Jugoslavije. To končno nemško strategijo so zavezniki napovedovali že lansko leto, ko So trdili, da se bo Hitler, kadar bo pritisnjen v kot, branil za Donavo in Karpati proti invaziji zaveznikov na Balkan. Predvsem mora Hitler braniti oljna polja v Romuniji, brez katerih bi njegova armada ne vzdržala dolgo. novFgrobovi Frank Horvat Po kratki bolezni je umrl v Charity bolnišnici Frank Horvat, star 59 let, stanujoč na 1637 E. 49. St. Tukaj zapušča soprogo Ano, hčeri Kathryn in Josephine in sina S 2/C Carla pri mornarici v Seattle, Wash. Armada bolj skrbno pregleduje farmarske mladeniče za vojno Washington. — Armadno poveljstvo bo natančno pregledalo 570,000 farmarjev, ki so pod 26 leti starosti in ki so bili do-zdaj oproščeni vojaščine radi dela na polju in pri živini. Ravno tako kot v industriji bo urad za obvezno vojaško službo natančno pregledal tudi mlade samske farmarje. Bojna sila bo potrebovala v prihodnjih treh mesecih šje 1,160,000 novincev in teh ne more dati sama industrija. Zato je izjavil general Hershey, Ur nimajo Chicago t 111. -i Neka firma je oglašala, da bo imela naprodaj 1,500 ur budilk prvič po dveh letih. Mnogo prej, predrto je. trgovina odprla vrata, je bila zbrana dolga vrsta odjemalcev, največ žensk. Ko so odprli vrata, so ženske tiste moške, ki so bili pred vrati, potisnile na stran in vdrle v prodajalno. V gnječi $o tri ženske omedlele nekaj trgovskih pomočnikov je bilo po-teptanih in več izložbenih omar strtih, predrto je prišla policija, ki je: napravila red. Ni čudno, če je prišlo pa več kot 2,500 žensk po 1,500 ur. —-o-—^— I služili. , , 'i ^ Moskve poročajo, da so Ru- rešti, ter mu novedal kai ie-seia tem uslužbencem po !]>1 ali vec 1 . . ,. . , . ,.....■, IV* * sLjci i ; si štrli dve romunski divizi ji, ka- nila ' ; na dan, nakar so ]im a ponare- , . . ,. ,'. „ „ tere so Nemci poslali proti Ru-dih rekorde tako, da so vec za-L ., „. t-som, da bi krili umik nemške ar-j (Sreda, 22. marca) Več kot 700 varilcev je pla-iniade- , , , r i PACIFIK—Amerikanci so za- devalo ta "davek" po $1 ali več ! ?ruge T kolone pa prodi-j sedli dva nadaljna otoka v 'na dan, ki je stal ladjedelnico! T pvot, Lyovu,| otočju Bismarck. Tam ima- I do $1,000,000 na leto. ' Kako so! Že,!?msk.em kn'fC;' l,a 3° ^daj v rokah v.-e važnejše .sleparili, je za zgled en slučaj, r^S!,™aJ0 do H J^Ponske baze. i Rekord nekega delavca kaže, da ' "" k° °° m,lj se> I RUSIJA-Ruske armade imajo |je zvaril toliko kosov, da je do-: . 0d Po'{fe do Črnega morja| ).-•! ______ -i - ........! je zdaj 500 milj dolga fronta. j bil dnevno plače $25. V resnici bi moral pa dobiti samo $10. !' UKRADENE"0 VSTOPNICE i Dve važni postojanki sta padli J 30 milj še do točke, s katere so Nemci vdrli v Rusijo leta 1941. Rusom v roke od nedelje, Mogi-j BALKAN—Nemške oblasti so vzele v r o k e vse prometne zveze v Sofiji, glavnem mestu Bolgarije. Hitler namerava vzeti v roko vlade Madjarske, Romunske in Bolgarije. i lev Podolski in Vinica, obe v I Ukrajini. | Rusi tudi poročajo, da je njih zračna armada potopila Nem- načelnik urada za obvezno vojaško službo, da bo treba iti po Zvišana poštna pristojbina novince tudi na farme, kjer bodo pobrali vse neoženjene moške pod 26 leti, ki niso absolutno potrebni za poljsko delo ali prj živinoreji. Maša za vojaka V soboto ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za vojaka Joseph Gustinčiča, ki je padel junaške smrti za svojo domovino. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se udeleže. i Odbor za nedeljsko priredi jtev "Trnjeva krona" naznanja, cem 11 ladi.j v črnomorskih pri-;da je bilo nekaj vstopnic ukra- staniščih na Krimu. Toznači.da | denih. Ne kupujte jih torej od 1 skušajo Nemci po morju odpc- ITALIJA—Nemški parasuiarji i oseb, ki jih ne poznate. Vstop-, ]jati svojo armado s Krima, ki1 so se spustili v Cassino in | nice smejo prodajati samo slo- je s kopnega popolnoma izoliran.; ojačili nemško posadko v tem j venske žene, Jci so jih dobile od j --—o—,--j porušenem m e s t u. Nemci j odbora v prodajo, ali pa jih do-j Pomagajte Ameriki, kupujte ne dajo mesta iz rok za nobe- i bite v podružnici "slovenske ban- vojne bonde in znamke. i no ceno. j lce v Collinwoodu ter pri Joe i =====--- -1--1--1 1 ItSM^o'ti>"S,WGENERAL PATTON NE POVELJUJE VEČ od nedelje naprej Ne pozabite, da bo stopila v, • ------lr,rmiI - »>»».»*»••» a , ,, »-» nedeljo v veljavo nova poštna Poslane P° Pošti, so prošeni, da j SEDMI AMERISKi ARM ADI V EVROPI pristojbina, ki bo višja od seda-j^ vrnejo do petka, ako jih ne j Washington. — Vojni oddelek nje. Na vsa--pkma^..'>-trb«*-d«ti-ji^)^0 .kupili. ......— j je., včeraj, luaznanil,. da-jvt. dobil znamko za 3 cente. Zračna pošta J ~—r~0~T-" 'general Patton, ki je poveljeval se bo zvišala od 6 na.8 centov, za j Ameriški vojaki selijo ; dozdaj 7. ameriški armadi v Ev-poštne zavitke bo treba plačati | 1 cent od funta več; money ordri! Pred no je uka-H0, j v°3aštvu zasesti °ttaln da Jih drži zdaj ^ |tHely^ei'alnega štaba Rojen je bil v selu Marija Al- ffte * %l^lUve od Mad jar-i ^ Por?-S° bile Prevelike vHj0 ,Clla iz nevtralnih J'e Hitler izvršil U Kali arskef ker mu >cik ay "i hotel izpol-^tli^tev: rv J cl >■* 1 %te • a Preskrbi vo-k" bi se izpolnilo fV^ki 'armadi. Povzro- »>, % k enzivi-' voj^ladjarsko mobili- '0žljeMStanje- ,'Jio. adjarska delavce NilfJuSSsvojimi četa" ^msi slaVijo ter s tem divi * 5 centov več. ^IXIIZXrXTTIIXXXZXIZXIXIZXXXXXXZXIXXXXXTXXXirXZIIXZZ Naši fantje - vojaki v službi za svobodo in domovino ljudi od Vezviva ! poveljstvo nad drugo ar-Neapel.j. — Ameriški vojaki s mado, toda ne pove, katero. Kot bodo za 50% dražji in za regi-' svojimi truki selijo ljudi iz par, poveljnik 7. armade ga bo nado-strirana pisma bo treba plačati, vasic ob vznožju ognjenika Ve- mestil generalni major Patch, ki zuva, ki je začel bruhati lavo. | je bil dozdaj v južnem Pacifiku. Oblasti so ukazale ljudem zapu-i Kje je general Patton zdaj, stiti San Sebastiano z 7,000 pre-' ^^^..... -----=----- poveljstvo ne pove. Sodi s.) pa, -da,, .je- .dobi 1 kako vafevfe-i^ila^u.,^ , zvezi z invazijo na Evropo. Pat. ton je, kot znano, vodil invazijo na Sicilijo. Armadno poveljstvo, tudi ne pove, kje se zdaj nahaja 7. armada. In vasi j o v Italijo je izvedla 5. armada pod poveljstvom generala Clarka. bivalci in Massodi Sommare z FINSKA SI 2ELI MIRU, TODA NE MORE žrela ogn^e'nika'v 200 fevljev ši- SPREJETI SEDANJIH RUSKIH POGOJEV rolcem in 30 čevljev visokem Stockholm. — Finska vlada je vso dobro voljo za mir z Rusijo, Nič* * \ulvizije tam. i. ,5'C0I. n VnJaki vidijo v X^io Hitlerja vv°3'aški strokov- nemški oku- I^V; Hiti ei'jevo stra^ K^zt da bi lA^^a Od i in in. 'fO h; ~°d -iuga in -iu JSta ."topila Madjar- 110 ost^2 Vo-ine- m Vazalskim dr- mas, kjer zapušča sina Štefana in nekaj sorodnikov. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1:30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče. Frank Zaller V Lakeside bolnišnici je umrl Frank Zaller, stanujoč na 19505 Mohican Ave. Pogreb ima oskrbi Želetov pogrebni zavod, 458 E. 152. St. Cas pogreba in drugo bomo sporočali jutri. Čas pogrebov Pogreb Simona Bizjaka bo v soboto zjutraj ob devetih iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Pogreb se je odložilo, ker se pričakuje sina od vojakov na pogreb. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v četrtek. Dodatno se nam poroča, da je bil tudi član društva Cleveland št. 126 SNPJ. Pogreb John Kerna bo v petek zjutraj ob 8:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kal vari j o. Pogreb George Cerovskija bo v četrtek popoldne ob dveh iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Highland park pokopališče. Pokojni je bil član društva št. 22 HBZ. Naslov družine je na 10204 Folk Ave. Sgt. Larry Mervar, sin Mr. in Mrs. Frank Mervar, 7801 Wade Park Ave. je prišel na dopust za 15 dni iz Peterson Field, Colorado Springs, Colo. Pred kratkim je dobil diplomo kot specialist za propelerje in kot tehnični mehanik. ®a Pu Mrs. Mary Brandula, 7119 Hecker Ave. je prejela pismo od svojega brata Pvt. Joseph J. Te-kavca, v katerem ji sporoča, da je zapustil bolnišnico in se zopet vrnil k svoji četi. Pozdravlja vse svoje prijatelje v Clevelandu in se jim priporoča za kako pisemce. Njegov naslov je: Pvt. Jo-eph J. Tekavec, ASN. 35320002 S/Sgt. Stanley J. Koss, sin' Mrs. Jennie Koss iz 955 E. 78.! St. pošilja pozdrave prijateljem! in znancem ter se jim priporoča: za kako kartico. Njegov naslov je: S/Sgt. Stanley J. Koss,1 15300348, 750th SUB Depot ' APO 634 York, N". Y. plazu, ki se pomiče nizdol 10 čev- izjavila, da še vedno želi skleniti ljev vsako minuto. Omenjeni va-; premirje z Rusijo, toda na noben si ležita na poti, po kateri se vali' način ne more sprejeti pogojev vroča lava. Lausche v Washington« Clevelandski župan Lausche je danes v Washingtonu z ohij-c/ o " P o s trna ste v New ^ dele^cijd, da izposluje od toda ta noče odnehati nič od svojih prvotnih zahtev za premirje. Istočasno se pa poroča iz Moskve, da zvrača ruska vlada vso odgovornost na' Finsko za posle-Finci trdijo, da so pokazali' dice, če ne bo prišlo do premirja. za premirje, Moskva. kot jih zahteva fti jsa Ki Mrs. Mary Godec, 3626 E. 82. St. nova. Louis je v Angliji in piše, da je zdrav in da je videl po svetu veliko lepega, pa tudi veliko strašnega. Njegov naslov je: T/Sgt. Louis J. Cherney Državni tajnik fin! je iznova potrdi! Atlantski carter Co. A 157th Inf. APO 45, c/o' 35046977, 368th Fighter Sqdn Postmaster New York, N. Y. h H n Mrs. Margaret Marolt, 16813 Grovewood Ave. je naročila sobotno izdajo Ameriške Domovine za svoja d#a sinova, Pvt. Alberta in Cpl. Rudolpha, ki je bil 19 mesecev čez morje, zdaj je pa v Shreveport, Louisiana. Njiju naslova sta: Cpl. Rudolph Marolt, 35021519.39th Engrs. Combat Regt. APO Co. F, 88th CAV REN Sqdn.' 464, c/o Postmaster New York, APO 258 c/o Postmaster Shreve. N. Y. port, La, Pvt. Albert Marolt, 35242991 Co. C 31st Bn. 8th Regt. Fort McCellan, Ala. m en Iks Anton Zrimšek iz 10214 Slad-den Ave. Garfield Heights, O. je naročil sobotno izdajo Ameriške Domovine za sina, katerega naslov je: Pfc. Tony Zrimsek, ASN 35311343, 877th Ord. HV. Auto Maints. Co. APO 552 c/o Post-' master New York, N. Y. vlade več denarja za ceste v Greater Clevelandu po vojni. Vlada bo potrošila po vojni v 48 državah tri bilijone in po! do-je naročila sobotno izdajo larjev za ceste in župan Lausche' Washington Ameriške Domovine za svoja si- hoče dobiti .primeren delež za Hull je dviffnil apeI na vse na„ Cleveland. i rode, ki ljubijo svobodo, naj se šest mesecev zapora, ker j izkažejo vredni m svobode s je,dal žganje mladoletnemu Item, da «e bore za svoj obstoj Bartender v Lake Erie Cafe, na v>seh potih, ki o jim odprta 5205 St. Clair Ave. je bil obso-'proti tistim, ki jih hočejo uni-jen od mladinskega sodnika'gjti. Eastmana na šest mesecev zapo- Ru]] smernict!) ra ker je prodal žganje nekemuLatei.e zas]eduie vlada Zed. dr. lo let staremu fantu. L y inozemski politild. Glav. Pozor, Newburgh! _ lni in prvi cUi ob tem času pa Kdor bi rad naročil sobotno iz- 359th Ftr. Group, APO 637 c/o Postmaster New York, N. Y. Njegov brat Edward piše pa iz Italije, da je dozdaj šp vedno zdrav. Včasih je dobro, včasih je pa slabo. Od doma je že 22 mesecev. Oba se priporočata prijateljem za kako kartico. Njegov naslov je: Pfc. Edward J. Cherney, ASN 35303860 Co. A je, da kakor hitro mogoče pre-| dajo Ameriške Domovine za vo-; magam0 naše SOVražnike. i jake, to lahko stori pri Mr. Res- 17 ,, , „ ' ornr> ti 01 ai Posebno je Mr. Hull poudar- mku, 3599 E. 81. St. Prinesite .J , , .v , lal smernice Atlantskega car-mu pa gotovo natančen naslov * .... I terja, ki zagotavljajo vsakemu , , ..... ! narodu, ne glede na njega veli-Gazohnski kuponi iz knjige Poljaki trdijo, da so Nemci pobili 500,000 oseb na Poljskem | London. ~ Poljsko ministr-j stvo za informacije trdi, da je Državni tajnik1 'umr'° v konccritraciji v 'Oirvvei-cimu pri Krakovu že več kot 500,000 oseb, največ Judov. Nemci so morali zgraditi tri kre. materije, v katerih sežgo do 10,-000 trupel na dan. Raciomranja premoga ne bo prihodno zimo Washington. — Urad za vojno produkcijo .je včeraj odločil, da za zimo 1944-45 ne bo racionira-nja premoga za civilno prebivalstvo. Pisa »a V soboto oddide v armado Joseph Merhar, ki stanuje z bratom Fredom na 1136 Norwood Rd. Sorodniki in prijatelji naj ga obiščejo na tem naslovu, ker vseh sam ne bo mogel obiskati. Joe je star 22 let in je bil zaposlen pri National Acme Co. Dovršil je East Tech višjo šolo. Želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. A so po 3 galone Gazolinski kuponi št. 11 iz knjige A, ki so v veljavi od včeraj, so še vedno vredni po 3 galone vsak. Toda zadostovati morajo za tri mesece in ne za dva, kot dozdaj. Zemljiški davki Okrajni blagajnik Boyle naznanja, da bo razposlal račune kost, večjo priliko živeti v pro-' speriteti in svobodi. Toda čar-iter zahteva pa tudi obligacije od vsakega naroda s tem, da se izkaže z zdravimi vladami inlciair Ave. na 82. cesti, tik pred voljo do mirnega življenja z; železniško progo, drugimi narodi. Pouk v vrtnarstvu V petek večer ob 8:30, to je na 24. marca, bodo kazane premikajoče slike v barvah v mestni cvetličarni. Vsak .je prijazno vi.bljen. Slike kažejo, kako se pravilno in z večjim uspehom obdeluje zemljo. Mestna cvetličarna se nahaja sevenro od St. Kaj pa licence? . j Lastniki avtov naj ne pozabi- 30 dnevnica | jo, da imajo samo do 31. marca V četrtek ob 8:15 bo darova- čas dobiti nove avtne licence za za zemljiške davke za prvo polo-j na v cerkvi sv. Vida maša za po- 1944. To novo številko naj po-vico leta 1943 10. aprila. Te ko j nega Anthonya Kozorog, j tem zapišejo na omot gazolinske davke bomo lahko plačali do 15.j -o----knjige in pa na listino, s katero maja. Kupujte vojne hunde! i dajo čenirat avfrna kolesa. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 22, 1944 "AMERIŠKA DOMOVINA i r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBHVEO. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio- Published dally accept Sundays aad Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $r50 Zn Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Cleveland, do pošti, pol lete $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. *Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, to mail, $7.50 per year U S and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 lor 6 montns U S and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents __ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.___ No. 68 Wed., March 22, 1944 BESEDA IZ NARODA IM *M 11111 ItH t 11J> I1 Na razburkanem Gangezu Kateri je Slovencem bolj nevaren: Badoglio ali Sforza? S tem mislimo: kateri je slovenskim zahtevam v Pri-morju bolj nevaren, Badoglio ali Sforza in odgovoriti moramo _ oba! Ako Slovenija upa dobiti od tega ali druge'ga Trst in Primorje. se zelo moti. Premier Badoglio je pred nekaj tedni izjavil, da naj ostane vprašanje mej do po vojni. To se pravi, da dokler bo on imel kaj besede v Italiji, bodo ostale meje med Italijo in Slovenijo iste kot pred to vojno, če ne bodo morda Angleži (in celo morda Rusija- zopet plačali "vojskujoči zaveznici" Italiji z nekaj zaledjem na račun slovenskega naroda, kot po prvi svetovni vojni. Ko je bil grof Sforza še v Ameriki je izjavil, da mora obdržati Italija iste meje kot pred vojno. Zdaj se nahaja v Italiji, kjer vodi boj proti kralju Emanuelu in proti premierju Badogliji. Oni dan je izjavil napram časnikarskemu poročevalcu, ki je to poročal v New York Timesu, sledeče: "Dodekaneške otoke naj se vrne Grkom, ako bodo prebivalci otokov sami to želeli. Reke in njene okolice se ne sme smatrati za nacionalistično mejo, ki bi se lahko menjala vsakih 25 let. Trst naj ostane italijanski, toda pristanišče naj bi postalo mednarodno 0od komisijo centralne Evrope." Tu vidimo, kaj morejo Slovenci pričakovati od italijanske vlade, pa naj bo to že vlada sedanjega kralja ali pa ljudska vlada, za katero se zdaj poganja Sforza. Sforza zastopa "ljudsko mnenje" v Italiji in med tem? so tucli komunisti. In ker vemo, da so se italijanski komunisti pridružili jugoslovanskim partizanom (beneška divizija), bo zopet prišlo na naše, ko smo trdili, da bi bifo abotno misliti. da bi šli Italijani v boj za slovensko zemljo. Vodja osvobodilne fronte v Italiji je Sforza-in ta je ponovno izjavil, da mora ostati Trst italijanski. Ako potem štejete na prste in konštatirate, da dve in dve je štiri, boste videli, da Primorska ne more pričakovati nič nfti od jugoslovanskih, niti od italijanskih partizanov, niti od Sforze, niti od eksfašista Ba-doglije, katerega vlado je pred kratkim Rusija priznala. Mi smo vedno poudarjali, da je za Slovenijo glavno vprašanje Trst s Primorsko. Za to in nič za drugega naj bi bila borba ameriških Slovencev. To, smo mi trdili, bomo dosegli le s pomočjo ameriške vlade. Toda ameriški Slovenci so na to borbo očividno pozabili, pa so šli za Adamičem, k^i vidi edino rešitev za Slovenijo v Moskvi. No, saj je Adamič dejal, da je Rusija že zagotovila Primorje s Trstom vred Sloveniji in Jugoslaviji. Kdor veruje bo izveličan . . . Rečeno je tudi bilo, da bodo partizani rešili primorsko iŠanje. Zato so pa menda zlasti naši primorski rojaki ta- vprasanje. z-ato so pa . . ko navdušeni zanje. Ampak — partizani so za Sforzo, Stor za je pva' za Trst. Tisti, ki se ooirajo na Moskvo, morda upajo, da bo Stalin dobil od sedanje italijanske vlade Trst za Slovence. Pet let star otrok bo sodil drugače. Stalin se je zvezal z Bado-glijem za svoje in ne za slovenske interese, to si zapomnimo. Mi smo nekoč zapisali, da bo ravno partizanstvo krivo, če Slovenci ne bodo dobili Trsta. K temu bodo veliko pripomogli oni, ki podpirajo partizane. Zdi se nam, da danes nismo daleč od točnosti. Sforza pravi, da se meja med Italijo in Jugoslavijo (Slovenijo) ne sme menjati vsakih 25 let. To pomefii, da se bo boril proti temu, da bi Italija kdaj odstopila Trst in Reko s Primorjem. In ako Sforza še ni danes na italijanski vladi ali v vladi, bo pa gotovo ob koncu vojne. In kakšno priliko bodo imeli takrat dobiti Trst nazaj, če pa danes, s tem mislimo ameriške Slovence, stavijo vse karte na Moskvo, mesto da bi se držali ameriške vlade. Kako se briga Lojze Adamič za Trst in primorsko vprašanje. ali koliko ve o tem vprašanju, je pokazal pri "okrogli mizi," ko je bil v debati z Salveminijem. Ta je dokazoval, da spada Trst s zaledjem po pravici Italiji, Adamič pa,"mesto da bi se odločno postavil za naše Primorje, je končno resig- nirano izjavil, da je to "odprto vprašanje." Kakšno odprto ........ vprašanje, za vraga, ko so pa na rokah vsi dokazi, da spada j ku sem videla, da je že vsa Trst s Primorsko Sloveniji odnosno Jugoslaviji in nikamor ;moja prtijaga notri. Načelnik drugam. Seveda, kadar taki ljudje, kot je Adamič, rešujejo! postaje pa je tedaj rekel spre-vprašanje Slovenije, potem je tako važno vprašanje, kot je vodniku, da naj zaključi ta od-Trst in Reka — odprto vprašanje. Za nas je to popolnoma j delek in nobenega več ne pusti zaprto vprašanje, od katerega ne bomo nikdar odnehali — ! noter. Trst spada in mora spadati Sloveniji! j Ko sem bila sama v vlaku so Ako tega ne bomo dosegli, bo krivda onih, ki so hiteli !mj prihajale solze veselja in na vsa usta zatrjevati, da smo zgagarji in ki so ročno prote- f hvaležnosti dobremu Zveličar-stirali proti našemu pisanju, ko smo skušali spraviti Adami-i ju jn njegovemu skrbljivemu ča na pravilno pot. redniku, sv. Jožefu, ki je tako Stalin sam je zdaj pokazal, koliko smejo pričakovati Qčividno zame preskrbe!. Iz slovenske misijonske postaje v Bengaliji smo prejeli naslednje zanimivo pismo, v katerem sestra Silvina iz Bo-šontija javlja zopet nekaj svojih dogodivščin. Pravi, da bi morala prav za prav iti v pen-zion, tako je utrujena od silnega dela zadnjih mesecev. Razumeli jo boste, če preberete kaj tukaj piše. Prepričani smo, da se bodo mnogi dobrotniki spominjali tudi naših čč. sester v Bošontiju. Vsak, pa tudi najmanjši dar pomeni dandanes mnogo. Vsem se že v naprej iskreno zahvaljujemo. "Vedno je bilo bede in siromaštva v Bošontiju, toda letošnja beda nadkriljuje vsa prejšnja leta. Od jutra pa do večera prihajajo siromaki pred naš samostan. Skušamo pomagati kolikor le moremo. Večkrat sem morala potovati v velemesto Kalkuto, da nabavim riž in druga živila. Hvala Bogu sem precej tega dobila. No, zdaj je šele začela prava težava: "Kako naj spravim vse te stvari v oddaljeni Bo-šonti?" Goreče sem molila k sv. Jožefu, da mi pomaga srečno priti v Bošonti z vso prtljago. Prva težava je bila na železniški postaji v Kalkuti: "Preveč prtljage za eno osebo I" — Je že res, si mislim, toda ta prtljaga je za mnoge reveže, ki v Bošontiju nanjo čakajo. V bližini j » sem zdaj izračun« . -, tam, kjer je varov^ do denica še tistih P | celjskih kapljic, {e ločene za zajtrk i'1 ostalo, tudi po za.l ^ enkrat mimo leden1®. duhu ranjke duše, k1 šla martat v našo vsakega uradnega^ brez vstopnine in vedi, napraviti sam0^ korak še, pa si bova v roke. ^ Niti v tem usode^ nutku nisem bH 3 kompletnega boj'1 za defenzivo. Vs« {l|l sem ga sprejel, senl •Na J k zavrgel, ker se mi dovolj uspešen. »e ^■P ce najpnpravnejsi » ^ naslednji. Name^ ^ rec, da bom v .»im. in« prikazen skočila ^ ^ il 2* Prizor iz igre "Trnjeva krona," ki jo priredi dramsko društvo Krka v nedeljo 26. marca popoldne in zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Ves čisti preostanek od te prireditve gre za župnijsko pomožno akcijo za pomoč stari domovini. jo nekateri ameriški Slovenci jemati aspirin proti glavobolu.: nj§ka postaja za Bošonti. Od ni več rešitve. Poskrbela sem Kupujte vojne bonde! tu se mora iti po reki Ganges, i zato najprej za njeno dušo. dnevjio! Vozii. motorni Krstila senvnjo in njenega sin- čiča, ki je tudi umiral. Magdalena .ie umrla še isti dan, a mali Anton čez šest dni. Tako je Enkrat čoln, a ker .je naš vlak imel mnogo zamude, tega čolna nisem več mogla dobiti. Reka je bila zelo razburkana. Grozno i moja mala žrtvica pridobila za šala dobiti moj koščene roke, sk°csJiz tako ponudil kot ?^ jo osebo mojega ^ jatelja Jima, l f t . krat lepo prilj^ # ^ svojo veliko vda" Že vnaprej se mu hvaljujem. ,0jii1' Se reče, k temu ^ črtu bi primakn" „(1 da bi ji v tistem se bo prikazen ^ mom, skočil od ]e i ,t 1 in če bi hotel J11? . 12 bi' pokazati odpora, - ce» le zmagala visoK nepovabljenega £ ^ /eliko vprašanje ^ tem, če bom jaii ^ kempi, ali bom P ^ milj proč, ker rad vtičem v Pa kaj je naenkrat obstal* ji a: > s :ore]; iti •Uit Pa 0 (i Nj H 'sti kdv h M nje Poc X 'a j K tfen S , > Ht I 'Slo tili K, i, k * 4 ^ i j-ji«' s pO h niči. Nisem moge» ^ 1 tam dela, samo 1 „*? del, da ne gre nazaj. Pa ne da D ^ je, natančno sel11 so prav nalahn« }v * vratica pri lede^j, £ % 'Hb; « Klasij ponosno razkazuje svojo trofejo, govoreč: "Fantje so dobro opravili svoj posel. Ha, to ti je bil veličasten kralj, posebno z njegovo kraljevsko trnjeno krono ko mu jo je grat potisnil na glavo malana je zadu-/^ v - tranje zadeve v k meje pa minilj fr oči so mi živo stop ^It p zi mojih dragih y i jih bodo nosili »J 0,-. sem hotel na ve* ^fcj^ roke proč naenkrat preki"®^ c^'" V« Hv . kempi tisti mn . / in zelo pomenu1 r, sliši vselej, ka° ^s^ ^ steklenico piya t[(ii 'u V tistem tren^f tam iz čumnate _ ,e seč in mil, da bi ^ y usmilil in ki sem * . J Jj Kushlanovega « ^ O a^-A ^ še meni odpn ti si«0: i>' ln niso se n ' ■ dobro odbili od «.,! v še dobro raaW'J^e fg^f se oglasi izpod 0^ ne tudi Jimova h meni eno,! AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 22, 1944 . moža sta sedela tCaSa tesno drug ob 4 »je«.!! Sta šepetala. Na red«« Vstran pragozda! Ons,ransko obližie JAMES OLIVER CURWOOD: o» »ž- do ^ fifefcillJMi stri {kaj A časi | h ter ikaT'ievem ten le bil Breaultovem lovnii /zraz navdušenja 'Piritn ju je ni Breault ke#K«rUUe SVetilJke- Nato lpreMi8tJattlašil luknjico v je Šepetal. naju imajo, pri- uro in Ko !Zala cel° me ]' J*11) Ure se je Roger ,3el H in nn ? ™ kolenih k > »to si Vs«je spa- ori^ N jJ! 2acel tipajoč de-- m Sv°Je izbe, dokler za"" fisto*esta> kjer je bil *m J-mehak- 10 a/ p1'1 J a tel j, in borili Jjeako vb« treba." Šli in 'dCel vrtati z glavo, z vsem telesom na bi" ^ jno ial J jtf so trk"' ice-t lds{ i , sel le Pla-f°' ko dosPel do Itep, ' trde kakor ste- Sii ni Predr1' nego Vetfa ' m Poslušal žviž-- ZUnaJ- Postalo 4 Se .m bil bi že zadre-napetjem sil P(l 5e vrnil v svo Je zavil v ode- dSal. *oge,i6bedel- In Pik je ii|0i aJa- Zunaj se je pač 'l«f*<4 v sosedni sobi je Roger je , m zaslišal neko NvitnS0Ve' tihe' JedVa Pfe^ 0 je izvrtal luk- k i!1 ik nI na)1 m' se"1 Wo H aH* tri n 2 t e i^j tre" jej le 14 p m iitf A 9 S« v ft iti >1 '7 !P(!i do Je š , !, ^suo a Jih Sii -Je šei,etal poleg Piku, njega. Ho dol akor sveder. Ni tra- Nato se ecni ^lt Pa Tav ish sta spala, dek^edel in tik njega aso i e" I^elo je raz- m h a Sito" S° padali pre" °čeh !njenih široko od- V Iflj, veclel vo ■ ft A . M S til! olTeknn° od njega, h' ®kl k isfe ^ = Sf'fc Porter pa ^ Je % ""Je •ij^tff raJ \ !"':. šepetala, Je ' Oci "Kaj je, gospodična?" Sklonila je obraz še nižje k njemu, da je čutil njene lase na svojem vratu in prsih. "Odtod morate — kamorkoli. Oditi moJrate, preden se prebudi Breault. Mislim, da ni več burje —" Roger je našel njeno roko; razburjena, vroča se ji je tresla. Urno je odšla in legla zopet tik očeta. Roger je stisnil k sebi Pika. "Ne vdava se, Pikec. No, pa poskusiva zopet naprej!" V pol ure je bil njegov nahrbtnik že pripravljen. A stopil je še v sosedno izbo, kjer je Josipina še bedela. Pomigal ji je k njihnima zavojema, in ko je prikimala, je stopil k enemu, iskal po njem in na njeno presenečenje vzel — šop starih no-vin. Tavish jih je nosil upravitelju utrdbe Churchill. Nasmehnila se mu je prijazno in njene ustnice so se skrčile v neslišen šepet zahvale, ko je odhajal. V dverih se je okrenil. Zdaj se mu je zdela lepa s tistimi svetlimi lasmi in jasnimi očmi, napol odprtimi ustnicami in z rokami, iztegnjenimi k njemu, kakor bi mu v tem trenotku ločitve hotela dati poguma in na-deje. Naenkrat si je pritisnila prste k ustom in mu je poslala poljub ... Par sekund nato se je že iz-plazil skozi tunel s Pikom za petami in v srcu mu je pelo od navdušenja in radosti. Zopet je bežal pred zakonom in zopet mu je bila gospodična Thavi-steni in pogledal sheva hvaležna prav tako, kakor Žolta ptička. Zlomil je strjeno školjko ledu na koncu tunela ter je zlezel venkaj v sivi somrak svita-jočega se dneva . . . "Kmalu nama bo zopet burja za petami, Pik," je rekel in se smejal čudni svoji situaciji. "Kreniva rajši k onemule gozdu na ducat milj proti jugu!" In Roger je korakal proti jugu. Vztrajni veter in snežni me-tež sta zabrisala njegove sledove v nekaj sekundah. Stopajoč po gozdu, ob robu ogromnih golih tunder, je meril naravnost k svoji koči. Burja se je burila še vedno zlovešče po golih planjavah puste, v gozdu pa je bil primeroma v zatišju. Bil je uverjen, da policija najde njegovo kočo kmalu potem, ko burja izgubi svojo moč. Zato je hotel dospeti do koče prvi. . > Prvo noč je taboril pod drevjem, si kuril ogenj in se grel ob njem. Inimisli je na Nado, na obupni neprestani beg, na mrežo, ki se sklepa okoli njega, in na brezuspešnost svojega nadčloveškega napora. In vrgel je dražje na ogenj ter zakričal Piku zopet svojo staro misel: "Bil bi umor, ako bi jo bila vzela s seboj, Pikec! Bil bi umor!" Okoli in okoli sneg in štirideset stopinj pod ničlo! Bil je zadovoljen s tem obupom v srcu, da Nada ni ž njima v taki noči. Vendar si je ustvarjal nekak fantastičen svet, ki je sedel tu zavit v toplo odejo in zroč v plamen. Zdelo se mu je, kakor bi prišla Nada k njemu, se mu stisnila v naročje pod gubami odeje, j —. -- „- in čutil je mehki šelest njenih ,n Rreaulta ter se 1 las, dotik njenih ustnic in toplo Potem je objemanje njenih rok okoli vratu. Vedno živejša je bila ta vizija, dokler se ni utripanje njenega srca združilo z njegovim srcem in nato so mu — naglo-ma, nenadoma zablodile oči k plamenom in zagedale obličje Žolte ptičke, indijanske čaro-dejke, z njenimi široko odprtimi očmi. In govoril a* je k njemu. Kite so ji vihrale v plamenih, ustnice so se ji pregibale, nato je izgnila, a le počasi — kakor duh vzplavajoč navzgor v meglo dima in noči. l/1 bilo niti sledu »a sta se oba ozi- lwmed obema pro-y videl> kako Vter Porter j evo 'Ho v ['je šepetal ne- Ksta^0' da so se j' ie ,°tikala las, in da ji šepeta o njegovi S • da °na ^ U1 Je njen nagli, W »akar j0 je Por \floživšij; T guj°č z glavo k °21vši ji prst na I S {^joč z glavo k Nat0 80 se Kriv,V njene razmr-ileK 11 si jo je še bli- !?otLJe videl -do1* tlo se je dekle zo- Svoi ' Porter pa se ,,'|0 °dej0 ter se iz- kaj se je Jn zahtevalo, .hov "himvo odkritje i t" "a -" po- II ,N"uši\lacUl Pika po hrb-*tih dalje. Burje ni m ^C "8ibal- je-li nje-1 Ure fchVtdil Z*, llato' ko se je odejo, je se- je Ko sem prav nepričakovano zvedel za smrt svojega prijatelja, sem odhitel knjegovi materi. V isti sobi, kjer sva se igrala kot otroka, sem dobil ženo, ki so ji njeni lasje čez noč osiveli, in ki ji je bil njen obraz od solza ves razgaljen. Skozi dvoja vrata sta hkrati stopili obe sestri v črni obleki in se usedli za mizo. Ko nas je začel daviti molk, sem skušal spregovoriti kaj o rajnem, o času, ko sva bila še v gimnaziji, o najinih dogodivščinah. Že je zdaj pa zdaj zaplapolal pritajen smehljaj na obrazih obeh hčera in pohitel na vlažni obraz matere, ko je ta vstala in šla po zvezek, ki ga je položila predme. Medtem ko sem ga prelistaval, so solze zabrisale luč spominov v očeh teh treh žensk. Prve strani zvezka so bile popisane z drobno pisavo mojega prijatelja. Medtem ko sem bral, je vmes govorila mati, ki so ji bile te vrstice tako znane, da mi je mogla pojasnjevati stran za stranjo. Moj prijatelj, zdravnik v neki bolnišnici, je med razdevanjem mrliča kadil, dobil je v majhno ranico na ustnici mrliškega strupa in je vedel, da je izgubljen. Natančno je popisal bližanje smrti, kakor da bi opisoval potek bolezni kakega tujega bolnika. Poslednje strani so bile neenakomerno popisane, skrbna pisava je izgubila ravnotežje, črke so begale sem in tja, in na poslednji strani je bilo zapisano: Jaz ne morem več, jaz nočem več." Zdaj sem ved&l, da se tu ne sme nič več govoriti, poslovil sem se, v grlu me je dušilo; moral sem svojega mrtvega prijatelja še enkrat videti. Pred mrtvašnico je bilo igrišče, kjer so se otroci zabavali s frtavkami. Šel sem skozi samoten vrt in sem vstopil v mrzel prostor. Sluga, ki je bil od pijače ves rdeč v obraz, me je vprašal, kaj da želim. Ta človek je napravil neprijeten vtis name, ker se je vse preveč po domače vedel s poslednjimi stvarmi življenja. Vzel je napitnino in me odvedel h krsti. Mislil sem na rajnega, ki je bil v naših otroških igrah zmeraj za zdravnika, ki nam je naše buške izgladil s kamnitni-mi ploščicami, ali — kakor smo takrat rekli—, nam je buške zmeraj "polikal." Zdaj sem se sklonil čež krsto, pa sem se koj odmaknil? Križ bož.ji, kako je strup učinkoval! Takšne podobe svojega prijatelja pa le nisem hotel vzeti s seboj. Že sem mislil oditi, ko mi je prišla naproti majhna deklica z dvema trdima kiticama, izza naočnikov, ki so mu čepeli na koncu nosu, položil je prst na usta, nagubančil je čelo in je dejal: "Pst!" Babica se je prestrašila, namignila je mali, naj molči, in je odvezala robec in ponudila slugi napitnino. Bržkone to ni bilo dosti denarja, ker je sluga zabrundal, češ da ne utegne, da je krsta že zaprta in da naj bi bila prej prišla. "A jaa hočem dedka na vsak način videti!" je vzkliknilo dekletce. Žena je spet hotela oditi, a ker je mala tako prosila, me je ganilo in sem dal denar slugi, ki je zdaj dvignil pokrov krste. "Babica," je vzkliknila deklica, "daj, vzdigni me! Drugače nič ne vidim." "Otrok moj, jaz te ne morem vzdigniti, si pretežka zame!" "Daj, pa me ti dvigni," je dejala deklica, obrnivši še k meni, "veš, babica je že prestara." Ženica se je hotela oprostiti zaradi male, pa sem zamahnil z roko, prijel sem otroka in ga dvignil. "Babica!" se je razveselila mala in zaploskala z ročicami, "poglej no, kako je dedek lep _!» Res, v tej krsti je ležal pravičnik srebrnih las in vsevednega obraza, kakršnega nam smrt da spet nazaj, in je zares v miru počival. Zdaj se je približala še stara ženica, ki jo je življenje odrinilo v stran, sklonila se je čez rob krste in se je še enkrat den in skromen. čen, sem še enkrat pristopil h I2gube leta 1914 in se?iaj krsti starega moža in sein se Poročilo angieškega morna-tolažil s temi čistimi potezami ritega ministrstva navaja, da z obraza tujega mrtveca. * Zvečer, ko sem že zaspal, mi je bilo, ko cla so se vrata odprla. Tisti starček s pismom za Boga v roki, je pristopil k moji postelji in dejal: "Prišel sem čez daljne poljane. Kar me pokriva, je zemlja, kar plava nad menoj, je nebo, in kar je pred menoj, to je blaženost, in kar je daleč daleč za menoj, to je prebridko življenje, ki me je svoj živ dan teptalo. To je veselo oznanilo, ki vam ga prinašam, ker ste mi še enkrat pokazali mojo vnukinjo." Rad bi bil starčku segel v roko, pa je odstopil nazaj, češ: "Ali ne veste, da v spanju ne. smete mrliču seči v roko?" Tega pa res nisem vedel. "To pomeni nesrečo." Starček je počasi dvignil pismo, rekoč: "Ce bi mi vi malo pomagali, gospod! Moja hči je tako stroga in nima nobene uvidevnosti z otrokom. A ko mi mala Mir-nica že toliko zaupa . . ." Saj res! Le kako da sem bil na to pozabil! To je bilo zares povsem brezmiselno. Rad, rad. Jutri, ko bom prišel na pogreb, bom na pokopališču in ne bom pozabil prinesti punčke s seboj." "Ali vam morem jaz s čim postreči?" je vprašal starček, ki je bil v življenju bržkone kak majhen štacunar v predmestju in je bil še v smrti vlju- poslovila od vseh dni in noči, od vseh slik in besed, ki so tu ležale zaprte ko v kaki zaprti slikanici. "Pismo, babica, pismo!" je rekla mala in se okrenila v mojem naročju. Starka je iz svoje žametaste torbice izvlekla košček papirja in ga dala vnukinji. Dekletce je vzelo papir in ga porinilo dedku med sklenjene prste. "Zdaj morava iti," je dejala stara ženica. Postavil sem otroka na tla, od zunaj pa se je glasila otroška pesemca. "Babica, ali se smem malo igrati?" je zaprosila deklica s svojim zvonkim glaskom. "Ne, ne, saj ne utegneva," je silila babica domov. Zdaj, ko je babica že držala vnukinjo za roko, da gresta ven, bi bil rad zvedel, kaj da je v pismu, ki ga je mala pisala dedku. "Nisem pisala dedku," je rekla "pač pa ljubemu Bogu. Mo- Tako rad bi imel pravi obraz svojega mrtvega prijatelja," sem tiho in obotavljajo se odgovoril. Tedaj si je starček s svojimi koščenimi rokami pokril svoj snežnobeli obraz, obrnil se je in mi nemo dal v roke nekaj belega in hladnega. Nato je sklonil glavo in je brez besede odšel. In tedajci.sem držal izgubljeno obličje svojega prijatelja v rokah; bilo je lepo in mrzlo, jasno in preprosto, kakršna je smrt sama ,tuje, kot je konec, in iskreno kot je prijatelj. Pritisnil sem si to obličje na prsi, ki se je z mojimi dihi vred dvigalo in padalo. To spet najdeno obličje mi je spolzelo v srce in znjim se je pogreznilo v mojo dušo vse tisto življenje s prijateljem, vsi tisti pogovori ob večerih, vsi sprehodi po gozdovih, dim ognjev v jeseni, pljuskanje valov ob čolnu. Po-greznili so se mladostni dnevi ja punčka se je razbila in ma- in načrti dveh mladih fantov; ma je rekla, da mi Božiček ne bo nobene druge prinesel. Zato sem dala dedku tole pismo s v mir in pokoj so odšle vse zamisli in slutnje, ki so nama skupno utripale v sencih in na- je Anglija leta 1914 v prvih treh mesecih pomorske vojne izgubila 22 ladij s skupno to-nažo 125,656 ton. Med temi ladjami je bilo šest križark, ki so jih bile torpedirale nemške podmornice, en dreadnought in ena križarka, ki sta eksplodirali, ker sta naleteli na mino in tri križarke, ki so bile potopljene v teku sovražne akcije na morju. V sedanji vojni pa je Anglija izgubila v prvih treh mesecih vojne devet ladij v skupni tonaži 73,886 ton. ——_o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. --o- MALI OGLASI ~ Pozor! S 1. aprilom bodo povišani 10% davki (Federal tax) na vso zlatnino in druge predmete, iz-vzemši na ure do $65.00 vrednosti. Kdor kaj potrebuje v tej stroki naj kupi takoj in si prihrani 10 %. Torej pridite sedaj k Frank Cerne Jewelry Co. 6401 St. Clair Ave. _(Mar. 22, 25) Zemljo kupimo Kdor ima naprodaj dobro zemljo za vrt, naj ipokliče HEnder-son 1748. (70) Proda se Dobro idoča trgovina, mesnica in grocerija. Vsa moderna oprema; nahaja se na zelo prometnem prostoru že nad 15 let. Proda se radi slabega zdravja in odhoda na farme. Vpraša se na 16903 Grovewood Ave. (Mar. 22 24 25) Pozor! Pri Frank Černetu d o bike krasne velikonočne, raaglednice po 5c 10c, 15c in 25c ena. Se priporoča Frank Cerne Jewelry Co. 6401 St. Clair Ave. . (Mar. 22, 25) DELO DOBIJO Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77Vic na uro 2enake 62Vfcc na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na 1 Employment Office 1256 W. 74. St. i National Carbon Co., Inc. (73) seboj, da bi mi ljubi Bog odpu-! ma je od njih v srcu podrhteva stil.' Sam sem ostal v mrtvašnici. ki je vlekla za seboj sklonjeno, Prešlišal sem rožljanje s ključi črno ženičico. "Babica, kje pa j s katerim me je sluga opomi-je dedek?" jnjal, da naj grem. Ker mi je Sluga je nejevoljno poškilil bil obraz mojega prijatelja mu- lo. (P.) Naprodaj na Reno Iliša za 2 družini, 5 in 5 sob, dvojna garaža, cementni dovoz, velik lot, vse v finem stanju; prava cena. Bungalow 5 sob, blizu cerkve sv. Lovrenca, v dobrem stanju, velik lot. Se mora prodati. Za podrobne informacije pokličite: MI 3088. (73) Hiše naprodaj Proda se hiša 7 sob za 1 družino; v bližini E. 212. ceste in Recher Ave., Euclid, O. Lot .50x100, 2 moderni garaži. Hiša je zdaj prazna. Za 2 družini, 4 sobe spodaj, 4 zgorej, na 15611 School Ave. Gospodar tukaj stanuje. Pokličite med 12 opoldne in 6 zvečer. Tel. GLenville 1727. (69) V železarski in jeklarski industriji je zaposlenih velikansko število delavcev in skoro 9% teh so ženske.. JSliVe zopet 8 ^t W bila povsem CC^J? p°kleknila k.'erjj, . • ^klonila se ^bo t k rf V" dverim Roger- ;,ffitShv!de1' kako se je " m Ž6 *asenčila in kako ■ " jeTa- ki prislušku-naravnost k > Slad??*' Pokleknila ofi !v>0 eno roko Pi- \>v!e je iehk°dotek 'Ro- njeno belo ob- Mi plačamo več V gotovini za vaš rabljen avto. Kupimo tudi razbite, sežgane ali čisto nerabne kare. 13411 St. Clair Ave. GLenville 6786. (Mar. 22, 24.) Takoj dobe delo Potrebujemo strežkinjo v res-tavrantu za poln čas, plačamo $25 na teden. Ali pa za delni čas po 3 ure na dan. Potrebujemo tudi žensko, ki bi pomagala delni čas v kuhinji. Jako dobra in prijetna služba. SORNS RESTAURANT 6034 St. Clair Ave. EN 4143. ._ (71) Strežkinja za umivalno sobo Delo podnevi. Ure kot v trgovini. Stalno delo, plača. Vprašajte Mr. Kuhner The Bailey Co. Euclid in E. 101. St. ____(69) OSKRBNICE Poln (as 5:10 Dopoldne do 1:40 zjutraj Šest no£l v tednu. V mestu— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 n« teden. Delni čas- , Hfr;i 1588 Wagar Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača »9.90 na teden. Ako ste zda] zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. . .. ^..ak.a.'Ttai.t.^. 7 I"fVri Wf iTi-CTriOTBn The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave.. Soba 901 (x) Stanovanje iščejo Mala družina želi dobiti stanovanje 4 sob s kopalnico in fur-nezom. Pokličite med 6 in 8 uro zvečer HE 3718. (69) Za streho! Ako hočete imeti svojo streho pokrito s smolo, gramozom ali asfaltom ,pokličite naj sta- ^ra!' rejšo, zanesljivo strešno firmo v tej okolici Katz Roofing Co. 861 E. 72. St. GA 2115 podnevi ali ponoči. (Wed., Fri., Sat., Mar. 31) Za delo na farmi Sprejme se delavca, da bi delal na farmi bolj lahka dela, pri živini in na vrtu. Zglasi naj se od 4 do 5 popoldne na 1049 E. 185. St. (68) Kolikor daleč seže pogled, je videti nam o velikanske kupe raznega materiala, kot razne dele za hitro postavljanje vojaških barak iz lesa in pa razni železni deli, ki jih uporabljajo za postavljanje tako zvanih kov inastih kolib. Vso te ogromne zaloge so namenjene za invuzijsko armado zaveznikov, k i bo zasedla Evropo. Lathe operatorji Precision grinderji (brusači), inšpektorji in težaki, tudi klerk za produkcijo; najmanj 57 ur na teden, plača od ure. The Cleveland Automatic Machine Co.. 2269 Ashland Rd., Cedar (71) Dekleta - žene ZA POLN ČAS Hiša naprodaj Zidana hiša, ometana, 8 sob za 2 družini, Garaža zidana, ce-J mentni tlak; pri garaži sta pri-zidani 2 sobi s toiletom in klet spodaj. Zraven ekstra lot, dobra zemlja, 80 čevljev fronta. Proda se brez agenta. Za podrobno-', sti se zglasite na 675 E. 159. St. Collinwood. (Mar. 20, 22, 24) Plača od ui-e Minto, prijetno, čisto delo šteti in zavijati karte Nič strojev Stalna zaposlitev Izvrstni pogoji, ki jih boste veseli Wo. 8814 Line ali 1328 W. 78. St. blizu Lake Ave. (70) AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 22, .1044 vratih posloviti, je stopil stric porogljivi pozdrav, K Nicolaas k oknu svoje sobe. Ne- Claartje prijazno 5 premočno, toda ostro opazujoč, odzdravila, in pa 1" je stal v svoji najljubši drži: mežikanje njegovih b, ostro brado je podpiral z levi- ji je povedalo dovoJ co, zelene naočnike je imel po- je, kaj si stric Nico tisnjene na čelo, dočim mu je se je morda v obeeva desnica visela v črnem, temno nom preveč spozab" zapetem suknjiču. Stari, mrša- prekršila zakone, ki vi mož je stal kakor sveča zrav- ti za vsako deklico sv nan in zadnji, ostanek sivih ko- ni? Ali bo stric drov na čelu mu je štrlel po- način razložil vso st konci kakor satirov čop; zlo- s katerim se je vsa" ben smehljaj mu je obkrožal stajal v klubu gosp° bleda, tenkoustna usta. Njegov (Dalje prihod^1 čuvstvo in ki bi hotel biti njen vodnik in pomočnik! Polagoma se je odnošaj mladega moža do nje izpremenil. Izpočetka tega ni hotela opaziti, zdaj pa je bila le zmedena in polna sramu, kadar je mislila na to. Najprej ji je dejal "sestrična," potem pa je to besedo zamenjal 'z njenim krstnim imenom in tega s slajšo obliko, s Claartje; zmeraj če-šče se je dogajalo, da je v živahnem pogovoru položil svojo roko na njeno in včasih ji je živo ,nemo vprašujoče pogledal v oči, da so se podesetorili udarci njenega srca. Misel, da bi bila med njima mogoča ljubezen in kot posledica zaroka in poroka, je pregnala na najbolj oddaljeni otok. Dobro se je še spominjala, s kako ogorčenimi in porogljivimi besedami je oče ožigosal poroko strica Abrahama! Poročiti se pa zoper voljo svojih staršev — tega bi ne mogla storiti ljubemu očetu, ki je zaradi bridkosti, katere je moral doživljati pri svojih otrocih, postal že tako star, tako žalosten in resen. Seveda se je spominjala, da se vendar nikdar ne namerava poročiti. Da se je trdno odločila, da bo prosta spon gospodinjstva posvetila svoje življenje visokemu smotru: odrešiti siromake. Vendar je prav dobro poj mila neizrečeni namen, ko ji je Hein posodil eno svojih knjig, katero je prinesel iz Anglije, z navdušenjem pisano povest o mladeniču in dekletu, ki sta se našla v skupnem stremljenju, da bi pomagala revnim. Njegovemu živemu vprašanju, kaj misli o tem, kar je prebrala, se je takrat, ko mu je vrnila knjigo, v zadregi izognila z nekaj brezpomembnimi besedami. Ko je zdaj odšla iz pisarne in jo je spremljal skozi tovarno, je bila tako nemirna in negotova kakor\še nikdar v njegovi navzočnosti. Sama sebi se je zdela odurna, ker ni, raztresena in nepazljiva, niti spregovorila o stvareh, za katere je nameravala povprašati, ko je vendar šlo za blagor in težave njenih delavcev. Tudi mladi mož je bil molčeč; dobro je čutila, kako je razočaran nad njeno hlastno, stvar-nostno naglico, kakor je danes govorila z njim, in pa zaradi tega, ker je, čim je opravila najnujnejše, urno vstala, ne da bi se z besedico dotaknila njegovih velikih načrtov za bodočnost. In ravno danes, ko sta šla pod stranskim slemenom pisarniške zgradbe in se hotela pri Jo Van Ammert-Kullers Coornvelt po dolgoletnem "ne-nravnem razmerju," o katerem je rodovina toliko govorila in se zgražala nad njim, leta 1854 priznal za svoje, je bila vendar javna tajnost, da prav tako Hein kakor njegova sestra Doortje nista imela resnične pravice do tega uglednega imena, s katerim bi se za življenja starega Lodejwika "candra iz naroda" in njeni potomci gotovo ne smeli ponašati. Grobi, v občevanju često robato neokretni mladi mož je zadnje čase skoraj izključno sam vodil tovarno, čeprav nista hotela stara gospoda priznati tega dejstva. Dasi je bil popolnoma drugačen od elegantnih, v vseh umetnostih družabnih pogovorov zvedenih mladičev, s kakršnimi se je Clara doslej po večini seznanjala, se je v času dveletnega študija v neki veliki angleški tkalnici navzel neke prostodušnosti in lahkotnosti v nastopu, ki je manjkala njegovim bratom in sestram. Za Claro bi prav tako kakor njegovi bratje in sestre ostal pač še dolgo časa bitje iz drugega sveta, če bi je nekega popoldneva — pol leta je že minilo od tedaj, ko je poizvedovala v tovarni po nekem otroku, ki se je ponovno onesvestil — Ne sprejel namestu delovodje Verbka, ki je bil na dopustu, mladi mož in ji pojasnil, kar je želela.- Že po prvih besedah, ki jih je spregovoril, je spoznala, da ji je bil ta mladi mož v delavski obleki bližji kakor pa lepo oblečeni, mladi gospodje, ki so po navadi zahajali v hišo njene matere. Imel je srce za vse prikrajšane in je trpel prav tako kakor ona zaradi težkih krivic, katere mu je bilo še podrejenemu le v zelo majhni meri dano popraviti. Brez nepotrebnih besed je za sedaj pomagal z denarjem ali pa z osebnim posredovanjem, kjer je le mogel; šele polagoma se je otresel svoje plahosti pred mlado, svetsko damo in z rastočim žarom je govoril o izboljšanju, o izpremembah socialnega življenja, do katerih mora neizogibno priti tudi v lagodni in s takim veseljem za vsemi naprednimi deželami capljajoči Holandiji. Obiski mlade deklice v 'Hei-kijevi pisarni so bili zmeraj bolj pogosti in daljši. Zmeraj jasneje je mladi mož slikal napeti poslušalki vse velike stvari, ki jih bo ustvaril, čim ga imenuje njegov oče za ravnatelja in se trdovratni stric Nicolaas odpravi v davno že zasluženi pokoj. Čeprav ne bo še mogel zgraditi koncertne dvorane za vse tovarniške uslužbence, kakršno je videl v Glasgowu, bo pod njegovim vodstvom vsaj plačana vsaka nadura; dalje bo omejil delo otrok več kakor za polovico, zlasti pa bo uredil igrišče pod milim nebom, kjer se bodo nedorasli delavci na-užili zraka, svobode ;in vsaj malo življenjske radosti! Da hoče ona nadzirati to igrišče, mu je segla v besedo mlada deklica, ki je poznala notranjo toploto in plemenitost malo izobraženega mladeniča po načinu, kako se je približal otrokom; otrokom da bo prebirala dobre knjige, vzbujala v njih ljubezen do cvetlic in rastlin in zlasti oživljala božjo besedo v mladih srcih. Prve čase sta se poslavljala hoteno tuje, toda vsakokrat, kadar se je Clara po takih pogovorih vračala domov, se ji je zdelo nebo višje, življenje obsežnejše in njeno srce; deliti žrtve in vdanost z nekom, ki -bi razumel njeno Zadnje čase se je Clara v takih zadevah skoraj redno obračala na Heina Coornvelta, najstarejšega sina strica Abrahama. Sama si ni hotela priznati vzroka, zakaj je zdaj vprašala po mojstru Verbeeku, čeprav je bil Hein gotovo na obhodu po tovarni. Poiskala je med gubami krila svoj žepek in privlekla iz njega zapisnik. Da, govoriti mora glede Korverovih otrok, ki so, kakor je izpovedala mati, že dvakrat pljuvali kri, o Janu Smeetu, ki je v soboto, ko je prišel domov, v svoji pijanosti na drobne kosce razbil vso posodo, o . . . Zaradi neprestanega trušča hrumečih vrvi ni ču-la, da so se odprla vrata. Nenadoma je začutila na rami neko roko, veliko, krepko roko. Prestrašena je kriknila, hkratu pa jo je prešinil topel val radosti in ji nasilno pognal kri v lica. "Dober dan, Claartje," je za-čula znan moški glas, "hočeš z menoj v mojo pisarno? Tu ni mogoče razumeti niti lastnih besed." ' V mali sobici, katero je v najstarejšem delu tovarne pri val.jarnici uredil zase, ni bilo skoraj drugega pohištva razen stare mize iz borovine in velike mize, kjer so ležale razne risbe in načrti. Od svojih delavcev se je v modri halji kakor vsi drugi razlikoval le po svoji krepki postavi in zdravi barvi obraza. Njegove poteze so bile ostre, na rokah so se poznali sledovi dela in v vsakem stavku, katerega .je spregovoril, je bilo čutiti prostaško leidensko ljudsko govorico, katero je prevzel po materi. Čeprav je bil tudi on eden izmed tistih treh otrok Sientje-je Potsove, katere je Abraham Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m cem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam c življenje preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega Anthony Kozorog "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena O fill in stane samo: LaUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O ki ga je Bog nanagloma poklical k sebi in je zaspal večno spanje dne 2^. ^ ar j a 1944 v najlepši moški dobi star 42 let. Doma je bil iz Radeč pri Zid'^ $ mostu. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida je bil P0'0' večnemu počitku dne 25. februarja 1944 na Calvary pokopališče. Rudy Germ, Mr. in Mrs. L. Gf^f Mr. in Mrs. M. Sedlak, Mr. in M1'^., Skerl, Mr. in Mrs. John Flaism^'j, Mrs. Helen Flaisman, Mr. in ^'"p Celesnik, Mrs. Emily Arko, M1'®' Jf. sek, Mr. John Pekol, Mr. in MJJ- jfl rina, Mr. in Mrs. A. Modic, M }fr, Mrs. J. Wisokay, Mrs. Ed Fabia«^ef, in Mrs. Koshel, Mrs. Louis M1 J| Mr. in Mrs. J. Brodnick, Jr" ^ Mollie Strnad, Mr. in Mrs. J- bjlr5. Messrs. August in Frank pryatel' ^ Anna Marincic, Miss Dorothy H J. Mr. in Mrs. Habich, Mr. in fr''{fj. Koshel, Mr. in Mrs. Fr. Matjasic, c; S. Moellering, Mr. in Mrs. M»l ^ Mrs. Svigel in Mrs. Macek, ^'g^s* tonia Pugel in Jean, Mrs. Th p Pauline, Mr. in Mrs. A. Osredka^J in Mrs. Schneller in sin, Mr- 1,1 J. Tutin, Mr. in Mrs. Fr. Zak^ Mrs. H. Butkovic, Mr. in Mrs-/ p Zupančič, Mr. in Mrs. L. Peterici, Fr. Sodnikar, Mr. in Mrs. B-. jp Mr. in Mrs. Chas. Levee, Mr. 111 p J. Ljubi, Mrs. Rose Cimperma«' in Mrs. J. Alich. ja|i» Iskrena hvala tudi Mrs- ^ Muchitz, Mr. Ed. Nyfenger in ^jlt J. Fortuna, ki so dali svoje avtofl na razpolago pri pogrebu. ^ Prisrčno se zahvaljujeva J vsem, ki so izrazili sočutje s p°s sožalnimi kartami. „ pfi' Nadalje naj sprejmejo srčno zahvalo člani društva S1®* št. 1 SDZ, ki so nosili krsto spremili do groba in položili ^ ; j^h11 mu počitku. Lepa hvala Mr- vof Tavčarju za ganljiv poslovila1 K na grobu pokojnega. Enako tu _ej> krena hvala uradnikom omeflJ.^ y društva za tako točno urejeno tro izplačilo posmrtnine. fej' Našo prisrčno zahvalo naj pp me pogrebni zavod Zakrajsek j-eral Home za vso prijazno P0^ ljivo naklonjenost in za lepo u pogreb. t(/ Če se je pa kakšno ime pom izpustilo, prosimo da nama oP $ ker se želiva vsem naj prisrčni hvaliti. Tem potom se želiva prisrčno zahvaliti Rev. Francis Baragi za opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno zahvalo želiva izreči vsem, ki so nama bili v pomoč in tolažbo ter nama na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Obenem se tudi iskreno zahvaljujeva vsem, ki so ga prišli pokropit in se poslovili od njega ob krsti, vsem, ki so culi in molili z nami in se udeležili svete maše in zadnjega sprevoda. V globoki hvaležnosti se želiva prav prisrčno lepo zahvaliti vsem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci cvetja in sicer: Mr. in Mrs. Ernest Nyfenger, Mr. in Mrs. Joseph Matjasic, Mr. Joseph Kapler družina, Mr. in Mrs. Joseph Piškur družina, Mr. in Mrs. Joseph C. Muchitz, Mr. in Mrs. Victor Svigel, Mr. in Mrs. Anthony Jurcic in družina, Mr. in Mrs. A. Smolic in hči, Mr. in Mrs. A. J. Fortuna družina, Mr. in Mrs. V. Zimsek in družina, Mr. in Mrs. A. Marn in hči, Mr. in Mrs. F., Urbanic, Mr. in Mrs. J. Sever in družina, Mr. in Mrs. J. Cernelich, Mr. in Mrs. J. Patterson, društvo Slovenec št. 1 SDZ, Slovenski mizarji: Mr. Anton Ljubi - Mr. Jack Subelj - Mr. Paul Petrovič - Mr. Anton Pakiz - Mr. Fr. Cesnik - Mr. Frank Virant - Mr. Andy Leksan in Mr. John Kocjančič. Naša prisrčna zahvala naj velja tudi vsem sledečim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega, namreč: Mr. in Mrs. Joseph Matjasic, Mr. in Mrs. Ed. Nyfenger, Mr. in Mrs. Valentin Penosa, Sr., Mr. in Mrs. Val Penosa, Jr., Mr. in Mrs. Michael Black well, Mr. in Mrs. Anthony Jiircic, Mrs. Frances Repar, Mr. in Mrs. Joseph Piškur, Mr. Joseph Kapler, Mr. in Mrs. J. C. Muchitz, Miss Mary Mozina, Mr. in Mrs. A. Kozlevčar, Mr. in Mrs. Ph. Brackshaw, Mr. in Mrs. F. Bucklad, Mr. in Mrs. A. Smolic, Mr. in Mrs. Fr. Zobec, Mr. in Mrs. S. Hace, Miss Esther Zobec, Miss Dorothy Truden, Mr. Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, težko nam je pri se je tako prenaglo končala Tvoja pot življenja, toda božja volja je d* je tako nepričakovano naglo že poklical k sebi in v globoki žalosti pr°sl naj ljubi Bog usliši naše prošnje in naj Ti bo usmiljen in dober plačnik ]jJ Ti podeli večni mir v prezgodnjem grobu. Lahka naj Ti bo ameriška z in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: STEPHANIE KOZOROG, soproga LILLIAN, hči v u,j/ Tukaj zapušča tudi žalujočo sestro Johanno Matjasic, v Californiji pa ža sestro Fanny Nyfenger. V st^ri domovini pa tri brate Johan, Slavk in France ter tri sestre Mihela, Lojzka in Jožefa Cleveland, Ohio, 22. marca 1944. i NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bog poklical k sebi in smo za vedno izgubili iz naše srede preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. ki je po dolgi bolezni spreviden s svetimi zakramenti v božjo voljo vdan izdihnil svojo blago dušo in za vedno v Bogu zaspal dne 21. februarja 1944. Doma je bil iz Nemške vasi, fara Bloke. Po opravljeni pogrebni sveti maši in cerkvenih pogrebnih obredih je bil položen k večnem počitku dne 24. februarja 1944 na Calvary pokopališče. želimo se tem potom najprvo prisrčno lepo zahvaliti Monsignor Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za podeljene svete zakramnete za opravljene molitve ob krsti pred pogrebom za spremstvo iz A. Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in za opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so se ga spomnili in ga obiskovali v njegovi bolezni ter vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo in nam kaj dobrega storili v teH najbolj težkih in žalostnih dnevih, enako se želimo tudi iskreno zahvaliti vsem, ki so culi in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Našo najprisrčnejšo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci ter vsi, ki ste darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, enako tudi vsi, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Nadalje želimo izreči našo prisrčno zahvalo članom društva Sv. Vida št. 25 K. S. K. J. in Carniola Tent št. 1288 T. M. za udeležbo pri sveti maši in zadnjem sprevodu, posebno pa članom, ki so nosili krsto ter ga spremili do groba in ga položili k večnem počitku. Našo prisrčno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi za vso postrežljivo naklonjenost in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, Bog Te je poklical k sebi in moral si nas zapustiti. Tolaži nas le misel, da si rešen trpljenja in odpočij se sedaj v zasluženem počitku. Ostal nam boš vedno v sladkem spominu in pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti podeli večni mir v hladni ameriški zemlji in nebeška luč naj Ti sveti. ( žalujoči ostali: AGNES MODIC. soproga; KAROLINA poročena Veljcovrh hči. V stari domovini zapušča tudi žalujoči sestri Marijo in Nežo in številno sorodnikov tukaj in v stari domovini. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 z j. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61at St. HE 2730. Cleveland, O., 22. marca, 1944