DS! ar- ■a.sf >tfl; DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN t " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER P. 172 CLEVELAND, 0. TUESDAY MORNING, JULY 23, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLI1I. M. države predlagajo ekonomsko Iružitev vseh ameriških republik rzavni tajnik Hull je na konferenci v Havani priporočal, da vzamejo vse ameriške republike v varstvo francoska in nizozemska posestva ob ameriškem obrežju, da jih ne zasežejo diktatorji. avana, 22. jul. — Državni i blike morajo biti pripravljene, pk Cordell Hull, ki je govoril I je rekel Hull, da stopijo takoj v ^konferenci "J^k v tem m Zed. drž i 4 da ter postavijo varuštvo nad Pcoskimi in nizozemskimi po-tvi ob ameriškem obrežju. S -f* ,J1 se preprečilo, da bi mogle f1 v te kraje kake totalitarne rVe> Nemčija in Italija. 21 ameriških re-mestu kot zastop-žav, je danes predla-se združi vseh 21 repu- lstem času, ko se je pričela fameriška konferenca v Ha-P- Je predsednik Roosevelt ;asal kongres, da dovoli Ex-Mmport banki nadaljnih P'000,000. Ta denar bi se ra-bi se nakupovalo v ame-jlh republikah razne potreb-'^i jih postavljajo na trg tako zabranilo, da ne bi šlo I ago na evropski trg iz posa-f!llh republik, ampak šele iz jnega kartela. Je obljubil pomoč oboro-®ue Zed. držav, če bi bilo to rbn°. da bi se varovalo fran- ,111 nizozemska posestva lahko razglasila f diktatorji. akcijo, če bi poskušale evropske totalitarne države zavzeti razna posestva v ameriškem območju. Naš samomor bi bil, je poudarjal Hull, če bi ne spoznali ob pravem času nevarnosti, ki preti ameriškim narodom in se na to pravočasno pripravili. Potem je Hull predlagal ekonomski program, da se ameriška kontinenta pripravita za ekonomsko obrambo proti evropskim diktatorjem. V to svrho je treba ustvariti kooperativne sklade, iz katerih bi se nakupovalo naraščujoč preostanek pridelkov v Latinski Ameriki ter se zagotovilo povojno trgovino. Hull je poudarjal, da bi varuštvo nad francoskimi in nizozemskimi posestvi ne pomenilo, da bi si ameriške republike ta posestva prisvojila, ampak bi se jih vrnilo pravim lastnikom nazaj takoj, ko bi se to pokazalo za varno, ali pa bi se ta posestva kot neodvisne Ameriške repu- teritorije. ■o- Iko, raj fzni S w°kojni John KaPlan ' I, slT>o že včeraj poročali na •Je preminul v pondeljek °b 5:30 po enomesečni CH ^obro poznani rojak : Kaplaili gtar 58 let) domil fSl Vrbec, fara Dobrnič. V friko je prišel pred 34 leti. P cfan društva sv. Jožefa, št. 2 vSKJ .društva Mir, št. 10 >nm clruštva Najsvetejšega F • Poleg žalujoče soproge I !e' rojena Mirtič, zapušča Sln°v: Johna f1' franka re= Mary i r> J > j Se> Poročeno Perko in s' starem kraju zapušča "'ate in štiri sesetre. Po-j L6 bo Vl"šil v četrtek zju-8;30 iz hiše žalosti, 3627 k S pod vodstvom po-a zavoda Louis L. Fer-fU' n V cerkev sv. Lovernca in lpovPaliŠče Kal vari j o. Naj _JLf v ameriški zemlji, rr^'J m Pa izrekamo naše is- Antona, Vikin Ludvika, ter-omoženo Tekav- sožalje! r Velika razprodaja Anzlovarjevi modni trgo-/ Vs°gal 62. ceste in St. Clair Je pričela danes velika /e )(a-!a- Zlasti so znižane ah"a ženskih in otroških ob-k.' koških srajcah ter bla-žaise prodaja na jarde. Iz-i o se vam bo, če posetite NAJNOVEJŠEVESTI VICHY, Francija. — V soglasju z mirovno pogodbo z Nemčijo, je začela francoska vlada raz-oroževati armado, mornarico in zračno silo. Znižana je starost, nad katero morajo iti častniki v pokoj. Vlada jim je obljubila večjo pokojnino. BUCHAREST, Romunska. — Romunska vlada je izdala odlok, da se odslej ne smejo vršiti ženitbe med Romunci in Židi. Vlada je vznemirjena radi namigljaja iz Moskve, da se vzpostavi v Romunski vlada ljudske fronte. Vlada se je takoj obrnila za nasvet v Berlin. Kralj Karol je v veliki zadregi, ker bi rad ustregel Moskvi in Berlinu obenem. LONDON, 23. jul. — Kot v odgovor na zatrdilo zunanjega ministra Halifaxa, da se bo borila Anglija naprej, je poslal Hitler nov val letal nad angleško-otočje. Nemci so metali užigalne bombe, ki so zanetile mnogo požarov. -o- Evropski Rothschildi iščejo v raznih deželah varno zavetje New York. — Rodbina Roth-schildov, ki so bili nekoč finančni oblastniki nad Evropo, je danes razkropljena po scetu, kjer iščejo varnega zavetja za svojo osebno varnost. Baron Edouard Rothschild, načelnik pariške hiše Rothschilclov, že prišel s svojo ženo in hčerjo v Zedinjene države. Drugi člani te družine so že tudi na potu v razne varne kraje. Baron Louis Rothschild, poglavar, dunajskih Rothschildov, je bil več kot eno leto žaprt, ko je Hitler zasledel Avstrijo v marcu, 1938. Sedaj je na var- li se borimo naprej, je odgovor Anglije Odlični demokrati so proti Rooseveltu COLORADO SPRINGS, 22. jul—Wendell L. Will-hie je dobil danes sporočilo od Lewis Douglasa, bivšega direktorja za proračun pod predsednikom F. I). Rooseveltom in ocl John W. Hanesa, bivšega pomožnega zakhidniškega tajnika v Roosevcltovi administraciji, da organizirata ne o d v i s h o demokratsko skupino, ki bo podpirala republikanskega kandidata za predsednika. Temu gibanju se je pridružil tudi Alan Valentine, predsednik znane univerze v Rochester, N. Y„ ki je bil velik pristaš novega deala in Mrs. Roberte Campbell Laivson iz Tulsa, Okla., ki je predsednica Federacije ženskih ameriških klubov. nem v Argentini. Toda naci-jem je moral plačati $20,000,- !risti> da noben predsednik 000 predno iso ga izpustili. 'služi dlje kot dva termina. Angleški Rothschildi so zaenkrat še na Angleškem, toda se pripravljajo, da zapuste deželo, Pozdravi iz New Yorka Mrs. Theresa Pistotnik ir ko bodo postala tla dovolj vroča hčerka Kristina pošiljata vsem zanje. Kamorkoli pridejo zma-!PrijatelJicam najlepše pozdrave goviti Nemci, morajo Rothschildi bežati, ker so zastopniki kapitalizma in židovstva. -o-- Najdena očala Na pikniku Kluba slovenskih groceristov na Pintarjevi farmi so bila najdena očala. Lastnik jih dobi pri John Kaušku, 19513 Kewanee Ave. in i ne Sme biti aktiven v poli- sh državni ali lokalni |Ser!n^ ki je Plača" delno ali r z federalnim denarjem. a Politična stranka ne , bodoče zapraviti v kampa-^jee kot $3,000,000, Zdaj se 6 *ec zgodilo, kot se je leta ' Ko -le dal Felix du Pont Radi parkanja Na sinočni seji mestne zbornice je councilman McElroy vložil predlog, da se odpravi postava, ki prepoveduje vsenočno parkanje avtov na cesti. Predlog je bil izročen postavnemu odboru zbornice. Pomožni varnostni direktor Chamberlin je k temu pojasnjeval, da policija ne bo preganjala onih, ki so radi gotovih vzrokov prisiljeni par-kati na cesti. Zbornica je sprejela predlog, da morajo vsi mestni uslužbenci izročiti pri mestnem klerku zapriseženo izjavo, če so državljani ali ne, če so člani kake organizacije, ki agitira za prevrat federalne vlade, če so člani ali ne kake komunistične organizacije ali nemško-ameriškega Bunda ter da ne bodo postali člani takih organizacij, dokler so v mestni službi. Vroč dan je bil Včeraj je bil v Clevelandu najbolj vroč 22. julij od 1. 1871, odkar imamo vremenski urad. Toplomer se je vrtil okrog 93 stopinj. Ob sedmih zvečer je pa nadel na 79. Ponoči je deževalo v nekaterih krajih ob jezeru. Za|™pa razdelila med tri glavna plemena: Slovane, Germane in Romane. Zmagovita Nemčija bo prisilila ostale velike narode, da se bodo organizirali v močne skupine; da se ubranijo Nemčiji. V sredi Evrope bo gospodovala velika Nemčija, na vzhodu se bodo zbrali Slovani okrog Rusije, na zapadu se bodo organizirali v močno politično in morda tudi gospodarsko skupino Italijani, Francozi, Španci in Portugalci. Razen če Anglija zmaga v tej vojni, je že danes gotova stvar, da se male države in mali narodi ne bodo mogli rešiti pred Nemčijo. Države kot je Danska, Švica, Belgija, Norveška, Holand-ska in švedska bodo popolnoma zginile v nemški malhi. Tedaj bo štela Nemčija 110,000,000 prebivalstva. To bo prisililo Farley bo podal v petek svojo resignacijo Chicago, 111—Generalni poštni mojster James A. Farley bo izročil v petek predsedniku Rooseveltu svojo odpoved. Pojavila se je že govorica, da bo imenovan na njegovo mesto čikaški župan Edward J. Kelly. Vsebino resignacije Farley ne bo dal v javnost rekoč, da je to stvar predsednika. Farley je dal tudi razumeti, da njegovo ime ni bilo predlagano na narodni demokratski konvenciji za nominacijo predsedniškega kandidata z namenom ,da bi nominacijo dobil, ampak je hotel dati s tem samo razumeti ameriškemu narodu, da je za deželo največje ko- ne iz New Yorka, kjer sta na enotedenskih počitnicah. Ogledali sta si tudi svetovno razstavo. Zadušnica V sredo ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Lovrenca zadušnica za pokojno Mary Fabec. v spomin šeste obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji se prijazno vabijo. Združeni Mladinski pevski-Angrleški zunanji minister je odgovoril na Hitlerjeve ' mirovne ponudbe, da se bo Anglija borila toliko časa, dokler ne bo zagotovljen trajen mir zanjo in za druge narode. zbori v Euclid Beach park V sredo, 24. julija priredijo Zrduženi mladinski pevski zbori v Euclid Beach Parku piknik. Pevcem in pevkam: Pevci in pevke Združenih mladinskih pevskih zborov so rfrošeni, da pridejo v Annex, to je poslopje poleg urada Euclid Beach parka. Tam bo dobil vsak pevec in | odgovoril pevka znak z številko, s katerim bo upravičen do prostih listkov za zabavne vožnje, ice cream, pop in pop corn balls. Brez gotovega znaka ne bo dobil noben ničesar. Torej je važno, da se pevci in pevke javijo pravočasno na omenjenem mestu. Pevci in pevke, katerim ni mogoče biti ob 10. uri na mestu, naj se javijo glavni tajnici ali glavnemu blagajniku na istem mestu, kadarkoli pridejo, da dobijo svoj znak. Ob pol enajsti uri dopoldne se vršijo razne tekme za pevce-in pevke, zato je važno, da jih je kar največ mogoče ob pravem času na mestu. Kdorkoli se želi udeležiti piknika, bo lahko nabavil listke za katerokoli zabavno vožnjo v parku za polovično ceno, kot je bilo že poročano. Listke pa morate nabaviti ocl tajnice ali blagajnika v Annex poslopju. Občinstvo je vljudno vabljeno, da se udeleži in uporabite priliko polovične cene listkov, ker se lahko zabavate ves dan. HITLER ZDAJ ČAKA SAMO ŠE GOVORA PREMIERJA CHURCHILLA Izredna seja Starše onih otrok, ki spadajo k mladinskemu pevskemu zboru Slovenskega doma na Holmes Ave. se prosi, da pridejo danes zvečer ob osmih na izredno sejo. Treba se je pogovoriti radi piknika in izvoliti bo treba uradnico mesto blagajničarke Mrs. M. Klun, ki radi zaposlenosti ne more vršiti tega urada. Izid tekme V žogometni igri med klubom jlas Clevelandskih Delavcev, ;t. 9 SDZ in društvom Svoboda, št. 36 ZSZ iz South Chicaga, 111., ki se je vršila zadnjo nedeljo v Gordon parku, je zmagal klub Svoboda z 10 proti 4. Po igri so pa elevelandski igralci pogostili goste v SND. Pri igri je bila velika udeležba od strani gledalcev. pri grožnjah, da bi se podali. Angleški narod v družbi z onimi, ki ljubijo svobodo, resnico in pravico, ne bo nikdar sprejel Hitlerjeve nadvlade." Ernest Bevin, minister dela, je apeliral na delavce, ki proizvajajo orožje in municijo ,naj producirajo kolikor največ mogoče ter rekel: "Mi bomo pokazali tem Hitlerjem in Mussolinijem, da ne znamo samo delati in se boriti, ampak smo pri tem še celo zidane volje." Berlin, 22. julija. — Adolf Hitler bo najbrže določil uro za napad na Anglijo, ko bo prebral govor, ki ga bo imel angleški premier Churchill jutri v zbornici. Govor angleškega zunanjega ministra v Berlinu ne smatrajo za uradnega. V nemških uradnih krogih pravijo, da je treba dati Angliji dovolj časa, da odgovori na Hitlerjevo mirovno ponudbo, toda Hitler ne bo čakal dolgo. Odločil pa se bo za akcijo takoj, ko bo govoril Churchill, ker bo smatral njegov govor za uraden odgovor angleške vlade. Mussolini je poslal Hitlerju brzojavno čestitko na njegov govor ter zatrdil: "Ponavljam: italijanski narod, bo korakal s svobodnimi državami. In prav j teboj do konca, to se pravi do radi tega ostanemo neomajani1 zmage, pa naj pride kar hoče!" --o—:- Garner bo odšel iz Washingtona Washington, D. C. — Kot se l( D II J P U DA sliši, je začel podpredsednik W " IW John Garner spravljati svoje JI M F P I If I stvari skupaj, da se odpelje do- j_ mov v Uvalde, Texas, da se ude- Racine, Wis. — Dne 4. julija leži primarnih volitev 27. julija.' je tu umrl rojak Ignac Kraše-In potem, kot pripovedujejo nje-; vec, star 72 let in doma z Vrhni-govi ožji prijatelji, se ne bo več ke pri Ljubljani, po domače Pet- kovškov Nace. Tu ne zapušča London, 22. julija. — Lord Halifax, angleški minister zunanjih zadev, je danes potom radia nemškemu diktatorju Hitlerju, "da se ne bomo prenehali bojevati, dokler dosežemo svobodo zase in za druge." Govor je bil oddajan po vsem angleškem imperiju in v Zed. države ter je bil odgovor na Hitlerjev govor v nemškem parlamentu zadnji petek, ko je ponudil Angliji mir in če ga ne sprejme, da bo otočje popolnoma razdejal. "Mi si nismo nikdar želeli vojno in nihae tukaj si ne želi, da bi se nadaljevala vojna en dan dlje kot je potrebno," je govoril Ha-lif ax. "Hitler je rekel v svojem govoru, da nima želje in namena razdejati angleški imperij, toda omenil pa ni, da mora mir sloneti na pravici in z nobeno besedo ni omenil, da imajo v Evropi tudi drugi narodi kako pravico samoodločevanja. Ves njegov govor je bil samo grožnja, , '~7\ nobeno besedo ni omenil glede ušode narodov, ki jih je podjarmil. Jasno je, da si Hitler predstavlja Evropo, kjer bo Nemčija gospodar nad onimi, katere je oropala svobode. Nasprotno, mi pa vidimo Evropo z IZ RAZNIH nobenih sorodnikov in tudi član danes napoveduje vremenski prerok sem pa tja malo dežja, ki pa ne bo zmanjšal vročine. Na 20 clevelandskih cestah je radi vročine počil tlak. Evropa bo razdeljena med tri glavna plemena New York.—Posledica sedanje Slovane in Romane, da se zdru- vzela Italija, evropske vojne bo, da se bo Ev- žijo v močno organizacijo, sicer! Ostala evropska plemena, kot bodo končno še oni izginili v žre- Finci, Madjari, Romunci in Grlo nenasitnega Nemca. ki se bodo marali priklopiti eni Rusija bo pritegnila k sebi, izmed gori omenjenih treh or; kar je popolnoma naravno, 6sta- ganizacij, ali pa bodo utonili ob oda j o. ^LEJ BO MANJ DENARJA V KAMPANJAH l^ton, D. C. -, Roosevelt je podpisal ta-L0°i Hatch P°stav°. ki bo Cl|a, da bodoče v volivnih o v Sh denar ne bo več '£ral e vloge. Po novi po- $134,500 za republikansko kampanjo, ali da bi dal kdo tako vsoto, kot jo je posodil istega leta John Lewis demokratom, $500,-000. Nobena organizacija ali posameznik ne sme v bodoče prispevati za politično kampanjo več kot $5,000. Ta nova postava bo prizadela 'kakih 250,000 državnih ali mestnih uslužbencev, ki so plačani delno tudi z federalnim denarjem in ki bodo zdaj varni pred skubljenjem od politikarjev. le slovanske'narode in narodiče Najprej bo ustvarila z Jugoslavijo in Bolgarijo močan slovanski blok, ki bo privabil k sebi še svojih mogočnih sosedih. Vprašanje nastane, če bo Evropa potem, ko bo razdeljena med tri glavna plemena bolj vrnil v Washington, Ker je znano, da je Garner proti tretjemu terminu za predsednika, ne bo\ni bil nobenega podpornega dru-aktiven v kampanji, če bo sploh štva. volil za Roosevelta. Trdi se tudi, ! Kansas City, Kans. — Dne da ni poslal čestitke Rooseveltu'10. julija je umrl Jos. Žagar, radi nominacije. I star 64 let in doma iz Pleše pri o--čabru. Zadušil ga je rak v gr- lu. V Ameriki je bil 39 let in tu zapušča ženo, dva sinova, dve Poljake, Slovake in Čehe, ki so|mirna, bolj napredujoča? Ali bo zdaj pod nemško oblastjo. Tako j pomenilo več organiziranih na-bi štela ogromna slovanska gru-,rodov večje vojne? pa nad 200,000,000 duš, kar bi Zveze med sedanjimi evrop-bilo skoro še enkrat toliko, kot; skimi narodi so nenaravne in ne bi štela Nemčija. Romanska j bodo ostale. Zveza med Rusijo plemena: Italijani, Francozi,;in Nemčijo je radi narodnosti Španci in Portugalci, če bi se'nenaravna, ravno tako zveza Slovo od pokojnih Članice društva Carniola Hive, št. 493 so prošene, da se;hčeri in tri brate, v stari domo-zberejo danes zvečer ob 7:30 k Ivini pa dva brata in tri sestre, skupni molitvi za pokojno so-1BM je mirnega značaja in poj stro Frances Rupnik v pogreb-!poklicu dogar. nem zavodu Josip Žele in Sino-i —-o_ Vi, 6502 St. Clair Ave. Enako Bivša avstrijska cesarica so prošene Članice društva ?tvj je dospela V U. S. Clair Grove, št. 98 WC, da se | poslove od ustanoviteljice dru-: New York- ~ v soboto je štva, Frances Rupnik. | dospel z letalom iz Lizbone, Por- Člane društva Najsvetejšega 'tugalska, ameriški poslanik za Imena fare sv. Lovrenca se pro- Francijo, William C. Bullitt, ki si, da se udeležijo danes in ju- že 12' junija, ko so Nemci za-tri večer ob 7:30 molitve za p0-'sedli Francijo, ni mogel zaupno združili, bi šteli 120,000,000. Kakor sodijo svetovni veščaki, med Nemčijo in Italijo. Naravno pa je in mora priti do kon- je Francija storila napako, ker čne celote sonodlnih plemen m se je vtikala v vzhodno Evropo, med temi bodo Slovani najmoč-mesto da bi postala vodnica ro- nejši. Zato se Evropa lahko kar manskih plemen na zapadu. Tako je zdaj prišlo, da je Francija brez moči, a njeno vlogo je pre- privadi ha to, da bodočnost Evrope je slovJhflka, ko bo prišel čas za to. kojnim Johncmi Kaplan, ki leži sedaj na mrtvaškem odru. V četrtek naj se pa udeleže pogreba. Zbirališče je na domu pokojnika, 3627 E. 81st St. Pogreb se vrši v šetrtek zjutraj ob devetih in kdor le more, naj se udeleži pogreiyie maše. Berkopeev pogreb Pogreb Frank Berkoipca se vrši v četrtek zjutraj ob 9:15 iz hiše žalosti, 1000 E. 74th St. v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Kalvarijo. govoriti z Washingtonom. Z istim letalom je dospela tudi bivša avstrijska cesarica Žita, ki je dospela s hčerjo Elizabeto. Tukaj se že od prej nahajata njena sinova Oto, prestolonaslednik in princ Feliks. Prvo, kar je storil poslanik Bullitt, ko je stopil na ameriška tla, je bilo, da je vprašal za ameriško cigareto. Glede evropske situacije ni hotel povedati nič, dokler se najprej ne pogovori z Rooseveltom. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 23, 1940 r v AMERIŠKA DOMOVINA r r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. Iz bele Ljubljane SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 lor 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second clasb matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 172 Tues., July 23, 1940 Politični položaj Slovenije in borba zanjo. Dandanes se omenja Slovenija v časopisju večkrat kot bi prisodil, da tako majhni deželi pristoji. Že od začetka nemških osvajanj razni "preroki" napovedujejo konec Jugoslavije, enkrat kot posledico nemškega, drugič spet italijanskega vpliva. Prav tako imamo priliko brati o raznih "provokaterskih dejanjih" v Sloveniji in gledati nemške zemljevide, ki imajo (menda ne pomotoma) vključeno Slovenijo že v svojo državo. Vsa ta dejstva: in še mnoga druga nas napotijo do vprašanja: Kaj neki mika Italijo in Nemčijo, da se tako zanimata za Slovenijo, kaka čustva, da bi prav zaradi lepote dežele to delala, prav gotovo niso. Morda je to gospodarski pomen, njena produktivnost? Najbrž^ ne! Slovenija ima nekaj industrije, ki jo imata obe sosednji državi raje preveč, kot premalo. Poljedeljstvo je pasivno. Ruda; edino premog presega domače potrebe. To torej spet ne bo prvenstveno. Kaj pa prometna lega Slovenije? Zdi se, da ravno to zasluži nekaj razmišljanja. Že stari Rimljani so se zavedali prehodne važnosti Slovenije in so zgradili skozi njo važne ceste proti jugo — in severo vzhodu. Da je bil promet po njih zelo živahen pričajo številna mesta, ki so zrastla ob teh cestah in katerih izkopanine pričajo, da so bivali in potovali skozi nje večinoma trgovci. Poleg njih so bili v mestih le še vojaki, ki so skrbeli za varnost prometa. In taka so bila vsa ta mesta: Nauportus, Emona, Celeja, Petovia itd. Po razpadu rimske države pa se je začel "promet" v nasprotni smeri. Mladi narodi, ki so prišli osvežiti Evropo skozi "vrata narodov" iz Azije so se v veliki meri valili skozi ogrsko nižino, nato preko Slovenije v severno Italijo in še dalje. Tik pred naselitvijo Slovencev so šli isto pot Huni, po naselitvi pa vzhodni Gotje, ki so dokončno razrušili zapadno rimsko cesarstvo. Selitev teh narodov s Slovenijo nimajo sicer nič zveze, pokazala pa je nazorno, katera je najboljša in najkrajša pot evropskega jugovzhoda z evropskim ,jugozapadom. Od teh selitev dalje do tako živahnih izmenjav preko slovenskega ozemlja ni prišlo, čeprav je bila trgovina tu precej živahna. Dvoje dejstev je v preteklem stoletju spet dvignilo važnost teh poti: Zedinjenje Italije in nastoj novega prometnega sredstva — železnice. Zedinjenje Italije (do katere so pripomogli največ Francozi, kar je Italija danes popolnoma pozabila) je obnovila tej državi dvoje problemov: treba si je zagotoviti žito iz podonavja in v srednji in južni Evropi najti trg za svoje pridelke in proizvode. Tc pa je mogoče le, da dobi postopoma v posest ozemlje, ki naravno veže Italijo s temi pokrajinami. In to je edino le Slovenija. Te svoje težnje je začela kmalu izražati. Že leta I860 je "Instituto Lombardo di Scienzo e Lettero" predaval neki Amato Amati o tem, da se mora preložiti "znanstveno in dejansko na Julijske planine." To se je zdelo takrat ab surdno, ase je dejansko izpolnilo leta 1918 s Pariškim mirom, kar pa spet ni zadovoljilo Italijanov, ki so do takrat žc zvečali svoje zahteve. Zahtevali so namreč tudi "radovljiški kot" z Jesenicami, da bi imeli v posesti železnico Trst Jesenice-Beljak. Po vojni njihove zahteve stalno rastejo. Zakaj? Kot že omenjeno, rabi Italija žito, ki bo rastlo v čim večji bližini Italije in bo mogoče dobiti to deželo pod popoln gospodarski vpliv tako, da žita ne bo treba drago kupovati, ampak ga bo mogoče dobiti v zameno za njihove pridelke in proizvode. V danem primeru 'je ta dežela Madjarska, ki danes italijansko "prijateljstvo" rada sprejme, da najde protiutež nemškemu vplivu in pritisku, ki ima isti namen kot italijanski. Vendar je Italija bolj oddaljena in zato bolj dobrodošla. Iz tega si je treba razlagati danes vso italijansko-madjarsko prijateljsko politiko. Morda še bolj kot žito pa potrebuje Italija premoga. Saj je znano/kako je Lenin ovrgel misel na revolucijo v Italiji "Nemogoče! Saj nimajo ne premoga ne bencina!" Zato imr Italija želje po Sloveniji tudi radi premoga, ki se nahaja pc malem po vsej Sloveniji, največ pa v Trbovljah. V zvezi s temi željami je treba razumeti italijansko postopanje. V zasedenem slovenskem ozemlju — na Primorskem — zatira vsako, še tako osnovno slovensko narodno življenje, polni ječe v rimski "Regina coeli" in strelja Slovence, ki se skušajo upirati potujčenju Primorske, ki ga vrši država, da čim hitreje ustvari strnjeno italijansko narodno ozemlje do jugoslovanske meje in potem, ko bo dana prilika, nadaljuje s tem v ostali Sloveniji. Izmed ostalih neprestanih zahtev po Sloveniji naj omenimo le najvažnejše tiste, ki so vzbudile največ pozornosti. Leta 1935 je izšla knjiga "Claustra Provincia," ki trdi odkrito, da pripada Italiji tudi tisto slovensko ozemlje, ki leži južno od Karavank, Kamniških planin in južno od Save. Letos pa je neki Francesco Ciancul-lo izdal nadvse "veleumno" brošurico, v kateri skuša dokazati, da v Sloveniji Slovencev prav za prav ni, ampak da tu prebivajo—Italijani .... (Dalje prihodnjič) Le malo dni je moj tvoj raj, Iz moje duše ne izgine, Da si mi srečna domovina, Podoba tvoja vekomaj. —Ivan Zorman. * Prosimo vas vse Slovence, Hrvate in Srbe, da vzamete te vrstice v premislek. Vsak narod se rad postavi s svojimi pesniki, pisatelji fn umetniki, kateri so opevali svoj narod ter tako pokazali lepoto rojstne domovine in jo seznanili z drugimi naro di. Vsem takim zaslužnim možem pa da narod čast in priznanje navadno šele po smrti, ko jih zakrije črna zemlja,. Da se pa kaj enakega ne pripeti tudi med nami ameriškimi Jugoslovani, smo sklenili v naši Ljubljani ( v Euclidu), da praznujemo prihodnje leto 31. maja in 1. junija dan našega prvega pesnika v Ameriki Ivan Zormanov dan. Upamo in smo trdno prepričani, da si ta dan rezervirate vsa pevska, dramska društva kakor tudi podporne organizacije in narodne ustanove, da proslavimo omenjena dva dneva na najslovesnejši način kar sploh more narod pokazati in dati svojemu zaslužnemu sinu. Kadar boste dobili naše povabilo, tedaj upamo, da se boste tudi odzvali našemu klicu. Z narodnim pozdravom, odbor S. D. D. v Euclid, Ohio: James A. Rotter, John Ko-renčič, Frank Levar, Frances Julylia, Frances Klein, Frances Gorjanc, Frances Rupert, Cyril Ozbich, Joseph Macarol, Louis Go- simpatičarje, da se udeležite ega priročnega izleti v Euclid Beach Park v sredo 24. julija od 10. dopoldne do pozne noči. Joseph A. Siskovich, predsednik. -o- Mrs. Fisher poroča Šele sedaj mi je mogoče sporočiti o zadevi smrti in pokopa pok j nega George Borojeviča, katerem je bilo že poročano da je preminul in da je bilo njegovo truplo oddano v medecinske namene. Umrl je že 6. junija, pokopan pa je bil 1. julija. Za kar želim podati to poročilo je to, da izrečem zahvalo vsem, ki so iz dobre volje pripomogli za njegov pogreb, da je bil dostojno pokopan. Da se zavzemam za to, je vzrok, ker sem rajnega poznala. Iz spoštovanja do njegavega značaja in do njegovega revnega stanu, ker je bil brez sredstev in se je nahajal v moji šoli za državljanstvo in se vselej izkazal vrednega in blagega moža, sem sklenila iti tako daleč, da se mu priredi dostojen pogreb. šele po treh tednih njegove smrti sem zvedela, da je mrtev. Pri tem ni ostajalo drugega, nego obrniti se do takih, ki bi rade volje pomagali, da se izvede pokop. Med temi, ki so pripomogli za dostojen pogreb so bili: Njegovi sodelavci, učitelji, součenci iz šole, potem cerkev in pogrebni zavod. Vsak od teh je storil nekaj na en ali na drugi način. Izmed teh naj omenim le par imen, katerim želim izreči zahvalo in priznanje: G. Grdini Truplo sedaj počiva daleč na idealnem pokopališču kakor bi si ga bil pokojni sam izbral, če bi mu bilo dano vedeti, da bo taka kmalu umrl. V tem vam vsem izrekam globoko srčno zahvalo. Naj i)i bilo tako storjeno tudi vam! Mrs. Josephine Fisher, njegova učiteljica. Dodatek k dopisu: Originalno pismo, ki ga je pisala Mrs. Josephine Fisher, imam v rokah na razpolago vsakemu. Ne morem se načuditi njenemu blagemu delu, ki ga je naredila v tem, da se je zavzela za tujca, za ino-zemca, ki je pohajal v njeno šo lo za državljanstvo. Kaj slične-ga bi bilo v teh dneh težko pričakovati od tako (lahko rečem) odličnih oseb kakor je Mrs. Fisher. V kolikor sem se prepričal, je Mrs. Fisher potovala že okrog sveta in imela tudi zaupne državne službe. Mrs. Fisher poučuje WPA državljanski razred v St. Clair Library. Ona zasluži od nas spoštovanje. Anton Grdina. -o- dec, Ivan Ivancic, Ahacij in njegovemu jjogrebnemu za-Prezelj, Victor Wood. Vodu za ves trud in oskrbovanje, za avtomobile in prostore, ki je bilo vse podarjeno. Prav tako je bilo iz prijaznosti storjeno od strani Rev. Father Glo-carja, župnika cerkve sv. Save, Na petkovi seji je bilo skle-lker je ta občina preskrbela za Še nekaj o izletu Mlad. pevskih zborov njeno med drugim, da se vsem otrokom spadajočim k enemu ali drugemu zboru da nekaj prostih listkov za vožnjo na eni ali drugi stvari v parku, da bo sladoled zastonj, nekaj soda-vice in "popcorn balls" tudi zastonj. Za vse drugo morajo preskrbeti starši, ali pa najbolje je, ako ste vsi na izletu z njimi in uredite kar tam vse kar je potrebno. Eni bodo prinesli svoje "lunches" s seboj, drugi bodo kupili lahko v parku. V park lahko pridete od desete ure dopoldne naprej, to je v sredo 24. julija. Zglasite se v Annex, zlasti pevci in pevke, kjer dobite svoj znak, ki vas opravičuje do vsega kar je gori navedeno zastonj. Za igre, tekme in drugo preskrbi naša agilna in požrtvovalna tajnica Ančka Traven. Seveda, da bodo tudi nagrade za zmagovalce. Kakšne bodo, pa res ne vem. Ker je to dan mladine in staršev, ker je to dan prijateljev te mladine, dobrodošli in vabljeni ste vsi s svojimi otroci vred na skupen izlet v Euclid Beach Park. čim več nas bo, tem veseleje. Da zamorete dobiti "tickets" za polovično ceno, to se tiče samo vožnje na eni ali drugi stvari v parku, zglasite se v Annexu, kjer dobite po dva ticketa za 5c, mesto enega. To ne pozabite povedati tudi otrokom, ki kajpada bodo imeli nekaj "extra," ono kar so staknili iz svojih I "šparovčkov." Ako bo Slokar imel kaj sre- brezplačni grob in poleg tega je duhoven opravil za rajnim vsa cerkvena opravila in spremil truplo na pokopališče. Krsto je podarila neka firma, ki pa noče, da se imenuje njeno ime. Kakor že omenjeno, že bil pokojni George Borojevič učenec v mojem razredu WPA, ki se je dobro pripravljal, da prejme državljanski papir v kratkem času. Med součenci je bil rajni pri ljubljen, bil je miroljuben mož in so ga radi imeli. Zato so se pa tudi ob nje^vem pogrebu .zbrali skupaj. Poznali so ga, da se je večkrat spomnil svoje sta re matere, ki še živi v domovini in so v ta namen zložili nekaj drobiža, da bi bilo njej poslano v spomin za njenim ljubljenim sinom. Naredili so tudi resolucijo in jo podpisali z 137 podpisi, da se materi izreče simpatije in da se ji pošlje to, kar je ostalo za njim v revnem stanovanju. Njegov rojstni kraj je: Selo Borojevič, okraj Mečenča-ni-Kostajnica, Jugoslavija. Naj še dostavim, da pokojni George Borojevič poznan kot pravi značaj en gentleman, miroljuben in priljubljen tre zelo preudaren mož. Njsmu ni bilo po volji jemati podpore od mesta ali države, on je storil vse, da bi si bil sam zaslužil svoj kruh. Bil je žrtev svetovne depresije kakor toliko drugih. Njemu se je videlo poniževalno prejemati od drugih podporo. Radi tega in na taki podlagi Skupni piknik WOW in WC Skupni izlet ženske organi zacije Supreme Forest Woodmen Circle in moške Woodmen of the World se vrši vsako leto meseca julija. Letos se vrši ta izlet v nedeljo 28. julija v Geauga Lake Park in odbor se prav pridno pripravlja, da bo letos vse boljše kakor je bilo kdaj prej. Zabava se prične ob 1:30 popoldne. Mladina pod imenom "Boys of Woodcraft in Junior of the Forest" kakor tudi moški in ženski vežbalni oddelki bodo pokazali razne vaje v korakanju in kdor bo najboljši, ta bo deležen tudi denarne nagrade. Vse igre in tekme se prično ob dveh popoldne. Za vse razne tekme bodo tudi nagrade. Za otroke, ki se radi vozijo, bo odbor prodajal v parku vozne listke in sicer 3 za 5 centov. Torej samo tretjino originalne cene. Listke se bo prodajalo od treh naprej, dokler ne bo določeno število voznih listkov prodanih. Tekme se prično ob 1:45, parada vseh vežbalnih oddelkov pa bo ob šestih zvečer. Vožjna za tja in nazaj in sicer od E. 131 St. in Miles Ave., do Geauga Lake stane za odrasle samo 50c in za otroke pa 25c. Bus bo vozil od E. 131 St. in Miles Ave. ob 11:30 in ob 12:30 do parka in zvečer pa nazaj ob 7:30 in 8:30. Vabljeni ste vsi člani in članice ter prijatelji. Za odbor, Josie Zakrajšek, tajnica št. 98 W. C. -o- Donava — usodna evropska reka Kdor se v tem letu Gospodovem, 1. 1940, hoče kot romantični potnik peljati z ladjo po Donavi navzdol, zgolj v zabavo in v oddih, bo kmalu spoznal, da to ni zdaj več mogoče. V svojem potnem listu mora imeti ducat raznih "vizov," po deset — in večkrat mora povedati, kam in zakaj se pelje, prav | je in ob stiku petih raznih ljudje bil tolikrat bo moral založiti vso- j štev, prestopi Donava slednjič te denarja, fotografski aparat na ogrsko ozemlje — 100 ki- Danubius, ki jim je tvorila mejo njihovega imperija. Ob tej reki navzgor so prodirali Ati-lovi Huni, ob reki navzdol pa je Karel Veliki zasledoval Obre in je ustanovil na Dunaju, on-di, kjer je rimski cesar Mark Avrelij filozofiral, Vzhodno marko svojega kraljestva. Ob Donavi so šli Križarji, a navzgor ob Donavi so prodirali Turki in so bili 1. 1683 pregnani izpred Dunaja. Njihove poti niso zavrli nobeni carinski predpisi in tudi ne Napoleonovim grenadirjem, ki je dosegel pri Wagramu največjo zmago svoje življenjske poti. Svobodno so se ob Donavi širile leta 1848 misli o svobodi, iz Dunaja, kjer je v marcu padla Metternicho-va vlada v Budimpešto, kjer je ogrski narodni junak Koscuth razvil prapor revolucije. Nobena evropska reka, niti ne reka Ren, se ne more ponašati s tako razgibano politično zgodovino kakor Donava. Ob njenih bregovih so divjale balkanske vojske, pri Belgradu so se oglasili prvi topovski streli bivše svetovne vojne. Toda Donava ni samo politično najbolj razgibana reka, namreč je tudi jezikovno najbolj mešana v Evropi. Ob Volgi govorijo le rusko in malo kavkaško. Ob Renu francosko, nemško in holandsko. A ob bregovih Donave je več ko ducat jezikov in sicer govorijo ob njej: slovensko, hrvaško, srbsko, slovaško, madžarsko, nemško, bolgarsko, romunsko, ukrajinsko, pa še turško, grško, italijansko, albansko in judovsko. Ta jezikovna in narodnostna zmeda, vse te od desetletja do desetletja menjajoče se nove meje, vsa ta zvrhanost narodnih manjšin in jezikovnih skupin, vse te borbe za neodvisnost in samostojnost — vse to je vtisnilo Donavi svoj žig in prav to je tolikrat v zgodovini zanetilo vojne in spore in je ime Donava postalo v svetu nevarno ime. V Ameriki, Španiji in Skandinaviji — o Donavi nič drugega ne vedo, kakor da je to nevarno ozemlje, nekakšen sod smodnika v Evropi, ognjišče večnih vojska. Od črnega lesa do Črnega morja to je lepa dolžina, 3000 km je dolgo, ki jo pretlačijo donavske vode. Mala rečica, ki teče najprej skozi Wurtenber-ško in Bavarsko spočetka ni nič zanimiva. Pri Regensbur-gu spominja s svojimi brzicami na srednje veliko gorsko reko. Skozi zgornje Bavarsko in Zgornjo Avstrijo teče dolgočasno, vsakdanje in neroman-tično in je vsa siva in ilovnata. Šele malo pred Dunajem spremeni 3VOjo umazano rumeno barvo in postane zelena, kakršna ostane skoraj do izliva v Črno morje. Donava teče skozi dunajsko predmestje Floridsdorf in Hei-ligenstadt, kjer so v februarja 1934 streli državljanske vojne naznanili konec neodvisne Avstrije, nato skozi Požun ali Bratislavo, ki je prestolnica "neodvisne" Slovaške in dalje skozi prastaro mesto Marije Terezi- .totj obema državama. Tik pn lezniških vratih," pri ve'1 ni skalnati ožini balkatf pogorja, je v mestecu Severinu sedež tiste medn; Ijjjj ne komisije, ki se trudi,' uravnala ravnotežje v ^ meja in političnih podro^'il donavskih bregovih: evwdi podonavska komisija. ^ Zapustivši Bukarešt in Sofijo na desni, se bliif °£ • • Vi gocm veletok v široki, r1 krivulji svojemu izlivu. krat teče skozi sporno tast lje, skozi Dobrudžo, a tu stvo žita, tobaka in sadei ^n gine pod mastnimi petro1" foii Iz mi marogami, ki pokrivaj dino Donave, zakaj tu l,,01 petrolej iz tal. . . . ,n PJe Tri tisoč kilometrov JKj potovanje je Donava pre la od svojega izvira v C1' lesu do izliva v Črnem C potovanje, ki vsebuje try „ tine vseh evropskih gos|jj skih in političnih pro^.^ — zdaj kakor pred 2,OOOpe. In kakor bi nemara laf dali: ' let . . zdaj kakor c&fi IZ PRIMORJ fini «r ori jv J r'i — Tristoletnica gori^iu stanjevice. V nedeljo, ja, je Marijino svetišče jbgc stanjevici nad Gorico s;l0 obhajalo tristoletnico, ievr bila prva cerkvica, ki %u mestu sedanjega pri% t božjega hrana, pozida^ 1 svečena. Pontifikalno šo je daroval goriški *Pi Margotti. lik —Nove maše tržaškMi i mašnikov. Pred dnevi s1?-ročili, da so bili v ned^ošc maja posvečeni v mašnftjav slovenski bogoslovci iz ^ak škofije. Ti trije mladice hovniki so peli svoje l' s i#at, in ne prve sv. maše: v nel. junija gg. Žafran Ru" Petru na Krasu in Pe? j( mine v Avberu na Kra-4,1'" deljo, 9. junija pa g. gustin v Trnju pri Št. t'' Krasu. Novomašnikool SC'1 no čestitamo in toplo ^ da bi jim Gospod na ^ 01 sv. daritve, ko bodo - 51 najlepši dan življenja.^' polno mero svojega k|l»' za vzvišeno pa težko vj^. jih čaka y njihovem F vu! IIIIIIIIMMIIIIIIIII če verjamete al' pa ne iiiimiiiimiiiiiii "Mama, sosedova te - rk "K ponujali pa en penny>*|g povedal, kaj si ti njo. Veš, pa nisem h0',, 'Vidiš, kako si pri* če, imeli bomo tudi domačo ,se Jei nam zdelo> da Je ta moz godbo, ob kateri boste lahko zaslužil, da bi bil dostojno poko- plesali svoje domaČe plese, ne Pan- kar bo v tolažbo n.llm> ki bo treba se nič lomit na "onga- doma za »Jlm žalujejo. ve viže." K zaključku izražam mojo za- Zaključno vabim vimenu ce- hvalo do vseh, ki so na en ali lokupnega odbora in pevovodje drugi način pripomogli, da se je združenih mladfliskih pevskih i njegov pogreb izvršil tako ka-zborov vse starše, prijatelje in kor se je. je že itak moral pustiti doma in povsod bo videl na obrežju žične ograje in table z napisom: "Vojaško ozemlje: Strogo prepovedano stopiti nanj." V senci starih cerkva in lepih pečin pa bo slišal grmenje topov z vežbališč in rožljanje o-rožja mu bo preglušilo nežne takte donavskega valčka in ognjevite glasove ciganskega čar-daša. Pot po Donavi navzdol dandanes bolje opraviš doma na stolu in z zemljevidom in leksikonom na mizi. Prej, v tako zvanih neciviliziranih časih, je bilo to bolj preprosto. Grki so imenovali to reko Isther, Rimljani pa lometrov dolgo. Prej je bilo 500 kilometrov. Da bi jih bilo spet toliko, to je ves zunanjepolitični načrt kraljestva brez kralja, to je Ogrske, ki je -že 20 let njen "začasni" gospodar, državni upravitelj Horthy, ki more s svojega, visoko nad Donavo stoječega starega gradu pregledati nižino ob reki Tisi, vedno pravim, da taK , < ka ga ni.. Uh, tista gre otroka tako izpeti8! g tukaj imaš eno jabol^f? 1 bil tako pameten in j' ,!' ^ vedal." "Tudi jaz mislim, meten. Veš mama, teta ponujala en pennJ' m rekel, da tisto, kar si ti*'t0-čez njo je bilo vredno ''p en nikelj." Oni dan sem slučajif16* slučajno, saj veste, d®. čem rad na ušesa) sli3' .11 sta se pogovarjali na^lj in šepicova Urška o fl1 ,, le sem vjel: "Kaj ne," je reklf; "Jack je pa zadnje ^ lj(i raztresen?" "Aha, menda ima Prf0 . glavi. Tine veš, kaj je* ob kjer je najbogatejša pšenična ! napravil. Prišel je pr«*rra kašča vse Evrope. Nato sledi Belgrad, nekdanje obmejno mesto ob Ogrski, sedanja ponosna prestolnica mlade in lepe jugoslovanske države. Kmalu za Belgradom se Donava dotakne četrič in koj zatem petič nove meje: romunske in nato bolgarske, ko meji med daj popoldne domov da ima nekaj zelo va^y n° opraviti, pa se ni moSe .()^ niti kaj je. Več kot j^'ec je sedel na porču in Pl'ef Ul predno se je spomnil." f; 2 "Kaj pa je bilo?" _ £ r£ "Spomnil se je, da listi večer precej zgod iff. i t AMERIŠKA DOMOVINA", JULY 23, 1940 n*r§ pri vel Ji WINNET0U F* nemiktm Ivrlndln Mljl zrt'Poznam jih. Roparji so in [rofilci. Smrt mnogih poštenih 3vr'tli imajo na vesti." Moji bratje naj jih sodijo n»kaznujejo!" pogledal sem tovariše. fi se nam ljubilo, da bi se i. s takimi lopovi. In ker 10 ; Sošoni gotovo niso mislili tu ustiti, sem dejal: ,dej Smrt so si zaslužili, pa ne tr0!>gnemo jih soditi in kaznova-jvaj Izročamo jih našim rdečim u i|tom." prav storijo moji beli ov^e!" pr i-Kje sta tista belokožca, ki v ,„ m tn. | spremljala tegale mladeni- r;Pokazal ju bom mojim bra- gOSfj. >r0tl sm° v drus šotor. 000 va moža sta spala v njem, lah ;peira idili gonjača — sta bila. jjf -* smo ju in izpraševali. ;r v Allanovi službi in ni-__ |ničesar vedela o njegovih - |Perah in načrtih. Njuni od-I®rri so nas prepričali, da ni- v nobeni zvezi z zločinom. jrišip^U Smo se k Allanovemu O ^ '■čef Glnard si je zadnje mesece ,jfg0 izkusil, življenje ga je o % ■O, fev spet bridko zaihtel. so se udrle solze po v hudo šolo, telesno in . / Vn° se je utrdil, pa roke so M mu tresle, ko je preiskoval Um°i-jenemu bratu. Z ne-,anl ^'ubeznijo je ogledoval io malenkost, ki j0 je našel ki lePih, poljuboval njegov za-f11* in ,škMi meni vi s®- ied|ošoni So stali poleg in p0 is»Wavarjeve*n obrazu je šini-iZ*dkor rahlo zaničevanje. In-adifnec noče kazati svojih čuv-oje ' Solze so mu znamenje ne-nefatosti in mehkužnosti. Ruf mnetouu ni bilo prav, da pel -le bošon tako prezirljivo [r>; ?glasil se j'e: g■ ti. , Var Šošonov naj ne ' tla so tile ljudje ženske! ko^, teSale umorjenega belo- plo£ Se je boril s stakemani 1a *VOmanči in je pokazal, da do Lmo*no roko. In tegale be- :°žca >0. nj^Lr" „l)0zna m°J brat Pra Shatterhand mu je ko '■), m f ot)ravajoče mrmranje je ilPo Vrstah Indijancev, po- |dl Je stopil bliže in nam roko. mošnji dan bo časten za ame Šošonov. Moji bratje ostali v naših taborih, je-0 od naših zalog in pili , . L*11 Pipo miru ter si ogleda- -llh J te'L e 'gre naših bojevnikov." ' ^-Ib ,°voril sem mu: ro€-^ožci bodo z veseljem 1 h"' ,Je sv°jih rdečih bratov. Pa 3ridAune8- 0dšli hodo za nekaj .a^LlPa se vrnili. Pustili bodo bili iskre kresale, če bi bila pot kamenita. Le Bobov rjaveč je zaostajal, pa črnec ga je iz-podbadal in kriče priganjal: "Hi — hi — hi — hi —1" je tulil. "Konj leteti, mnogo leteti, zelo leteti, da Bob ujeti morilca dobrega masse Allan!" Ko vihar smo podili po ravnini. Polovica popoldneva je minila, še pred nočjo smo morali ubežnike dohiteti. Ko smo po treh urah divje gonje razjahali, da bi si konji oddahnili, in si natančneje ogledali sled, sem ugotovil, da so kvečjemu za miljo pred nami. Sled je bila izredno ostra, nobena bilka se še ni vzravnala, čeprav je bila trava kratka in gosta. Pregledoval sem obzorje z daljnogledom in opazil tri točke, premikale 'so se pred nami v smeri sledi. "Tamle so!" "Nad nje!" je kriknil Bernard in pognal konja. "Stojte!" sem ga zadrževal. "Z divjanjem nam nič ne bo pomagano. Obkoliti jih moramo. Moj vranec in poglavarjev konj sta najhitrejša, jezdil bom na desno, Kotuho naj jezdi na levo, v dvajsetih minutah sva jih prehitela, ne bodo naju opazili. In potem jih primemo od spredaj in od zadaj obenem." "Uff —!" je vzkliknil poglavar Šošonov in kakor s tetive pognan šinil na levo v ravnino. Obrnil sem se na desno, v desetih minutah so mi tovariši izginili izpred oči. Menda sem ubežnike že prehitel. Vkljub naporom zadnjih dni ni kazal vranec nobene utrujenosti, niti sledu pene ni bilo na. njegovem gobcu in ne potu na njegovi gladki, svetli koži. Prožno in lahko je dirjal, kot da je njegovo lepo vzrastlo telo iz gumija. Črez četrt ure sem krenil na levo in spet črez pet minut sem v daljnogledu zapazil morilce na levi za seboj in še dalje zunaj na obzorju poglavarja Šošonov, ki jih je že tudi prehitel. Pravkar je krenil proti u-bežnikom. Zdirjal sem mu naproti. Begunci so naju opazili. Obstali so, vedeli so, da jih zasledujeva, pogledali so nazaj in videli naše tovariše. Obkoljeni so bili, nazaj niso mogli, tam je bilo preveč megli edinole mimo mene ali pa mimo Indijanca. Obrnili so se k Šošonu. "Hoj, vranec!" Kriknil sem, se postavil v stremenih, da bi vrancu olajšal ffl»iin»»»»8»iiiit»»»»!»»8»ii»i»iMti!ti»»»ni»nn»»!»i»i»»n;i»iiiiiiiiiiiit«« JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU mnmnt»»M»»»t»ntit»i»tM»n»i»»»mti»«ii»H»8i:»»»iiiiiiii»m»iiiiiiii»fflnmt Pred cerkvijo rastejo orjaške lipe, o katerih gre sloves, da jih ni takih v celi Sloveniji. No meril ter primerjal z drugimi jih nisem, niti z žalostnogorski-mi, ki tudi niso tako drobne. Na eni od teh lip sem videl veliko leseno uto, ki tiči med košatimi vejami ter ima menda za 16 oseb prostora, toda v uto pa nisem šel radi prekratskega časa. Eno od teh lip je podrl vihar in podjetni Ribničani so tudi po svoje znali uporabiti ogromen štor ter na njem napravili govorniški oder. Da pa govornik ne pade z precej visokega lipovega parobka so ga ogradili. No, sem dejal, ko sem gledal uto na lipi ter nenavadno govorniško tribuno, Ribničani znajo pa res vse v prid obrniti. Od Nove Štifte jo kreneva ni-zdol po pobočju ter prideva v Lipovšico, od tam pa r£ju je peljal g. A. Trdan v Zapotok, kjer sva se ustavila pri bratrancu g. Jerneja Knausa, ki je poročen z sestro dr. Trdana, od tam pa v Sodražico. Med potoma mi je dr. Trdan razkazoval okolico, navajal imena vasi in podružnic, ki so posejane sem in tja ter je pogled nanje prav zanimiv. "Vidite," je dejal, "tam je sv. Gregor, tam stari grad Ortenek, potem sv. Ana itd." Ob tem pripovedovanju sem se spomnil na rojake v Clevelandu, ki so iz teh krajev ter so mi poznani, na primer Oblak, Gornik, Adamič, Pust ter številni drugi, med njimi tudi znani slovenski časnikar Frank Kerže. Zvečer sem se odpeljal z vlakom iz postaje Žlebič - Sodra- Stično, da si tam ogledam stiski samostan, zlasti pa, da ob-iščem nadškofa dr. A. B. Jegliča, ki se je takrat nahajal v pokoju pri postrežljivih stiskih menihih. Še ko me je dr. Trdan povabil, da greva v Sušje, sem mu omenil, da bi želel ob tej priliki obiskati nadškofa dr. Jegliča, je dejal dr. Trdan: "Seveda pojdeva tudi tja, ker tudi jaz želim obiskati nadškofa," in res sva jo ubrala tja ter se pripeljala v Stično, ko je sonce zahajalo. V samostanu sva bila prav prijazno sprejeta in kmalu po prihodu tja, naju je sprejel stiški opat, dr. Avguštin Kostelec, S. O. Cist., ki je jako prijazen mož ter naju je povabil k večerji, potem pa na daljši razgovor. Ker sva bila pa itak že precej pozna, sva se odločila, da greva najprvo obiskat nadškofa in jaz sem bil že sko-roda v skrbeh, če bova v tem sploh uspela, toda dr. Trdan mi je kar takoj zatrdil, da sigurno prideva do nadškofa. Ko nekaj časa trkava pride odpirat vrata nadškofov strežaj Jože, ki mu ni bilo nič po volji, da sedaj nadlegujeva nadškofa; toda dr. Trdan se ni dal kar tako odpraviti, pa je dejal: "Povejte prevzvišenemu, da sva tu jaz, dr. Trdan, in pa gospod Jože Grdina iz Amerike." Strežaj se je vrnil v kapelo, kjer je klečal v molitev zatopljeni nadškof, mu sporočil najino željo in se za nekaj hipov vrnil z obvestilom, da je nadškof pripravljen naju sprejeti. Takoj zatem sva že stala pred najbolj odličnim Slovencem, nadško- žica, v Žalno, potem pa na Ve- fom dr- Jeričem, ki naju je 'sprejel tako dobrodušno prijaz- ionu." Segli smo si v roke [no kot pravi iskreni prijatelj. "Prosim sedite, da se malo pogovorimo," je dejal častitljivi starček, ter nama ponudil sedeže tako, da sva bila nasproti njemu. "Takole vidite," je dejal, da vaju bom lažje slišal; veste sem malo gluh," nakar smo pričeli razgovor o Ameriki, katere se je še živo spominjal, ko je bil tu na Mednarodnem Evharističnem kongresu ter je obiskal številne slovenske naselbine; vprašal je kako je kaj v Clevelandu itd. Z dr. Trdanom se je razgovarjal o škofijskem zavodu, se zanimal za napredek te tako koristne ustanove, za katero se je nadškof najbolj trudil. Po daljšem prav domačem razgovoru se poslovimo. Pred raz-stankom poprosim nadškofa, da bi se podpisal v mojo posebno knjižico, v kateri so bile podpisane razne osebe z katerimi sem se srečal, bodisi v Pa-ray le Monialu, Rimu, Loretu, Sveti deželi ter drugih krajih. "No, pa bom, pa bom," nakar vzame knjižico ter pregleduje podpise. "O, vi ste pa kakor vidim dosti obhodili, in v Sveti deželi ste bili. Lepo je tam, kaj ne? Tudi jaz sem bil že tam." "Vem, sem videl tablo v gostišču sv. Družine v Jeruzalemu, kjer se blesti Vaše ime." "A, tako. čakajte, da si nadenem očala; ne vidim prav dobro. Katerega je že danes?" "Sedem in dvajsetega junija, pre-vzvišeni." "Aha, tako," nakar sede in podpiše ime in datum. "Takole," ter mi vrne knjižico 7. podpisom. "Pa zdravi in Bog z vami, in rojake v Ameriki pozdravite. Jaz bom pa molil za vas." Potem se je poslovil od obeh ter nama dal še apostolski blagoslov, nato naju je spremil do vrat ter dejal smehljaje: "Saj bi vaju na večerjo povabil, pa nimam nič, sem v penzi- l/°torih svojih bratov tegale te*o, in vrgel roke v zrak. Vranec je zavihral po ravnini, kot da prerija gori za njim. Eden beguncev je dvignil puško. Fred Morgan je bil, spo znal sem ga. V hipu pa, ko se je zabliskalo, je poglavar padel kakor od strele zadet s konjem vred na tla. Mislil sem, da je zadela krogla njega ali pa konja, srdito sem zavpil. Pa elj^lega mrtvega brata in nje->olK aJ^J so po ravnini, da bi se god*1' se .ie, kQt da naši ko- "I-Iurra, tukaj Old Shatter-hand !"" sem kriknil. Dalje prihodnjič Angleški prostovoljci.—šivom anglije so se javili fantje in možje za prostovoljno vojaško službo v boju zoper nemške "parašutarje." Ti prostovoljci se vežbajo posebno v obrambi zoper napadalce iz zraka. Slika je poslana iz Anglije. za vedno na tem svetu. Pet dni, potem se je nadškof, dejal bi — svetnik, preselil v večnost. Prav gotovo srečno. Po obisku pri nadškofu sva bila gosta stiških menihov ter njih vrhovne avtoritete dr. Ko-stelca. Tu sem se srečal tudi z mojima rimskima spremljevalcema, dr. Kurentom in p. Turnškom in ob tej priliki smo si vedeli dosti povedati, ker ju je posebno zanimalo kako sem potoval po Vzhodu. Po daljšem razgovoru so me povabili, da ostanem čez noč pri njih, kar sem prav rad pristal, ker je bilo itak zelo pozno, a za drugi dan pa sem imel še precej opravka po ondotnih krajih.' Opat, dr. Kostelec je potem naročil, da mi dajo za prenočišče sobo, v kateri je za časa bivanja v Stični prenočeval goriški nadškof dr. Frančišek Sedej, ki je pribežal tja pred Italijani. In tisto noč sem potem spal na postelji na kateri je tekom svetovne vojne počival metropolit goriški. Zjutraj sem bil zopet kmalu na nogah, da obiščem ondotne kraje, zlasti svojce nekaterih znancev, kot starše Franceta in Frančiške Kosten, kakor sem jima obljubil še pri odhodu iz Amerike. Da lažje vse to opravim, se mi je ponudil za spremljevalca stiški župnik, p. Benedikt Bolcar, ki je zelo krat-kočasen pa podjeten mož. Med potjo v Metnaj mi je razkazoval novo cesto, katero so gradili pod njegovim vodstvom. Ni dal prej miru, daje dosegel od države gradnjo nove ceste, ki je zdaj velike koristi za vse ondotne kmete. "No, vidite," je dejal, "tukajle so pa starši gospe Kostenove, ki je poročena z Francetom Kostenom iz Metna-ja," nakar sva zavila 11a skrbno obdelan vrt, kjer se beli hiša z gospodarskim poslopjem, ki priča, da je tu dober gospodar. Ondi smo se ustavili le za malo časa, ker so hoteli vedeti kako se kaj ima Francka, potem pa sva nadaljevala naprej v Met-rtaj, ter ondi obiskala Francetovo mater in njegove brate. G. Bolcar je potem v metnajski cerkvi, ki je posvečena sv. Magdaleni opravil sv. mašo, nakar sva se vrnila nazaj v samostan, kjer so mi ga potem še podrobno razkazali. Tam sem si tudi ogledal spomenik goriškemu nadškofu, ko so mu ga postavili v znak, da je on tu bival tekom svetovne vojne. Obsežni stiški samostan 00. cistercijancev je stara častitljiva stavba, ki je velikega zgodovinskega pomena za naš narod, zlasti za ondotne prebivalce, ki so za časa težkih časov lakote in turških vpadov dobili od tu znatne pomoči od menihov, ki so res gledali za blagor ljudstva. Od tu se je širila kultura in omika, katere je bil deležen naš narod. Začetek tega samostana sega v prvo polovico 12. stoletja. Leta 1136 je izdal oglejski patrijarh Peregrin ustavno listino, da se osnuje samostan po pravilih sv. Bernarda, ki je tedaj še živel ter je bil najbolj vplivna oseba v Evropi. Prvi menihi so prišli v Stično okrog 1. 1135, ter so bili najprvo nastanjeni v Št. Vidu, kjer so si uredili začasno bivališče; 20 let pozneje pa so se za stalno naselili v stiški samostan. Novo stiško cerkev, ki je bila posvečena Sv. Trojici in Žalostni Materi božji je posvetil 25. julija 1156 oglejski patrijarh Peregrin. Samostan je lepo napredoval in stiški menihi so z narodom delili gorje ob času turških navalov, ki so samostan zažgali in oropali, a se je po-tem zopet dvignil iz razvalin, j Dne 6. oktobra 1784 pa je s a m o s t a n razpustil avstrijski \ cesar Jožef II. Kljub velikimi zaslugam, ki jih je imel samo-! stan, mu niso prizanesli in me-j nihi so morali iti. Po preteku 114 let pa se je samostan zopet' dvignil k novemu življenju in sicer na prizadevanje tedanjega ljubljanskega škofa dr. Jakob Missije, kateremu se je po- srečilo, da so oktobra 1898 zopet prišli nazaj beli menihi ci-stercijanci in od tedaj stopa samostan zopet naprej po začrtani poti sv. Bernarda. (Dalje prihodnjič.) IZ DOMOVINE — Nevaren vlomilec prijet. Orožniki pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah so prijeli 33-letnega Antona Škrleca iz Ne-gove, ki je osumljen, da je zadnje čase izvršil številne vlome v okolici Sv. Lenarta. Škrlet je bil dosedaj že 11 krat kaznovan zaradi tatvin in vlomov. Zdaj so mu dokazali spet pet vlomov. —Sam je privedel napadalca na orožniško postajo. V Kamilici so vinjeni fantje pred neko gostilno napadli šolskega slugo Franca Potočnika. Eden ga je hotel zabosti z nožem. Potočnik pa, ki je nenavadno okreten in močan, je napadalce obvladal, junaka noža prijel in ga sam privedel na orožniško postajo. —Dvojni samomor. V gozdu pri Cirčičah so našli dve trupli, v katerih so spoznali 31-letno tvorniško delavko Kunstljevo Silvo iz Cirčič in 25 letnega čevljarskega pomočnika Cvenklja Antona iz Mošenj pri Brezjah. Cvenkelj je bil na dopustu. Kakor kaže, je Cvenkelj ustrelil z revolverjem zaročenko, nato pa si še sam pognal kroglo v glavo. —Tasta se je hotel znebiti. V mariborske sodne zapore so privedli 40-letnega posestnika Janeza Zorka od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Nagovarjal je namreč nekega moškega, da bi ustrelil njegovega tasta Matijo Šauperla iz Cigone. HALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 9 sob. Cena je samo $3,100. Vprašajte 11a 1059 E. 69th St. (174) Soba se odda Odda se opremljena soba za enega ali dva fanta. Prost vhod. Vprašajte na 5805 Prosser Ave. (173) čedna soba se odda poštenemu fantu ali dekletu. Poizve se 11a 1205 E. 60th St. (174) Stanovanje se odda Odda se tri čiste sobe, kopališče, gorka voda. Najemnina samo $14 na mesec. Vprašajte na 1106 E. 64th St. (Jul. 23, 25, 27.) Delo dobi Išče se ženska za hišna opravila. Ure od 8 zjutraj do 4 popoldne. Pokličite po telefonu Glenville 1926. (174) Lepa prilika Proda se rabljena oprema za beauty parlor. Jako poceni. Ni treba nobene gotovine takoj; na lahka odplačila. Pokličite HEn-derson 5631. (176) Proda se Naprodaj je tehtnica znamke "Sanitare" nova, mlelec za meso in stroj za klobase delati. Cena nizka. Vpraša se na 10713 Prince Ave. (173) Odda se soba v najem. Vprašajte na 920 E. 73rd St. (172) Pohištvo naprodaj Proda se pohištvo za 8 sobe in sicer za parlor, kuhinjo in spalnico. Vprašajte na 15630 Holmes Ave. (174) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo tn vse potiebttia« za dom 6612 ST. C LAIK AVK. ___HEndtsr»on 897» 2500 galonov ohijskega Konkord VINA ■ galon 59^ TED MANDEL MANDELS WINERY 821 E. 222nd St. KEnmore 3445. n AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 23, 1940 r $aiiiiiiiiHiitattiiiiiiniicawiiniHiir3t]iiiiiiiiiiC3niiiiiiiiiicaitttiiiiiiiic2usiiiiiii*»uiuiiiiiiiiicaiiiiiiiiitiicaijiiutiMiiEaiiiiiiiiUH^ JI SigridUndset: | T 1 KRISTINA - LAVRANSOVA HČI j VENEC iiiiiiiiiftratiiiiiifiiiic3iiiiiiiiiftiEaitiiiiiiiiiic3iiiiiiiifiiic3titriiitiific3tiiiitiiiiiiC3iiititiiiiitEaiiriiiifttiic3iitii»iiiiifcaiiffiiiiiiiic^> Zlezla sta po lestvi navzdol in odšla v kor. Oltarna miza je stala gola in pusta, na njeni kameniti plošči pa so se vrstile posodice in lončki iz kovine, lesa ali gline; vsenaokrog so ležali čudni nožiči, kosi železa, peresniki in čopiči. Brat Edvin je dejal, da 'je to njegovo orodje; obrt, s katero se je ukvarjal, je bila v tem, da je slikal podobe in recljal oltarne skrinjice, tudi prelepe slike, ki so stale na sedežih v koru, so bile njegovo delo. Namenjene so bile za okras oltarnih nastavkov v cerkvi bratov pridigarjev. Kristina je smela gledati, kako je mešal razne vrste barvnega prahu in ga potem zame-sil v kameninastih lončkih, smela mu je tudi pomagati pri prenašanju stvari na polico ob .steni. Dočim je menih hodil od slike do slike in risal tenke rdeče črte v svetle lase svetih mož in žena, da se je videlo, kot bi se vili in kodrali, mu je Ki-isti-na sledila tik za petami, gledala in vpraševala, on pa ji je tolmačil, kaj je naslikal. Na eni izmed slik je sedel Kristus na zlatem stolu in sveta Nikolaj in Klemen sta pod napuščem stala ob njegovi strani. Ob robu pa je bilo prikazano življenje svetega Nikolaja. Nekje je še v plenicah sedel na materinih kolenih; obračal se je od prsi, ki mu jih je nudila, zakaj že v zibelki je bil tako svet, da je hotel ob petkih le enkrat sesati. Zraven pa je bilo naslikano, kako polaga tri mošnje denarja pred vrata hi-«e, kjer so živela tri tako revna dekleta, da niso mogla pobiti mož. Drugod zopet je bilo prikazano, kako ozdravlja otroka rimskega viteza, vitez sam pa jadra na ladji s kelihom v roki. Sveti škof je namreč vrnil zdravje njegovemu otroku, zato mu je v zahvalo obljubil zlat kelih, ki ga je že tisoč let imela v lasti njegova rodbina. Zdaj pa je hotel prevariti svetega Nikolaja in mu dati v zameno .ponarejen kelih; zato je deček pal v morje s pravo zlato kupo v rokah. Toda sveti Nikolaj je odpeljal otroka, ne da bi se mu kaj zgodilo, pod vodo na breg, tako da je stopil na suho, ravno ko je oče stal v cerkvi svetega Nikolaja in mu poklanjal nepristno posodo. Vse to je bilo upodobljeno na sliki v zlatu in najkra,snejših barvah. Na drugi sliki je sedela Devica Marija z detetom Jezusom na kolenih. Jezušček se je z e-no roko oprijemal matere za brado, z drugo pa je držal jabolko. Poleg njiju sta bili sveta Sunniva in sveta Kristina. Bili sta ljubko upognjeni v boku, lepo rdeči in beli v obraz, imeli sta zlate lase in zlate krone. Brat Edvin si je z levo roko opiral desnico v zapestju in risal v krone listje in rože. "Zdi se mi, da je zmaj premajhen," je rekla Kristina in se ozrla na sliko svoje patrone. "Nikakor ni videti, da bi mo-,'<•;' pgoltniti devico.',' "Tega tudi ni mogel," je dejal brat Edvin. "Večji pa tudi ni bil. Zmaji in vse, kar služi hudiču, se nam le dotlej zdi veliko, dokler je v nas samih kaj strahu. Ako pa človek tako sil- hovi se sesedejo in niso nič večji kot palčki, mačke in vrane. Saj vidiš, gora, kjer je prebivala sveta Sunniva, je tako majhna, da bi jo mogla zajeti v gubo svojega plašča." "Mar sveta Sunniva in njeni spremljevalci niso bivali v votlinah? Mar to ni res?" Menih je pokimal in se zopet nasmehnil: 'Je res in ni res.' Tako se je dozdevalo ljudem, ki so našli sveta trupla. Res je pa tudi, da se je tako dozdevalo Sunnivi in spremstvu, kajti bili so vsi ponižni in so mislili samo na to, da je svet s svojo zapeljivostjo močnejši kot grehu podvrženi ljudje, in niso prav nič mislili, da so oni zato močnejši kot svet, ker ga ne ljubijo, če bi pa bili to vedeli, bi bili mogli pograbiti vse gore in jih kot kamenčke vreči daleč v morje. Nihče in nič nam ne more škodovati, otrok, razen tistega, česar se bojimo in kar ljubimo." "Kaj pa, če se človek Boga ne boji in ga tudi ne ljubi?" se je zgrozila Kristina. Menih je segel v njene plave lase, ji rahlo nagnil glavo vznak in ji pogledal v obraz; njegove oči so bile široko odprte in modre. "Ni ga, Kristina, človeka, ki Boga ne bi ljubil in se ga bal, vsa naša nesreča v življenju in smrti pa izvira odtod, ker je naše srce razdeljeno med ljubeznijo do Boga, bojaznijo pred hudičem in ljubeznijo do sveta in mesa. Kajti če bi v kom ne bilo prav nobenega hrepenenja po Bogu ali božjem bistvu, bi se moral v peklu dobro počutiti, samo nam seveda pa bi ne šlo v glavo, da je tam našel nekaj, kar je njegovemu srcu po godu. Saj bi ga ogenj ne žgal, ako ne bi hrepenel po hladu, in od kačjega pika ne bi čutil bolečine, ako bi v njem ne bilo vroče želje po miru." Kristina mu je pogledala v obraz. Nič tega ni razumela. Brat Edvin pa je nadaljeval: "V svojem usmiljenju je Bog spoznal, kako so naša srca razdvojena, in stopil je na zemljo in prebival med nami, da bi sam okusil, kakšna je skušnjava me sa, ko nas hudič zapeljuje ; oblastjo, sijajem in pretnjami sveta, dočim ima za nas le udarce, zasmeh in žgoče rane od žeb-ljev na rokah in nogah. Tako nam je pokazal pot in nam razodel svojo ljubezen —." 1 Ozrl se je v otrokovo,* v resno-bi otrplo obličje — nato pa se je nasmehnil in dejal s čisto drugim glasom: "Ali veš, kdo je prvi zvedel, da se je naš Gospod dal roditi? Bil je petelin. Zagledal je zvezdo in rekel — v tistih časih so namreč znale vse živali latinski — zapel je torej: "Christus natus est!" Te besede je menih zakikirikal kot pravcati petelin, da je Kristina prasnila v smeh. In smeh ji je prav dobro del, kajti neobičajne stvari, ki jih je brat Edvin pravkar razkladal, so ji bile naprtile nekakšno breme svečanosti. Tudi menih se je zasmehnil: "Da. Ko je to zaslišal vol, je začel mukati: 'Ubi, ubi, ubi?' In koza je zameketala: 'Bet-lem, Betlem, Betlem.' Ovca pa je tako zahrepenela po Naši ljubi Gospe in njenem Tega menda doslej še nisi slišala? Ne? Saj sem vedel. Tisti Sira Eirik, ki ga imate gori pri vas, vem da je vreden in učen le v Parizu —" "Vi da ste bili v Parizu?" je vprašal otrok. "Bog s teboj, Kristinica, seveda sem bil v Parizu in še drugod sem potoval križem sveta. Nikar pa ne misli o meni nič drugega kot to, da se bojim hudiča in kot norec ljubim svet in sem lako-men nanj. Z vsemi svojimi močmi pa se oprijemljem križa — človek se ga mora oklepati kot deske mlado mače, ki je pa-lo v vodo — "In ti, Kristina, ali ne bi marala pokloniti te svoje krasne lase Naši ljubi Gospe in ji zvesto služiti kot le-te neveste, ki sem jih tukaj narisal?' ' "Doma nimamo drugih otrok, jaz sem edinka," je odgovorila Kristina. "Morala se bom torej pač poročiti, vsaj tako mislim. Mati ima že nared škrinje in omare z« mojo balo." ' "Tako, tako," je rekel brat Edvin in jo pogladil po čelu. "Kako dandanes ljudje ravnajo z otroki! Bogu dajejo hrome, kratkovidne, grde in neme hčere ali pa mu vračajo otroke, kolikor jim jih je po njihovem mnenju dal preveč. Potlej se pa čudijo, zakaj v samostanih ne žive samo sveti možje in svete žene —" Brat Edvin jo je vzel s seboj v zakristijo ter ji pokazal samostanske knjige, ki so bile razložene na posebnem stojalu; v njih so bile prekrasne slike. Ko pa je vstopil eden izmed menihov, mu je brat Edvin dejal, da išče oslovsko glavo, ki bi jo rad prepisal. Nato pa je sam nad svojimi besedami zmajal z glavo: "Vidiš, to je strah, Kristina. Siuer se pa v tej hiši tudi tako strašno boje za svoje knjige. Ako bi bila v meni prava vera in ljubezen, bi ne smel tako lagati bratu Aasulvu. — Sploh pa bi tedaj mogel vzeti te stare kožna-te rokavice in jih obesiti na tisti-le sončni žarek —" Odšla sta z menihom v go-stinjsko sobo, kjer je dobila nekaj za pod zob, sicer pa je ves dan presedela v cerkvi, opazovala njegovo delo in se pogovarjala z njim. In šele, ko je Lav-rans prišel ponjo, sta se oba z menihom spomnila sporočila, ki bi ga bila že zdavnaj morala poslati čevljarju. Časa, ki ga je preživela v Ha-marju, se je Kristina kesneje vse bolje spominjala, kot katerihkoli drugih prigod na tistem dolgem potovanju. Res, da je bilo Oslo večje kot Hamar, ker pa jej že videla trgovsko mesto, se ji I Oslo ni več zdelo bog ve kaj zna- j menito. Pa tudi na Skogu ji ni bilo tako všeč kot na Jorund-gaardu, čepray so bila poslopja' lepša. Bila je vesela, da ji ni tre-; ba prebivati na Skogu. Dvor je stal na griču, pod njim pa je ležal Botniški fjord, ves siv in ža-1 losten s svojim črnim gozdom. Na drugem bregu in za hišami pa sta se gozd in nebo stikala takoj ob vrhovih dreves. Bilo ni nobenih visokih in strmih gorskih pobočij kot doma, da bi dvigala nebo visoko nad človeka, dajala pogledu domačnost in mu stavila meje, tako da svet ni ne prevelik, ne premajhen. Povratek je bil mrzel, bilo je že blizu pred adventom. Ko pa so prišli nekoliko više v dolino, so naleteli na sneg. Zato so si izpospdili sani in večidel poti prevozili. Kupčija z dvori se je končala tako, da je Lavrans prepisal Skog na svojega brata Aasmun-da, pri tem pa zavaroval zase in svoje potomce pravico odkupa. III. Spomladi po Kristininem dolgem potovanju je Ragnfrid rodila hčerko. Res, da sta si oče in mati želela sina, vendar sta se kmalu potolažila in nadvse Če clobro pogledate to sliko, pa boste takoj uganili, da je to sedanji republikanski predsedniški kandidat, Wendell L. Willkie, ko je bil še mornariški pripravnik v Culver Military Academy, Culver, Ind. leta 1906. Devetnajst-letni morilec Frank Swiontek iz Buffalo, N. Y. je pred policijo izpovedal, da je s kladivom ubil svojega brata in sestro, ko sta spala. Mladi morilec je bil izpuščen pred kratkim na svobodo iz Elmira po-boljševalnice, kjer se je nahajal radi umora starejšega brata, katerega je umoril 23. avgusta 1937. iskreno vzljubila malo Ulvhildo. Bila je krasen otrok, lepo okro-' gla, prijazna, vesela in tiha. Ragnfrid je tolikanj ljubila to dete, da ga je še v njegovem drugem letu dojila; zato je na nasvet Sira Eirika opustila nekaj strogih postov in bogaboječih vaj, dokler je imela otroka pri prsih. Radi tega in od veselja nad Ulvhildo se je vsa razcvetela in Lavransu se je dozdevalo, da vsa leta, odkar je bil poročen, ni videl žene tako vesele, lepe in priljudne. Tudi Kristina je čutila, da jim je s to malo, drobno sestrico napočila velika sreča. Sicer ni jtikoli premišljevala o tem, da, je le zbog materine turobnosti tako tiho na dvoru. Kadar jo je mati strahovala in opominjala, oče pa se z njo igral in šalil, si je mislila, da pač mora tako biti. Sedaj je bila mati dokaj nežnejša do nje, dajala ji je več prostosti in jo je tudi bolj pogosto ljubkovala. Kristina se je malo zmenila za to, da se ma ti ulegne veliko manj baviti z njo. Ljubila je Ulvhildo kot vsi drugi in je bila vesela, kadar je smela sestrico pestovati ali zibati, kesneje pa, ko se je mala jela plaziti, ko je shodila, spregovorila in se je mogla s Kristino igrati, je bilo z njo še več zabave. Tako so za ljudi na Jorundga-ardu minila tri dobra leta. Poleg jim je šlo vse po sreči. Lavrans je marsikaj prizidal in izboljšal, kajti stanovi in hlevi so bili ob njegovem prihodu stari in majhni — Gjeslingi so dvor več rodov zapored oddajali v zakup. Nekoč — bilo je v tretjem letu po Ulvhildinem rojstvu — je bil okoli bele nedelje Trond Ivar-son s Sundbuja pri njih v go-steh z ženo in svojimi tremi dečki. Nekega jutra so stari sedeli na mostovžu in se pogovarjali, otroci pa so se igrali spodaj na dvorišču. Lavrans je bil tamkaj začel graditi novo hišo in otroci so plezali po navoženih brunih. Eden izmed malih Gje-slingov je tako udaril Ulvhildo, da je zajokala. Tedaj je Trond stopil mednje in oštel sina, Ulvhildo pa je dvignil v naročje. Bila je najlepši in najmilejši otrok, kar jih je bilo kdaj videti, in ujec jo je imel močno rad, čeprav sicer ni bil detoljub. V tem trenotku je prišel iz hleva čez dvorišče možak z velikim, črnim bikom, ki je divjal in se upiral ter se nazadnje iztrgal. Trond je skočil na skladovnico in zapodil večje otroke pred sabo; Ulvhildo je nosil v naročju, svojega najmanjšega sipa pa je vodil za roko. Zdajci mu je bruno pod nogami izpod-letelo, Ulvhild mu je padla iz rok, bruno je začelo polzeti, se skotalilo navzdol in obležalo detetu na hrbtu. Lavrans je bil pri tisti priči spodaj. Priskočil je in hotel dvigniti hlod, tedajci pa je bik navalil nanj. Lavrans ga je pograbil za roge, a ga je žival vrgla na tla. Tedaj ga je popadel za nozdrvi, se spravil na noge in ga krotil, dokler si Trond ni opomogel od zmede in nišo hlapci, ki so pritekli iz hiš, živali zvezali. Ragnfrid se je vrgla na kolena in skušala dvigniti hlod; Lavrans ga je končno toliko pri-dvignil, da je mogla izvleči otroka in ga vzeti v naročje. Pri prvem dotiki jaju je jela mala strašno ječati, mati pa je glas- no zaihtela: "živa je, B' di hvala, živa je —" Bil je pravi čudež, i kar strlo, toda hlod je del, da se je z enim ko«' valil na kamen v travi je Lavrans zopet varav mu je iz ustnih kotičke' dija kri, obleka pa mu na prsih vsa razparana kovih rogov. Dalje prihodnj" PODPIRAJTE SLOVt TRGOVCE t mmmmmm in iiiiiiii ■M wmKKmmmmmmmm g VESELICA no z vsem srcem išče Boga, da | Sinu, da je neutegoma zablejala pronikne do njegove moči, te- 'Eamus, eamus <' daj hudičeva oblast pri priči tolikanj omaga, da postanejo vsa njegova orodja majhna in brez moči — zmaji in zli du- In novorojeno tele, ki je ležalo na slami, se je dvignilo in stopilo na noge. 'Volo, volo, volo,' je dejalo. bo popolen uspeh, ako jo oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" Društva imajo izjemne cene na oglasih RAZPRODAJA se prične pri nas danes in na tej razprodaj1 boste lahko prihranili mnogo denarja. OP zarjamo zlasti na sledeče znižane cene: N i v p, En lot ŽENSKIH OBLEK .............................2 za $1 pri En lot OBLEK po...................................................................... J Vel En lot OBLEK, vredne $1.95, sedaj $1.59 ali 2 za $3' Vse boljše obleke po posebno znižanih cenah. L^, En lot OTROŠKIH OBLEK, ........................4 za $1 v u Vse druge otroške obleke po posebno znižanih ceflfja]ž En velik lot MOŠKIH SRAJC, vredne $1 do $5, »ods sedaj .....................................................2 za Velika izbera BLAGA NA JARDE v malih [pre. kosih, vse barve, po..........................10c, 12c,'in ] BLAGO ZA RJUHE, Oakvvood kotenina......35c te Bela kotenina ..................................................10c )' V t • -i i lu je označenih samo nekaj cen. J(j.lr razprodaji je pa dosti vsakovrstnega btyfiebj ki ni tu navedeno. Pridite in se prepriČaJhas] sami. Se vam toplo priporočam. več buj< kot val, d l p vogal 62. cesta in St. Clair točk Rji^nnnnnriarinnrTnriTi^nTi^njTjri/i-f1. __-/vezfc Anzlovar's TWILIGHT BALLROOr (GRDINOVA DVORANA) 6025 St. Clair Ave. ENdicottf Oddaja dvorane v najem za ples klubom in dr«- Na razpolago je še nekaj sobot in nedelj, ki niso ^ tane. Dvorane so nanovo dekorirane in prenovljene-je zelo zmerna. rJtTl1 TINO MODIC, lastnik 611 6025 St. Clair Ave. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven* 1 katoliška podporna organizacija v Združenih fcroi !ike ' Ze fell Državah Ameriških, je: Kranjsko-SEovenska Katoliška Mr* J*ia Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, v> POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v "Stg Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,00(1 ; Wj SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% ®&t( K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odrasli'GX;i in mladinskem oddelka. ; v> eio SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184 ii* i"c \ V Clevelandu, Ohio Je 15 naših krajevnih društev. :onč Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svoje^j^ obstanka nad $7,400,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln N*^ ' Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni P®f • organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko- Slovenski Katoliški JednoJJJSg; se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, Pr£> tej jezni in onemogle«ti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice „ a do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zava^ W; lahko od $250 do $5000 posmrtnine. ij^ j V Mladinskem Oddelku k. S. K. J. se otroci lahko zavar^JL. razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddelek j,, Zl nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom nars»"pteni slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. ?Jl lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavaroval)' izplačano v gotovini. Pfol BOLNIŠKA PODPORA: fred Zavaruješ se lanko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali t^'avil teaen. Asesment primerna nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst ^ " vanJa. člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadaj0^ rezervo Izplačano v gotovini. t j Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnif mentov. J Iz Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ^zals haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in ^ ■ dobiva vsak član in članica. 14 di Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan'fl'-ije) K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi 4 članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi L pristopi takoj. p: I V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi morfl!^lUj društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate #aj,, , spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji. Ji,, vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Vie I daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika' J ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. 5353482353534853535323535348 48535353485353535353485353535323532353235353235390534848485348534848485348234823484823489148482348235348480153234853232353