List 27. r r v • lecaj XLIX i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 2 prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr gld. 50 kr. in za četrt leta 80 ki na leto 40 kr. Nar prejema upravništvo v Blasnikovi tiskai Ogl Za prinašanje na dom v Ljublj po pošti se plača vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dop rate) vzprejemlje upravništvo. in se plača za vsako naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 10. julija 1891 Ljubljani dne 10. julija. Zborovanje poslanske zbornice bo baje dne 15. t. m. zaključeno. Ako bi hoteli zvedeti volilci od svojih domov prišedših poslancev, pripadajo li k večini ali manjšini državnega zbora, bi ti najbrže ne mogli še natančno odgovoriti, akoravno zborovanje že precej dolgo trafe in užalil levičarje, in glasilo nemško-liberalne stranke uža resno svari leviča vidnost pred Poljaki ter jim priporoča pre tem so v tem času rešili eno najvažnejših del državnega , kar smo tukaj navedli, izpolnili smo le svojo časnikarsko dolžnost, da seznanimo naše čitatelje z glasovi in z mnenjem nekaterih drugih listov o sedanjem položaji. Mi sami pa ne pripisujemo tem vestém y kak državnik srečo imel v i arlamentu gotovo jo ima mi zbora, odobrili so namreč državni proračun. Če je kedaj Posebne važnosti in posebno nečemo iz njih sklepati da bi se morebiti obrnilo v državnem zboru na nam ugodno stran. Znamenja zadnjih dni imajo ves drugačen obraz, nego da bi nas mogla potrditi v taki nadi. Posebno pa ob periferiji naše domovine je začela zadnji čas pihati jako mrzla sapa proti nam. Znano je vsem kake namehe ima nemški „Schulverein". nister8ki predsednik grof Taaffe. Uspehi tega ministra so res v tem pogledu velikanski. Koliko časa pa bode trajalo to Ker so se dosedaj edino Poljaki sami proglasili za vladno stranko, poslušajm jih kaj oni y pravijo, gotovega sicer ne bodemo zvedeli nič, ali zani mivo je vender vedeti kako neia to trdi «Czas si tolmačijo oni položaj. Da glasilo poljskega kluba. Ali to glasilo trdi ob enem, da se večina Poljakov strinja z grofa Pininskega govorom glede versko-nravske vzgoje, Ko je zborovalo to društvo pred par tedni v Celovci, bil je med a to so bili tudi najhujši vladni zastopnik. ske šole in odne avtonomije. Levičarjem je pa grofa Pininskega govor jako cevšeč, ne ujemajo se ž njim in ga zato hudo napadajo. , da so levičarji zato navidezno unimi, ki so je pozdravili nasprotniki naše narodnosti Trstu v cerkvi sv. Justa se je propovedovalo in pelo v slovenskem jeziku uže toliko časa — ali da se ustreže našim zagrizenim narodnim nasprotnikom Italijanom, vplivalo se je najbrže od zgoraj, seveda zaradi Isti „Czas pravi ljubega miru, na ordinarijat, da je zaukazal, da neha tako spravljivi, ker bi se po tem potu radi skobacali do vlade. Pravi zaveznik bi ne smel javno tako soditi o svojem tovariši. Ali Poljaki so storili še nekaj drugega, kar ne ugaja nemško-liberalni stranki. Poljski poslanec Popowski, odgovarjajoč dr. Vašatyju, ki je jako nepremišljeno govoril o naši zunanji politiki, rekel je tudi, da so Poljaki pripravljeni za svojo narodnost sicer žrtvovati vse, kar imajo, da pa slavicem za nje ni vreden niti pipe tobaka. Da ni tak izrek posebno laskov bil za ostale slovauske poslance, ni treba poudarjati posebe. Pa tudi večini poljskega kluba je presedalo tiko govorjenje. Zato je zahtevala od Popowskega, da nekako popravi svoj izrek ter izjavi, da je hotel reči panslavizem, a ne slavizem. Popowski pa se ni hotel udati, zato ga s oktobrom pri sv. Justu v Trstu slovenska pro-poved ter slovensko petje. Kavno take neljube vesti nam dohajajo iz Istre. Politični uradniki, ki so bili tam zadnja leta vsaj navidezno nepristranski, začeli so se uže nekam drugače vesti ter nas spominjajo dobe pred letom 1879. Ker pa taki gospodje po navadi svoje vedenje ravnajo le po namigljajih od zgoraj, sklepati smemo, da nas čakajo spet hudi časi ter da se nam ni dosti naj si da je pa baje poljski klub izbrisal iz liste kandidatov za nadejati od prihodnje državnozborske večine, bode uže taka ali onaka. Zaradi tega pa ni treba bi obupali, saj se borimo za pravične stvari. Žalostno pa le to, da niso dosedanji eksperimenti merodajnim krogom še oči odprli, da je vsak pritisk na posamezne narode v državi v veliko škodo državi sami. delegacije. Ta ukrep poljskega kluba je pa neizrečeno < ' ."-A - mm Državni zbor. V 33. seji poslanske zbornice pri nadaljevanji posvetovanja o državnem proračunu ministerstva za uk in bogočastje je govoril prvi dr. Lueger. Govoril pa je o nižeav8trijskem obrtnem muzeji, za katerega je vlada dovolila 40.000 gld. podpore, ki pa naj bi se zvišala vsled prošnje dotičnega društva na 50.000 gld. Govornik misli, da bi skoraj boljše bilo, da se muzej podržavi. Omenjal je tudi podržavljenja Dunajskih mestnih srednjih šol ter hotel vedeti od vlade, kako bode postopala z dosedanjimi na njih nastavljenimi profesorji. Priporočal je, naj se uredi kongrua, ter zahteval od vlade, da patroni cerkev se ne bi smeli samo le posluževati njim pristojnih pravic, ampak oni morajo tudi izpolnjevati svoje dolžnosti glede poprave cerkva in zvonikov, ter navede neki slučaj, kateri dokazuje, da se ne godi tako. Govornik bi hotel, da bi bile počitnice na ljudskih šolah spet razdeljene v počitnice ob žetvi in pa v počitnice ob trgatvi. Poslednje naj bi bile posebno tam, koder se peča prebivalstvo z vinarstvom. Novodobna šola ima po govornikovem mnenji ies marsikaj dobrega, ali tudi slabega jej ne manka. Danes smo prišli uže tako daleč, pravi govornik, da zasmehujejo po naših šolah židovski učenci vero in obrede krščanskih učencev. Katoliška cerkev, ki je za šolstvo storila toliko, posebno pa za gimnazije, vzgojila si je pravo kačo. — Poslanec Haase poudarja, da država ne sme varčevati pri šolah, mladino treba izobraževati, kajti kdor bi kratil izobraženje sedanjemu človeškemu rodu, kratil bi mu sredstva, s katerimi edino je mogoče dospeti do blagostanja. Govorniku ni prav, da so prenapolnjene srednje šole; kjer je preveč učencev, tam ni mogoča uspešna vzgoja. Dalje bi se ne smela pri klasičnih jezikih mladina preveč mučiti s slovnico. Omenja tudi žalostnega položaja, v katerem se nahajajo suplenti, ki morajo večkrat dolgo let čakati, predno dobodo svojim študijam primerno odškodnino. Toži tudi, da ima Avstrija premalo zavodov za zapuščene otroke, ter priporoča vladi, da skoraj kaj stori v tem pogledu. Slednjič zagovarja še sebe in levico ter se jezi, da jim noben ne veruje, da so verni ljudje. Minister Gautsch je odgovarjal raznim govornikom. Nasproti trditvam poslanca Graških kmečkih občin, da se namreč odpravlja šolska molitev, ugovarjal je minister, da ni res to, kar pravi poslanec. Minister poudarja, da on ne smatra šolske molitve le za versko vajo, marveč da je šolska molitev pravo pravcato vzgojno sredstvo. Ako je ministerstvo v kakem redkem slučaji v tem oziru kaj ukrenilo, storilo je to le tedaj, kadar je r- , ^jrjgBBHiMBlilBBBBEjjiffiff ï **' - .. ArLBSMS^BSMI^B^BIH^MI^BrMBPiBB StfyK 1 k v ' j*. \ * »-j /(p 'H {h^^RI bJJT bil žaljen z molitvijo verski čut manjšin, ki so pripadale k različnim veram. Govoreč o gališkem šolstvu, izrekel se je o njem pohvalno. Obljubil je, da se bode uvedel na galiških realkah francoski jezik kot obligaten predmet, dalje, da se bode tudi na gimnazijah sploh, kakor dozdaj na realkah, proglasila telovadba tudi za obligaten predmet. Glede podržavljenja Dunajskih mestnih gimnazij oporeka minister dr. Luegerjevi trditvi, kakor da bi država stavila prevelike zahteve do Dunajskega mesta. Glede profesorjev je pa rekel, da jih bode država vzprejela v državno službo, ako so sposobni. Glede žaljenja krščanskih učencev od strani židovskih pravi minister, da je slednje, ako se je v resnici dogodilo kje kaj takega, kaznovati prav ostro, kar pa naj se vslej zgodi tudi v nasprotnem slučaji. Kar se pa tiče deljenja počitnic, zavrnil je minister dr. Luegerja na postavne določbe v tem oziru, po katerih imajo o njih sklepati glede ljudskih šol okrajni šolski sveti dogovorno s krajnimi šolskimi sveti. Govoreč o zboljšanji položaja supleutov, odgovarja minister poslancu Haasu, da se bo učna uprava trudila tudi nadalje marsikaj zboljšati v tem pogledu. Najprej bode pri gimnazijah s paralelnimi razredi povišal število učiteljskih mest. Radikalno se bode dalo to vprašanje rešiti s tem, da se bodo popolnoma odpravili suplenti ter ustanovilo toliko učiteljskih mest, kolikor jih bodo zahtevale učne potrebščine. V seji dne 1. julija se je vzprejela resolucija, po kateri se priporoča vladi , da zboljša gmotno stanje šolskih nadzornikov posebno po prostranih šolskih okrajih. Poslanec Salvadoři se pritožuje o slabih plačah, ki jih imajo eksponovani duhovci pomočniki na južnem Tirolskem, ter stavi v tem oziru resolucijo, ki je bila vzprejeta. Poslanec Baumgartner se pritožuje o preob-davčenji duhovnih ustanov vsled zakona z dne 7. maja 1874. Govornik predlaga naslednjo resulucijo : Zakon z dne 7. maja 1874. 1. glede prispevkov iz verskega zaloga naj se na podlogi dogovorov z episkopati korenito premeni. Poslanec Mandyczewski zahteva, da se zgradi rezidenčno poslopje grško-katoliškemu škofu v Przemyšlu, dalje da se zboljšajo plače stolnih kapitularjev v vseh grško-katoliških škofijah, ter stavi v tem oziru resolucijo. Ta in obe prejšnji resoluciji se podpro. Na dnevni red pride naslov: Visoke šole. Dr. Blažek toži o nedostatku na češkem vseučilišči in na češki politehniki ter zahteva, da se odpravijo pristojbine za kolegije, ob enem pa da se zboljša plača profesorjem na vseučilišči ter da se uvrste v 6. dietni razred. Profesor Wildauer priporoča vladi, da bi dovolila veči donesek za vseučiiško knjižnico v Inomostu. Poslanec Schlesinger zahteva, da ustanovi vlada pri Dunajski vseučiliški knjižnici pet novih uradniških mest, ker so dosedanji uradniki preobloženi z delom. V seji 2. julija je predložila vlada zbornici načrt novega kazenskega zakona, ki se je izročil posebnemu odseku, se8toječemu iz 18 članov. Na dnevnem redu je posvetovanje o proračunu, in sicer o naslovu „obrtne in strokovne šole". Poslanec Adamek zahteva med drugim od vlade, da ustanovi za Moravsko in Šlezijo posebno državno obrtno šolo. Pritožuje se, da se sedanji naučni minister pri ustanovitvi obrtnih šol premalo ozira na opravičene jezikovne zahteve češkega prebivalstva. Mi nister Gautsch je dgovoril, da nima pri usta- jake zapreke. Govornik priporoča, da se pomnoži po m novitvi obrtnih šel nič opraviti narodnostno vprašanje, ljudskih šolah pouk v verstvu, materinskem jeziku Pri tej priliki je izjavil minister, da se bode uže s pri- pa v zgodovini, kajti ti trije predmeti so najbolj v stanu hodnjim šolskim letom odprla v Nabrežini strokovna omikati človeka. Za Robičem je govoril poslanec Sokol šola za kamenoseke ter da bode vlada skrbela, da se ter poudarjal važnost ljudske šole, ki pa more dosezati ustanovi sčasoma tudi za Trst in njegovo okolico enaka svoj vzvišeni namen, namreč vzgojo ljudstva, le na na- Minister je rekel, da odgovarja s tem poslancn rodni podlogi. On želi šola. Sukljetu. Ali poslanec Šuklje je v svojem govoru o pri- zastopi več vpli > in da pravi imele občine in okrajni da bi ne smel en učitelj liki splošnega posvetovanja o državnem proračunu po- poučevati nad 60 otrok. Za njim so govorili še nekateri lagal na srce gospodu naučnemn ministru še druge govorniki. Naposled se je vzprejel ves proračun za na želje in zahteve glede šolstva po slovenskih deželah, učno ministerstvo ter nekatere med njim tudi Zakaj nam ni gospod minister nič povedal, kaj on misli ona, katero je stavil naš poslanec Kušar glede Kranjske o Kranjski gimnaziji, zakaj nam ni povedal, kako bode gimnazije. odstranil nedostatke glede šolstva na Koroškem? Saj je seji dne 3. julija se je posvetovala zbornica o poslanec Šuklje govoril tudi o teh rečeh. Ali misli gosp. proračunu finančnega ministerstva. Govorilo in pripo minister popolnoma prezirati vse to? ročalo se je mnogo, uslišano in izvršeno bo pa to, Ako nas ne varajo znamenja, posebno pa prijazni kar bosta hotela vlada in pa finančni minister pozdrav vladnega zastopnika ob zadnjem zborovanji Poslanec Garnhaft toži, da je zemljiški davek pre nemškega „Schulvereina" v Celovci, čaka nas še mnogo visok, da so mali obrtniki, posebno pa na deželi, kjer borbe, še mnogo prošenj in pritožeb, predno nam bode imajo malo ali nič zaslužka, preobdavčeoi, pa tudi ek- vlada dala to, kar nam gre. ekucijski stroški, posebno za opom » so previsoki Poslanec vitez Brenner priporoča preuredbo živino- Zemljiški davek ter pridobnino malih obrtnikov na deželi zdravniških šol, ki so pisebnega pomena za kmetijstvo bo treba znižati Ka pa tukaj zniža, naj se pa zviša in njim združeno živinorejo, če se pomisli, da se ceni drugje, saj imajo bogatini še marsikaj, od česar ne pla vrednost gcveje živine v Avstriji na 700 milijonov. Po čujejo še davka sedanjih živinozdravniških šolah ni niti klinike za go- Tudi t dr. Weigl pravi, da ne more iti tako vejo živino. Mladi živinozdravniki znajo zdraviti konje dalj ter da treba naše davke preurediti ter rtzmerna in pse, kar je sicer dobro > a bilo vender želeti, da po dohodkih razdeliti. Poslanec Kramář hoče pa uredba bi posebno znali zdraviti govejo živino. Poslanec Peschka je tožil, da premalo stori vlada za kmetijski pouk. Obrtnih šol je 147, kmetijskih pa 27. To razmerje kaže jasno, da vlada še vedno za kme- tijstvo ne stori tega ? kar morala storiti glede na to da je Avstrija poljedelska država. valute, ki naj bodě zlata. Pravi da bode uredba valute res stala državo mnogo žrtev, ker bode treba za njo prva leta vsaj po 12 milijonov na leto potrošiti, ali tudi dobički, ki jih bode donašala urejena valuta državi in državljanom, bodo taki, da je lahko toliko žrtvovati. Uže v mirnem času imamo toliko sitnosti zaradi našega de- Na vrsto pride naslov „ljudske šole 4( Poslanec narja 9 seveda pri trgovini z inozemstvom kaj pa ko bi Robič je omenjal nedostatkov glede slovenskega jezika na ženski priptavnici v Gorici. Tožil je o pomankanji učiteljev na Spodnjem Štajarskem ter rekel, nastala kaka vojska o tem nas uči uže izkušnj Poslanec dr. Gessman pravi, daje pridobnina slabo da se razrejena Patent iz leta 1812 še danes v velj najlaže odpravilo to pomankanje z ustanovami, ki bi pa Po tem patentu je določena najviša pridobnina s 1500 gld ne smele vezati učiteljev, da bi morali službovati v od- Leta 1812. pa so imele največe tovarne k večemu okolo ločenih jim okrajih. Zagovarjal je slovensko učiteljstvo spodnje-štajersko, 200 delavcev. Ce se pa pomisli, da imamo danes tovarne da pa plačujejo vedno katero vzgaja mladino s posebnim naudušenjem v pa trijotičnem duhu. Poudarjal je, da je patrijotizem sploh posebna, slovenskemu ljudstvu prirojena lastnost. po katerih dela na tisoče delavcev, davek, katerega določuje patent iz pač umevno, da je treba prenaredeb v tem pogledu leta 1812 potem jo Ome- Tudi posla Wrabetz priporoča reformo direktnih njajoč delovanja nemškega Schulvereina, je rekel, da nima sicer nič proti temu, ako napravlja to društvo nemške šole po Spodnjem Štaja?skem davkov, povišanje plač nižim uradnikom, pa znižanj pridobnine v nižih edih zato, da ohrani nemškim otrokom nemško narodnost. Sicer pa ni Slovencem ni Med dr. Gessmannovim govorom se je spri poslanec Wrabetz s poslancem Schneiderjem ter je tako razsajal kdar do tega nemško deco odtujevali njeni narod in pil sploh se tako vedel v zbornici, da je bilo grdo osti, pač pa sili ravno mški Schulverein slovenske slišati. Zato je prosil dr. Gessmann, ki mislil » da je otroke v svoje šole, in proti takemu početju protestuje njega razžalil Wrabetz, predsednika da ukrene vse po govornik. Govornik misli, da je uže skrajni čas, da bi Nemci privoščili Slovencem, mirno delati za svojo narodnost , ter jim nehali staviti v tem pogledu vsako- je to storil trebno. da se v smislu § 58. držaynozborničnega opra vilnega reda izbere poseben grajalen odsek. Dr. Gessmana ker predsednik poklical Wrabetza redu * Temu predlogu se je pridružil tudi poslanec Schneider, Po končani tajni seji dne 4. t. m., ko ie bila rešena ker je Wrabetz tudi njega razžalil. Podpredsednik Chlu- âfera Wrabetz-Schneiderjeva, nadaljevala je zbornica v metzki, ki predseduje od 24. junija zbornici, ker je šel Íavni 8eJi razpravo o proračunu finančnega ministerstva. dr. Smolka na dopust, in o katerem niso vsi prepričani, Poslanec Brzorad tožil da bil nepristranski, izgovarjal se je s tem, da je bilo posebno pa pristojbinski Ko da so davčni zakoni nejasni, se je sestavljal pristojbinski po zbornici preveč krika in vika ter da ni vsega ra- zakon, pravi Brzorad, prinesel je poročevalec v pregled zumel, kar je rekel eden ali drugi poslanec. Vprašal je 8V0J uačrt ministru, ki je rekel: Načrt je dober, ali poslanca, ali prepustita njemu, da se bo prepričal iz vsakdo ga umel, in nihče bi ne plačal več kaz Poročevalec sestavi drug načrt, pride drugič ministru stenografičoega zapisnika, kaj se je vse reklo, ter da se bode ravnal po njem, ali pa ostaneta pri zahtevi, da se mu pravi: Reč je zdaj nekoliko boljša, ali odvetnik voli poseben odsek. Poslanca sta ostala pri prvi zahtevi, bi vender še uuiel postavo. Sestavi še tretji načrt ter Poslanec Plener je opomnil, da je treba uže naprej do- predloži ministru ločiti, s kakimi žaljivimi opomnjami se bode baviti od- ki mu reče : Zdaj je dobro ker tega sam ne zumem seku. Poslanec dr. Gessma je izjavil, da mu Wrabetz med govorom rekel po Dne 6. julija je vzprejela zbornica poglavja finan da j v zbornici sumen človek ^ne uprave: splošno blagajnično upravo, dikasterijalna dejal zunaj zbornice, poslanec Schneider da ga pa poslopja, denarstvo in pa odsekovo resolucijo, v kateri imenoval poslanec Wrabetz ponarejalca 8e zahteva, da se uvede progresivni davek in več drugih stampilj ter mu očital bi krivo da hotel na- ivo pričali. Poslanec Wrabetz pravi, da so besede, katere je dr. Gessmann navedel, Schneiderj menjene. Sicer so bili še drugi poslanci vpleteni v to komedijo. Mi soboto apeljati druge, da reform v finančnem področji. bile - t konstatujemo, da je odsek drugi dan v m. Politični pregled. Domače dežele. o tej reči zbornici poročal, da se je zbornica posvetovala o njej v taj • • seji ter da Avstro-Ogrska in Nemčija sta sklenili pogodb t ie dobil sejo ila aposled poslanec Wrabetz vsled katere ukor kar se pa pred taksa odpade pri brzojavnem prometu temeljna mislilo, da se bo zgodilo, kajti levica se glasovati za ukor šele potem ko e od-prebral plačalo se bode pa od vsake besede po Šlezija n Opavský Týdeník u piše da kr. so se Chlumetzky neki dopis pravosodnega ministra, v katerem pravi minister, da ni našel državni pravdnik povoda, kazensko postopati proti poslancu Schneiderj u zaradi očitanj, ki jih je poslanec Wrabetz v zbornici ponovil a so bile natisnene uže mesesa avgusta 1890. ? brošu Poslanec Schneider je namreč neki najodločnejši Mladočehi z glasovanjem za državni proračun ter z izjavo proti dr. Vašatyju, ki je v specijalni debati govoril proti trojni zvezi, postavili na dr. Heroldovo stališče ter tako nastopili politiko oportunizma. Zaradi tega jih pa neče karati, ampak samo konstatuje, da so Mladočehi tudi v važnih ter načelnih rečeh popustili nekoliko do- vodja antisemitške stranke na Dunaji. Nemško-liberalna stranka ga ima za svojega grobokopa, zato rada iznebila ter mu nastavlja vsakojakih pasti brošura proti sedanjega programa. Vpraša se pa, bode li ta preobrat mišljenja mladočeških poslancev imel koristne posledice, 8e ga in se je li omogočilo ž njim približanje Poljakom ter njemu spisana v avgustu 1890 Uže v ka- teri se mu očitajo razna nepoštena dejanja, kakor na primer to, da je hotel spraviti ob kredit neko židovsko tovarno v Modlingu s tem, da je nagovarjal inozemske trgovce, naj javno izjavljali, da so bili ogoljufani, da niso izdelki za nič itd., imela je namen uničiti ga Državno pravdništvo je začelo stvar preiskavati. moralno a ni našlo nič kaj takega proti Schneiderju. » kar je upravičilo postopati preprečila osnova Čehom sovražne večine. Poljaki so vladna stranka , oni so se jasno izjavili za vladni program ter da bodo podpirali vlado. Vlada pa je proglasila tudi levico za svojo stranko. Ako pa ni mogoče, da postanejo tudi Mladočehi vladna stranka, potem ni tudi mogoče, da bi postali zavezniki Poljakov ter bili del večine. List pravi nadalje, da mu sicer ni znan vtis, ki ga je napravil dr. Heroldov govor na Poljake in ostalo desnico. Znano je pa listu, da ne morejo biti Mladočehi del vladne stranke ter zavezniki Poljakov zaradi sprave. Nemško-liberalna stranka je mislila, da bo dobila Zmagovalci v proračunski debati so Poljaki, po katerih vsaj v zbornici kako zadoščenj proti prijatelj njen Wrabetz je začel prvi čivkati Sçhneiderj in Ali pogo prijateljstvo so se kar sline cedile nekaterim strankam, zmagovalec je pa tudi grof Taaffe, kateremu se ponu- reli so levičarji korenito. „N. Fr. Pr.a se pa strašno jezi jajo vse stranke. Nikdar se ni še tako enodušno gla pravosodnega ministra, ki je poslal, ne da bi ga bil kdo sovalo za proračun kakor letos. Grof Taaffe lahko trdi » po njem vprašal tako n N. Fr. Pr " dopis Res lepi ljudje so to zgoraj omenjeni da je ukrotil pri proračunski debati nekdanje svoje Od take stranke nam protivnike brez nikakih žrtev. je pričakovati vsega, ako pride na krmilo, ali bojimo se je vender ne, kajti na naši strani je pravica, in ta mora zmagati prej ali slej. Vnanje države. Italija. — Poroča se nekim listom iz Rima, ia baje iz resničnega vira, da se je pri sklepanji trojne » 2 I 5 FW* W m à * a ft % k fc Vt zveze govorilo tudi o izboru prihodnjega papeža. Italija Ako bi se res zgodilo kaj takega, kar pa ni verjetno je namreč poudarjala > da » se moral izbrati pomirljiv potem papež, ki ne preveč simpatizoval s Fraucozi, izrekla celo trojna zveza težko vzdržala evropski mir. Francoska se je pa ob enem, da bode spoštovala obstoječe zakone francoska Kaže se, kakor da se hotela v tem pogledu. Vsled te izjave italijanske vlade sta republika tesneje okleniti katoliške cerkve izrekli da papežev sedež, in sicer bodeta dovolUi, kadar se izprazni toliko časa ne, dokler bo trajala Škof Fava v Grenobl pozivlje s posebnim katolike proglasom naj strojili posebno katoliško stranko ki bi trojna da se konklave zbral na njiju zemljišči ne oziraje se na posamezne monarhične pretendente » ter da ne bodeta pripoznali papeža, ki bi bil izbran na francoskih tleh ali pa na Malti. Ravno tako bi bil ita- sporazumela se z republiko in podpirala smotre kato liške cerkve tem proglasu se bere Î7 Da nas ne lijanski kralj upravičen zabraniti papežu, ki ne bi bil sumničili » da snujemo kako zaroto proti republiki izvoljen v Italiji, vhod v Vatikan T tem sinčaj ter dokler se ne bi zbral v Rimu postavni konklave, bil bi Vatikan pod varstvom italijanske vlade ter pod nadzorstvom zastopnikov vseh katoliških držav. Ako izpraznil papežev sedež med vojsko tedaj se 86 ršil izbor papeža v Vatikanu, ali bi se pa preložil, dokler ne bi bil sklenen mir. Govori se da bi niti Angleška ne javljamo odkrito in slovesno, da priznavamo državno obliko, v kateri žni danes Francoska in ki se imenuje republika. Mi hočemo vlado, katera se bode s svojimi zakoni in s svojim delovanjem pokorila naukom katoliške vere, a čuvati se hočemo prostozidarskih zmot, ka-tere izvirajo iz naturalizma, pa so na Francoskem prav malo razširjene". Oba najvplivnejša katoliška lista na Francoskem dovolila, da bi izbirali papeže na Malti » Univers m n Monde u sta objavila ta proglas brez komentara. Tako hočejo torej francoski ka- Angleška. — Nemški cesar s cesarico je prišel toliki, izrekajoč se za republiko, pripraviti jo na pot kr-t. m. v Vindsor. Velikanski in sijajni vzprejem ščanskih naukov ter tako dvojno koristiti svoji domovini. dne nemškega cesarja na Angleškem daje povod raznim časnikarskim političnim kombinacijam. Še nikdar prej ni vzprejel s tako javnimi dokazi simpatij noben Rumunija. Rumunski prestolni naslednik Fer- 86 dinand se je hotel zaročiti z dvorno damo kraljice s vladar tujih držav. Časopisi vseh strani pripisujejo posebno važen političen pomen temu potovanju. Nemci in Angleži kar plavajo danes v valovih vzajemne ljubezni. Angleška, pravijo Londonski časopisi, ni sicer pristopila Heleno Vacarescu » potomke nekdaj jako imenitne bo jarske družine v Rumuniji. Za to zaročbo je bila posebno vneta kraljica sama. Ali proti tej zaročbi so se oglasile formalno troj zvezi, ali to ne brani da bi se ne odločno 80 vse politične stranke ter jo tudi zaprečile. se namreč izrekle da bil ujemala popolnoma ž nje namerami. In kdo ne bi verjel Angležem ? Angleški so Rusi trn v peti v Aziji, ter sej niti na evropskem vzhodu ne ujemajo njeni interesi z rus- tak zakon jako je nevaren notranjemu miru Rumunské. Rumunska namreč nalašč zato poklicala tujo dinastijo na rumunski prestol, da se s tem zapreči prepir med posameznimi bojar8kimi družinami. Ker se pa s tem zakonom od kimi, Angleški 80 na potu Francozi v Afriki, pa tudi likovala ena teh bojarskih družin, bile gotovo žaljene francoski vpliv v sredozemskem morji jej ne ugaja. An gleško stališče proti Rusiji glede evropskega vzhoda zastopa v trojai zvezi Avstro-Ogrs&a, angleško stališče proti Francoski glede sredozemskega morja pa Italija. Taka zveza torej, ki brani nehote na vse strani angleške koristi, ne da bi Angleško kaj stalo, vredna je vsakakor največega priznanja in opravičuje povsem izvenredno druge družine, in nastal bi vsled tega med njimi prepir, ki bi imel jako nevarne posledice za državo in njen obstanek. Čeravno da, morala se je vender kraljeva dru sijajni vzprejem, katerega je Angleška priredila nemu zastopniku trojne zveze. glav žina udati javnemu mnenju. Da bi princ Ferdinand nekoliko pozabil te neprijetne stvari, poslal ga je oče kralj v tujino, ter je uže odpotoval v Sigmaringen, Heleno Vacarescu je pa odpeljal njen oče, ki je zdaj rumunski poslanik v Rimu, s seboj v Rim. Srbija. Kralj srbski pride, kakor je določeno 5 dne 27. t. m. v Odeso in se snide ondu, kakor se go vori, s kraljico Natalijo. Peterburg pride dne 2. av- Narodno-gospodarstvo. gusta ga na kolodvoru vzprejmeta car in dvor. Pri tej priliki nameravajo v Peterburgu prirediti mnogobrojnih slavnosti. Vračajoč se iz Rusije, prišel bo kralj Trgovska in obrtniška zbornica. X. Zbornični tajnik poroča o vlogi občinskega zastopa tudi na Dunaj, in se baje uže vrše dogovori glede nje- v Kropi, da bi zbornica priporočala njegovo prošnjo do visoke * c. kr. deželne vlade, naj bi se dovolila podpora za uvedbo govega vzprejema. Bolgarija. — Govori se, da hočejo Bolgari takoj črevljarstva v Kropi. Poročevalec je najprvo izpregovoril po dovršenem oboroženji z najnovejšimi puškami ter o žrebljarstvu v Kropi in o razmerah v tem nekdaj Kruppovimi topovi proglasiti neodvisnost Bolgarije. cvetočem obrtnem kraji, poudarjal potem, da se je zbor diplomatičnih krojih je baje uže vse pripravljeno na to. nica uže večkrat potezala za ustanovitev kakega nove m * ga obrta v Kropi ter da bi bila skoraj uže tamkaj na- način le poletenske mesece in ne zelo veliko. Ako bi za stala strokovna šola, ki bi bila vsakakor zadoščala svo- točenje sodavode in limonade Kot prodajanje okrepčav jemu namenu in začela izdelovanje novih izdelkov, po smislu 86 črka / zakona z dne 15. marcija 188S. naposled pa naglašal, da se je tudi enketa pri c deželni vladi razgovarjala o obrtnih razmerah. Po kr. teh leta, drž. zak. št. 39, bilo treba dovoljenja, bilo bi taka rekoč prepovedano točenje, ker bi pač nobenemu ne* besedah je omenil, da bi bilo po mnenji odsekjvem črev- prišlo na misel prositi dovoljenja, ko glede na dolo ljar8tvo, katero nasvetuje občinski zastop uvesti, koristno čilo 19. ravno navedenega zakona mogel imeti največ Kropencem in da je zatorej podpirati prošnjo. Poročeva- dve prodajališči, iztržil pa komaj toliko > da bila lec zategadelj stavi predloga: v imenu odsekovem naslednja dosti za davke, opravo in režijo. Vrhu tega bi bilo to čenje zelo otežkočeno, ker po 19. mora praviloma Zbornica naj se blagovoli zaradi izdelovanja tist, ki ima dovoljenje, sam osebno točiti in ker treba > črevljev v Kropi obrniti do strokovnjakov, da izreko da dovoli obrtno oblastvo le iz važnih razlogov, da sme svoje mnenje. 2.) Prošnjo občinskega zastopa v Kropi je pri vis. c. kr. deželni vladi in pri visokem deželnem Predloga sta bila odboru soglasno točiti kak namestnik ali zakupnik. Z ozirom na te okol nosti se odsek ne more izreči za to, da bi bilo za točenje sodavode in limonade treba dovoljenja po smislu kranjskem podpirati, vzprejeta. 5 ,, A . í V ^ í v • ^ - t * ' \ ^ XI. Gospod zbornični svetnik Skaberne poroča, da je visoko c. Kr. trgovinsko ministerstvo poslalo zbornici naslednji dopis : Ker ge je uže večkrat primerilo, da so izdelovalci sodavode naznanili obrtnemu oblastvu, da bodo na raznih mestih v svojem kraji sodavodo in tudi limonado točili ali sami ali pa v njih imenu tamošnji prodajalci, nastalo 16. črka / zakona z dne 15. marcija 1883,, drž zak. št. 39, in zatorej predlaga: Častita zbornica blago voli v gori omenjenem smislu predložiti svojo izjavo. Predlog je bil vzprejet. v Živinorejcem po Kranjskem. Živinoreja je na Kranjskem v zadnjih dvajsetih letife je vprašanje, je ta obrt svoboden, ali treba zanj kot prav lepo napredovala, in to največ s pomočjo bikov* katere je kranjska c. kr. kmetijska družba spravila v prodajo okrepčav po smislu § 16., črka / zakona z dne deželo. Pa tudi živinorejci sami so pričeli spoznavati 15. marcija 1883. 1., drž. zak. št. 39, prej dobiti dovoljenje da daje dobra in lepa živina večih dohodkov, zato so Predno se o tem cdlcči, dobro bilo zvedeti začeli skrbneje vzrejati svojo goved. Napredovali bi pa mnenje častite zbornice o tej reči ter razmere, ki so bili še dokaj hitreje, ako bi bili naši gospodarji hoteli glede tega obrta v tamošnjem zborničnem okraji. izprevideti, da je treba dobrih in dovolj bikov. Da tega razpisom z dne junija 1885. št. 18.361 je niso hoteli izprevideti, to je bila dosedaj največa ovira visoko c • kr. trgovinsko ministerstvo dogovorno z vi hitrejšemu napredku naše živinoreje. Vsak bik jim je sokim ministerstvom za notranje reči naznanilo politič- bil dober, in na to ni nihče gledal, da bi bik ne imel nim deželnim oblastvom, da sodavoda, ki se izdeluj naravne studenčnice in impregnuje s pritiskom atmosfer z ogljikovo kislino, od do ni ztopi preveč krav na leto. Nasledki tega ravnanja so bili slaba teleta, od katerih se niso dala vzrediti kaj prida goveda, niti umetelno naprav- a kmetovalec je trpel še po drugi strani izgubo, Kajti bik je navadno obrejit rudninskih soli niti umetelna rudninska slaboten, a vrhu tega še utrujen voda narejena po nih zdravilnih studenčnicah, in komaj polovico krav, druge so pa po celo leto ostale da izdelovanje sodavode ne spada k obrtu izdelovanja jalove. Vsled novega zakona z dne 11. avgusta umetelnih rudninskih vod, kateri je označen v 1890. zakona z dne 15. marcija 1883. drž. zak. št. 39 15. Iz tega konec o povzdigi reje goveje živine bode sedaj tudi in za trdno smo prepričani, da se bode odslej naša tega je sklepati, da sodavoda ne spada k tistim ume- vinoreja hitreje boljšala. Glavni naredbi novega zakona . po komisiji telno narejenim rudninskim vodam, za katerih izdelo- sta, da mora biti vsak bik licencevan, t. vanje in prodajo je po ravno navedenih zakonskih do potrjen, da občina za 1 ločbah dobiti dovoljenje. V Ljubljani prodajajo sodovodo, limonado in sodavodo z malinovcem, ne glede na go- licencevanega bika. Da bode torej dovolj bikov v ob je dober za pleme, in aa mora imeti vsaka kih 100 krav in plemenih junic po enega Sini. ta stilne in kavarne, ki jo točijo, poletenske mesece po bodi skrb županov, oziroma občinskih odborov, in ravno cestah in ulicah na kozarce, in sicer vozijo to okrep zaradi tega opozarjamo kranjske živinorejce, da si o čavo prodajalci samotež na posebnih dvokolnih vozeh pravem času priskrbe zadosti dobrih bikov. Zakon bi se okoli po mestu. Sodavodo in limonado prodaja poletni imel uže letos zvrševati, a kranjska kmetijska družba je čas tudi ena točilnica na nekem izprehajališči. Da bi prosila c. kr. deželne vlade, da preloži pričetek zvrševanja izdelovalci sodavode v Ljubljani ali v katerem drugem kraji na Kranjskem točili na raznih mestih edino 80 na 1. 1892. Visoka vlada je prošnji kmetijske družbe ugo dila, in tako se prične zakon šele prihodnje leto zvrševati davodo ali limonado, tega zbornica ni mogla ovedeti. Do konca meseca januvarija vsakega leta mora županstvo Sodavoda in limonada se torej prodajata na povedani naznaniti okrajnemu glavarstvu, koliko je v občini # in plemenih junic in koliko je plemenih bikov. Od 15. ličane, poslanska zbornica glasovala je za zakon. Ali aprila do 15. maja vsakega leta se bodo biki licencevali. za okolico vedno vneti Nabergoj ni se dal ugnati po- Da torej ne pridejo županstva prihodnje leto v zadrego, polnoma v kozji rog, marveč začel je trkati pri vladi » skrbe naj, da se živinorejci po občinah uže sedaj do- ko ni nič opravil v zbornici. In res vladna vrata so se govore, koliko bikov bode potreba, kako se bodo dobili mu tudi odprla, če tudi ne na stežaj. Kakor se poroča z Dunaja, odredilo je namreč finančno ministerstvo : da potrebni biki in kedo bo imel bika v oskrbi. Aka se županstvo uže sedaj ne prično za to brigati, imela bodo se bode v okolici plačevalo od hektolitra 4 gld. manj čez dobrega pol leta zelo veliko sitnosti, in tega jih užitnine nego v mestu, in 2. da se bode v okolici užit- obvarovati in na to jih opozoriti, je namen pričujočemu nina šele tedaj plačala, kadar se bode prodalo vino, a •članku. Naposled naj še omenimo, da je napačno tisto ne kadar se spravi v klet, kakor se je glasilo postavno mnenje, vsled katerega nekateri trdijo, da bodo ličen določilo. cevani samo biki, katere oddaja deželni odbor ali kme- Da se te olajšave za okoličane velikega pomena i tijska družba. To ni res, licencevan bode vsak dober in umeje se samo ob sebi. Sicer pa bodo okoličani plačali za tisti kraj primeren bik, čs je tudi doma vzrejen > pač užitno le od tistega vina, katero bodo prodali v obsežji se pa bode strogo gledalo na to, da se bodo licencevali užitninske črte. Ako prodali vino izven užitninske na Gorenjskem samo cikasti biki, drugod pa 81VI. črte, potem bi pa ne plačali užitnine. Dopisi. Razne reči. Dobrova julija. Slavnost sv. Alojzija obhajali Presvetli cesar je potrdil Petra Grassellija smo dne 18., 19. in 20. junija. V dan 21. p. m. prejelo je 49 šolskih otrok prvo sveto obhajilo. Potem so se jim razdelile spominske podobice na prvo sveto ob- 8V. Alojzija dan pričela se je po litanijah v za Ljubljanskega župana. c. in kr. Visokost gospod nadvojvoda Albreht je podaril odboru za spominek pri Custozzi padlim hajilo. župnijskem dvoru otroška veselica, pri kateri so otroci deklamovali in peli. H koncu veselice so se razdelili otrokom Molitveniki : „Jezus, dobri pastir j ri iskrice", „Stezica" ? dalje v dneva", „Podobica sv. Alojzija", „Pomladni Nebeške Ali znaš ?", „Posvečevanje glasi", kranjskim vojakom 100 gld. Ogrski kardinal Haynald je umrl dne 4. julija v Kaloc8i. Promocija. Bogoslovec Ljubljanske škofije gosp. Alek8Íj Ušeničnik je bil te dni v Rimu promonovan za doktorja modroslovja. Deželnemu odboru je došlo 28 prošenj, da bi „Svetinice in podobice sv. Alojzija. Po razdelitvi zahvali se mala učenka primerno vsem dobrotnikom, ki dovolil podpore učiteljem, da bi šli v u č n i t e č a j so kakor koli pripomogli, da se je veselica tako izvr- za deška ročna dela na Dunaj. Podpore došiti mogla. Konečno se je skupno, navdušeno zapela še volile so se naslednjim učiteljem : Furlanu iz Ljubljane, cesarska pesem. Veselice udeležilo se je poleg 240 šolskih Bregarju iz Kranjske Gore, Zavrlu iz Stopič, Vrbiču otrok, tudi več očetov in mater, udje krajnega šolskega iz Sodražiče, Javoršek-u iz Spodnje Šiške, Novaku in sveta, župan, več občinskim odbornikov in precejšnje Levstek-u iz Idrije. Ker bode tudi Kranjska hranilnica število odraščtnih deklet. v Ljubljani dovolila nekoliko podpore, bode zopet letos Preiskrena javna zahvala naj bode pa vsem do- precejšnjo število učiteljev šlo na Dunaj v omenjeni tečaj. brotnikom, ki so kaj darovali, da se je moglo toliko Vabilo. spomin dr. Janezu Bleiweisu vitezu daril otrokom nakupiti. Bog povrni jim blago dejanje Trsteniškemu se bode v nedeljo, dne 12. julija 1891. leta tisočkrat ! M. Rant. pred škofijo na hiši 16 > v kateri ie umrl dne 29. no Iz Tržaške okolice. Vsled nove užitninske postave, vembra 1881 odkrila spomeniška plošča tej slav katero je sklenil državni zbor ter je tudi uže potrjena, nosti vabi vsa naložila so se okoličanom jako velika, a ne povsem društva u narodna društva odbor „Pisateljskega Vzpored slavnosti, katera se vrši s sode- opravičena bremena. obsežje nove užitninske črte lovanjem slavnih društev národně čitalnice > n Sokola u m 80 se namreč vzprejele take vasi po okolici, ki so iz- pevskega društva „Slavec". I. Odkritje spomeniške plošče ključno le kmečkega značaja ter nimajo vsled svoje lege ob 12. uri opoldne. 1. Kantata, zložil dr. B. Ipavec, poje in oddaljenosti nič vzajemnega z mestom Tržaškim. Fi- „Slavec*, nančni minister je celo sam pripoznal, ko je bilo v dr- L. Svetec. žavnem zboru posvetovanje o novem Slavnostni govor, govori dež. poslanec Molitev ? besede Jenkove, napěv Dav. zakonu, da bodo Jenkov poje n Slavec". Národna društva z zastavami se prizadete prav hudo nekatere vasi, ali on je dotične zberó ob pol 12. uri v čitalnici, odkoder odidejo vladne predloge zagovarjal zato, ker je ž njimi omogo- slavnostni prostor. II. Banket v čitalnici ob pol na uri čeno nadzorovanje uvožnje užitnini podvrženega blaga, popoldne. Vstopnice k banketu po 2 gld. za osebo se Zastonj 80 bili protesti Tržaških poslancev, med dobivajo v trafiki čitalnični. Kdor se hoče udeležiti ban katerimi se je Nabergoj najbolj vroče potezal za oko- keta, oglasi se najkasneje do dne 9. julija 1.1. III. Kon cert na čitalničnem vrtu ob uri zvečer, pri katerem bode pelo pevsko društvo „Slavec" in sodelovala vojEŠka godba ♦ ; 0' '«i Na tukajšnji podkovski šoli so se vršile dne in 27. junija skušnje iz podko^stva in mesogledstva. 26. Kovači brez šole so prišli le 3, od teh sta napravila skušnjo s povoljnim uspehom, eden mora ponavljati skušnjo. Obžalovati tako pičlo število neizšolanih kovačev, katerih je pa še prav veliko po deželi. Če se pomisli, koliko se žrtvuje vsako leto, da se zboljšuje kvaliteta konj, treba je pa da se oglaša k skušnjam tudi zahtevati da delujejo po deželi sposobni kovači 5 kateri ne spridijo kopita Iz ? in ne uničijo vrednosti maćerijala. tega ozira bi morala c. kr. okrajna glavarstva prav strogo postopati in prepovedati kovanje onim kovačem rf^ v ^ kateri se ne izkažejo 8 spričevalom izpraševalne komisije. Učencev podkovske šole je bilo seden;, vsi so bili prav dobro izvežbani v pocikovstvu in mesogledstvu. 5 učencev je imelo podporo od vis. ministerstva za poljedelstvo, eden od dež. odbora Goriškega, eden se je izšolal ob svojih stroških. tečaju so bili sledeči učenci v pod- kovski šoli : Rupar Fran iz Škofj e Loke, Staré Gašpar iz Podjela, Pregel Fran s Cola, Demšar Janez iz Že- leznikov, Valant Ja Vrda. Vizin Štefan iz Solka iz Radovlji Jerina Janez z na Goriškem Rupa Fr je dobil red prav dobro, vsi drugi dobro. Iz mesogledstva a Kmečki sin Svetelj Janez iz Zgor- bil tudi zprasa njega Brnika ter napravil skušnjo s povoljnim uspehom Izpraše komisiji je predsedoval vodj podkovske šole dr. vitez Bleiweis-Trsteniški. vlad komisar je bil c. kr. okrajni živinozdravnik Andrej Perdan, izpraševalec pa učitelj Edvard Šlegel. Uradni spisi glede zavarovanja delavcev proti nezgodam pa finančni organi. Ministerstvo za notranje reči je dobilo več pritožeb, v katerih tožijo stranke, da se poslužujejo finančni organi spisov in podatkov, se pošilj političnim obla8tvom zaradi zavarovanja de lavcev proti nazgodam. Vsled teh pritožeb je naročilo ministerstvo vsem političnim oblastvom, da ne smejo njim prideljeni finančni organi pregledavati zgoraj ome njenih spisov in podatkov. Ti fioančni večkrat preradovedni ga so res t Toča Smartinu pri Litiji je napravila toča minolo nedeljo veliko škode 11 O goveji kugi na Kranjskem. Razglasilo z dne junija 1891 » s katerim kuge v gobcih sta se zaradi razsajajoče in na parkljih sodna okraja Kočevj in Vipava po vsem svojem obsegu razglasila za okuženo pokrajino, dopolnjuje se s tem, da je zaradi razširjanja in na- za Promet kuge tudi s sodnimi okraji Črnomelj, Novo Mesto Žužemberk ravnati kakor dalj da z okuženimi pokrajinami ves politični okraj Kočevj razglašen okuženo okrožje. Zatorej ukazuje dež. vlada : s prežvekovalci in prašiči iz vseh teh okrajev in v vse te okraj prepovedan > promet z omenjeno živino v Odgo urednik Gustav Pira Tisk mejah teh okrajev ob izpolnjevanji zapornih odredeb po okuženih krajih pa dopuščen. 2. Uživati in prodajati mleko obolele živine je po vseh teh okralih prepovedano. Ali se sme obolela živina klati za to, da bi se užilo nje meso, to je zavisno od dotičnega živinozdravnika. Živinski 8emnji (razen semnjev za konje) so po vseh teh sodnih okrajih prepovedani. Nadalje so prepovedani tudi vsi živinski semnji v sodnem okraji Zatičina do preklica — Okrajni cestni odbor v Kočevji si je izvolil za načelnika Danijela Ranzingerja, trgovca v Kočevji in za namestnika Leopolda Hufnagl-a , knez Auerspergovega nadgozdarja v Kočevji ; odbor za Velikolaški okraj pa Matijo Hočevarja, župana v Velikih Laščah za načelnika, in Frana Brdavsa v Vidmu za namestnika; odbor za Kranjski okraj Josipa Kržiča za načelnika in Andreja Vavkena za namestnika. — Zanimiva uradna izjava. Pred nekoliko časom je zaplenilo državno pravdništvo v Trstu dve vabili, a katerima so se vabili italijenski borilci z mečem in italijanski telovadci na tekmovanje, in sicer zaradi pre-greška kaljenja javnega miru. Proti tej zaplembi sta vložila dotična odbora pritožbo, ki se je razpravljala pri deželnem sodišči v Trstu dne 30. junija t. 1. Pri tej se ie izrazil državni pravdnik gosp. Taddei* zagovarjajoč zaplembi, da je vsa okolica Tržaška slovenska, da žive tl Istri samo po posameznih krajih Ita-^ tf» # lijani ter da se ne more o italijanstvu v Dalmaciji niti ovoriti. Dalmacija po vsem slovanska. Mi rtmtf biii sicer prepričani o vsem tem uže davno, aRo so pa državni uradi tudi preverjeni o tej resnici, česar niso nikdar, vsaj očitno ne, priznati hoteli do zdaj, potem pa naj urede tudi svoje poslovanje tako, kakor zahtevajo veljavni zakoni, kar se do zdaj žal ni še zgodilo. — Tistim, katere trga po udih vsled prehlajenja,. priporoča gospod Ivan Tomšič, c. kr. učitelj na vadnici in urednik „Vrtčev", iz svoje izkušnje, naj se gredo kopat v reko Korano pri Karlovci na Hrvaškem, ter jih zagotavlja dobrega uspeha. Mnogo tistih, ki so iskali zdravja po raznih toplicah, pa ga niso našli, ozdravelo je popolnoma potem, ko so se kopali v tej reki. — Jako uspešno sredstvo proti mrčesom je izumil C. Calov. To napraviš, ako zmešaš 85 odstotkov cinkovega prahu 8 15 odstotki magnezijevega karbonata.. Ta zmes se da prav dobro razpršiti. Ž njo uničiš tudi veče mrčese, katfor na pr. ščurke itd. Budimpeštanske tržne cene z dne 8. julija 1891. Jesenska pšenica 9.45 do 9.90, rž gld. 7'30 do 745, ječmen 5-95 do 6-27, oves (novi) 5'60 do 5*75. Kurzi na Dunajski borzi dne 9. julija. Papirna renta...........gld. 92*60. Srebrna „ ............ 92 65. 111. Mareijeva renta...........» 10275. Napoleondori (20 frankov)........„ 9*31. C. kr. cekini............. 5*59. Nemške marke............ 57*62Vi- in založba : J. Blasnikovi nasledniki.