Sandi Skerk in njegov proseški prosecco David Peterin predsednik konzulte pri goriški pokrajini /^23 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Omejena suverenost za Montijevo vlado? Dušan Udovič Montijeva vlada je, kot vemo, nastala v hudih emergenčnih okoliščinah pred nekaj več kot tremi meseci, a od tedaj so stranke v dokaj čudnem položaju. Kdor je po mili volji vedril in oblačil (Ljudstvo svobode), je sedaj le še senca samega sebe, načet od razkolov, omejen v dosti manj vidno in učinkovito parlamentarno pregovarjanje. V najmočnejši opozicijski sili, Demokratski stranki, se nadaljujejo notranja razhajanja, ki so jih slabo povlečene poteze ob primarnih volitvah še pospešile. Severna liga in Italija vrednot s fron-talno opozicijo vladi jahata vsaka svojega tigra, a brez velikega učinka. S totalno podporo Mon-tiju, brez vsakršne omembe vredne vsebinske pripombe, igra dokaj demagoško vlogo tudi Casi-nijev center, prebrisano računajoč na zanj ugoden razvoj dogodkov. Drugi centristi, kot Ru-telli, lebdijo na robu politične prepoznavnosti, Fini ima nekaj rente le zaradi dejstva, da je predsednik poslanske zbornice. Skrajna levica se, odsotna v parlamentu in deljena na prafaktor-je tudi ne more ponašati s kakšnimi uspehi. Stranke so ob Montijevi vladi v nekakšnem Iimbu, a predsednik vlade mora vsekakor računati, da bo za svoje poteze dobil podporo v parlamentu, brez nje tudi njegova »tehnična« vlada ne more preživeti. A bolj kot se bližajo majske upravne volitve, bolj je čutiti živčnost strank, katerih vloga, ambicije in sploh razlog za obstoj, so prav v volilnem času še posebej izraziti. Najbolj razganja sekretarja Ljudstva svobode, ki so mu volilne prognoze vse prej kot naklonjene, medtem ko se Cavaliere v trojki uživaško klati s prijateljem Putinom po ruskih poljanah. Alfanu (in ni edini) ni pogodu, da se Montijeva vlada loteva problemov, kot so reforme pravosodja ali državne radiote-levizijske službe. Tako začenja dobivati konsistenco nekakšna politika omejene suverenosti, ki jo je desnica sicer napovedovala od vsega začetka. Češ, Montije-va vlada je proizvod emergenčnih okoliščin, naj skrbi za reševanje vprašanj, povezanih s krizo, drugo je naša stvar. »Naša« kar dobesedno, če pomislimo, da je vodstveni ustroj Rai še vedno tak, kot ga je po Berlusconijevih političnih in osebnih interesih oblikoval vrli Gasparri, po katerem je zakon dobil ime. Glede Rai je Montijva vlada že klonila, saj je minister Passera dejal, »da ni časa«. dnevnik TOREK, 13. MARCA 2012_ Št. 61 (20.384) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € carigrad - Po množičnem poboju žensk in otrok v mestu Homs Sirska opozicija poziva k vojaškemu posredovanju Zaradi pokola upori v Damasku in številnih sirskih mestih energetika - Spet ne uplinjevalniku pri Žavljah Tudi tržaški pokrajinski svet odklanja plinski terminal TRST - Pokrajinski svet se je sinoči z zelo široko večino glasov opredelil proti plinskemu terminalu pri Žavljah, ki ga namerava zgraditi španska družba Gas Natural. Proti uplinjevalniku je glasovalo kar 23 po- krajinskih svetnikov na 25, za sta se opredelila le Andrea Martucci in Giorgio Rossi iz vrst občanske liste nekdanjega tržaškega župana Roberta Dipiazze. Kot v tržaškem občinskem svetu so se proti žaveljskemu načrtu opredelili tako zastopniki leve, kot desne sredine. Uplinjevalnik odklanjajo vse lokalne uprave na ozemlju tržaške pokrajine. Na 6. strani CARIGRAD - Opozicijski Sirski nacionalni svet se je včeraj zavzel za nujno mednarodno vojaško posredovanje v Siriji, potem ko so iz mesta Homs prišle vesti o poboju žensk in otrok. Posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan pa je medtem ob prihodu na pogovore o krizi v Siriji v Carigradu pozval k takojšnjemu končanju pobojev civilistov.Visoki predstavnik Sirskega nacionalnega sveta Georges Sabra se je včeraj v Carigradu poleg za nujno mednarodno vojaško posredovanje v Siriji zavzel tudi za prepoved preletov nad Sirijo in »napade« na sirske oborožene sile. Na 29. strani Slovenija dobila pet novih županov Na 2. strani La Stampa: V FJK 60 tisoč Slovencev Na 3. strani Il Giornale žaljivo o Borisu Pahorju Na 3. strani SWG beleži rast strahu pred izgubo dela Na 4. strani Uslužbenci družbe Croce Italia Marche zahtevajo plačo Na 7. strani V soboto temeljni kamen za Pipistrelov obrat na Rojah Na 25. strani sežana - V nesreči umrl izkušeni tržaški jamar Franco Tiralongo Smrt v kraški jami Padel naj bi z višine kakih 20 metrov - Najprej sta ga reševala prijatelja, nato sežanski in tržaški reševalci SEŽANA - V Škamprlovi (ali tudi Škamperletovi) jami - ob stari cesti med Sežano in Bazovico - se je v nedeljo popoldne smrtno ponesrečil starosta tržaških jamarjev Franco Tiralongo. 72-letni ljubitelj Krasa in fotografije je bil nekoč poklicni baletnik. Med spustom v 55-metrski vhod v jamo se mu je kakih 20 metrov nad dnom baje snela vrv iz varovalne vponke na plezalnem pasu. Tako je povedal so-plezalcu, ki ga je prvi dohitel v breznu. Ti-ralongo se je nato onesvestil, sledilo pa je dolgo, vendar neuspešno oživljanje. V reševalno akcijo so se vključili sežanski in tržaški jamarski reševalci in gasilci, policija pa je preiskavo že zaključila. Na 7. strani SLDV SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ / I K AŽEVALNI KONZORCIJ Ljudmila Novak Ministrica RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Srečanje z mladimi Slovenci v Italiji četrtek, 15.3.2012 Tumova dvorana (Korzo Verdi 51, Gorica) V sodelovanju z Generalnim konzulatom RS v Trstu www.slovik.orginfo@slovik.org 2 Torek, 13. marca 2012 ALPE-JADRAN / slovenija - V nedeljo so bile nadomestne županske volitve v desetih občinah V petih že padla odločitev, v petih potreben drugi krog Drugi krog 25. marca, ko bodo župana med osmimi kandidati izbirali tudi v Ljubljani LJUBLJANA - Na nedeljskih nadomestnih županskih volitvah so v petih občinah že dobili nove župane, v petih pa bo odločal drugi krog, ki bo predvidoma 25. marca. Nove župane so po še neuradnih podatkih izvolili v Metliki, Železnikih, Polzeli, Radečah in Mirni Peči. Znova pa bodo na volišča odšli v Slovenj Gradcu, Krškem, Dupleku, Bovcu in Destrniku. Metliko bo tako po novem vodil Darko Zevnik iz SD, ki je bil tudi edini kandidat. V Železnikih je bil za župana izvoljen Anton Luznar iz SLS, na Polzeli pa kandidat SDS Jože Kužnik. Z rekordnimi skoraj 79 odstotki glasov je v Radečah slavila Rafaela Pintarič iz Zveze za napredek Radeč in radeškega območja. Novega župana pa so dobili tudi v Mirni Peči, to je kandidat SDS Andrej Kastelic. Za mesto bovškega župana se bosta pomerila neodvisni kandidat Siniša Germovšek in kandidat SDS Davor Gašperčič. V Slovenj Gradcu sta se v drugi krog uvrstila neodvisna kandidata Ksandi Javornik in Andrej Čas, v Krškem pa kandidat SLS Miran Stanko ter kandidat SDS Cvetko Sršen. V Du-pleku sta bila najuspešnejša neodvisni kandidat Mitja Horvat in skupni kandidat SLS in SDS Danijel Štumberger, v Destrniku pa Vladimir Vindiš iz SDS in Albin Vajngerl iz SLS. Nadomestne županske volitve so bile potrebne, ker so bili dosedanji župani decembra lani izvoljeni za poslance. Med njimi jih je bilo največ, in sicer štirje iz SLS. Stranka je na nedeljskih volitvah ohranila župana v Železnikih, v drugem krogu pa se bodo za župansko mesto njeni kandidati potegovali še v Krškem, Destrniku in Dupleku. V Du-pleku sicer nastopa kot skupni kandidat še s SDS, ki je na nedeljskih volitvah zmagala na Polzeli in v Mirni Peči, kjer je že doslej imela župana. Od parlamentarnih strank je v nedeljo župana dobila le še SD. Zmagala je v Metliki, kjer je slavila že na lokalnih volitvah leta 2010, v Radečah pa bo župana SD nasledila kandidatka lokalne stranke, ki jo je podprla tudi SD. Volilna udeležba je bila po še neuradnih podatkih najvišja v Destrniku, kjer se je na volišča odpravilo 64,4 odstotka volivk in volivcev. Najnižja pa je bila v Metliki, le 14,35-odstotna, čemur je verjetno botrovalo dejstvo, da je bil za župana zgolj en kandidat. Drugi krog bo predvidoma 25. marca. Takrat bosta tudi referendum o družinskem zakoniku in prvi krog nadomestnih županskih volitev v Ljubljani. Za ljubljanski županski stolček se bo potegovalo sedem kandidatov in ena kandidatka. Večina jih v volilno tekmo za župana Ljubljane ne vstopa prvič. Med njimi je tudi donedavni župan in predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic. Poleg Jankovica, ki je sicer med kandidati edini, ki je že bil na čelu Mestne občine Ljubljana, tokrat kandidirajo še štirje, ki so se v preteklosti že potegovali za župansko mesto. To so predsednica ljubljanskega odbora NSi Mojca Kucler Do-linar, ki bo tokrat na volitvah nastopila tudi s podporo SDS, mestni svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek, Jože Drnovšek iz stranke Naprej Slovenija in predsednik Stranke enakopravnih dežel Jožef Jarh. Prvič bosta na tokratnih županskih volitvah nastopila Matjaž Glavan iz SLS in podpredsednik stranke Zares Vito Ro-žej, kandidat Stranke Humana Slovenija pa je Gregor Škerl. Favorit je Jankovic, ki napoveduje zmago v prvem krogu, če bo volilna udeležba dovolj visoka. V Sloveniji so včeraj v petih občinah izvolili novega župana koper - Zvrstilo se bo 35 dogodkov Začel se je teden Univerze na Primorskem KOPER - S promocijo desetih novih doktorjev znanosti se je včeraj v Kopru začel letošnji teden Univerze na Primorskem (UP), s katerim obeležujejo deveto obletnico ustanovitve. UP je bila z odlokom ustanovljena 29. januarja 2003, 17. marca istega leta pa je bila formalno vpisana v sodni register. Vrhunec dogajanja bo petkova slavnostna akademija. Včeraj so predstavili program letošnjega tedna univerze, v okviru katerega se bo zvrstilo 35 različnih dogodkov. Fakulteta za management bo danes gostila konferenco na temo deregulacije poklicev in slovenskega ogrodja kvalifikacij. Jutri bo na Inštitutu Andreja Marušiča potekala okrogla miza o pravici do zdravega delovnega okolja v teoriji in praksi, istega dne pa bo na portoroški Fakulteti za turistične študije razprava tekla o predlogih dolgoročne urbanistične ureditve centra Portoroža. V četrtek bodo na Fakulteti za humanistične študije predstavili Pirjevčevo monografijo o Fojbah, ki je pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi. Na petkovi slavnostni akademiji v koprskem gledališču bodo podelili 14 priznanj in nagrad. Naziv častnega doktorja Univerze na Primorskem bodo podelili svetovno priznanemu dirigentu Anton Nanutu, naziv ča- stne senatorke pa profesorici znanstvene nege Juliti Sansoni. Univerza na Primorskem je glede na čas ustanovitve tretja slovenska univerza za ljubljansko in mariborsko, šteje pa devet članic, od tega šest fakultet ter po en inštitut in znanstveno raziskovalno središče. Univerza na Primorskem ima sedež na koprskem Titovem trgu V Ljubljani danes Kulturni bazar LJUBLJANA - »Za strokovne delavce, za otroke, mlade in vse, ki jih kultura zanima«, bo danes med 9. in 17. uro zaživela nova izvedba Kulturnega bazarja. Na velikem »sejmu« kulture se vsi zainteresirani lahko seznanijo z delovanjem in ponudbami gledališč, kulturnih domov, društev in ustanov, med katerimi ima vsako leto svojo stojnico tudi tržaško Slovensko stalno gledališče. Bazar je oblika strokovnega usposabljanja za vse, ki se ukvarjajo s kulturno-umetnostno vzgojo otrok, a je hkrati prostor, kjer tudi odrasli najdejo informacije o najnovejših predstavah in dogodkih. Na razstavnih prostorih v dveh preddverjih Cankarjevega doma predstavlja svojo ponudbo več kot 200 udeležencev, v predavalnicah in dvoranah pa se zvrstijo predavanja, delavnice in strokovne razprave z različnih področij. Kulturni bazar je lepa priložnost za obiskovalca, da si ob stojnicah ogleda tudi kakšno predstavo med tistimi, ki dopolnjujejo program na sedežih raznih ljubljanskih gledališč (Opera Ljubljana bo na primer predstavila triptih baročnih kantat pod skupnim naslovom Glasbeni humor 18.stoletja). (ROP) V oddaji Brez meje danes o pouku sloveščine v Kanalski dolini KOPER - Slovenski jezik si počasi, a vztrajno, vse bolj utira pot v izobraževalne ustanove Kanalske doline. Z letošnjim šolskim letom se slovenščine učijo v vseh vrtcih in osnovnih šolah, pa tudi v prvih dveh letnikih liceja. Kako poteka pouk slovenščine boste lahko videli v tokratni oddaji Brez meje. Pogovarjali so se tudi s predsednikom kulturnega središča Planika in se prepričali, da za ohranjanje slovenske kulture v dolini veliko naredi tudi Glasbena matica. Pravo zimsko idilo pa ponujajo Višarje. Oddaja bo na sporedu danes ob 18. uri na TV Koper Capodistria. Koroški kolesar Peter Paco Wrolich gost oddaje Važno je sodelovati TRST - V sedmi oddaji niza Važno je sodelovati, ki bo na sporedu na valovih radia Trst A danes v sklopu Studia D ob 12.15, ponovitev pa bo na sporedu jutri ob 14.10, se bo urednik Peter Rustja pogovarjal z dvakratnim udeležencem olimpijskih iger, koroškim rojakom - kolesarjem Petrom Pacom Wrolichom. piranski zaliv - Sporna morska meja furlanija - V nedeljo popoldne v bližini Buttria Slovenski policijski čoln ustavil hrvaškega ribiča Mlada motoristka v smrt 22-letna Erica Fontanini je med prehitevanjem izgubila nadzor nad motorjem, na katerega je sedla po zimskem premoru KOPER - Slovenski policijski čoln je včeraj med rtom Madona in rtom Sa-vudrija zunaj Piranskega zaliva ustavil hrvaško ribiško plovilo, s katerega so ribiči v morje polagali ribiške mreže. Lastnik plovila za ribolov ni imel ustreznega dovoljenja, so sporočili s koprske policijske uprave. Kot so sporočili, je patrulja pomorske policije med izvajanjem rednih nalog na morju v slovenskih teritorialnih vodah opazila več signalov, s katerimi ribiči označujejo postavljene ribiške mreže. Na dveh signalih je bila oznaka plovila, registriranega na Hrvaškem, ostali so bili brez oznak. V istem času so policisti med rtom Madona in rtom Savudrija opazili hrvaško ribiško plovilo, s katerega so ribiči v morje polagali ribiške mreže in jih označevali s podobnimi signali, kot so jih policisti našli pred tem. Od-pluli so do hrvaškega ribiškega plovila ter njegovega lastnika opozorili zaradi izvajanja gospodarskega ribolova brez ustreznega dovoljenja, o tem pa so ob- vestili tudi ribiškega inšpektorja. O dogodku je poročala tudi hrvaška televizija HRT, ki je navedla, da so na kraj dogodka prišli tudi hrvaški policisti, vendar so slovenski policisti medtem prizorišče že zapustili.Večernji list pa je na svoji spletni strani poročal, da so slovenski policisti ribiča ustavili v hrvaškem morju. Na HRT so spomnili, da se je pred kratkim podobno zgodilo tudi nekemu drugemu hrvaškem ribiču iz Savudri-je, ki ga je slovensko sodišče pozvalo na narok, potem ko so ga ovadili slovenski policisti, kaznoval pa slovenski ribiški inšpektor. Hrvaški ribiči trdijo, da sta omenjena dogodka povezana z arbitražnim sporazumom, in se jezijo, ker se v hrvaškem morju počutijo nezaščiteni. Slovenski ribiči so nedavno pred portoroško obalo ujeli kar okoli 15 ton rib, kar je prvi ulov cipljev po štirih letih in eden največjih sploh v slovenskem morju. ČEDAD - V nedeljo se je na cesti med Premarjagom in Buttriom s svojim motornim kolesom smrtno ponesrečila še ne 23-letna Erica Fontanini, doma iz kraja San Giovanni al Natisone. Na povsem ravnem odseku je okrog 15.30 prehitela avtomobil, nakar je izgubila nadzor nad motorjem in treščila v odbojno ograjo. Mlada motoristka je bila na mestu mrtva, motorno kolo pa se je ustavilo na asfaltu šele kakih sto metrov naprej. Reševalce je poklical avtomobilist, ki je baje nedolžen. Erica Fontanini se je izšolala na poklicnem zavodu Malignani, v službi je bila pri podjetju Danieli v Buttriu. Z zaročencem je stanovala v Čedadu. Motorna kolesa so bila njena ljubezen, ki jo je pogosto izpovedovala na spletnem Facebooku. Poleti je objavila fotografijo rumenega motornega kolesa cagiva mito 125 in pripisala, da ga je dobila za rojstni dan. V soboto, 10. marca, je objavila svoje zadnje sporočilo: »Napočil je čas, da vzamem ven motor«. Dobrih 24 ur pozneje je na sedlu ca-give izgubila življenje. Policisti opozarjajo, da se veliko nesreč na dveh kolesih pripeti ravno po dolgem zimskem premoru, ko so motoristi v slabi formi. (af) Še ne 23-letna Erica Fontanini in motorno kolo, ki ga je poleti dobila za rojstni dan facebook / ALPE-JADRAN Torek, 13. marca 2012 3 portorož - Okrogla miza Evro-sredozemske univerze Mednarodni partnerji poudarili pomen regijskega sodelovanja Prihodnost sodelovanja odvisna od izvajanja konkretnih projektov PORTOROŽ - Evro-sredozemska univerza (Emuni) je ob zaključku Evro-sre-dozemskih študij v Portorožu pripravila okroglo mizo o krepitvi zunanjega sodelovanja in strateškega partnerstva. Sodelujoči so poudarili pomen sodelovanja držav znotraj evro-sredozemske regije in opozorili, da bo prihodnost tega sodelovanja odvisna od izvajanja konkretnih projektov. Tako je Borut Mahnič, ki je na slovenskem zunanjem ministrstvu zadolžen za koordinacijo Unije za Sredozemlje, spomnil na potek nastanka unije kot nadgradnje barcelonskega procesa ter opozoril na njene prednostne naloge, med katerimi je (bila) tudi vzpostavitev in nadgradnja Evro-sredozemske univerze.Emuni po njegovih besedah predstavlja enega izmed konkretnih projektov za krepitev vezi in dialoga med EU in državami južnega Sredozemlja. Predstavnik albanske diplomatske akademije Lisen Baskhurti pa je bil mnenja, da mora Evropa dokazati, da ni zaprta celina, ampak da je njena osrednja "filozofija" odprtost in solidarnost. Prav tako je poudaril pomen Emunija kot stičišča podiplomskih študentov iz celotne evro-sredozemske regije, ki bodo izkušnjo medsebojnega sodelovanja prenesli naprej. Pri Uniji za Sredozemlje namreč ne gre ali vsaj ne bi smelo iti za vprašanje denarja, pač pa človeških odnosov, je povedal in dodal, da je sodelovanje v tem projektu pomembna izkušnja tudi za države Zahodnega Balkana. Podobnih misli je bil predstavnik Skupnosti sredozemskih univerz Augusto Sebastio, ki je poudaril pomen medkulturnega in medverskega dialoga v celotno evro-sredozemski regiji. Thomas Mc Grath iz Prve evropske diplomatske službe (EEAS) pa se je dotaknil dogodkov t.i. arabske pomladi, ki je terjala od EU spremembo pristopa do teh držav v smeri večje vpletenosti z arabskim svetom. Pri tem je opozoril, da preskok iz avtoritarne v demokratično družbo terja daljši čas. Sama narava avtoritarnih režimov namreč ne nudi prostora, potrebnega za razvoj civilne družbe, ki pa je pogoj za demokracijo. (STA) Portorož je gostil okroglo mizo o krepitvi sodelovanja manjšine - Pisanje dnevnika La Stampa »V FJK več kot 60 tisoč Slovencev« Najbolj številna jezikovna skupnost (1,3 milijona pripadnikov) v Italiji je sardinska, Furlanov je okoli 650 tisoč Za ratifikacijo evropske manjšinske listine ni pristojna vlada, temveč parlament ansa RIM - V Furlaniji-Julijski krajini govori slovenski jezik več kot 60 tisoč ljudi, piše turinski dnevnik La Stampa, ki ne navaja virov za to svojo informacijo. Z nedavno pospešitvijo ratifikacije Evropske listine za zaščito manjšinskih in regionalnih jezikov želi vlada predsednika Maria Montija s sklepom ministrskega sveta spodbuditi italijanski parlament, ki je edini za to pristojen, da dokončno ratificira to listino (zadnjo besedo ima sicer predsednik republike), ki jo je Svet Evrope sprejel pred dvajsetimi leti, Italija pa jo je podpisala junija leta 2000. Ratifikacijski postopek v parlamentu traja torej že celih dvanajst let, kar ni ravno kratko obdobje. Italija se sicer »tolaži«, da je leta 1999 sprejela zakon številka 482, s katerim je zaščitila dvanajst manjšinskih jezikov (tudi slovenskega), dve leti kasneje pa še posebni zaščitni zakon za slovensko manjšino (zakon številka 38). Najbolj številčna jezikovna skupnost v Italiji je sardinska (milijon tristo tisoč ljudi), Furlanov pa naj bi bilo okrog 650 tisoč, piše La Stampa. Tudi v tem primeru turinski časnik ne navaja virov teh podatkov. manjšina Prispevki: SKGZ pisala odborniku De Anni GORICA - Deželni svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze, je - kot smo poročali - obravnaval vprašanje manjšinske reorganiziranosti in potrebe po spremembah kriterijev njenega financiranja. S tem v zvezi je pooblastil svoje člane v deželni posvetovalni komisiji, da dajo pobudo v to smer. Pisali so pristojnemu deželnemu odborniku Elio De Anni in mu predlagali, da bi deželno konferenco za zaščito slovenske manjšine, ki jo predvideva 10. člen deželnega zaščitnega zakona, namenili omenjeni tematiki. Izhodišča za samo konferenco in morebitne predloge pa bi lahko oblikovali v Deželni posvetovalni komisiji, ki ji predseduje De Anna. V njej namreč sedijo predstavniki obeh krovnih organizacij in včlanjenih ustanov in organizacij, zastopniki slovenskih izvoljenih predstavnikov in slovenske šole. Deželna konferenca, kot izhaja iz deželnega zaščitnega zakona, je izraz najširše legitimne manjšinske stvarnosti in ima vse značilnosti, da se lahko meritorno loti tako zahtevnih vprašanj. »Slovenska narodna skupnost v Italiji je z organizacijskega vidika uspešna in aktivno prisotna v vseh treh pokrajinah, kjer je zgodovinsko naseljena. Njena organiziranost je izraz njene zgodovine in tudi njene pluralnosti. Ima 300 in več malih in večjih društev, organizacij in ustanov. Glavnina teh organizacij deluje v okviru dveh krovnih organizacij, SKGZ in SSO, ki ju je Dežela FJK tudi zakonsko priznala in jima v bistvu "zaupala" odgovornost, da predstavljata stvarnost civilne družbe Slovencev v naši deželi.« Slovenska kulturno-gospodarska zveza si prizadeva, da to nalogo opravlja čim bolje predvsem s ciljem, da bo organiziranost slovenske narodne skupnosti v Italiji uspešna, učinkovita in v koraku s časom, v katerem živimo. V zvezi s tem je SKGZ že pred dobrim letom javno povedala, da po njenem manjšinska dejavnost potrebuje nove pristope za dosego zgoraj omenjenih ciljev. Ti bi morali težiti k novim vsebinskim prijemom in ustvarjati sistem, ki bi bil vzdržen tudi zaradi vedno hujših finančnih težav, s katerimi se tudi slovenska manjšina vsakodnevno ukvarja. Deželni svet SKGZ, ki se je sestal 5. marca, je bil mnenja, da je skrajni čas, da se o teh problematikah bolj poglobljeno pogovorimo in ukrepamo, da se najde najboljši sistem, ki bi zagotovil učinkovitejši in trajnejši obstoj ter razvoj naše skupnosti. Prepričani so, da morajo spremembe tako iz vsebinskega kot finančnega zornega kota iti v smer kakovosti, sistema vrednotenja in komplementarnosti tam, kjer obstaja problem ponudbe podobnih dejavnosti. zgodovina - Slovenskemu pisatelju očitajo, da zanika fojbe Il Giornale se je spravil na Pahorja V članku je kup neresnic, kot ta, da je književnik podpiral »sedmo« jugoslovansko republiko in da je bil»neuvrščeni« komunist MILAN - Italijanski dnevnik II Giornale je objavil ostro kritični članek na račun pisatelja Borisa Pahorja ob izidu njegove avtobiografije v italijanščini Figlio di nessuno (založba Rizzoli). Il Giornale, ki je last Paola Berlusconi-ja, brata nekdanjega predsednika vlade, je Pahorju namenil skoraj celotno stran. Na članek izpod peresa Riccarda Pelliccettija je prvi opozoril spletni časopis Slomedia. Priletnemu tržaškemu pisatelju očitajo, da laže in potvarja zgodovino. Naslov članka, ki ga povzema tudi Slovenska tiskovna agencija, je »Pahor ne priznava fojb in eksodu-sa. Zgodovina ga zanika«. Slovenski pisatelj z italijanskim državljanstvom po Pelliccettijevem mnenju zmanjšuje tragedijo in kritizira državne predsednike, od Ciampija do Napolitana, za Pahorjeve »netočnosti« naj bi bil kriv njegov skrajni nacionalizem. Pahorju v članku desno usmerjenega časopisa očitajo, da je osvojil Titove zahteve po sedmi jugoslovanski republiki ter da ne priznava istrskega eksodusa in fojb, saj naj bi po njegovem mnenju v fojbah končalo le nekaj sto ljudi, medtem ko naj bi šlo po pisanju italijanskega dnevnika za tragedijo. Pisec zaključuje članek s trditvijo, da Pahor dokazuje gnus do dneva spomina na fojbe in množični odhod Italijanov iz Istre in da so po njegovem prepričanju kriminalci Italijani. Pahor je po Pelliccettijevem mnenju leta 1954 kot neuvrščeni komunist (?) z zanosom osvojil Titove zahte- ve po sedmi jugoslovanski republiki, kar je groba laž. Pahor ni bil nikoli komunist in se ni nikoli navduševal za Titove ideje, prej nasprotno. Il Giornale pisatelja zmerja za skrajnega slovenskega nacionalista, kar naj bi prihajalo do izraza tudi v njegovem odnosu do italijanskega predsednika Giorgia Napolitana. Pelliccetti pravi, da bi želel napisati, da je Pahor le slabo informiran, vendar v resnici dobro ve, da laže. Od kod je torej zbežalo 350 tisoč italijanskih beguncev, se sprašuje pisec. V obmorskih mestih, od Reke do Pulja, od Zadra do Kopra so bili Italijani v večini, kar dokazujejo uradni dokumenti, dodaja Pelliccetti kot neke vrste »sveto resnico«. Pahor po mnenju pisca tudi ne priznava fojb in govori o še nerazčiščenem številu odpe-ljanih s strani jugoslovanske vojske, ki je osvobodila Trst. Pisatelju očitajo, da glede fojb osvaja teze »negacionisti-čne zgodovinarke« Aleksandre Kersevan, verodostojni vir za fojbe pa naj bi bil pokojni Marco Pirina. Skratka prava obtožnica na račun slovenskega pisatelja, ki ni nikoli zanikal tragedije fojb, večkrat pa je opozoril, da je italijanska politika ta pojav manipulirala in izkoriščala v politične ter volilne namene. Pahor je tudi v nedavnem intervjuju za Piccolo ob izidu avtobiografske knjige opozoril, da manjka točen seznam oseb, ki so končale v fojbah, kar meni tudi novinarka dnevnika Il Sole 24 Ore Cristina Battocletti, ki je zbrala Pahorjeve avtobiografske pripovedi. Platnica Pahorjeve avtobiografske pripovedi, ki je izšla pri milanski založbi Rizzoli 4 Torek, 1B. marca 2012 GOSPODARSTVO raziskave - Družba SWG potipala gospodarsko razpoloženje državljanov Italijani se najbolj bojijo možne izgube delovnega mesta Tudi zaupanje v hitro izboljšanje razmer je zelo medlo - Družina pomembna opora TRST - Italiji zmanjkuje sape, gospodarski položaj ne kaže znakov okrevanja po hudi krizi, ljudi pa preveva vse večji strah pred izgubo delovnega mesta. Delež prebivalcev Italije, ki se bojijo, da bodo morali ostati doma, dosega rekordne ravni, kar 62 odstotkov statističnega vzorca. Učinek krize je berljiv tudi pri predvidevanjih za prihodnost, saj je težko zaznati izhod iz negativne konjunkture. Največji delež javnega menja predvideva, da bodo gospodarske razmere ostale nespremenjene, ali da se bodo celo poslabšale, čeprav hkrati v primerjavi z lansko jesenjo raste delež statističnega vzorca, ki goji - sicer medlo - upanje v oživitev gospodarstva (24% po jesenskih 12%). Taka je v strnjenem opisu vse prej kot spodbudna slika, ki izhaja iz raziskave Signali oziroma rezultatov stalnega observatorija, s pomočjo katerega tržaška družba za javnomnenjske raziskave SWG spremlja in analizira trende, obnašanja, razpoloženja in evolucijo italijanske družbe. Pesimistov glede gospodarskih razmer je devet Italijanov na deset. Zaupanje in zadovoljstvo z nacionalnim gospodarstvom je v nepretrganem upadanju od leta 2005. Glede prihodnosti pa skoraj 4 anketirani na 10 predvidevajo, da bo prišlo do novega zastoja, ali pa bo ostal položaj v bistvu nespremenjen. V primerjavi z lansko jesenjo se je sicer delež optimistov podvojil, kar je simptom rahlega upanja, ki so ga prebudili ukrepi nove vlade Maria Montija. Ko se vprašanja omejijo na družinski krog intervjuvancev, so Italijani nekoliko manj negativni. Polovica gospodinjstev v državi namreč ocenjuje kot zadovoljiv svoj ekonomski položaj. Ko pa je beseda o prihodnosti, se previdnost poveča. 37 odstotkov sodelujočih v raziskavi pričakuje za prihodnje mesece poslabšanje razmer, 53 odstotkov ne napoveduje bistvenih sprememb, medtem ko v izboljšanje verjame samo 10-odstotni delež statističnega vzorca. Največja mora Italijanov je še naprej možnost izgube zaposlitve. Tega se boji 62 odstotkov vprašanih, kar je za 11 odstotkov več od že visokega deleža izpred leta in trikrat več kot v letih 2006 in 2007. Delo je torej polje, na katerem raste največ stisk in bojazni, ki jih prinaša ta zapletena zgodovin-sko-gospodarska faza. Kot je v komentarju izsledkov raziskave povedal podpredsednik SWG Maurizio Pessato, je »delo v tem trenutku šibek člen gospodarske verige -vsaj v percepciji državljana - in tudi tisti, ki močno vpliva na italijansko klimo v celoti, tako v primeru izgube ali prekinitve dela, kot v obliki nizkih plač in znatnega znižanja kupne moči.« Metodološki pristop SWG je raziskavo izvedla med 10. in 13. januarjem 2012 s spletnim anketiranjem vzorca 900 izbranih polnoletnih osebkov. Vsi parametri so poenoteni z najnovejšimi podatki statističnega zavoda Istat, podatki pa so bili ponderirani z namenom, da bi bila zajamčena reprezentativnost glede na spol, starost in makroregijo prebivanja. Družba SWG je bila ustanovljena leta 1981 in že 30 let izvaja tržne in institucionalne raziskave, mnenjske sondaže, sektorske študije in observatorije. Na tej osnovi opredeljuje trende trga, politike in družbe. analize Banka Intesa SanPaolo in združenje CIA Poraba za prehrano lani nazadovala na raven izpred 30 let RIM - Italijanske družine so v težavah z nakupovalnim vozičkom. Poraba prehranskih izdelkov, pijač in tobačnih proizvodov se je - po nespremenjenih cenah - lani glede na leto 2010 zmanjšala za 1,5 odstotka, kar pomeni vrnitev na raven izpred 30 let. Analizo gibanj na trgu najnujnejših življenjskih potrebščin je izdelal študijski center banke Intesa SanPaolo. »Delno gre za strukturni trend, povezan z zmanjšano porabo nekaterih izdelkov (kot je tobak), vendar razkriva tudi težave italijanskega potrošnika, ki glede na položaj na trgu dela in na znižano kupno moč, odpravlja potrato in zmanjšuje svojo porabo tudi na področju, kot je agroživilsko, čeprav se je hrani seveda težko odpovedati,« je zapisano v poročilu. V njem je tudi izpostavljeno, da »povečanje brezposelnosti, združeno z učinki ukrepov za sanacijo javnih financ, daje sklepati na nadaljnje zmanjševanje porabe. Glede na vse skromnejše razpoložljive dohodke bo nakupovanje milo rečeno zelo previdno, opozarjajo avtorji poročila. Za stanovsko organizacijo kmetov CIA na nakupovanje osnovih življenjskih potrebščin najbolj vpliva neustavljiva rast cen energije in motornih goriv. Nesorazmernost, ki so jo dosegle cene goriv, vodi namreč do kričečih nasprotij v družinskih bilancah, v katerih je postavka energija in goriva prehitela postavko prehrana: že lani je povprečno gospodinjstvo porabilo za prevoz, goriva in energijo 470 evrov na mesec, medtem ko je za prehrano odštelo 467 evrov. gibanja - Po ugotovitvah OECD Gospodarstvo evra z drobnimi signali rasti sdgz - Varnost pri delu Še tri dni časa • • « v • za prijave na tečaj PARIZ - Indeks vodilnih gospodarskih kazalnikov (CLI) za države članice OECD, ki predstavlja zgodnji signal morebitnih zasukov v gospodarskih ciklih, se je januarja zvišal že tretji mesec zaporedoma. Na obzorju se kažejo tudi drobna znamenja krepitve gospodarstva območja evra, so sporočili iz Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Indeks vodilnih gospodarskih kazalnikov predstavlja signal morebitnih zasukov v gospodarskih ciklih oziroma prikazuje nihanja gospodarske dejavnosti okrog njene dolgoročne potencialne ravni. Naraščajoči CLI z vrednostmi čez 100 govori o konjunkturi, padajoči z vrednostmi čez 100 pa na zasuk navzdol, medtem ko padajoče vrednosti indeksa pod 100 govorijo o upočasnjevanju gospodarske aktivnosti, naraščajoče vrednosti pod 100 pa o okrevanju. Po podatkih OECD najbolj optimistična gospodarska znamenja prihajajo iz ZDA in Japonske, na obzorju pa se kažejo tudi drobna znamenja krepitve gospodarstva območja evra. Medtem pa občutno pojenja rast kitajskega in brazilskega gospodarstva, čeprav se indijsko še vzpenja. Januarja je indeks za vse države v OECD znašal 100,9 točke, kar je 0,4 odstotne točke več kot decembra lani. Japonska je januarja zabeležila rast CLI za 0,5 točke na 102,6 točke, ZDA pa za 0,7 točke na 102,5 točke. V območju evra se je indeks zvišal za 0,2 točke na 98,7 točke - v Nemčiji denimo za 0,1 točke na 98,1 točke, v Italiji za 0,4 točke na 96,6 točke, v Sloveniji in Irski pa za 0,7 točke. Kitajska je januarja zabeležila padec indeksa za 0,6 točke na 98,4 točke, Brazilija pa za 0,2 točke na 93,2 točke. TRST - Januarja letos sta začela veljati dva sporazuma med državo in deželami, ki na osnovi 34. in 37.člena Enotnega besedila o varnosti pri delu določata vsebine izobraževanja delodajalcev in delavcev na področju varnosti pri delu. Glavna novost je nedvomno dogovor glede izobraževanja delavcev, za katere je doslej veljal le splošni predpis, da morajo biti ustrezno formirani. Sedaj pa je predvideno, da morajo vsi delavci v podjetju, ne glede na tipologijo delovne pogodbe (tudi delo na projekt, praksa itn.), in družbeniki opraviti tečaj, katerega termini in vsebine so točno določeni. To velja tako za že zaposlene, kot za novo zaposlene, ki bodo morali tečaj opraviti pred sprejetjem na delo ali sočasno z zaposlitvijo, najpozneje pa v roku 60 dni od dneva zaposlitve. Potek tečajev je strukturiran na dva glavna dela - na splošno izobraževanje in specifično izobraževanje. Prvi 4-urni splošni tečaj bo obravnaval teme, kot so npr. pojem tveganja, organizacija za zaščito v podjetju, pravice, dolžnosti in denarne kazni v primeru kršitve zakonodaje, nadzorni or- gani in inšpekcije. Ta splošni del je za vse delavce enak, ne glede na dejavnost podjetja, v katerem so zaposleni. Sledili bodo še specifični tečaji. Tukaj pride v poštev dejavnost posameznih podjetij, ki so razdeljena v tri skupine, in sicer glede na stopnjo tveganja. Specifični tečaji bodo zato imeli različno trajanje, in sicer 4 ure za nizko tveganje (uradi, trgovine, majhni obrtniki, gostilne), 8 ur za srednje tveganje (kmetijstvo, javne uprave, prevozi idr.) in 12 ur za visoko tveganje (gradbeništvo, industrija, zdravstvo idr.). Vsebine teh tečajev bodo zadevale prav spe-cifiko dejavnosti posameznih podjetij. Potem ko bo delavec opravil te začetne tečaje, bo moral vsakih pet let opraviti še izpopolnjevalni tečaj. Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) prireja v sodelovanju s podjetjem Servis prvi tečaj v ponedeljek, 19. marca na podružnici v zgoniški obrtni coni (od 14.00 do 18.00). Prijave sprejemajo v uradih SDGZ do četrtka, 15. marca. Dodatne informacije so dostopne na spletni strani www.servis.it ali na tel. 040 6724855. EVRO 1.3119 $ -0/5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. marca 2012 valute evro (povprečni tečaj) 12.3. 9.3. ameriški dolar 1,3119 1,3191 japonski jen 107,79 107,93 kitajski juan 8,3013 8,3231 ruski rubel 38,8450 38,7290 indijska rupija 65,5750 65,6850 danska krona 7,4352 7,4344 britanski funt 0,83920 0,83595 švedska krona 8,9075 8,8894 norveška krona 7,4600 7,4210 češka krona 24,563 24,715 švicarski frank 1,2053 1,2050 madžarski forint 291,90 292,90 poljski zlot 4,0992 4,1135 kanadski dolar 1,3026 1,3091 avstralski dolar 1,2415 1,2441 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3555 4,3558 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6966 0,6969 braziljski real 2,3745 2,3307 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3585 2,3493 hrvaška kuna 7,5475 7,5490 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 12. marca 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24175 0,47355 0,74420 0,06917 0,09333 0,15500 0,495 0,902 1,213 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.587,51 € -303/15 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. marca 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,80 +0,42 KRKA 51,00 -8,75 -0,97 MERCATOR 9,85 124,05 -1,55 TELEKOM SLOVENIJE 67,40 -0,44 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 10,57 AERODROM LJUBLJANA 10,80 DELO PRODAJA 24,00 -1,46 ISKRA AVTOELEKTRIKA 16,00 -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,19 +3,23 KOMPAS MTS 6,10 -- PIVOVARNA LAŠKO 8,21 -6,70 PROBANKA 5,65 9,90 -- SAVA 13,00 -- ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 78,00 11,60 +2,65 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 12. marca 2012 -0/13 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATLANTIA ATLANTIA 0,68 88,4 -2,89 -0,67 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 1,57 +0,32 BCA POP MILANO EDISON EDISON 0,4045 0,508 -4,40 -2,78 ENEL 0,85 2,82 -1,61 FIAT 4,67 +1,19 +1,34 GENERALI 12,53 INTESA SAN PAOLO 1,43 -1,65 LUXOTT1CA 27,14 +0,78 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,74 -3,75 -3,30 PIRELLI e C 8,38 +9,43 +7,23 SAIPEM SNAM SNAM 38,21 +0,51 +0,82 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,795 +2,20 TENARIS TERNA 0,8535 15,64 -0,58 +2,42 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,838 0,045 -0,21 -2,39 UNICREDIT 3,52 3,9 +0,40 -1,32 SOD NAFTE (159 litrov) 106,34 $ -0/12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. marca 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 570,15 -0,34 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.799,88 812 84 +0,62 FIRS, Banjaluka 1.790,95 ÇÇ/I A-> -0,06 -1,10 lisica uojyiou v, i SRX, Beograd - - DICV 1 /100« _r»Q7 un /\, jai aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.132,30 -0,27 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.976,13 +0,42 Nasdaq 100 2.648,20 +0,05 S&P 500, New York 1.372,19 +0,10 MSCI World, New York 1.291,86 +0,11 DAX 30, Frankfurt 6.901,35 +0,31 FTSE 100, London 5.892,75 +0,09 CAC 40, Pariz 3.490,06 +0,07 ATX, Dunaj 2.143,00 -0,88 PX, Praga 985,9 -1,20 EUROSTOXX 50 2.514,97 -0,59 Nikkei, Tokio 9.889,86 -0,40 STI, Singapur 2.963,15 -0,24 Hang Seng, Hongkong 21.134,18 +0,23 Composite, Šanghaj 4.980,71 +0,49 Sensex, Mubaj 17.587,67 +0,48 / ITALIJA Torek, 13. marca 2012 5 trg dela - Premier Monti si prizadeva za čimprejšnjo rešitev odprtih vprašanj Vlada želi zaključiti pogajanja do 23. marca Camussova previdna, Bonanni skeptičen - Nobenega ločenega sklepanja sindikalnih sporazumov z vlado RIM - »Najbrž bodo še pred koncem tedna sklenili pogajanja glede reforme trga dela«. Optimistične napovedi voditelja sindikata Uil Luigija An-gelettija je včeraj na srečanju med vlado in socialnimi partnerji potrdila tudi italijanska ministrica za delo in enake možnosti Elsa Fornero. A po končanem srečanju je bilo optimizma nekoliko manj. Z izidom ni bila zadovoljna voditeljica CGIL Susanna Ca-musso, ki je govorila o »koraku nazaj«, zskrbljenost za možnost poslabšanja položaja zaposlenih in prekernih delavcev pa je izrazil tudi voditelj CISL Raffaele Bonanni. »Tega si ne želimo ne socialni partnerji, ne vlada,« je včeraj pristavil Bonanni, ki je ocenil, da si v današnjih razmerah, ko državi primanjkuje kisika, vsakdo mora prevzeti svoje odgovornosti in najti primerne garancije za delavce, starejše in mlade.« Nekaj novosti napovedujejo tudi v zvezi s socialnimi blažilci, o katerih se mora vlada jasno izreči, sta si bila včeraj edina sindikalna predstavnika. Italijanska ministrica za delo Elsa Fornero ansa Ko govorimo namreč o dveh milijardah, ki naj bi jih vlada morala izdati, naj bo jasno, da bo ta denar namenjen socialnim transferjem oz. dopolnilni blagajni po zakonski izjemi. Kaže, da je ministrica Fornero včeraj potrdila, da bodo nove socialne blažilce v celoti uveljavili že leta 2015 in ne 2017, kakor je bilo napovedano na prvem srečanju med vlado in socialni- mi partnerji. Vlada naj bi ohranila tudi redno dopolnilno blagajno in naj ne bi sredstev črpala iz socialnega sklada. Fornerova naj bi včeraj tudi potrdila, da si bo vlada prizadevala za boj proti prekernosti in brezposelnosti, tako da bi stopnja slednje upadla na 4 do 5 odstotov. Dodala naj bi, da je to brezpogojni temelj rasti, ki naj bi vključeval dejansko tudi južni del države. Nobene rastni namreč ni, če ni ravnovesja med severom in jugom. Reforma socialnih blažilcev bo med drugim osredotočena na ustanovitvi t.i. socialnega zavarovanja za zaposlitev (Assicurazione sociale per l'impiego). Gre za dodatno obliko zaščite in podpore pri ponovnem zaposlovanju, ki naj bi vključevala vse, kar je doslej predvidevala dopolnilna blagajna, vključno z doklado za mobilnost, brezposelnostjo za vajence, una tantum za pogodbe za sodelovanje na projekt in druge doklade. Zavarovanje bodo lahko koristili tako zasebniki kot javni delavci s pogodbo za določen čas. rim - Po statističnih podatkih urada Istat Italija uradno v recesiji RIM - Italija je zadnje lansko četrtletje v primerjavi s predhodnim zabeležila 0,7-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je v tretjem četrtletju zabeležila 0,2-odstotni padec BDP. S tem je država tudi tehnično v recesiji, je včeraj sporočil državni statistični urad Istat. V celotnem lanskem letu je Italija sicer ustvarila 0,5-odstotno gospodarsko rast, kar je za 0,1 odstotne točke več od predhodnih podatkov. Gospodarska rast se je lani v primerjavi z letom 2010, ko je Italija ustvarila 1,8 odstotka višji BDP, tako močno upočasnila. Statistiki za zadnje lansko četrtletje ugotavljajo, da je izvoz ostal nespremenjen, uvoz se je zmanjšal za 2,5 odstotka, investicije so se skrčile za 2,4 odstotka, domača potrošnja za 0,7 odstotka in za prav toliko potrošnja gospodinjstev. Letos naj bi Italija zabeležila okoli 1,5-odstotni padec BDP, k čemur bodo varčevalni ukrepi prispevali približno pol odstotne točke. Premier Mario Monti je sicer nedavno napovedal, da dodatnega zatiskanja pasu država ne potrebuje, ampak se bodo osredotočili na strukturne reforme. Dosedanji protikrizni ukrepi tehnične vlade so mednarodne investitorje že močno pomirili. Pribitki na italijanske državen obveznice so se v primerjavi z referenčnimi nemškimi v zadnjih dneh znižali na okoli 300 bazičnih točk, kar je najmanj od avgusta lani in skoraj polovico manj od rekordnih ravni v začetku leta. Glavni cilj vlade je sicer odpraviti dvojnost na trgu dela, ki ga pestijo prekerne zaposlitve med mladimi iskalci dela in visoko zaščitena delovna mesta za nedoločen čas med starejšimi zaposlenimi. Stopnja brezposelnosti je letos v Italiji presegla devet odstotkov, kar je največ od začetka tega tisočletja. Med mladimi je brez dela vsak tretji, s čimer se država uvršča med države Evropske unije z najvišjo stopnjo brezposelnosti med mladimi. Za primerjavo na mednarodni ravni gre navesti, da se je v četrtem trimesečju BDP v ZDA zvišal za 0,7%, v Franciji za 0,2%, medtem ko se je znižal za 0,2% v Franciji in Veliki Britaniji, za 0,6% pa na Japonskem. Na splošno se je BDP v državah evro-skupine zmanjšal za 0,3% glede na prejšnje trimesečje. Najbolj skokovit porast cen so v Italiji doživela avtomobilska goriva ansa Priprta vojaka v Indiji: pomoč Rusov in ZDA? MILAN - Italijanska diplomacija še vedno išče vsakršno pot, ki bi lahko rešila italijanska vojaka Massimiliana Latorreja in Salvato-reja Gironeja, ki sta priprta v indijski zvezni državi Kerala zaradi umora dveh indijskih ribičev. Po dosedanjih pogajanjih je podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu Staffan De Mistura posegel še pri Rusih, Američanih in Angležih. Medtem se spet postavlja vprašanje pripora, ki naj bi bil ločen od ostalih navadnih pripornikov. Indijske oblasti pa ocenjujejo, da bodo spoštovale le mednarodne zakone ter določila in procedure človeškega dostojanstva, ki jih predvideva ženevska konvencija. Ob tem pa bodo seveda upoštevali, da gre za tujca. Neprimerna reševalna akcija v Nigeriji RIM - Po mnenju predsednika parlamentarnega odbora za varnost Copasir Massima D'Aleme je treba afero v zvezi s smrtjo 48-letnega italijanskega inženirja Franca Lamoli-nare iz Vercellija v Nigeriji še temeljito preučiti. Lamolinara je bil namreč ubit v poldrugi uri pravega bojevanja med britanskimi in nigerijskimi specialci in ne v okviru hitre intervencije, meni D'Alema, ki ocenjuje potek operacije kot povsem neprimeren. Polemike zaradi neuspelega poskusa osvoboditve ugrabljen-cev (z njim je umrl tudi Christopher McManus) so se namreč takoj razvnele in v prihodnjih dneh je predvidenih več srečanj tako z angleškim zunanjim ministrom kot z italijanskim ministrom za zaščito Giam-paolom Di Paolo. Zadnjo besedo pa bo imel premier Monti. Dantejeva Divina Commedia »rasistična« MILAN - Dantejevo Divino Commedio je treba ukiniti kot šolsko čtivo, saj spodbuja antisemitizem in rasizem. Take so zahteve organizacije raziskovalcev in strokovnjakov Gherush92, ki deluje kot poseben svetovalni organ gospodarskega in socialnega sveta OZN. Organizacija Gherush92 skrbi za vzgojne projekte, za spoštovanje človekovih pravic in reševanje konfliktov. Dantejevo delo pa je po njenem mnenju žaljivo in diskriminatorsko (tako jezikovno kot vsebinsko) do Judov, obenem pa je celo islamof-obno, saj se okrutno in nespoštljivo znaša nad Mohameda, za nameček pa naleti bralec tudi na predsodke do homoseksualcev. južna tirolska - Za izbiro kandidata za predsednika Pokrajine Bocen SVP razmišlja o primarnih volitvah O volilnem postopku bo vsekakor odločal strankin kongres, ki je sklican za 24. marca - Durnwalder odhaja? BOCEN - Tudi Južnotirolska ljudska stranka (SVP) naj svoje glavne kandidate na volitvah izbere na notranjih (ali primarnih) volitvah. Tako razmišljajo mnogi v etnični zbirni stranki, potem ko je dolgoletni predsednik bocenske pokrajinske uprave Luis Durnwalder (72 let) dal precej jasno razumeti, da na volitvah prihodnje leto ne bo več kandidiral. Glavni kandidat za Durnwalderjevo nasledstvo je generalni tajnik SVP Richard Theiner, ki uživa veliko podporo v stranki. Tudi za Južne Tirolce bo prihodnje leto volilno gledano pomembno leto. Spomladi bodo parlamentarne volitve, oktobra pa pokrajinske, na katerih SVP znova računa na zmago, kot na vseh dosedanjih pokrajinskih volitvah. Durnwalder je krmilo Pokrajine Bocen prevzel leta 1989 od danes pokojnega zgodovinskega voditelja Južnih Tirolcev Silviusa Magnaga ter nato bil štirikrat zaporedoma izvoljen na to mesto. Durnwalder je bil dolgo časa Luis Durnwalder in (desno) OSREDNJI TRG V Bocnu istočasno predsednik Pokrajine in vodja SVP. V Bocnu se marsikdo sprašuje, če bo za izbiro Durnwalderjevega naslednika (govori se tudi o možni kandidaturi senatorke Helge Thaler Aus-serhofer) prevladal strankin aparat (torej kongres) ali pa članstvo. Za notranje volitve so se npr. opredelili članice in člani SVP iz Pustertala in iz Merana, v Bocnu in v dolini Vinschgau pa menijo, naj ostane vse pri starem, naj torej vodilne strankine predstavnike, kot doslej, izvoli kongres. Južnotirolska ljudska stranka je notranje razvejana stranka, v kateri v zadnjem času krepi politično moč in vpliv kmečka frakcija (Bauernbund) in to na račun delavsko-ekonomske frakcije (Arbeitnehmer). Tretjina kandidatov SVP za pokrajinski svet mora biti žensk, zajamčeno zastopstvo pa pri- pada tudi mladim in predstavnikom la-dinske jezikovne skupnosti. Nekateri v stranki predlagajo, da bi s primarnimi volitvami izbrali tudi kandidate SVP za poslansko zbornico in za senat. Nenazadnje tudi kandidata za evropski parlament, kjer Južne Tirolce trenutno zastopa Herbert Dorfmann. 6 Torek, 13. marca 2012 r dnevnik enegetika - Odločitev pokrajinske skupščine Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Pokrajina se je proti žaveljskemu terminalu pridružila občinam Trst, Milje in Dolina Proti uplinjevalniku se je opredelilo 23 svetnikov na 25 - Izjave ministra Passere ocenili za žaljive Pokrajinski svet se je sinoči z zelo široko večino glasov opredelil proti plinskemu terminalu pri Žavljah, ki ga namerava zgraditi španska družba Gas Natural. Proti uplinjevalniku je glasovalo kar 23 pokrajinskih svetnikov na 25, za sta se opredelila le Andrea Martucci in Giorgio Rossi iz vrst občanske liste nekdanjega tržaškega župana Roberta Dipiazze. Kot v tržaškem občinskem svetu so se proti ža-veljskemu načrtu opredelili tako zastopniki leve, kot desne sredine. V razpravi (v njej sta sodelovala tudi Sandy Klun iz Demokratske stranke in Elena Legiša od SKP) je glavnina podprla odklonilna stališča, ki jih je o uplinjevalniku izdelal pokrajinski odbor. Gre za velike pomisleke glede varnosti, vpliva terminala na okolje in na morje ter na poslovanje pristanišča, ki je sicer plinski terminal s predsednikom Claudiom Boniciollijem vključilo v svoj prostorski načrt, čeprav o tem v zadnjem času molči. Martucci in Rossi sta nasprotno prepričana, da bi uplinjevalnik ugodno vplival na splošni razvoj Trsta in njegove pokrajine. Predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali je pohvalil visoko strokovno delo, ki so ga o uplinjeval-niku opravile pokrajinske službe. Zastopnik Slovenske skupnosti se je obregnil ob ministra Corrada Passere, ki je govoril o »neumnem nasproto- center il giulia - Jutri dopoldne SSk podpira protest proti uplinjevalniku Predsednica Pokrajine Bassa Poropat in predsednik sveta Vidali kroma vanju« lokalnih uprav gradnji plinskega terminala. Pokrajinski svet se je sinoči pridružil negativni oceni, ki so jo o ža-veljski napravi podali tržaški, dolinski in miljski občinski sveti, katerim se je pridružil tudi devinsko-nabrežinski. Vse lokalne uprave nasprotujejo upli-njevalniku oziroma vsaj v takšni različici, ki jo predlaga Gas Natural. O tem bi se morali temeljito zamisliti ne samo Španci, temveč tudi deželna uprava in okoljsko ministrstvo, ki je o kopenskem uplinjevalniku že izdalo pozitivno okoljevarstveno oceno. Pod temi pogoji je zelo vprašljiva jutrišnja servisna konferenca o Žavljah, ki jo je sporazumno z okoljskim ministrom Corradom Clinijem sklicala deželna uprava. Slovenska skupnost podpira protest Občin Milje in Dolina proti uplinjevalniku v Žavljah in vabi somišljenike, da se udeležijo jutrišnjega shoda ob 10.uri pred sedežem Dežele nad trgovskim centrom Il Giu-lia. Tam bo zasedala servisna kon-frenca o plinskem terminalu, na katero niso povabili občinskih uprav Milj in Doline. Tržaški desničarski deželni svetniki nas sedaj prepričujejo, naj od tega dobimo čimveč, kot je skušal (in ni dosegel) prejšnji tržaški župan Roberto Dipiazza, piše v izjavi tajnik SSk Peter Močnik. »Dežela, če ji je do razvoja Trsta, naj raje poskrbi za razvoj pristanišča ali turizma, kjer odbornica za produktivne dejavnosti in turizem Federica Segantijeva ni naredila še nič v tem smislu. Ali za razvoj kmetijstva, kjer odbornik Claudio Violino dela celo proti lokalnemu kmetijstvu,« podčrtuje Močnik. Slovenija nasprotuje načrtu, pa tudi Hrvaška ni prav nič navdušena nad njim. Zakaj torej predsednik FJK Renzo Tondo in njegovi silijo v mednarodni incident, se sprašuje Slovenska skupnost. »Je kaj drugega za tem, ki nam ni znano, glede na to, da v načrtu uplinjevalnika ni nobenega razvoja in da je le nevaren za ljudi in za obstoječe proizvodne strukture. Vrh vsega še na podlagi spornih načrtov, ter brez neke točno določene ustanove, ki bi nadzirala vse ministrske predpise«. Sedanja kriza ne sme služiti kot izsiljevanje, češ nekaj delovnih mest (obljubljene stotine mest niso realne) se bo le dobilo. Sindikati so to razumeli in so vsi proti. Kriza mora biti po Močnikovem mnenju kvečjem priložnost, da se razvijejo naravne danosti ter mednarodna vloga Trsta in okolice. Uplinjevalnike naj se gradi tam, kjer ne škodijo zdravju ter ostalim dejavnostim. prosek - Izziv Sandija Skerka iz Praprota v brk vsem neizpolnjenim obljubam krajevnih oblasti Vinograd s pogledom na Miramar Obnovljenih osem paštnov za kakega pol hektarja trt - Čez tri leta bo proizvedel domačo penino prosecco - Bo ta pilotni načrt spodbudil tudi druge vinogradnike? Kakšno delo! Do pred dvema letoma je v proseškem bregu, ki mu stari domačini pravijo Postrane, vladalo grmičevje in robidovje, da nekdanjih terasastih paštnov skoraj ni bilo mogoče razpoznati. Čez tri leta bo tu, na vzorno obnovljenih paštnih, dozorelo grozdje trte glera, iz katerega bo Sandi Skerk, vinogradnik iz Praprota, proizvedel prvo izvirno proseško penino prosecco. Postrane se nahajajo na pobočju nad Grljanom. Do njih vodi makadam, s katerega je mogoče uzreti stolp mira-marskega gradu. Tu nekaj domačinov -Riko Majovski, Bojan Nabergoj in nekateri drugi - še vedno neguje svoje vinograde. Iz starih trt proizvajajo vino, dobro, za domačo rabo. Nekaj je tudi oljk. Večina pobočja pod makadamom pa je bila že desetletja prepuščena zobu časa, ki je razrahljal zidke nekdanjih paštnov, da so se začeli sesuvati, namesto trt pa se je na njih razpaslo robido-vje in grmičevje in tudi akacije so tu pa tam bujno zrastle. V ta zapuščeni, zaraščeni predel Postran je pred dvema letoma posegla ro- ka Sandija Skerka, mladega vinogradnika iz Praprota. Ogledal si je kraj, lego, se dogovoril z domačima lastnicama za 25-letni najem dveh nekdanjih vinogradov in z očetom Brunom začel z obnavljanjem. V delo ga je gnala velika želja: v prose-škem bregu pridelati grozdje za domačo penino prosecco. Skerk je po makadamu pripeljal traktor, bager, kopalnik. Stroji so mu olajšali delo, čeprav je bil poseg na pobočju zahteven. Treba je bilo odstraniti robidovje, grmičevje, mlado drevje, potem obnoviti zidke. Seveda na suho. In pri tem se je praprovski vinogradnik IL SOLE/24 ORE danes o kraških vinih Italijanski dnevnik Il Sole/24 Ore bo del svoje priloge o živilski industriji posvetil kraškim vinom, vitovski, teranu in malva-ziji s kakimi 600 tisoč polnjenimi buteljkami in prometom v višini 6 milijonov evrov. Levo Sandi Skerk v novem vinogradu nad Grljanom; desno s trudom obnovljeni paštni kroma srečal z eno od bistvenih razlik s kraškimi vinogradi. »Na Krasu je zemlje malo, kamenja pa na pretek, tu je zemlje obilo, kamnov pa malo, da postane prav vsak zelo dragocen,« je pojasnil včeraj malo po 9. zjutraj v s soncem žepo-vsem obsijanih Postranah. Lani sta bila obnovljena gornja pa-štna, na katerih je Skerk že posadil sadike glere, ki mu jih je posredoval Andrej Bole, vinogradnik od Piščancev, »avtor« Pro-sekarja (kot je v imenu tradicije poimenoval svoje iz glere proizvedeno vino). V slabem pol letu sta potem Skerk sin in oče obnovila še dodatnih šest spodnjih paštnov, uredila stopničast dostop, pa tudi opuščeno, s skrlami pokrito, nizko kamnito hiško, ki sta jo bila »odkrila«, napol razpadlo, med grmičevjem. »Vinogradnikom je služila, da so se ob nenadnem hudem vremenu zatekli vanjo,« jo je predstavil Sandi Skerk. Nov vinograd obsega vsega kakega pol hektarja. Malo, v primerjavi s furlanskimi velevinogradi. A tu so pogoji za gojenje trte »ekskluzivni«. Območje je obsijano s soncem od jutra do večera. Zve- čer, po zatonu, se nadenj spusti mrzel zrak s Krasa, tako se nad njim ne zadržuje vlaga. Mrzel zrak »suši vinograd«, da se ni bati peronospere. Dovolj je, da je vinograd zračen, da je grozdje prezračeno, je podučil Sandi Skerk. V takih pogojih je »špricanje« - z izjemo skromnega posega proti oidiju - odveč, kar tudi vpliva na kvaliteto vina, saj je grozdje dejansko biološko, kot temu pravimo po novem. Razlika s furlanskimi vini je očitna: »VFurlaniji 'špricajo" tudi po 15-krat v letini,« je opozoril Skerk. Nov vinograd je po svoje tesno povezan z zaščitno znamko Prosecco DOC. Krajevne oblasti so ob ustanovitvi zaščitne znamke mnogo obljubile, a doslej še nič konkretnega storile. »Če bo kaj iz tega nastalo, bo le tisto, kar bomo sami sposobni storiti,« je ocenil Sandi Skerk in z roko pokazal tja proti Križu: »Nekoč je bil ves breg, od Kontovela vse tja do Križa obdelan s paštni. Samo pomisli, kakšen gospodarski potencial, kmetijski in turistični, bi imeli, če bi bilo tudi sedaj tako!« Novi Skerkov vinograd je v tem pogledu izziv. »Kar delamo je povsem ne- ekonomično,« je poudaril, in trditev podkrepil z gospodarsko računico: »Za vsako trto je potrebno povprečno kvadratni meter zidka. Če bi ga uredilo podjetje, bi stal 100 evrov. Vsaka trta proizvede za 2 evra grozdja na leto. Pomeni, da bi bilo za amortizacijo stroška potrebnih 50 let.« Zakaj torej toliko truda? »Preprosto: da bi spodbudil še druge. Kajti, če si ne bomo sami pomagali, nam ne bo nihče. Vsaj taka je dosedanja izkušnja.« Sandi Skerk si je začel pomagati sam. Letos bodo njegove trte obrodile le kak grozdek.Prihodnje leto jih bo že več. »Čez tri leta bo že kaj v steklenicah,« je napovedal vinogradnik in - zaradi novinarjeve radovednosti - nadaljeval z računanjem: »Vinograd bo polno obrodil kakih 30 do 35 kvintalov grozdja, takrat bo mogoče pridelati 25 hektolitrov vina za kakih 3 tisoč buteljk.« To bo prva izvirna domača penina prosecco. Kraj, kjer jo bodo krstili, je že znan: kar v vinogradu v Postranah, ob kamniti peterooglati mizi s krasnim pogledom na morje, Grljan in Miramar. Marjan Kemperle / TRST Torek, 13. marca 2012 7 sežana - V nedeljo v Škamprlovi jami izgubil življenje 72-letni Franco Tiralongo Na dnu kraškega brezna umrl izkušen tržaški jamar Dolgo so ga oživljali, v akciji sežanski in tržaški reševalci - Pred smrtjo naj bi pojasnil, da je padel z 20 metrov V nedeljo je med spustom v Škam-prlovo jamo pri Sežani umrl 72-letni Franco Tiralongo, eden najbolj izkušenih tržaških jamarjev, ki zapušča ženo. Tržačan, ki je kot član komisije Eugenio Boegan pri društvu Societa Alpina delle Giulie dobro poznal kraške jame na obeh straneh meje in jih je v letih več fotografiral, je bil na izletu z dvema soplezalcema, v brezno pa se je spustil kot prvi. Škamprlovo jamo (tako jo imenujejo Jamarska zveza Slovenije in sežanski jamarji, obstaja pa tudi knjižna različica Škamperletova jama) so nekoč poznali kot Stojkovičevo jamo, med ljubitelji kraških brezen pa je še kar poznana. Odpira se ob stari makadamski cesti med Sežano in Bazovico, v bližini Orleka. Jamarje privablja s svojo mogočno vhodno vertikalo, ki je po besedah predsednika Jamarskega društva Sežana Jordana Guština visoka 55 metrov. Do nesreče je prišlo v nedeljo okrog 17.30. Tiralongo je bil zvezan, iz nepojasnjenih vzrokov pa je zdrsnil po vrvi navzdol in padel na dno. Sam naj bi svojemu kolegu malo pred smrtjo povedal, da se mu je na zadnjem pritrdišču 20 metrov nad dnom snela vrv iz varovalne vponke na plezalnem pasu. Ožganine na dlaneh kažejo, da je priletni plezalec z vso močjo rok skušal zaustaviti padec, a mu to ni uspelo. Med spustom je drugi jamar, prav tako Tržačan, zaslišal Tiralongov klic na pomoč. Poškodovani je ležal na dnu, bil je priseben, govoril je. Po približno pol ure pa se je onesvestil - verjetno je podlegel notranjim poškodbam. Jamarka, tretja članica odprave, je poklicala tržaške reševalce, ob 18.20 pa so obvestilo prejeli tudi v reševalnem centru Sežana in Tolmin. Sezena na Slovaškem Novica o nedeljski nesreči je na spletu močno odmevala, površnost pa je povzrčila tudi verižno dezinformacijo. Na strani v italijanskem jeziku www.blitz-quotidiano.it so besedilo tiskovne agencije včeraj opremili z naslovom, v katerem so zatrdili, da je tržaški jamar umrl v kraju Sezena na Slovaškem. Nič hudega, ko ne bi novico z enakim naslovom nekaj ur pozneje povzela še spletna stran www.nanopress.it. Morda bo še kdo sledil - v medmrežju se marsikdo zaplete. Desno Franco Tiralongo na arhivskem posnetku komisije Boegan; levo oznaka Jamarske zveze Slovenije, spodaj predsednik Jamarskega društva Sežana Jordan Guštin pred Škamprlovo jamo kroma Prijatelj je Tiralonga medtem dalj časa oživljal in kmalu sta mu priskočila na pomoč sežanska jamarja. V reševalno akcijo se je vključilo 15 jamarskih reševalcev iz Slovenije in 9 iz Italije, med njimi je bil tudi Franc Fabec, ki je povedal, da je oživljanje trajalo eno uro. Po Fabčevih besedah je zdravnik, ki se je prav tako spustil v brezno, zvečer lahko samo potrdil smrt ponesrečenca. Truplo so po navedbah Jamarske zveze Slovenije dvignili na površje šele ob 22. uri ter ga predali pristojnim službam. V akciji so sodelovali tudi sežanski gasilci, okoliščine pa je preiskovala koprska policija, ki je preiskavo včeraj že zaključila, saj je tuja krivda izključena. Za pokojnika so kljub temu odredili obdukcijo. »Še vedno je bil aktiven, čeprav manj kot pred nekaj leti. Franco je bil tudi zelo previden jamar,« je včeraj povedal njegov prijatelj Gianni Scrigna. Predsednik komisije Boegan (»najstarejše jamarsko društvo na svetu« piše na spletni strani) Louis Torelli je pokojnika označil za »dekana« jamarjev tega društva, ki je bil še čil in zdrav. Sinoči so se člani zbrali v društvenem sedežu, da bi se pogovorili o nedeljskem dogodku. Predsednik Jamarskega društva Sežana Jordan Guštin, ki si je včeraj z nami ogledal brezno, pa je potrdil, da so člani tržaške jamarske skupine dobri poznavalci kraških jam, vključno s sežanskimi. (af) Starosta tržaških jamarjev, ki je plesal s Carlo Fracci Franco Tiralongo je bil eden najbolj izkušenih tržaških jamarjev, zanimal se je za fotografijo, v mladih letih pa je bil uspešen poklicni baletnik. V življenjepisu, ki so ga takoj po njegovi smrti napisali prijatelji, piše, da se je Tiralongo rodil leta 1939 v Trstu, njegov oče pa je bil boksar. V jame je začel zahajati že v 50. letih s skupino Gruppo Triestino Speleologi, leta 1955 se je kot šestnajstletni fant udeležil ekspedicije v jamo Gaché v Piemontu, v kateri je tragično preminil mladi jamar Lucio Mersi. Po šolanju pa je ubral pot baleta - kot prvi plesalec je obkrožil dober del sveta. V začetku 60. let je bi baletnik mestnega teatra v nemškem Bonnu, sodeloval pa je tudi s slovito Carlo Fracci, kateri je leta 1998 posvetil fotografsko razstavo v Trstu. Kot fotograf je razstavljal v Trstu, Tržiču, Pordenonu in Bologni, balet pa je opustil leta 1984. Tedaj se je lahko vrnil k svoji prvotni ljubezni - kraškim jamam. Najprej je bil dejaven v jamarski skupini San Giusto, nato pa v jamarski komisiji Eugenio Boegan društva Societa alpina delle Giulie. Več kot petnajst let se je spuščal v jame na obeh straneh meje, jih raziskal in fotografiral (znani so njegovi posnetki iz Briške jame), kar je širši publiki omogočilo, da občuduje te podzemne lepote. sindikat - Zaposleni v družbi Croce Italia Marche so včeraj stavkali ves dan Celo rešilec je brez kisika Od decembra brez plače, od junija brez nadur in bonov za obroke - Zahteva po jamstvih za delovna mesta - Kaj pravi Tondo? Uslužbenci družbe Croce Italia Marche so včeraj stavkali in demonstrirali na Velikem trgu pred tržaško prefektu-ro. Približno 30 zaposlenih je odločno protestiralo, ker so že od decembra brez plač, sploh pa so pod velikim vprašajem njihova delovna mesta. Kot je povedal član deželnega tajništva sindikata Cgil Renato Kneipp ob udeležbi predstavnikov sindikatov Cisl in Ugl, je postalo stanje, ki se vleče od poletja lani, za uslužbence nevzdržno. Zadnjo plačo so prejeli decembra, poleg tega delodajalec ne plačuje nadur in bonov za obroke od junija. Pred kratkim je krmilo službe Uslužbenci družbe Croce Italia Marche so včeraj demonstrirali pred tržaško prefekturo kroma prevzela nova družba Formia Soccorso, vendar se ni položaj kljub obljubam spremenil. Med glavnimi vprašanji je namreč nestabilnost delovnega mesta, saj je od skupaj 30 uslužbencev le 10 stalno zaposlenih. Spomnimo naj, da ima podjetje Cro-ce Italia Marche (CIM) v zakupu službo prevoza bolnikov, ki morajo na dializo, položaj pa je dalj časa zapleten. Še najhujše za občane je pri tem dejstvo, da so danes re-šilci zaradi pomanjkanja denarja brez vzdrževanja in so tudi brez jeklenk za kisik. Težave so se začele poleti, ko ni podjetje CIM več plačevalo plač. Po številnih protestih je za to poskrbelo podjetje za zdravstvene storitve, toda le do septembra, ker je družba CIM takrat vložila priziv, ki je prekinil ves postopek. Dobra rešitev bi bila v tem, da bi službo prevzelo tržaško zdravstveno podjetje, toda bivši deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic je lani dejal, da ni denarja. Uslužbenci zato pozivajo deželnega predsednika Renza Tonda, ki je prevzel Kosicev resor, da se izreče in ukrepa. A.G. OBVESTILO IZLETNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Obveščamo, da bo plačilo drugega obroka (enaki zneski kot prvič) za izleta v Španijo in Dolino Aosta potekalo v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6, jutri, 14. marca, od 9. do 13. ure. Plačilo bo lahko v gotovini za potovanje v Dolino Aoste samo za posameznega pri-javljenca, ostala plačila morajo biti s čekom, s kareditno kartico ali z bančnim nakazilom. Za bančne podatke pokličite agencijo Aurora, tel. 040631300. Saldo izleta na Madeiro in v Lizbono, v organizaciji First&Last Minute Adriatica.net iz Trsta, je možen tako danes, v torek 13. marca, kot jutri, v sredo 14. marca, direktno v potovalni agenciji, v Ulici San Lazza-ro 13 v Trstu (od 9. do 12.30 in od 16. do 19. ure). Plačevanje je možno s čekom ali z bančno/kreditno kartico, vendar izključno v poslovalnici. Za katerokoli po-jasnitev pokličite na 040-637025. Plačilo drugega obroka izleta v Apulijo in Bazilikato bo prav tako potekalo v uredništvu Primorskega dnevnika, jutri, 14. marca, od 9. do 13. ure. Plačevanje je možno s čekom ali bančnim nakazilom. Posameznik lahko plača tudi v gotovini. Za nenaročnike Primorskega dnevnika in nečlane Zadruge Primorski dnevnik so cene izletov višje za 30 evrov. Biološka oporoka in ureditev občinskega registra V gledališču Miela bo drevi ob 20.30 javno srečanje o biološki oporoki in ureditvi občinskega registra, ki se ga bodo udeležili predstavniki radikalcev, Gibanja 5 zvezd, zdravstveni operaterji, laiki in člani valdeške cerkve. Demokratska stranka o javnenem zdravstvu Zdravstveni forum Demokratske stranke vabi danes ob 17. uri v Novinarski krožek (Korzo 13) na javno srečanje o vlogi bolnišnice in teritorija v okviru javnega zdravstvenega sistema. Na srečanju bodo sodelovali člani bolnišničnega zdravstvenega osebja, javni upravitelji, politiki in državljani. Po Poljski in Ukrajini ... Kulturno združenje Zenobi v sodelovanju s tržaškim kulturnim združenjem Maria Theresia vabi danes v dvorano Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) na srečanje z Robertom Toderom in Francom Bottazzijem »1914 -verso la Galizia - 2014«. Gosta se bosta poglobila v potovanje na Poljsko in v Ukrajino, ki sta ga opravila lani, in v podoživljanje krajev trpljenja in človeških izkušenj. Velikonočni praznik kot vabilo krvodajalcem Mladi člani tržaškega Združenja krvodajalcev prirejajo danes in jutri velikonočni praznik. Od 9. do 14 ure na glavnem sedežu tržaške univerze bodo predstavili mladim študentom pomen in potrebo darovanja krvi. Vsakemu bodo podarili vse potrebno za sestavo velikonočnega rumenega piščančka. Opravičilo za napako V nedeljski izdaji dnevnika smo pomotoma napisali, da sta na fotografiji ob članku Prikaz primorskega upora Stanka Hrovatin in Marta Verginella. Na sliki ni Stanke Hrovatin, pač pa Lida Turk. Za napako se opravičujemo. 8 Torek, 13. marca 2012 TRST / prefektura - Posvet o učinkih elektromagnetnega sevanja na zdravje Kaj pa glava? Vedno več mladih in celo otrok pretirava z uporabo sodobne tehnologije »Dokazano je, da zloraba mobilnih telefonov lahko povzroči tudi raka glave« Znanstvene raziskave so dokazale, da je dolgotrajna izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju, ki ga povzročajo mobilni telefoni, zelo škodljiva za zdravje in lahko celo povzroči raka glave. Znanstveniki so tudi zasledili tveganje raka na možganih in žlezi slinavki med bolj zagrizenimi uporabniki mobilnih telefonov, tj. več ur na dan. To še ne pomeni, da bodo uporabniki mobilnih telefonov zboleli. Toda glede na dejstvo, da je za rakasto obolenje lahko potrebnih tudi 20 do 30 let, je to dovolj, da se občane pozove k previdnosti pri uporabi brezžičnih naprav v vsakdanjem življenju, od mobilnih in prenosnih telefonov do wi-fi omrežij, osebnih računalnikov, radijskih sprejemnikov, brivnikov in tako naprej. Na preprost način bo tako mogoče zmanjšati dnevno izpostavljenost sevanju, ki so ji danes podvrženi še predvsem mladi, pa tudi nekateri otroci, ki jim starši dokaj prerano priskrbijo mobilni telefon. Združenje zdravnikov za okolje ISDE je zato priredilo posvet o uporabi in zlorabi mobilnih telefonov in sodobnih tehnologij, ki je bil včeraj na tržaški prefekturi. Posvet so priredili v sodelovanju z združenjem za preventivo in boj proti elektromagnetnemu sevanju Apple in deželnim združenjem odborov za okolje in kakovost življenja Cordicom. Srečanje je bilo dopoldne namenjeno javnim institucijam, dopoldne pa šolam in ob- Posvet je uvedel prefekt Alessandro Giacchetti, ki je nato predal besedo uglednim strokovnjakom. O učinkih elektromagnetnega sevanja so govorili predstavnik združenja ISDE in sicer predsednik zdru- ženja za boj proti azbestu EARA Paolo Tomatis, bivši docent na univerzi v Padovi in bivši član državne onkološke komisije Angelo Gino Levis, predsednica združenja Apple Laura Masiero ter fizik in izvedenec na področju mobilne telefonije Alfio Turco. Posveta se žal niso udeležili politiki in niti predstavniki zdravstvenega podjetja, se pravi tisti, ki so še najbolj odgovorni za zdravje občanov, so poudarili. Pa vendar so na zasedanju ponudili vrsto koristnih informacij, ki jih bodo vsekakor širili na šolah v okviru kampanje za smotrno uporabo mobilnih telefonov in tudi upoštevanja zakonodaje Telefoniraj z možgani! Med nasveti je na prvem mestu uporaba slušalke (ne blue-tooth oz. brezžične). Sledijo priporočilo po kratkih nekajminutnih telefonskih klicih in vsekakor ko je signal dober; če je namreč signal slab, mobilni telefon proizvede večje sevanje, da pridobi signal. Pametno je tudi ponoči spati daleč od mobilnega telefona, medtem ko ga ljudje pustijo navadno blizu postelje, najstniki pa kar pod blazino. Prižgan mobilni telefon je tudi bolje držati na mizi kot v žepu. Kar pa zadeva otroke, pa naj bo klic (in telefon) omejen le na izredne primere. A.G. trebče - Nova pridobitev SKD Primorec v Ljudskem domu •• v • • I »v Ciaknjizrnca za najmlajše Ob odprtju lepo urejenega knjižnega kotička so s petjem, glasbo, lutkovno predstavo in predstavitvijo knjige počastili dan kulture »Knjiga mene briga!« in ne »Knjiga me ne briga«. Tako je svoj govor sklenil nekdanji učitelj Bruno Kralj na otvoritvi Cici knjižnice v Ljudskem domu v Trebčah. Gospod Bruno "učitilj" je občuteno spregovoril o pomenu knjige danes, ko se vse preveč ukvarjamo s facebook-i in power point-i. Namesto tega pa bi lahko kadarkoli in kjerkoli knjigo nosili s sabo, v torbi ali v žepu, saj skriva v svojih straneh neprecenljivo vrednost. Društvo Primorec je po dolgih prizadevanjih otvorilo otroško in mladinsko knjižnico v na novo urejenem prostoru Ljudskega doma. Manjšo sobico je s čopičem odela v pravljičnost akademska slikarka Katerina Kalc, s pomočjo darovanj posameznikov, slovenskih založb ter knjižnic pa so police polne knjižnega gradiva in slikanic. Knjižnica bo odprta enkrat tedensko v popoldanskih urah, poleg izposoje pa bo toplo okolje priložnost, da se bodo otroci v sobici zadrževali, listali in brali na mehkih blazinicah. Odborniki bodo organizirali pravljične urice, gostovanja lutkovnih skupin in otroške predstave, predstavitve knjižnih izdaj ter srečanja z avtorji. Zavzemali pa se bodo tudi za sodelovanje z otroškimi vrtci in osnovnimi šolami. Odborniki društva Primorec posvečajo veliko pozornost najmlajšim Trebencem, zanje prirejajo poletne dejavnosti in obiskane Cici urice. Na podlagi teh izkušenj se je porodila zamisel o tedenskih srečanjih za otroke, na katerih bi se lahko kreativno približali vaškemu kulturnemu dogajanju. Rodila se je ideja o Cici knjižnici. Odprtje Cici knjižnice je bilo za SKD Primorec tudi priložnost obeležitve dneva slovenske kulture, zato je bil večerni program primerno bogat. Najprej je glasbeni pozdrav zapel otroški pevski zbor Krasje z dirigentko Petro Grassi, nakar so na oder stopile mlade gojenke glasbene šole Viktor Parma, iz razreda prof. Marije Maretič. Zapel je še otroški pevski zbor OV Elvire Kralj in COŠ Pinka Tomažiča, ki ga duhovito spremlja Aljoša Saksida. Prisotni so se nasmejali ob gledališki predstavi Lutkovne skupine Tipitapi, ki jo sestavljajo dijakinje liceja A. M. Slomška, spremljali pa so tudi predstavitev istoimenske knjige Martine Le-giša. Na prireditvi so nagradili tudi udeležence likovnega natečaja na temo Jaz in knjiga, ki so se ga udeležili otroci iz vaškega otroškega vrtca in osnovne šole. Prerez traku prenovljenih prostorov Ci-ci knjižnice je množica prisotnih pozdravila z aplavzom ter nasmejanimi obrazi, ki jih prevečkrat pogrešamo. Slovenska kultura v Trebčah ne zamira in tega smo lahko veseli. Odprtja Ciciknjižnice so se s petjem veselili malčki otroškega vrtca Elvire Kralj in učenci COŠ Pinka Tomažiča kroma Pirjevčev zbornik danes v Narodnem domu Narodna in študijska knjižnica Trst -Odsek za zgodovino v sodelovanju z Univerzitetno založbo Annales, Oddelkom za zgodovino UP FHŠ in Inštitutom za zgodovinske študije UP ZRS vabijo danes ob 17.30 v Narodni dom na predstavitev monografije Pirjevčev zbornik (zbrala in uredila sta ga Gorazd Bajc in Borut Klabjan). Spregovorili bodo Egon Pelikan ter urednika Bajc in Klabjan, prisoten pa bo tudi Jože Pirjevec. Slovenski klub - o različni podobi Trsta in Tržaškega Slovenski klub s pokroviteljstvom Univerze v Novi Gorici prireja jutri, 14. marca, predstavitev študije Ane Toroš Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja. Toroševa je mestu v zalivu posvetila znanstvenoraziskovalno delo, v katerem na podlagi številnih slovenskih in italijanskih verzov utemeljuje, da sta se v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja izoblikovali različni podobi Trsta in Tržaškega. O delu bo ob prisotnosti avtorice spregovoril prof. Miran Košuta. Srečanje bo v Narodnem domu (Ulica Filzi 14) ob 18. uri. Članski večer društva SKD Slovenec iz Boršta in Zabrežca Društvo SKD Slovenec vabi jutri, 14. marca, ob 20. uri v Boršt, v prostore srenjske hiše na članski večer in praznovanje dneva žena. Ob priložnosti se bo nov odbor društva predstavil vaš-čanom. Sledil bo ogled slik in posnetkov iz preteklih let delovanja društva. Pustni odbor pa bo poskrbel za slastno zakusko. Kosovel v spominih pisatelja Borisa Pahorja Na pobudo združenja za socialno promocijo Kruh in vrtnice ter v sodelovanju z revijo Fare poesia in zahodnokra-škim rajonskim svetom bo v društveni gostilni na Kontovelu v četrtek ob 18. uri gost tržaški pisatelj Boris Pahor, ki se bo spominjal Srečka Kosovela. Pri pogovoru o morebitnem literarnem parku na Krasu bodo sodelovali Bruna Busdon, Roberto Dedenaro, Gabriella Mu-setti, Alessandro Paronuzzi, Anna Pic-cioni, Marko Sosič in Jurij Zeriali. Obdarjanje - kakšna strast V razstavnih prostorih postaje Rogers se bo danes ob 12. uri začel niz srečanj posvečenih obdarjanju Obdarjanje -kakšna strast. Potem ko so lani poskrbeli za debate o znanosti in igri, se bodo tokat udeleženci poglobili v pomen obdarjanja v spominih in željah. ad formandum - Uspeh Ponovili bodo tečaj obrezovanja Na Ad formandumu v Trstu je še v teku vpisovanje v tečaj, ki bo obravnaval vse najpomembnejše vidike obrezovanja za ravnovesje vegetacije in rodnosti posameznih sadnih dreves (jabolke, hruške, marelice, breskve, češnje in drugo sadje). »Zaradi velikega zanimanja ob prvi izvedbi tečaja smo se odločili, da šolo obrezovanja ponovimo. V petek, 16. marca, ob 18.00 bo prvo srečanje na našem sedežu v ul. Ginnastica v Trstu. Tečaj bo nato v soboto, 17. marca, in še v petek, 23. in soboto, 24. marca. Pričetek tečaja pa je odvisen od števila udeležencev. Zato vabimo vse interesente, naj se čim prej prijavijo na tel. 040.566360 ali po mailu: ts@adfor- mandum.org«, pravi koordi-natorka tržaškega sedeža Anna Maria Milič. V zadnjem obdobju se je število uspešno zaključenih tečajev iz kmetijskega področja krepko povečalo. V teh dneh zbirajo predprijave za tečaje splošnega kmetijstva in za vodenje agriturističnega podjetja. Tečaje bodo izvedli na vseh treh sedežih Ad formanduma v Trstu, Gorici in v Špetru. Več o tečajih in ponudbi Ad formanduma na spletni strani www.adformandum.org. dolina - Prijeten obisk v šoli Prežihovega Voranca Ženske o 8. marcu Gospe so šoli podarile knjige, učenci pa so jim zapeli in poklonili darilca Na osnovni šoli P. Voranca v Dolini smo letos obeležili mednarodni dan žena nekoliko drugače. Obiskala nas je skupina žensk Kulturnega društva Valentin Vodnik iz Doline, ki se redno srečuje in vsako leto pripravlja družabnost ob 8. marcu. Gospa Ester Kočevar nam je povedala, da se dan žena praznuje v spomin na požar v tekstilni tovarni v New Yorku, ki je nastal pred več kot sto leti. Med protestom, do katerega je prišlo zaradi nevzdržnih delovnih raz- mer, je umrlo preko 140 žensk. Poudarila je, da so ženske v zadnjih sto letih dosegle velik napredek. Uveljavile so se na poklicnem področju in nasploh v družbi. Gospe so nam ob tej priložnosti podarile veliko lepih in zanimivih knjig, ki smo jih z veseljem sprejeli. Mi pa smo jim v zahvalo zapeli in poklonili spominska darilca, ki smo jih sami izdelali. Učenci OŠ P.Voranc Dolina-Mačkolje / TRST Torek, 13. marca 2012 9 foto natečaj - Priredil ga je Fotovideo Trst80 Nagradili zmagovalce ex tempore Kraški pust Sodelovalo je 20 fotografov - Dela na ogled v piceriji Veto na Opčinah V gostilni-piceriji Veto na Opčinah je bila prejšnji petek zaključna slovesnost in podelitev nagrad fotografskega ex tem-pore, ki ga je v sodelovanju s prireditelji Kraškega pusta, že drugič organiziral Fotovideo Trst80. Tekmovanje ex tempore se je odvijalo na dan pustnega sprevoda na Op-činah. Udeležilo se ga je 20 fotografov amaterjev, ki so z digitalnimi fotoaparati s številnimi posnetki ovekovečili najbolj zanimive in značilne trenutke in prizore mimohoda pustnih skupin in vozov, smešne motive in najlepše maske. Medtem ko so na dvorišču Prosvetnega doma praznovali zmagovalci pustne povorke, so tekmovalci foto ex tempore po svoji presoji in okusu izbirali in izročali predstavnikom Foto-videa po 3 najlepše med svojimi foto-posnetki. Organizatorji tekmovanja so posnetke računalniško oštevilčili, s čimer je bila zagotovljena anonimnost avtorjev. Oddane posnetke je potem žirija pregledala, jih tehnično in umetniško ocenila ter določila zmagovalce. Žirijo so sestavljali: podpredsednik TS80 Luka Vuga, snemalec RAI v Trstu Giancarlo Skarabot, odbornik fotografskega krožka Fotonordest Giorgio Peric in predstavnik sodelujočega odbora Kraškega pusta Aleks Purič. Izbor predloženih anonimnih posnetkov ni bil lahek, po dolgem preudarku pa je žirija sklenila podeliti prvo nagrado Marini Sturman, drugo mesto je osvojila Veronika Širca iz Sežane, na tretje mesto pa se je uvrstil Alessio Go- Dobitnica prve nagrade na foto ex tempore o Kraškem pustu Marina Sturman dinich, član krožka Fotonordest. V kategoriji najmlajših je zmagal Peter Sia-rez Sturman. Na petkovi prireditvi sta številnim prisotnim in udeležencem tekmovanja ex tempore spregovorila še predsednik Kraškega pusta Igor Malalan in umetnica Marisa Dolce. Oba sta pohvalila pobudo Fotovideo Trst 80 in izrazila željo, da bi se ta pobuda nadaljevala. Marisa Dolce je tudi za nagrade izdelala čudovite maske. križ - Odstranjevanje v bližini Brojence Nevarna skala Zaradi intervencije Obalna cesta celo popoldne zaprta za promet Včeraj danes Danes, TOREK, 13. marca 2012 KRISTINA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 18.08 - Dolžina dneva 11.47 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 9.00 Jutri, SREDA, 14. marca 2012 MATILDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,5 stopinje C, zračni tlak 1021,9 mb ustaljen, vlaga 57-odstotna, veter 5 km na uro severo-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,5 stopinje C. [12 Lekarne Pod vodstvom družbe FVG Strade, ki upravlja deželne ceste, so včeraj popoldne zaprli za promet celo Obalno cesto od Miramara do Sesljana, ker se je pri kriški Bro-jenci krušila ogromna skala. Malo pred križiščem (če se peljemo iz Trsta v Sesljan) je dopoldne padlo na cesto nekaj manjših kosov, zaradi česar je bil poseg nujen. Prometna in občinska policija sta vozila preusmerjali pri Sesljanu in Miramaru, voznike pa so z ukrepom seznanjali v Barkovljah in pri glavni železniški postaji. Delavci so najprej spravili na tovornjak osem ton težak kos skale, nato pa še 12,5-tonskega (foto Kroma). Okrog 19.45 je prometna policija sporočila, da je cesta spet odprta. Bonanni (Cisl) na posvetu danes v Trstu V sejni dvorani hotela Savoia na tržaškem nabrežju bo danes ob 15.30 srečanje posvečeno delu oz. zaposlovanju v luči človekovega dostojanstva in potreb družbe. Posvet, ki ga prireja deželni sindikat Cisl v sodelovanju z Acli, združenjem Confartigianato in Coldiretti, želi osvetliti finančna in gospodarska vprašanja, ki jih je gospodarska in socialna kriza še poostrila. V Trst se bo ob tej priložnosti pripeljal tajnik Cisl Raffaele Bonanni, ki se bo udeležil posveta ob škofu Giampaolu Crepaldiju, Adrianu Saccomanu, Robertu Scroc-caru, Grazianu Tilattiju, Angelu Corsettiju, Francu Bosiu in Robertu Volpettiju. Od ponedeljka, 11., do sobote, 17. marca 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). 81 Prireditve FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »MIŠKA PO LJUBLJANI« Fotoklub Ljubljana prireja fotografsko razstavo goriškega fotografa Marka Vogriča, člana Fo-tokluba Skupina75 iz Gorice. Avtor NA KAVO S KNJIGO 0 knjigi Emila Zonte MOČ KLETVE, MOČ MOLITVE bo spregovoril Dušan Jakomin jutri, 14. marca, ob 10.00 v Tržaški knjigarni kavo bo ponudil Qubik caffe Na koncu je sledilo presenečenje. Člani in osebje picerije Veto, ki so podporniki prireditve Kraški pust, so podelili nagrado »Pizzeria Veto« za, po njihovi presoji, najlepšo fotografijo Lojzetu Abramu, članu Trst80. Velika zahvala gre Piceriji Veto na Opčinah, kjer je do Velike noči razstavljenih 20 najlepših fotografiji. Zahvala tudi organizatorjem Kraškega pusta, ki so Fotovideu Trst 80 dali možnost za prireditev tekmovanja. Marko Civardi razstavlja niz fotografij Ljubljane, posnete s camero obscuro z značilne »mišje« perspektive. Predstavlja si, da je miška-turist, ki se potepa po mestu in ga opazuje s cestnih odtokov in jaškov. Razstava bo na ogled do srede, 14. marca, v Galeriji Zavoda Šolt, Rožna dolina, Študentsko naselje blok VII v Ljubljani. RICMANJSKI TEDEN 2012 V ORGANIZACIJI SKD SLAVEC V sredo, 14. marca, ob 20.30 v Galeriji Babna hiša odprtje razstave Mihaele Velikonja »Utrinki« in predstavitev pesniške zbirke Aleksija Pregarca »Amebno razkošje«. Glasbeni utrinek Thomas Velikonja in Egon Taučer. V četrtek, 15. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani komedija v tržaškem narečju »Ma... chi te son ti?« v režiji Luciana Volpija in interpretaciji gledališke skupine Proposte teatrali. V petek, 16. marca, ob 20.30 v Galeriji Babna hiša koncert kitarista Mladena Bucica. SLOVENSKI KLUB s pokroviteljstvom Univerze v Novi Gorici prireja v sredo, 14. marca, predstavitev študije dr. Ane Toroš: »Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja.« O delu bo ob prisotnosti avtorice spregovoril prof. Miran Košuta. Srečanje bo potekalo v Narodnem domu, ulica Filzi 14, s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA TER ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT vabimo na »Kavo s knjigo« v sredo, 14. marca, ob 10. uri. O knjigi Emila Zonta »Moč kletve, moč molitve« bo spregovoril Dušan Jakomin. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na ogled dokumentarnega filma Nadie Roncelli in Mira Tassa »Un onomasticidio di stato« (Državni imenomor), ki bo v četrtek, 15. marca, s pričetkom ob 20.30. TRŽAŠKA KNJIGARNA in SKD Tabor vabita v četrtek, 15. marca, ob 18. uri na predstavitev prvega slovenska vodnika po Trstu in okolici Kako lep je Trst, ki bo v prostorih knjigarne na Opčinah. Knjigo bosta predstavili avtorici Erika Bezin in Poljanka Dolhar. FOTOVIDEO TRST 80 v sodelovanju z Okusi Krasa vabi v petek, 16. marca, ob 18. uri v gostilno Guštin v Zgoni-ku na otvoritev fotografske razstave Sonie Ozbich. SKD GRAD vabi na proslavo Dneva slovenske kulture, na kateri bo Dušan Jelinčič predstavil svojo knjigo »Bela dama devinska«. Nastopila bo tudi vokalna skupina »Lipa« iz Bazovice. Prireditev bo v petek, 16. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih. SKD PRIMOREC vabi na otvoritev razstave »Pomlad prihaja« v petek, 16. marca, ob 20. uri v Hiško uad Ljenč-kice v Trebče. »Včerajšnja dekleta« bodo predstavile razstavo ročnih izdelkov. Razstava bo na ogled tudi v soboto, 17. marca in v nedeljo, 18. marca od 10. do 17. ure. Vstop prost. KULT-URA ZATE - delavnice namenjene mladim od 19. do 30. leta v organizaciji ZSKD: »(So)delovanje društev: izdelajmo skupno vizijo in strategijo dela« v soboto, 17. marca, od 14. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opčinah; »Projektno vodenje« v soboto, 14. aprila, od 9. do 17. ure; »Tim in timsko delo« v soboto, 21. aprila, od 13. do 17. ure. Prijave in informacije: tel. št. 040-635626, www.zskd.org. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja sezona 2011/2012, Prosvetni dom v nedeljo, 18. marca, ob 18. uri, koncert »Tolkala od blizu« v izvedbi Slovenskega tolkalnega projekta (StoP). FOTOVIDEO TRST 80 vabi v petek, 23. marca, ob 20. uri na zaključni večer video/foto natečaja Ota Hrovatin, ki bo potekal v Narodnem domu v Trstu Ul. Filzi 14. Projecirani bodo najlepši dokumentarci, igrani filmi in slikovne predstavitve. Sledilo bo nagrajevanje. SKD TABOR v soboto, 24., ob 20.30 ter v nedeljo, 25. marca, ob 18.00 (s presenečenjem za ženske) v Prosvetnem domu na Opčinah ponovitev gledališke predstave neznanega srednjeveškega avtorja »Burka o jezičnem doh-tarju (Le Farce de Maitre Pathelin), v izvedbi dramske skupine Skd Tabor. Režija Sergej Verč. SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev prireja ob svetovnem dnevu poezije v nedeljo, 25. marca, ob 11. uri v Ljudskem vrtu de Tommasini v Trstu pobudo »Jaz grem skozi park. Nekdo igra klavir«. Ob priliki bo predstavljena pesniška zbirka Srečka Kosovela »Ostri ritmi Aspri ritmi« (izbrala, prevedla in uredila Jolka Milič), branje izbora Kosovelovih poezij in glasbeni utrinek. Sodelujejo ZTT, Casa della letteratura, Tržaška knjigarna. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z ZPZP, JS RS za kulturne dejavnosti, ZCPZ-Trst in ZSKP-Gorica organizira niz koncertov v sklopu revije Primorska poje: Domjo, Center Anton Ukmar Miro, 30. marca, ob 20.30; Jamlje, Kulturni dom, 31. marca ob 20.30; Gro-pada, Kulturni dom Skala, 13. aprila, ob 20.30; Barkovlje, Cerkev sv. Jerneja, 14. aprila ob 20.30; Števerjan, Kulturni dom, 20. aprila, ob 20.30; Milje, Občinsko gledališče Giuseppe Verdi, 21. aprila, ob 20.30; Zavarh, Cerkev sv. Florijana, 29. aprila ob 15.30. Prispevki V spomin na Anico Versa vd. Puntar darujejo družine Gherbassi, Pahor, Starc, Pauletič, Zuzič in Kante 40,00 evrov za KD Prosek-Kontovel in 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Proseku. V spomin na mamo Marijo Mahnič Coccoli daruje Adrijana 30,00 evrov za CPZ Sv. Jerneja. V spomin na drago Doro Križmančič - Žagar darujeta Ema in Nada z družino 30,00 evrov za AŠD Zarja in 30,00 evrov za MoVS Lipa. Popravek: V spomin na mamo Marijo Križmančič ob 3. obletnici smrti daruje hči Magda z družino 20,00 evrov za AŠD Zarja. V spomin na drago Doro darujejo družine Ban Žarko in Andrej ter Oberdan 100,00 evrov za AŠD Zarja. V spomin na Doro daruje Nives 30,00 evrov za MoVS Lipa. V spomin na drago Doro darujeta Egon in Vojka Križmančič 25,00 evrov za MoVS Lipa. V spomin na Doro Križmančič Žagar darujeta Vojko in Tatjana Križmančič 30,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na Frido Valetič in Patricijo Terčič darujeta Liliana in Martin 50,00 evrov za cerkvene pevke iz Na-brežine. V drag spomin na nepozabno sosedo Doro Križmančič darujejo družine Stopar Rudi, Walter in Kristina 50,00 evrov za KD Lipa ter 50,00 evrov za AŠD Zarja. V spomin na Anico Verša darujeta Van-da in Dunja z družino 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na gospo Zoro in na gospoda Čoka daruje Olimpija 40,00 evrov za SKD Tabor - Opčine. V spomin na Slavko, Marijo, druga Marka in Frenka daruje Olimpija 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Opčinah. V spomin na Doro Križmančič por. Žagar daruje Zelka 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. Ob izgubi dragega nonota izrekata iskrene sožalje svoji odbornici Nedi in družini SKD in MoPZ Valentin Vodnik Ob izgubi drage TATIANE ČERNIVEC por. PURIČ izrekata svojcem iskreno sožalje družini Tavčar in Krt 10 Torek, 13. marca 2012 ŠPORT / SKD V. Vodnik vabi danes, ob 20.00 v društvene prostore na KULINARIČNI VEČER: Kuhamo zdravo z Emilijo Pavlic Vabljeni mladi in starejši, KUHARJI IN NE ¿i Čestitke Ob rojstvu male MODRE čestitamo mamici Debori in očku Francu ter jim želimo nešteto zdravih, srečnih dni. TPPZ Pinko Tomažič. Dobrodošla MODRA! Vso srečo ti želijo Silvija in Rikardo z družinama ter teta Anica in Tone. Ob rojstvu male MODRE čestitamo mami Debori, tatku Francu, srečnim nonotom ter Tomažu in Lu-crezii. Joganovi in Polakova. Danes praznuje okroglo obletnico FRANKO SOSSI. Da bi bil zdrav in vesel ter še veliko let skrbel za svojo družino mu želi vsa žlahta Ravbar. Mamici v veselje, atiju v ponos, pokukal si na svet brez zobkov in bos. Ob rojstvu malega Erika čestitamo očku Aljoši, mamici Raffaelli in sestrici Veroniki vsi člani Pihalnega orkestra Ricmanje Q Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Posti in piedi in paradiso«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »La sorgente dell'amore«. CINECITY - 22.15 »In time«; 16.30, 19.00, 21.30 »Quasi amici«; 16.00, 18.05, 20.10 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 22.15 »The woman in black«; 16.30, 19.55, 22.15 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; 16.00, 17.15, 18.30, 19.50, 21.50 »Posti in piedi in paradiso«; 16.15, 19.00, 21.45 »John Carter«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ti stimo fratello«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »The Artist«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »A simple life«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.00 »Paradiso amaro«; 18.15, 22.00 »Young adult«. KOPER - KOLOSEJ - 20.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.10 »Obuti maček«; 18.00, 20.10 »To je vojna!«; 18.20, 20.40 »Zapiti dnevnik«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.10, 17.10 »Obuti maček 3D«; 16.10, 20.40 »To je vojna!«; 20.25 »Varna hiša«; 16.25, 19.05 »Potomci«; 16.50 »Kruha in iger«; 18.20 »Samomorilec«; 19.10, 21.35 »Železna Lady«; 21.35 »Hudič v nas«; 17.20, 20.00 »Kupili smo živalski vrt«; 19.00 »Umetnik«; 21.20 »John Carter 3D«; 16.05, 18.15 »Marčeve ide«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 22.15 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Hugo Cabret«; 16.15, 20.00, 22.15 »John Carter«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »Ti stimo fratello«; Dvorana 4: 18.20 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 16.45, 20.30, 22.15 »The double«; 18.30 »The iron lady«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Posti in piedi in paradiso«; Dvorana 2: 19.00 »Giselle - Class concert«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.15 »Ti stimo fratello«; Dvorana 4: 17.30 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 20.00, 22.10 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Polisse«. H Šolske vesti 12. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala 28., 29. in 30. marca. K sodelovanju so vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine. Izbrani solisti ali skupine bodo 11. aprila igrali na zaključnem nastopu v gledališču pri Sv. Ivanu. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole (Ul. Caravaggio, tel./fax 040-567500), na www.guar-diella.it ali glasbena.revija@libero.it. Rok prijave je 19. marec. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI prireja v sredo, 21. marca, na predavanje za starše na temo »Kako postavimo meje otroku in hkrati poskrbimo zase?«. Vodila ga bo Neva Strel Pletikos, prof. pedagogike in sociologije. Predavanje bo od 17.00 do 19.00 v prostorih osnovne šole P. Voranc v Dolini. Vljudno vabimo starše, da se polnoštevilno udeležijo srečanja. S Izleti □ Obvestila ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec bo v nedeljo, 20. maja. Ceno izleta lahko udeleženci poravnajo ob vpisu danes, 13. marca, od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Za prijave in informacije: tel. št. +393396980193, skdpri-morec@yahoo.it. VEČDNEVNI IZLET V PRAGO v organizaciji SKD Primorec bo od 28. aprila do 1. maja. Predujem zbirajo odborniki danes, 13. marca, od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Za prijave in informacije: tel. št. +393396980193, skdprimorec@ya-hoo.it. AGENCIJA FIRST&LAST MINUTE ADRIATICA.NET iz Trsta sporoča, da bo saldo izleta na Madeiro in v Lizbono možen danes, 13. marca, in v sredo 14. marca, direktno v potovalni agenciji, v Ulici San Lazzaro 13 v Trstu (od 9. do 12.30 in od 16. do 19. ure). Plačevanje je možno s čekom ali z bančno/kreditno kartico, vendar izključno v poslovalnici. Za katerokoli pojasnitev pokličite na 040-637025. KRUT sporoča, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest za velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom znamenitih hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita, Mostarja ter Medjugorja, od 6. do 9. aprila. Vsa dodatna pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. IZLET NA SLOVAŠKO od 26. do 29. aprila: udeleženci si bodo lahko ogledali fotografsko razstavo Mirne Viola (na otvoritvi bo zapel MePZ Slovenec-Slavec), grajsko palačo Boj-nice, grad Trenčin, tipično slovaško vasico Čičmany, laboratorij znane slovaške keramike v Modri in predstavi ognja in sokolarstva. Ostalo je nekaj mest na razpolago v avtobusu. Informacije in vpisovanja na tel. št. 347-7937748 (Mirna) do 20. marca. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA glede na izreden uspeh lanskega izleta na Azurno Obalo smo se odločili, da ga letos ponovimo 18., 19. in 20. aprila (z rahlimi spremembami). Izleta se lahko udeleži kdorkoli. Avtobus vas bo odpeljal na prekrasno »Costo Azzurro«, kjer si boste prvi dan ogledali Montecarlo, drugi Niz-zo in v petek še Sanremo in okolico. Obe prenočitvi bosta v istem hotelu 3 zvezde v Sanremu. Za informacije in vpis pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 (Laura) ali 0408990108 (Roberta). ZGONIŠKA ŽUPNIJA vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040-229166. PREŠERNI IZLET v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom v nedeljo, 22. aprila. Vpisovanja pri odbornikih društev Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa, Skd Tabor. ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno potovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri). Vpisovanje do druge polovice marca. POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljun-cu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). SKLAD MITJA ČUK prireja v središču na Repentabrski 66 na Opčinah tečaj Qi gong-a (Chi Kung), starodavne kitajske veščine za osebno harmoniza-cijo in dobro psihofizično počutje, ki bo potekal ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00. Ob zadostnem vpisu je tečaj možen tudi v dopoldanskem času. Informacije in prijave na tel. št. 335-5926889 (Elizabet). KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE za tretje življenjsko obdobje, ki ga vodi prof. Drago Bajc, se nadaljuje danes, 13. marca, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Vabljeni ljubitelji matematike! Pridružite se nam! SKD V. VODNIK vabi danes, 13. marca, ob 20. uri v društvene prostore na kulinarični večer: Kuhamo zdravo z Emilijo Pavlič. Vabljeni mladi in starejši, kuharji in ne. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je danes, 13. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. DRUŠTVO SKD SLOVENEC vabi v sredo, 14. marca, ob 20. uri v prostore srenjske hiše v Boršt na članski večer in praznovanje Dneva žena. Na sporedu predstavitev novega odbora društva ter ogled slik in posnetkov iz preteklih let delovanja društva, slastna zakuska v organizaciji pustnega odbora. ROJANSKA ŽUPNIJA se pripravlja na svojo 150-letnico. V Marijinem domu bo v sredo, 14. in v sredo, 21. marca, ob 20. uri med nami kapucinski brat Štefan Kožuh v okviru ljudskega mi-sijona. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da bo Zbor posameznikov SKGZ za Tržaško v sredo, 14. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 20/II). SLOVENSKA UNIVERZA za tretje življenjsko obdobje v Trstu vabi na drugo srečanje, ki bo v sredo, 14. marca, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, ulica sv. Frančiška 20. SPI CGIL KROŽEK ZA VZHODNI KRAS vabi člane in prijatelje na praznik včlanjevanja, ki bo v sredo, 14. marca, ob 16. uri v prostorih Prosvetnega doma Tabor na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. AŠD SK BRDINA vabi vse člane, da se udeležijo tekme v veleslalomu 31. Slovenskega zamejskega smučarskega prvenstva 2012, veljavne za 31. pokal ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 18. marca, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 15. marca, na tel. št. 3488012454 (Sabina). KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo v društvenih prostorih v Briščikih vsak četrtek od 16. do 18. ure. Informacije in vpisovanje na prvem srečanju, ki bo v četrtek, 15. marca. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v l. 2011 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do četrtka, 15. marca. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102, ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 15.00-17.00; ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Nabrežina 102, tel. št. 0402017370. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, 15. marca, ob 17. uri »Kukavček«. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. SKD TABOR ZA OTROKE v Prosvetnem domu na Opčinah: petek, 16. marca, ob 16.00 v mali dvorani, ura pravljic »V knjižnici se skriva miška -ulovimo jo!«; v soboto, 17. marca, ob 17.30 v veliki dvorani, otroška predstava s Stenom Vilarjem Gusar Ber-to; v soboto, 31. marca, ob 10.00 v mali dvorani, velikonočna ustvarjalna delavnica s Tanjo in Nado. ŠOLA OBREZOVANJA na Ad for-mandumu, novi termini v mesecu marcu: 16., 17., 23. in 24. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, ul. Ginnastica 72, tel. št. 040-566360 ali ts@adformandum.org. DELAVNICA za izdelovanje cvetja iz krep papirja se bo vršila na Kontove-lu št. 523 (zraven društvene gostilne) v soboto, 17. marca, od 15.30 do 17.30. Vpisovanje in podrobnejše informacije čim prej na tel. št. 3479322123, 346-8222431, 338-6879124. Vabljeni otroci in starši v čim večjem številu. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 17. marca, delavnico za izdelovanje cvetja, ki jo bo vodila Martina Felicijan. Nadaljevalni tečaj od 9. do 11. ure, začetniški od 11. do 13. ure. Prijave na tel. št.: 3387845845. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v soboto, 17. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih občinskega gledališča predavanje univ. dipl. inž. živilske tehnologije Marije Merljak o zdravi prehrani. Vabljeni. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 18. marca, ob 17. uri v dvorano Marijinega doma (Ul. Cor-daroli 29), kjer bo časnikar Jože Mo-žina predstavil svoj film o Pedru Opeki, ki deluje na Madagaskarju. SKD LIPA organizira v nedeljo, 18. marca, sprehod »Kje so tiste stezice?«. Ob prazniku sv. Jožefa bomo šli v Ricma-nje. Zbirališče ob 12. uri pred Bazov-skim domom. Med pohodom bo nagrajena najlepša pohodna palica. Priporočamo primerno obutev. Vabljeni. KMEČKA ZVEZA vabi člane na srečanje o varnosti pri delu, ki bo v ponedeljek, 19. marca, ob 19. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Na temo bo predaval dr. Valentino Patussi, odgovoren strukture za varnost v delovnih okoljih pri tržaškem podjetju za zdravstvene usluge. SKD LIPA sklicuje v ponedeljek, 19. marca, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 uri v drugem sklicanju v Ba-zovskem domu redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: poročila, razprava in razno. Vabljeni člani. SKD BARKOVLJE vabi v torek, 20. marca, ob 17.30 na »tapkanje« z Barbaro Zetko; v soboto, 31. marca, pa na štiri urno delavnico tapkanja od 15. do 19. ure. Informacije in vpis: 3472787410. SLOVENSKO PEVSKO DRUSTVO KRASJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Treb-čah v petek, 23. marca, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: branje in odobritev poročil, razprava, sprejem novih članov in razno. DELAVNICA EFT - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo srečanje pod mentorstvom Barbare Zetko potekalo v soboto, 24. marca od 15. do 19. ure v društvenih prostorih. Ker je število udeležencev omejeno, je zaželjena predhodna prijava na tel. št.: 3472787410 (Barbara), 439-6483822 (Mi-leva) ali na eft@barbarazetko.com. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v torek, 27. marca, na redni občni zbor ob 16. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu - Ul. Mazzini 46 v Trstu. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra v marcu ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Predvidene so kreativne delavnice reciklaže: »Kako nastane papir in Bralni znaki in kolaži«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. VZPI-ANPI SEKCIJA PROSEK-KON-TOVEL obvešča vaščane, da zbira fotografski material iz obdobja pred, med in po drugi svetovni vojni, za razstavo, ki bo v sklopu proslavljanja 40-letnice postavitve spomenika na Pro-seku. Material lahko oddate v trafiki na Proseku do 10. aprila. Za informacije Sharon (tel. št. 340-5437959). A.N.A.G. - Državno združenje poku-ševalcev žganja - Tržaška sekcija, organizira tečaj 1. stopnje pokuševalcev žganja. Tečaj se bo odvijal v Trstu (rajon Sv. Alojzij, Ul. Dei Mille 16) od 20.00 do 22.30 v torek, 17. aprila, v pe- tek, 20. in 27. aprila ter v petek, 4. in v torek, 8. maja. Za informacije in vpis: Jadran Žerjal 349-8638740, email erik.@alice.it; Bruno Fortunato (deželni predsednik) 338-9490408, email fortunatobruno@libero.it. S Poslovni oglasi DAJEMO V NAJEM halo v obrtni coni Zgonik (150kv.m+100kv.m). Za informacije 040-2529398 SLORI išče: -anketarje za izvedbo telefonskih intervjujev med aprilom in majem 2012; -sodelavca za izvedbo pravnega pregleda zakonodaje na področju varstva slovenske manjšine v Italiji. Za informacije www.slori.org 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. ČISTOKRVNE MLADIČE pasme border collie prodam; tel. 0481-419976. 30-LETNA DINAMIČNA GOSPA išče delo kot čistilka, pomočnica v gospodinjstvu ali kot prodajalka. Tel. št. 327-6157659. DARUJEM majhno pisalno mizo s tremi predali. Tel. št.: 040-299632. DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot varuška. Tel. št. 340-2762765. IŠČEM V NAJEM majhno opremljeno stanovanje za krajše obdobje. Tel. št.: 328-5424437. KRAŠKO RDEČO ZEMLJO odlično za vrtove, možnost dostave na dom, prodam. Tel. št.: 333-6486491. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Pokličite ob večernih urah tel. št.: 331-7467805. PRODAJAM HIŠO z zazidljivim zemljiščem (skupaj 700 kv.m.) v Lukeži-čah, pri Renčah (GO), deset minut do avtoceste za LJ in bivše meje z Italijo pri Vrtojbi. Info na tel. št.: 0038631523174 ali 347-7320147. PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje, tel. št. 040-2024022 od 16. do 20. ure. PRODAM štiri-letne gume goodyear, 255/60 R17, malo rabljene. Cena: 200,00 evrov. Tel. št.: 331-5311133. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. V DOLINI dajem v najem majhno stanovanje. Tel. št.: 040-228390. V OKOLICI BAZOVICE se je izgubila črno-bela-siva mucka, sliši na ime Mi-ci. Kdor jo vidi naj se javi na tel. št.: 338-2851230, 370-1116283. V PREBENEGU PRODAM zazidljivo zemljišče s projektom. Tel. št. 3356322701. V ROJANU, na Miramarskem drevoredu, prodam opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem in blindi-ranimi vrati. Tel. št.: 346-2857230 (v jutranjih urah). IH Osmice OSMICO so odprli Jožko, Ljuba in No-ris v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040229326. Vabljeni. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 0402907049. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št. 040-299800. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211. www.primorski.eu1 r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika ■ ja1 -mtumt dwiira.^ai mmm igemaae^fl I HJULLinBH ruin» i í?*3!^ .!;■: !SF ñ y i 1 Ahí y. likf : - .1 i? ./■ r ; -ti ^L P JtTc-T! : r*^ Si JE- it? —% .y u ■ ■ r ítaL 7 l M f h - r 'i-'j - ■ ■ ■■ -ü r^-í ■ ..... T y i-i' I-. L_____ nn ¡XuX «HB ^ nogometni elitni ligi se bodo za napredovanje v D-ligo borili San Luigi, Kras in Fontanafredda Walter Sosič: kdo je najboljši Jadranov branilec? Za Breg, Primorje in Zarjo zadnji del sezone v 2. AL brez večjih ambicij POGLED Z VEJE • Marij Čuk Goli kolesarji in rudarji STRAN 13 Ve|iki36O0 Robert Makuc STRAN 22 Odbojkarji Olympie v skupini za obstanek že dvakrat uspešni ¿18 ^t ALI ALI Vanja Veljak /22 ^ VSI SMO BILI ŠPORTNIKI Franko Korošec/22 3 VPRAŠANJA Biserka Cesar /12 TA JE PA DOBRA /l2 12 Torek, IB. marca 2012 ŠPORT / SREBRNI DEVILLE Švedski alpski smučar Andre Myhrer (1:40,99) je zmagovalec nedeljskega slaloma za svetovni pokal v Kranjski Gori. Drugo mesto je osvojil Italijan Cristian Deville (+ 0,49), tretje pa Francoz Alexis Pinturault (0,58). Edini slovenski finalist Mitja Valenčič (0,98) je po drugi vožnji z 12. napredoval na osmo mesto. Italija pa se je ob drugem mestu Devilleja veselila tudi četrtega mesta Stefana Grossa. Ivi-ca Kostelič je v boju za mali kristalni globus še povečal prednost nad Hirscher-jem, ki je v nedeljo odstopil. WALES TIK PRED SKUPNO ZMAGO V zadnji tekmi 4. kroga Pokala šestih narodov je Anglija nekoliko presenetljivo v gosteh ugnala Francijo s 24:22 in tako tudi prehitela tekmece na lestvici. Vrstni red: Wales 8, Anglija 6, Francija in Irska 5, Škotska in Italija 0. Wales je torej tik pred skupno zmago. V zadnjem krogu bodo Valižani gostili Francijo in v primeru zmage bi letošnji Pokal šestih narodov osvojili s polnim izkupičkom, v Rimu pa bo odločilni dvoboj med Italijo in Škotsko: poraženec bo »osvoji« leseno žlico. BJOERGENOVA KORAK OD POKALA Norveška smučarska tekačica Marit Bjoergen je zmagovalka nedeljske 30-kilometrske klasične tekme svetovnega pokala v Oslu s skupinskim startom. Pri visokih temperaturah (10 stopinj Celzija) je Bjoergnova razdaljo premagala v 1:26:09,8 ure. 2. je bila Poljakinja Ju-styna Kowalczyk (+ 51,9), 3. Norvežanka Therese Johaug (53,3). Bjoergnova je le še povečala prednost v svetovnem pokalu. nogomet - Juventus šestič neodločeno v zadnjih sedmih krogih vprašanja Milan podvojil prednost PLUS ŠTIRI - Vse po pričakovanjih. Milan ni imel težav premagati Lecce, Juventus pa je zabeležil že štirinajsti neodločen izid sezone (in šestega v zadnjih sedmih nastopih). Milan ima torej zdaj štiri točke več od črnobelih. Za Milan je bila tekma proti zelo okrnjenemu Lecceju zgolj formalnost. Al-legrijevi varovcanci so napadali vseh 90 minut in po zaslugi »običajne« dvojice Ibrahimovic-Nocerino vknjižili nove tri točke. Za Ibrahimovica je bil to devetnajsti zadetek sezone in zdaj se je zavihtel na vrh lestvice strelcev, saj je Di Natale v nedeljo ostal praznih rok in ostaja pri 18 doseženih zadetkih. Verjetno pa je celo bolj presenetljiv Nocerinov podatek: devet doseženih golov za veznega igralca je kar spoštovanja vreden izkupiček. Veliko več težav ima Juventus. Stara dama je sicer v Genovi dobro igrala in ustvarila nič koliko zrelih priložnosti za zadetek. Vendar tudi tokrat so bili napadalci preveč netočni. Juventus je zadel prečko in vratnici, sodnik Rizzoli je tudi razveljavil regularen gol, a napake pred nasprotnikovimi vrati so vsekakor prešte-vilne. Za Juventus je najbrž najbolj zaskrbljujoča ravno statistika o številu neodločenih izidov: v zgodovini italijanskega prvenstva ni še nikoli osvojila »scudetta« ekipa, ki bi na koncu sezone izenačila več kot 14 tekem. Do konca sezone pa manjka še 11 krogov... NAPOLI DOHITEL UDINESE - V težavah se je znašel tudi Udinese, ki je v Novari doživel še sedmi poraz sezone. Fur-lani bi se lahko pritoževali nad sojenjem (sodnik ni dosodil očitne 11-metrovke v korist Udineseja, kateremu so tudi razveljavili povsem regularen gol), a Guidolin je znova gosposko odgovoril, da bodo pač drugič prišli tudi sami na račun. Udinese je tako na četrtem mestu dohitel Napoli, Guidolinovi varovanci pa so zdaj med kladivom in nakovalom. Po eni strani lahko še ciljajo na ligo prvakov, saj niti Lazio ne hiti, po drugi pa se morajo paziti pred Romo in Interjem: če ena od teh dveh ekip bi jih prehitela bi se namreč Udinese znašel celo brez uvrstitve v ligo Evropa. VRAČA SE FICCADENTI - Za trenerja Cagliarija Ballardinija je bil pe- Prvi gol Krhina! Bologna je v izredni formi. Ekipa, ki naj bi se borila za obstanek, je v letu 2012 le enkrat izgubila in zdaj lahko cilja tudi na višjo uvrstitev. Emilijanci so tokrat kar v gosteh ugnali Rejev Lazio, Rene Krhin (ocena 6,5) je igral celo tekmo in z lepim strelom z razdalje dosegel tretji gol Bologne. Udinese vse bolj tone. Furlani so doživeli pekoč poraz proti No-vari. Tesserjev povratek je bil torej uspešen. Samir Handanovič je svojo nalogo dobro opravil (ocena 6,5), Omembe vredni sta zlasti dve obrambi nad Rigoni-jem. Genoa je zaustavila Juventus, Birse pa ni bilo med 18, ki jih je trener Marino izbral za to tekmo. Josip Iličič je bil tokrat po ocenah Gazzette najboljši igralec Palerma (ocena 6,5), a niti to ni zadostovalo, da bi v soboto preprečil domač poraz proti Romi. Chievo je igral že v petek in je moral priznati premoč Interja. Cesar je presedel celo tekmo, Jo-kiča pa ni bilo niti na klopi. tkov poraz proti Napoliju usoden. Predsednik Cellino se je odločil za novo zamenjavo na klopi in znova poklical Fic-cadentija, ki je ekipo iz Sardinije vodil vse do 19. novembra. Takrat ga je predsednik odslovil, čeprav je bil Cagliari na devetem mestu. V 17 krogih je Ballardini zbral 18 točk, ekipa pa je zdrknila z devetega na 15. mesto. V boju za obstanek pa je Siena z zmago v Ceseni spravila v hude težave Lecce. Zdaj znaša razdalja med Cosmije-vim moštvom in obstankom že šest točk IZIDI 27. KROGA A-LIGE: Napo-li - Cagliari 6:3, Chievo - Inter 0:2, Palermo - Roma 0:1, Atalanta - Parma 1:1, Catania - Fiorentina 1:0, Cesena - Siena 0:2, Genoa - Juventus 0:0, Lazio - Bologna 1:3, Milan - Lecce 2:0, Novara - Udinese 1:0. VRSTNI RED: Milan 57, Juventus 53, Lazio 48, Udinese in Napoli 46, Roma 41, Inter 40, Catania 38, Bologna 35, Palermo in Chievo 34, Atalanta (-6) in Genoa 33, Siena in Fiorentina 32, Ca-gliari in Parma 31, Lecce 25, Novara 20, Cesena 17. (Q liga prvakov - Osmina finala Inter za preobrat, Napoli brani prednost Inter bo drevi na San Siru pred zahtevno nalogo. Dva tedna po porazu z 1:0 na Velodromu bodo morali Ranierijevi varovanci marsejski Olympique premagati z vsaj dvema goloma razlike. V primeru zmage z 1:0 pa bi se tekma nadaljevala s podaljškoma in morebitnimi enajstmetrovkami. Črnomodri so v petek v Veroni dokazali, da formo stopnjujejo in prepričljiva zmaga proti Chievu je s psihološkega vidika še kako pomembna, tudi v primerjavi z nasprotnikom, ki je v krizi v prvenstvu (brez zmag in doseženih golov v zadnjih štirih krogih). Tudi Deschampsov stolček se pošteno maje in izločitev iz lige prvakov bi lahko bila zanj usodna. Inter naj bi danes igral s kar napadalno postavo: v njej bo Sneijder igral za dvojico napadalcev Milito-Pazzini. Jutri pa bo na vrsti Napoli, ki odhaja v London, kjer ga čaka Di Matteov Chelsea. Prednost s prve tekme je precejšnja (zmaga s 3:1), a Napoli nikakor ne sme ponoviti napake, ki jo je naredil Milan proti Arsenalu. Napoli je v izredni formi, kar dokazuje gladka zmaga s 6:3 proti Cagliariju. Mazzarri ima na razpolago vse najboljše. V postavi- »Preden bi se rodil Ian, sem se veliko ukvarjala s športom. Zdaj si pač pomagam. Do Ville Borghe-se grem z otroškim vozičkom po valoviti trasi, ki meri sedem kilometrov. Na prvenstvu v hitri hoji z otroškimi vozički bi se odlično odrezala.« (Giulia Bongiorno, La Gazzetta dello Sport, 8. 3.) »Takega Sneiderja še nisem imel, odkar sem prišel k Milanu.« (Interjevemu trenerju Claudiu Ra-nieriju se je zareklo, Sky, 9. 3.) »Ko gledam Marcela Hirsc-herja, kako neverjetno kratke za- Težave Juventusa so v napadu, saj obramba - vratar Buffon je prejel le 17 zadetkov -ostaja najboljša v ligi ansa voje dela, pa se kar praskam po glavi, kako mu to uspeva.« (Mitja Valenčič, Delo, 9. 3.) »Ko se dela športne dokumentarce, se mora pretiravat! Ne pa bit cankarjanski, malenkosten in iber poduhovljen! To manjka @RTV_Slovenija.« (Boštjan Nachbar na twitterju, 11. 3.) »Bravo Gogice, igraš kot ma-šina. Kar tako naprej... Pozdrav.« (Jaka Lakovič po twitterju Goranu Dragiču, 12. 3.) »Glede kluba je veliko govoric, a ni nič konkretnega. Veliko naj bi jih bilo pripravljenih prevzeti klub, a smo pri besedah. Edina konkretna dejanja so bile denarne nabirke navijačev.« (Riccardo Alle-gretti o usodi Triestine, Primorski dnevnik, 9. 3.) 5 6 a e M Biserka Cesar se je več let posvečala kraljici športov in dosegala odmevne rezultate tako v metu diska kot v suvanju krogle. Kako komentiraš dogajanje v turškem Carigradu, kjer se je v nedeljo zaključilo dvoransko svetovno prvenstvo? »Mislim, da je najbolj odmeven rezultat svetovni rekord v sedmero-boju, ki ga je postavil Američan Ash-ton Eaton. Drugače je bilo kar nekaj zelo solidnih rezultatov, med temi tudi zmaga Francoza Reanuda Lavillenia v skoku ob palici s 5,95 metra.« Italijo je rešila zgolj skakalka Di Martinova, ki je prispevala edino kolajno. Se kriza italijanske atletike nadaljuje? Se. To je očitno tudi po rezultatih, ki so jih zabeležili »azzurrri« v Carigradu. Celoten sistem italijanske atletike je slabo zastavljen. Vedno se je omenjalo in hvalilo le najboljše, a za njimi se ni ničesar gradilo. Podpirati je treba mlade že od samega začetka, ne pa šele takrat, ko se uveljavijo. Sama že dolgo let ne treniram redno, a se občasno udeležujem kakega tekmovanja in se večkrat uvrščam celo med prve tri, kar je zgovoren znak o krizi, v kateri se je znašla italijanka atletika. Na prvenstvu niso (še) odkrili primerov uživanja nedovoljenih pripomočkov. So protido-pinške kontrole premalo učinkovite ali je res prišlo do padca pri jemanju poživil? Upam, da so poostrene in kvalitetnejše kontrole res zelo omejile možnost uživanja nedovoljenih pripomočkov. A ne izključujem možnosti, da je prišel na dan kak nov pripomoček, ki ga sedanje kontrole ne zaznajo. Resnično pa upam, da velja prva možnost. tvi 3-4-1-2 bo Hamšik igral za Lavezzijem in Cavanijem. SPORED (v oklepaju izid prve tekme): danes (ob 20.45) Bayern - Basel (0:1), Inter - O. Marseille (0:l); jutri (ob 20.45) Chelsea - Napoli (1:3), Real Madrid - Cska Moskva (1:1). 1. divizija, skupina B Triestina nekoliko zadihala IZIDI 26. KROGA 1. DIVIZIJE, SKUPNA B: SudTirol - Siracusa 0:0, Andria - Lanciano 0:1, Bassano - Feralpi Salo' 1:2, Cremonese - Prato 0:0, Latina - Frosinone 2:0, Piacenza - Pergocrema sinoči, Spezia -Carrarese 1:1, Trapani - Barletta 1:1, Trie-stina - Portogruaro 1:0. VRSTNI RED: Trapani 50, Siracusa (5) 44, Spezia 42, Cremonese (-6) in Lanciano (-1) 39, Pergocrema (-2) in Carrarese 38, Barletta 37, SudTirol 36, Portogruaro 35, Frosinone 33, Triestina 31, Prato 29, Piacenza* (-6) 27, Latina 26, Andria in Feralpi Salo' 24, Bassano 22. PRIHODNJI KROG (18. 3.): ob 14.30 Pergocrema - Triestina. odbojka - Na dnu razpredelnice Padle odločitve Ravenna izpadla, Padova skoraj, rešen Urnautov San Giustino Tri kroge pred koncem rednega dela so v bistvu padle odločitve na dnu razpredelnice. Samo čudež lahko reši Pado-vo pred izpadom, San Giustinu Tineta Ur-nauta pa zadostuje zmaga s 3:2 za matematični obstanek. Za San Giustino je bila najbrž odločilna zmaga nad Monzo. Glavni akter te zmage pa je bil ravno slovenski tolkač, ki je dosegel kar 30 točk. 28 od teh v napadu (s 56% učinkovitostjo), po eno pa v bloku in na servisu. Macerata je brez večjih težav premagala Padovo. Alen Pajenk je dosegel eno točko (33% učinkovitost v napadu). V »slovenskem« derbiju je Matej Černic (11 doseženih točk - 9 napadov s 36% učinkovitostjo in 2 bloka; sprejel je 16 žog, 81% pozitivno 38% brezhibno) ugnal Verono Damirja Kosmine (vstopil, a ni dosegel točk) in Mitje Ga-sparinija (13 doseženih točk - 12 napadov z 38% učinkovitostjo in 1 blok). Modena Lorisa Maniaja (39 sprejemov, 54% pozitivnih, 51% brezhibnih) je le strla odpor Latine in vsaj trenutno obdržala peto mesto na lestvici. IZIDI 23. KROGA: Macerata - Pado-va 3:0, Verona - Vibo Valentia 1:3, Latina - Modena 2:3, Cuneo - Trento 2:3, Roma - Ravenna 3:0, Belluno - Piacenza 3:1, San Giustino - Monza 3:2. VRSTNI RED: Trento 61, Macerata 51, Cuneo 49, Belluno 44, Modena 37, Monza 36, Piacenza 35, Latina 30, Vibo Valentia in Verona 28, Roma in San Giustino 27, Pado-va 21, Ravenna 9. Rodriguezu 6. etapa RIM - Na kolesarski dirki od Tiren-skega do Jadranskega morja je na šesti, predzadnji etapi zmagal Španec Joaquin Rodriguez (Katjuša). Na 181 km dolgi krožni preizkušnji v Offidi je premagal domačina Vin-cenza Nibalija in Danila Di Luco. Skupno vodstvo je zadržal Američan Chris Horner (RadioShack). Slovenska kolesarja sta etapo končala v ozadju. Borut Božič (Astana) je bil 109. (+ 14:06), Kristjan Koren (Liquigas) pa deset mest za njim (+ 16:25). Skupno je Koren zdaj 98. (+ 36:27), Božič pa 121. (+ 49:02). Dirka se bo končala danes z devetki-lometrskim kronometrom v San Benedetto del Trontu. ŠPORT Torek, 13. marca 2012 13 WIGGINSU PARIZ-NICA Z 9,4 kilometra dolgim gorskim krono-metrom se je končala 70. kolesarska dirka Pariz-Nica. Na kronometru na Col d'Eze je bil najhitrejši Britanec Bradley Wiggins (Sky), ki je tako le še potrdil končno zmago. Spet se je izkazal tudi Simon Špilak (Katjuša), ki je v kronometru dosegel četrti čas, četrti je tudi skupno. Wiggins je šele drugi Britanec, ki je dobil to dirko, pred njim je to leta 1967 uspelo Tommyju Simpsonu. Skupno drugo mesto je osvojil Lieuwe Westra (Niz), tretje pa Jean-Christophe Peraud (Fra). KRANJEC NA STOPNIČKAH Avstrijec Martin Koch (247,3 točke) je zmagovalec svetovnega pokala v smučarskih skokih v Oslu. Drugi je bil Nemec Severin Freund (238,9), na tretje mesto pa se je z 9. po prvi seriji povzpel najboljši Slovenec Robert Kranjec (238). V «top 10» je od Slovencev končal tudi Jaka Hvala, sicer 2. po prvi seriji, ki je z 8. mestom dosegel uspeh kariere. Med finalisti je bil tudi Jernej Damjan (205,5 točke), kije tekmo končal na 15. mestu, Nejc Dežman (201,4) pa je končal mesto za slovitim Avstrijcem Gregorjem Schlierenzauerjem na 17. mestu. LOEB TUDI PO MEHIKI Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je zmagovalec relija po Mehiki, tretje letošnje dirke SP-ja. Drugo mesto (+ 0:42) je osvojil drugi Citroenov tovarniški dirkač Finec Mikko Hirvonen, tretji je bil Norvežan Petter Solberg (Ford;+ 2:11). Za Loebajetožeše-sta zmaga na tem reliju od leta 2006, skupno 69. v karieri. Z novim uspehom se je 7-kratni prvak še bolj utrdil na vrhu skupnega seštevka SP. smučanje - Predsednik Smučarske zveze Slovenije Tomaž Lovše »Navijam za Tino« KRANJSKA GORA - Predsednik Smučarske zveze Slovenije Tomaž Lovše se je v Kranjski Gori ob robu tekmovanja za pokal Vitranc ozrl na iztekajočo se sezono v zimskih športih in številne letošnje uspehe športnikov iz panog pod okriljem krovne smučarske organizacije. Po njegovem mnenju je za nami najuspešnejša sezona v zgodovini slovenskega smučanja. «Ne želim delati razlik med disciplinami, vendar pa vrhunec zime prihaja naslednji teden, naslednji vikend. To je naša Planica, ki je v slovenskem srcu in kjer bomo Slovenke in Slovenci pokazali, kako številčni smo. Z mojimi prijatelji, ki nas tu obiskujejo in ki so prireditelji tekem za svetovni pokal, smo se pogovarjali, da nekako vsaj dvakrat, če ne trikrat več ljudi bo v Planici kot na finalu svetovnega pokala v alpskem smučanju v Schladmingu. To je pa tudi najboljša popotnica naši kandidaturi za svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah leta 2017 v Planici. Mislim, da se bo naslednji teden Planica pokazala v vsem svojem čaru,» je Lo-vše ob koncu smučarskega praznika v Kranjski Gori že napovedal slovenski skakalni praznik v dolini pod Poncami. Ob nesoglasjih s štabom najboljše slovenske alpske smučarke Tine Maze je Lovše umiril strasti: «Odločil sem se, da do konca sezone glede te teme ne bom dajal izjav. Strinjam se, da Tina potrebuje sedaj mir. Dobila je veliko podpore in veliko denarja s strani SZS in veliko miru. Naj Tina dokonča te tekme, navijam za njo kot vsi ostali in upam, da bo osvojila drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Ko bo končala ta ciklus tekem, pa se bomo morali pogovarjati. Tina Maze je naša največja šampionka v alpskem Na zaključku v Schladmingu se bo Tina Maze konec tedna potegovala za 2. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala ansa smučanju in ona mora biti vzor ne le z rezultati, ampak tudi s tem, da vrača okolju, iz katerega je izšla, in organizaciji, ki jo finančno podpira, in sicer iz denarja sponzorjev, za katere je treba 'delati', ne pa se kregati. Ob tem bi želel kolega Andrea Massija popraviti, ko je dejal, da je Tina Maze slovensko smučanje. Moram reči, da so Tina Maze, naši skakalci, Robert Kranjec, naši biatlonci, Jakov Fak in še mnogi drugi, denimo Filip Flisar, vsi oni so naše smučanje in bognedaj pozabiti na našo mla-dino.» «Letošnja sezona je najuspešnejša v zgodovini slovenskega smučanja. To je dejstvo. Po drugi strani pa v tej sezoni, ki se končuje in že delamo načrte za novo sezono, nismo nikoli bili tako finančno stiskani, nikoli nismo imeli toliko stvari ogroženih kot zdaj. Vedno sem govoril, da slovensko smučanje deli usodo slovenske družbe in POGLED Z VEJE Goli kolesarji in rudarji Marij Čuk košarka - Tekma zvezd Reprezentanca boljša od tujcev ALL STAR GAME - V najvišji ligi je bilo prvenstvo prekinjeno, ker so v nedeljo v Pesaru odigrali tradicionalni »All star game« med italijansko reprezentanco in izborom tujih igralcev, ki igrajo v A ligi. Zmagala je italijanska reprezentanca z 91:85, potem ko si je v tretji četrtini že priigrala prednost 21 točk (60:39). Tujci (Jones in Johnson 13), ki se doslej niso veliko naprezali, so tedaj končno reagirali in so proti koncu tekme skoraj dohiteli nasprotnika. Izredni Daniel Hackett, ki je bil najboljši strelec tekme (27 točk) pa jim je preprečil, da bi zmagali. V italijanski reprezentanci sta dobro igrala tudi bivša igralca tržaške ekipe Cu-sin (15 točk) in Cavaliero (9). LE-GADUE - Givova Scafati (Thomas 19) je po porazu v Veroni (West in Porta 20) s 83:74 ponovno prepustila prvo mesto Trenkwalderju iz Reg-gio Emilie (Robinson 20), ki je v der-biju kola z 82:77 premagal Enel Brindisi (Borovnjak in Callahan 17). Na drugem mestu je Scafati dohitela Pistoia (Saccaggi in Jones 18), ki je premagala Piacenzo (Anderson 19) s 74:79. SLOVENCI V LEGA-DUE - Jaka Klobučar je dosegel 15 točk in pripomogel k zmagi Ostuni-ja (Jurevičus 26) nad Barcellono (Bucci 22) s 87:78. LIGA DNA - AcegasAps , ki je v soboto doživel predviden poraz (72:60) na tujem proti najboljši ekipi lige, Paffoniju iz Omegne, je prvo mesto na lestvici severovzhodne skupine spet prepustil Bitumcalor-ju. Tridentinski tekmec ima 40 točk, Tržačani pa 38, matematična uvrstitev v končnico pa je le stvar časa. Prvo mesto v zahodnih skupinah sta si medtem že matematično zagotovila Paffoni iz Omegne in BPMed iz Neaplja, za preostala mesta pa je v igri še veliko ekip. Medtem je poverjeni upravitelj Degrassi dal nekaj pojasnil glede finančnih težav društva po aretaciji zaradi oderuštva bivšega predsednika in drugega sponzorja ekipe Walterja Tommasija. Ekipi je zmanjkalo 300.000 evrov, ki jih bo kril AcegasAps, vendar bo ta znesek odštel od obljubljenega pol milijona za naslednjo sezono. To pomeni, da ima društvo za sezono 2012/13 zagotovljenih samo 200.000 evrov. Če ne bo prišel kak nov vlagatelj, bo to zadostovalo komajda za skromno prvenstvo DNA z izključno domačimi mladimi igralci. LIGA DNB - Rožaški Calliga-ris je zmagal v deželnem derbiju s Spilimbergom z 78:72, videmski GSA pa je bil tokrat prost. Marko Oblak gospodarstva, vendar pa me takrat nekateri niso razumeli, saj so se sredstva še povečevala. Zmanjševanje proračunskih sredstev, česar se mora vlada lotiti, bo neugodno vplivalo tudi na šport. Odločitev, da se zamrzne podpisovanje pogodb s trenerji, je prizadela tudi 50 trenerjev na zvezi, večina jih dela po klubih in ti ljudje od 1. marca dalje ne dobivajo plač. Na eni strani veliki uspehi, na drugi strani pa objektivno gledano imam velike skrbi. Če se financiranje trenerjev ne obnovi, bomo imeli le še ASK Kranjska Gora in SK Branik Maribor, ki imata finančno za-slombo v pokalu Vitranc in Zlati lisici, in še kakšen klub premožnih staršev,» je prvi mož smučarske organizacije opozoril na ne preveč zgledne finančne razmere. Tako kot je bil biatlonski poligon na Pokljuki podlaga za biatlonske uspehe, skušajo na zvezi ustvariti pogoje tudi za kakovostne priprave alpskih smučarjev doma. Po Lovšetovih besedah bo prvi poligon za alpince na Krvavcu. Lastniki tega smučišča so namreč pridobili sredstva Fundacije za šport, v zameno pa bo smučarska zveza lahko brezplačno uporabljala poligon. V načrtu imajo tudi ureditev poligonov v Kranjski Gori in na Pohorju. (STA) Trener nas je opozoril, da igrajo kot rudarji. Meni se zdi izjava Olim-pijinega nogometaša Dalibora Radujka zelo duhovita. Kaj pomeni, da igrajo kot rudarji? Da udrihajo po gležnjih nasprotnikov kot po rudniških stenah s krampom in lopato? Prav to! A kljub vsem naporom, grobostim in borbenosti je velenjski Rudar tekmo v Ljubljani izgubil z 1:2. Hopsa, hopsa- a da nihče ni opazil, da se je v Sloveniji začel povratni del državnega nogometnega prvenstva? Res je. Le malokdo ve, da tudi v naši matični domovini brcajo žogo z nogami, bolj so na tekočem o raznih študijskih naslovih poslancev, pridobljenih kdo ve kje in kdo ve kdaj, tako da mi je prišel na misel tale vic: vse kar imam sem nakradel, samo šolo in izpit za avto sem kupil... Nihče pa ni mogel kupiti zmagovalnih stopničk v Kranjski Gori. Veliki smučarski praznik na strmini v Podkorenu je potekal brez slovenske udeležbe, saj so fantje s sončnega dela Alp v veleslalomu popolnoma zatajili, v slalomu pa se je rešil edinole veteran Mitja Valenčič, ki potrjuje mojo tezo, da ljudi ne gre deliti na stare in mlade, ampak le na kakovostne in ne-kakovstne ne glede na letnico rojstva, ki je zapisana na osebni izkaznici. Kljub klavrni slovenski predstavi pa so baje gledalci postoterili moči pri stojnicah, tako da so se vsaj približali litrom iztočenega piva iz zlatih časov Križaja, Strela, Kuralta, Koširja, ko se jih je zbralo pod Vitrancem do 30 tisoč. No, konec tedna, ki nas čaka, pa bo najbrž razveselil vse, pivo-varitelje, športnike in privržence. Čaka nas finale svetovnega pokala v Planici, kjer bo nastopil tudi nič manj kot najboljši na planetu Zemlja Robert Kranjec. Ta je tudi na znamenitem Holmenkollnu v nedeljo zablestel z osvojitvijo tretjega mesta in je pravi magnet za adrenalin željne rojake, saj se lahko tolažijo le z izjemnimi uspehi svojih športnikov, pa naj bodo avtohtoni aborigeni ali prisvojeni, kot je primer Jakova Faka, ki si je na biat-lonskem svetovnem prvenstvu prislužil zlato kolajno in prispeval k srebrni. Tekel je odlično, še bolje streljal in zadeval tarče kot za stavo za razliko od tistih in takih, ki od jutra do večera streljajo same kacade. In še dobro, da nikogar ne zadenejo, še to bi se manjkalo, saj že itak naredijo škode več kot preveč. A bliža se polna sezona kolesarskega športa. V Lonjerju so jo že odprli, o čemer smo zapisali prejšnjič, tudi profesionalci začenjajo pritiskati na pedale, čeprav med njimi ni razvpitega španskega šampiona Contadorja, ki si je do uspehov pomagal z jemanjem čudotvornih tabletk. A to počnejo skoraj vsi, le da nekatere zasačijo, drugih pa še ne. Nekoč je v deželi kranjski veljalo geslo: vsi na kolo za zdravo telo. Danes bi veljalo to geslo preoblikovati v novo geslo: vsi na kolo, ker ni več bencina, vsi na kolo, ker je bencin predrag. Ne bi bilo narobe, ko bi ob prihodu lepega vremena nekaj naredili za športno razgibavanje, s kolesom ali brez, saj bo treba kmalu na plažo in hočeš nočeš nekaj pokazati. Kaj? To prepuščam vaši presoji. Vpe-rujski prestolnici Limi so kolesarji in kolesarke na primer pokazali vse, kar imajo pokazati. V glavnem mestu te latinskoameriške države se je namreč zbralo nekaj sto golih, ki so zahtevali več pravic za kolesarje, več kolesarskih stez, več uporabe kolesa in več spoštovanja do kolesarjev. Ni znano, kako je akcija uspela. Predvidevam pa, da je povzročila kar nekaj lažjih prometnih nesreč, saj so avtomobilisti izbuljili oči in poglede namesto v semaforje usmerili v..., no, saj veste kam... atletika - Američani le do zlate kolajne v štafeti Zaključek z zapletom Pritožbo Britancev najprej sprejeli, nato zavrnili - Isinbajeva do četrte zlate kolajne Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki v Carigradu se je končalo z nenavadnim zapletom, po katerem so bili dobro uro prvaki v štafeti na 4x400 metrov Britanci, nazadnje pa so zlato spet dobili Američani, ki so bili najhitrejši tudi na stezi. Vodstvo tekmovanja je namreč ugodilo pritožbi ZDA po odvzeti zlati medalji in jo spet prisodilo tej ekipi.Američani so štafetno preizkušnjo na stezi končali v času 3:03,94, Velika Britanija je dosegla čas 3:04,72, Trinidad in Tobago 3:06,85, Rusija pa 3:07,35. Britanska delegacija je nato vložila protest, ker naj bi Američani opravili nepravilno predajo palice. Zlato je tako uro po koncu tekme pripadlo Veliki Britaniji. A na takšen razplet so se pritožili Američani, po ponovnem pregledu posnetkov pa so ugotovili, da napake le ni bilo. Med ostalimi odločitvami gre podčrtati nov uspeh Rusinje Jelene Isinbajeve, ki je v skoku s palico osvojila svoje četrto zlato odličje na tovrstnih tekmovanjih (4,80 m). Prva je bila po zgolj dveh uspešnih skokih, poskus izboljšanja svetovnega rekorda pa ji ni uspel. Isinbajeva je nastop začela šele na višini 4,70 metra in letvico zlahka preskočila. Zato je naslednjo višino, 4,75 metra, na kateri so izpadle še zadnje tekmice, izpustila. Na 4,80 je bila prav tako uspešna prvič, nato pa so ji letvico postavili na višino 5,02 metra. To je centimeter več od njenega svetovnega rekorda, ki ga je postavila 23. februarja letos v Stockholmu. Rekord je zaman naskakovala. Druga je bila Vanessa Boslak s francoskim rekordom (4,70 m), tretja pa Britanka Holly Bleasdale, ki je tudi zmogla 4,70 m. Američanka Brittney Reese je ubranila naslov v skoku v daljino ter z izidom sezone prišla na tretje mesto vseh časov (7,23 m). Pred Reesejevo sta na večni dvoranski lestvici le Nemka Heike Drechsler (7,37 m) in Rusinja Galina Čistjakova (7,30 m). Druga je bila Reesejeva rojakinja Janay DeLoach, ki je s 6,93 m za kratek čas vodila v šesti seriji, tretja pa Shara Proctor z britanskim rekordom (6,93 m). Najboljše dosežke leta pa so dosegli še Jamajčanka Veronica Campbell Brown, ki je ubranila naslov na 60 m (7,01), Kenijka Pamela Jelimo na 800 m (1:58,83), Američan Will Claye v troskoku (17,70 m) ter tekačice Velike Britanije (3:28,76) v štafeti na 4 X 400 m. Američan Bernard Lagat je naslov ubranil na 3000 m (7:41,44). Sedemintridesetletni Lagat, ki je na SP za Kenijo zmagal leta 2004, je za svoj tretji svetovni dvoranski naslov na tri kilometre ugnal rojaka Augustineja Kiprona Chogeja (7:41,77) in Edwina Cheruiyota Soija (7:41,78).Med atletinjami je na tej razdalji slavila Kenijka Hellen Osando Obiri (8:37,16), na 800 m je bil prvi Etiopijec Mohammed Aman (1:48,36), na 60 m ovire Američan Aries Merritt (7,449), v skoku v višino Grk Dimitrios Chondrokoukis (2,33), v štafeti 4 X 400 m pa Američani (3:03,94). Daleč največ medalj, 17, so osvojili Američani in Američanke, od tega devet zlatih, tri srebrne in pet bronastih. Druga je bila Velika Britanija z osmimi medaljami (po dve zlati in srebrni ter štiri bronaste). 15. svetovno dvoransko prvenstvo bo leta 2015 gostil Poljski Sopot. 14 Torek, 13. marca 2012 KOŠARKA / BORUTOVE ŠTEVILKE Za sobotni nastop v Codroipu je Borut Ban v statistiko po skupni učinkovitosti vpisal 38 točk, kar je zanj največ v letošnji sezoni in ena najvišjih ocen sploh. Na tej lestvici je Ban v skupini C državne C-lige na skupnem 6. mestu s povprečjem 19,77 točke. Ban je tudi še naprej prvi po minutah igranja (36,23), četrti po številu košev (povprečno 16,23 na tekmo) in 9. po številu podaj (2,96). Po minutah igranja je Ban v celi ligi, ki šteje kar devet skupin, na skupnem 14. mestu. BOJ NA NOŽ Boj za najboljšo realizacijo prostih metih se nadaljuje. Na sredini zaostali tekmi proti Don Boscu je Peter Sosič izboljšal svoj osebni rekord: zadel je 11:11, in torej izboljšal svoje mesto na lestvici. Rekord po petih mesecih prvenstev še vedno pripada Saši Fer-foglia, ki je pri Bregu konec januarja metal 12:12. Drugi je zdaj borovec Peter Sosič, tretji pa je igralec Jadrana Qubik Borut Ban, ki je pred dvema tednoma mestal 10:10. Najslabše pa je doslej metal igralec Brega Marco Grimaldi proti Don Boscu - 0:5. JADRAN V POKALNEM FINALU Konec tedna bo državna divizija C prekinjena, saj bodo v Legnagu (Lom-bardija) na sporedu finalne tekme državnega pokala. Pravico do nastopa so si priborile ekipe, ki so bile na prvem mestu po rednem delu posameznih skupin, med njimi torej tudi Jadran Qubik. Šlo bo za tridnevni osmeroboj na direktno izpadanje. Jadran se bo v petek - začetek ob 18.30 - pomeril z ekipo iz Centa. Zmagovalec tega dvoboja se bo naslednji dan v polfinalu spoprijel zzmagovalcem tekme med Brescio in Pesarom. Nastopajo še Siena, Trpanai, Tortona in Molfetta. Dogajanje v Legnagu bodo popestrile strokovni seminarji. državna divizija c - Pogovor z odbornikom in bivšim igralcem Walterjem Sosičem Lahko napredujemo! Do leta 1992 je bil »naš najboljši obrambni igralec sploh« piše ob arhivski fotografiji Walterja Sosiča v knjigi Branka Lakoviča in Sergia Tavčarja Jadran 25. Dolgoletni član Jadranovih ekip se kot večina nekdanjih jadranov-cev po igralski karieri ni oddaljil od kluba: sprva je sicer ekipo spremljal iz za-kulisja, v zadnjih treh sezonah pa je povsem vključen v ustroj kluba. Letos je odgovoren za sodnike, čeprav z njimi ni imel nikoli dobrega odnosa: »Med igralsko kariero niso bili nikoli moji prijatelji,« je priznal 50-letni bančni uradnik (rojstni dan bo praznoval jutri). Zakaj so ravno njemu dodelili to vlogo, pa je odkritosrčno pojasnil: »Stare hierarhije še vedno obstajajo.« Kot eden izmed najmlajših članov odbora zavzema vlogo, ki je pač ostala odkrita. Bili ste najboljši obrambni igralec nasploh do leta 1992. Ali ste morda v letih po zaključku vaše kariere že ugotovili, kdo je vaš naslednik? Mislim, da jih je bilo že dosti. Saša Malalan je na primer dober branilec. Ali vaju družita kake skupne značilnosti? Tudi on je agresiven igralec, ki se zlahka ne pusti prelisičiti. V obrambi je namreč odločilna volja, manj znanje. Ali je bil pred Malalanom še kdo drug, ki se je odlikoval v obrambi? Alen Semec. Navadno je tako, da tisti, ki nimajo velikih vrlin v napadu, a hočejo igrati, se morajo največkrat opredeliti za obrambo. Ali mislite, da so bili že takrat, ko ste vi nastopali, obrambni igralci zapostavljeni v primerjavi s strelci? Kot v vsakem ekipnem športu, kjer je treba kaj zadeti ali doseči gol, so v ospredju vedno tisti, ki to dosežejo, ne pa ostali. To je tudi normalno. Ste tudi vi občutili to zapostavljenost? Ne ne. V mladih letih sem tudi jaz zadeval, potem pa sem se bolj posvetil obrambnim nalogam. V ekipnem športu pa je vsekakor nekoliko čudno, če zavidaš soigralcem. Tudi vi ste bili član zlatega Jadrana. Kateri je še danes živ spomin na tista leta? Kar precej jih je. Najlepše pa je bilo najbrž takrat, ko smo dosegli višek. Napredovanje v B-ligo. Ste igrali tudi tisto finalno tekmo pred 5.000 gledalci v tržaški športni palači? Nekaj minut že, a ponavadi nisem imel velike minutaže. Povrniva se v tiste čase, pogled pa usmeriva v sedanjost. Kaj imata skupnega Marko in Borut Ban? Če opazuješ Boruta, vidiš, da je on sin Marka Bana, saj ima nekatere očetove obrate najbrž že v genih. Ker pa igrata v dveh različnih vlogah in se razlikujeta tudi po višini, ju podrobneje ne bi primerjal. Ali bo lahko Borut dosegel to, kar je Marko? (vzdih) Ne vem. Tačas v višjih ligah igrajo povečini tujci, zato za italijanske igralce ni veliko prostora. Ob dobrem treningu pa lahko tudi Borut doseže to, kar je dosegel oče. Je možna primerjava med Za-rottijem, ki je bil prvi italijansko govoreči igralec pri Jadranu, in Spiga-glio? Zarotti je bil pravi center, Spiga-glia pa je letos prilagojen center, saj sicer igra na krilu. Enake kvalitete pa imata v doprinosu in v podporo ekipe. Dve sezoni (1989/90 in 1990/91) je tudi vas treniral Walter Walter Sosič je v zadnjih treh sezonah spet zelo blizu članski ekipi slosport.org Vatovec. Ali se je v tem dvajsetletju kaj spremenil? Ne, Vatovec od svojih prepričanj ne odstopa in se torej ni veliko spremenil. Z njim sem imel dober odnos, in takega vzdržujem še zdaj. Že takrat je on izbiral le sedm ali osem igralcev in se teh shem drži še danes. Tudi način dela na treningih je podoben tistemu, ki ga je imel že takrat. Vsaj tako opažam, ko si ogledam kak trening. Je tudi obnašanje ob igrišču isto? Vedno je bil živ, z leti pa je le bolj nestrpen. Doživeli ste Jadran v zlatih letih in v novi generaciji. Je med tema dvema dobama možna primerjava? Težko, saj se je spremenilo okolje in še kaj. Takrat je bilo nasploh več zanimanja za Jadran. Tisti, ki je igral košarko, je normalno strmel k Jadranu. Danes pa ne vem, ali to še velja, saj na tekmah ne opažam veliko mladincev. Kaj pogrešate od tistih časov? Publiko, vzdušje, ki je vladalo na tekmah in ne samo tam. Vse je slonelo na splošnem prijateljstvu, v dogajanje niso bili vključeni samo igralci, ampak čisto vsa publika. TOP SCORERJI ŠEBfi Ta teden: Ban 26, Batich 12. Skupno drž. C-liga: Ban 379, D. Batich 302, Spigaglia 248, Marusič 192, Malalan 165, Slavec 159, Franco 108, STATISTIKE TOP: prosti meti: Spigaglia 3:4 (75 %), Batich 6:8 (75 %), za 2T: Malalan 4:4; za 3T: Ban 2:3 (66 %). STATISTIKE FLOP: prosti meti: Batich 2:6 (33 %); za 2T: Batich 3:9 (33 %); 3T: Slavec in Franco 0:3, ekipa 2:15 (13 %). Bi pa radi kaj od današnjih dni prenesel v tiste čase? Ne bi vedel. Mislim, da ne. Takrat smo bili zadovoljni s tem, kar smo imeli. Povrnimo se v današnje dni. Veliko nasprotnikov vas uvršča med favorite. Ste tudi vi tega mnenja? Sprva na papirju ni kazalo tako, po začetnih zmagah pa so nas res začeli uvrščati med favorite. Najbrž pa smo bili mi v formi pred ostalimi. Zdaj opažamo, da tisti, ki so bili sprva uvrščeni med favorite, res zmagujejo. Nismo pa slabi v primerjavi z drugimi. Kaj lahko dosežete? Tudi napredovanje. Če bi igrali vedno tako, kot na začetku sezone, brez nihanj in padcev, je državna B-liga dosegljiva. Od česa bo odvisno, ali vam bo napredovanje uspelo? Če bosta forma in volja taki, kot na začetku prvenstva. Opažam namreč, da tudi v očeh igralcev ni več tiste zagrizenosti, ki je bila na začetku prvenstva. Dogajanje na igrišču spremljajo na drugačen način. Dolgo ste bili na 1. mestu. Ko bi vam uspelo napredovanje, je klub pripravljen na preskok v višjo ligo? Pripravljeni smo, problem je denar. Stroški se precej povišajo. Ustroj kluba bi torej deloval, težava je denar. Tako je. Vsi odborniki delamo amatersko, vendar mislim, da bi si v primeru napredovanja vsi zavihali rokave. Težava je torej samo denar. Še zadnje vprašanje. Jan Budin da ali ne? Z igralskega vidika, bi rekel takoj da, s finančnega vidika pa malo manj. Z njegovim prihodom bi prišlo do težav: ekipa bi bila seveda okrepljena, govorili bi lahko tudi o 1. mestu, vendar kot v vseh športih je težava pri denarju. Sigurno se Janu Budinu ne bi nihče odrekel. Veronika Sossa deželne lige Ardita sama na vrhu Zdesetkani Breg že v četrtek spet na igrišču v zaostali tkemi proti San Danieleju v Dolini Goriška Ardita je po enajsti zmagi v zadnjih dvanajstih nastopih prvič sama na vrhu lestvice z zmago več kot Bor Radenska in Breg, sicer z odigrano tekmo več in istim številom porazov (6). Pri 34 točkah je ob boku naših dveh predstavnikov še Tolmezzo, ki pa ima sedem neuspehov. Breg bo po gladkem sobotnem porazu ravno v Karniji v četrtek ob 21.15 igral težko zaostalo tekmo v San Danieleju (8 porazov), ki je v tem krogu pustil prosto pot borovcem nepričakovano gladko. Skratka, pri vrhu se v deželni C-ligi lahko zgodi čisto vse, moštva so si med sabo enakovredna, veliko je odvisno od dnevne forme, kvalitete treniranja, poškodb ipd. Krašovčevi možje bodo v četrtek, ko bosta pravico delila Pordenončana Wassermann in Serafino, ponovno igrali nepopolni. Zaradi poškodbe golenice in piščali bo prvi strelec Giacomi predvidoma odsoten vsaj poldrugi mesec, Grimaldi je še v ZDA, Sašo Ferfoglia muči boleče vnetje Ahilove tetive, Bazzarini je bolan, Visciano pa je gripo komaj prebolel. V prejšnjem tednu so Brežani trenirali malo ali nič, tako da trenutek ni najboljši. Veliko odsotnosti pri Bregu Borovci pa bodo še drugo zaostalo tekmo proti Roraigrandeju nadoknadili šele v sredo, 28. marca. V soboto so se odločno oddolžili za poraz iz derbija proti Don Boscu in se izkazali s čvrsto skupinsko igro tako v obrambi kot v napadu. V soboto, ko bo Breg sprejel v goste videmski Geatti, bodo Popovičevi fantje igrali doma proti Romansu. V vrstah Svetoivanča-nov je bil pomemben povratek po poškodbi Marka Medena, predvsem pa so v primerjavi s prejšnjim ponesrečenim nastopom kot ekipa pokazali čisto drugačen pristop v obrambi. Enemu boljših napadov v ligi so namreč dovolili vsega pičlih 56 točk. V D-ligi je Kontovel - kot smo že poročali - zaključil prvenstvo neobičajno zgodaj s končnim šestim mestom (9 zmag in 9 porazov). Čas obračunov za upravo in trenerja Brumna še pride. Po neposrednem napredovanju Goriziane so se v play-off uvrstili San Vito, Grado, Basket 4 Trieste in Fogliano, ki se bodo srečali s tekmeci iz furlanske skupine (Fagagna, Sbrindella, Gemona, Portogruaro) od koder je neposredno v C-ligo prestopila Fontanafredda. Divizija C IZIDI: San Vendemiano - Marghera 63:78, Montebelluna - Oderzo 58:59, Codroipese - Jadran Qubik 55:68, Caorle - Latisana 80:92, Cormons - Limena 93:84, Servolana - Cittadella 95:73, Conegliano - Pordenone 53:65. Marghera 24 19 5 1672:1445 38 Pordenone 24 18 6 1773:1534 36 Jadran 23 17 6 1588:1440 34 Servolana 23 16 7 1771:1589 32 Caorle 24 14 10 1784:1739 28 Cormons 23 14 9 1555:1578 28 Venezia 23 11 12 1530:1503 22 Cittadella 23 11 12 1532:1645 22 San Vendemiano 23 10 13 1695:1707 20 Limena 24 10 14 1650:1828 20 Oderzo 24 9 15 1583:1615 18 Montebelluna 23 7 16 1484:1549 14 Conegliano 23 7 16 1402:1527 14 Codroipo 23 6 17 1475:1629 12 Latisana 23 6 17 1450:1616 12 PRIHODNJI KROG: Marghera - Conegliano, Cormons - Servolana Latisana - Codroipese, Pordenone - San Vendemiano, Montebelluna - Venezia, Oderzo - Limena, Jadran - Cittadella C2-liga IZIDI Geatti - Santos 77:55, Tolmezzo - Breg 73:50, Romans - Ronchi 81:80, San Daniele - Bor Radenska 59:86, San Vito - UBC 74:83, Ardita - Don Bosco 74:59, Roraigrande - Cervignano 70:74, Venezia Giulia - Tarcento 65:58 Ardita 24 18 6 1738:1543 36 Breg 23 17 6 1801:1591 34 Bor Radenska 23 17 6 1756:1605 34 Tolmezzo 24 17 7 1661:1587 34 UBC 24 15 9 1827:1707 30 San Daniele 23 15 8 1754:1714 30 Tarcento 24 13 11 1705:1663 26 Roraigrande 23 12 11 1656:1638 24 Ronchi 24 11 13 1687:1674 22 Romans 24 11 13 1623:1655 22 Venezia Giulia 24 10 14 1633:1722 20 Cervignano 24 9 15 1647:1707 18 Santos 24 8 16 1581:1727 16 San Vito 24 7 17 1689:1799 14 Geatti 24 6 18 1562:1786 12 Don Bosco 24 4 20 1707:1911 8 PRIHODNJI KROG: UBC - Roraigrande, Bor Radenska - Romans, Ronchi - Venezia Giulia, Don Bosco - Tolmezzo, Santos - Ardita, Tarcento - San Daniele, Breg - Geatti, Cervignano - San Vito D-liga IZIDI: Monfalcone - Villesse 54:45, Perteole - San Vito 75:61, Goriziana - Fogliano 84:76, Kontovel Mossa 61:47, Grado - Basket TS 77:80 Goriziana 18 16 2 1346:1124 32 San Vito 18 11 7 1210:1155 22 Fogliano 18 10 8 1315:1292 20 Grado 18 10 8 1187:1192 20 Basket TS 18 10 8 1222:1262 20 Monfalcone 18 9 9 1218:1186 18 Kontovel 18 9 9 1175:1164 18 Perteole 18 8 10 1136:1183 16 Villesse 18 4 14 1131:1232 8 Mossa 18 3 15 1036:1186 6 »P kroma *s7¿ Ta teden: Robba (Br) 18, Madonia (B) 17, D. Zaccaria (K) 14, Sosič (B) 13. Skupno dež. C-liga: Giacomi (Br) 339, Sosič (B) 338, Madonia (B) 309, Klanca (Br) 256, Grimaldi (Br) 241, Meden (B) 197, Fumarola (B) 189, K. Ferfoglia (Br) 182, S. Ferfoglia (Br) 177, Burni (B) 166, Crevatin (B) 148, Zani-ni (B) 147, Robba (Br) 139, Visciano (Br) 114, Samec (Br) 113, Štokelj (B) 105, Schillani (Br) 102, Semec (Br) 97, Bole (B) 96, Bozic (Br) 29, Devčič (B) 26, Pertot (B) 22, Galocchio (B) 13, Baz-zarini (Br) 9, E. Gregori (Br) 2. Skupno D-liga: Lisjak 201, D. Zaccaria 171, Paoletic 144, Šušter-šič 131, Švab 82, Hrovatin 76, Križ-man 65, Škerl 61, Gantar 51, Starc 33, Regent 18, Bukavec 10, Pozar 7, Daneu in J. Zaccaria 2. STATISTIKE TOP: prosti meti: K. Ferfoglia (Br) 7:7, Sosič (B) 6:6, Madonia (B) 4:4; za 2T: Robba (Br) 6:7 (85 %); za 3T: Lisjak (K) in Burni (b) 2:3 (66 %). STATISTIKE FLOP: prosti meti: Visciano (Br) 1:4 (25 %); za 2T: Samec (Br) 0:6, Klarica (Br) 1:7 (14 %); za 3T: Paoletič (K) 0:5, K. Ferfoglia (Br) 0:4, Breg 1:7 (14 %). ŠPORTNI PORTRET Martin Rad bi delal na letališču Martin Sternad (letnik 1995) se je za košarko odločil pred desetimi leti, ker so jo igrali tudi njegovi prijatelji. Začel je pri Bregu v Dolini, sedaj pa igra pri združeni ekipi Bor/Breg, ki nosi ime Bor. V letošnji sezoni igra v dveh prvenstvih: under 17 in uder 19. Pri U17 je krilo, pri U19 je krilni center. Martin trenira od tri do petkrat tedensko s Fabiom Sancinom in Dejanom Faraglio. O svojih šibki točki na igrišču je povedal, da težko obdrži koncentracijo vseh 40 minut. »Mislim, da bi moral še izboljšati proste mete,« je dodal. Dobro igra v protinapadu in obrambi. Med svoje športne uspehe uvršča zmago proti drugo uvrščenim na prvenstveni lestvici ter prvo mesto na turnirju v Kranjski gori z izbrano ekipo ZSŠDI. Mladenič, ki živi blizu Katinare, bi si želel nastopati v višjih ligah, »vendar s prijatelji,« je pojasnil. Po televiziji rad spremlja nogometne tekme, ukvarja pa se izključno s košarko in se ne zgleduje po nobenemu športniku. Martin obiskuje 3. razred elektronske smeri na zavodu Jožefa Stefana. »Izbral sem to šolo, ker mi je všeč programiranje.« Za šolsko klopjo ima najraje matematiko, najmanj zgodovino. Po dokončani višji šoli bi se rad vpisal na elektronsko inženirstvo. Rad pa bi se zaposlil na letališču v Gorici. V prostem času rad gleda televizijo in se srečuje s prijatelji. Bere, kar ga zanima. Rad gleda komične in modernejše film. Nekaj časa posveča tudi kinu, čeprav tja ne hodi pogosto. V gledališče zahaja v sklopu šolskega pouka. (and) smučanje - Deželno prvenstvo za dečke in naraščajnike Najbrž brez finalista Dečki in naraščajniki so v nedeljo in včeraj tekmovali v slalomu in superveleslalo-mu na Piancavallu v okviru deželnega prvenstva, ki se je začelo v soboto z veleslalomom. V štabu Devina je bil trener Matej Štolfa posebno zadovoljen z rezultatom Rudyja Šker-ka v slalomu, v superveleslalomu sej je žal za-hakljal v vratca skoraj na koncu proge. V su-perveleslalomu se je dobro odrezala Andrea Craievich, ki je bila 8., v slalomu pa je padla takoj na začetku. Ostalim je manjkalo malo poguma v superveleslalomu, saj je bila proga precej hitra, v slalomu pa bi lahko smučali boljše. Pri Brdini je največ možnosti za dober rezultat imela Katrin Don. V slalomu je izpustila zadnji količek in zaradi tega bila diskvalificirana, drugače bi lahko na cilju bila 6. V superveleslalomu je bila 12., kajti jo proga še nekoliko straši, saj je lani hudo padla. Zaradi dveh spodrsljajev (na sobotnem veleslalomu in nedeljskem slalomu) je po grobih seštevkih na skupni lestvici 10., kar ne nezadošča za nastop na italijanskem prvenstvu na Trbižu od 25. do 30. marca. Namreč lahko nastopi prvih devet uvrščenih, Katrin pa bo rezerva, če bo 10. Uradne skupne lestvice bodo javne v kratkem. Matej Kalc je v slalomu dosegel s 5. mestom svoj najboljši rezultat sezone. Čeprav je odstopila, ker se ji je odpela vez, je v slalomu dobro smučala tudi Lorenza Jež, saj je bil ta prvi slalom sezone, na katerem je tekmovala. Solidno je smučala tudi v superve-leslalomu, če upoštevamo, da je malo trenirala. Sandor Ciuch je dobro izpeljal svoj prvi slalom v tej sezoni in prvi superveleslalom v svoji karieri. Oba sta pokazala veliko volje in zagrizenost, čeprav sta malo trenirala in se ekipi pridružila šele proti koncu sezone. Odličen rezultat je dosegel tudi Jan Sedmak (Mladina), ki že celo sezono trenira z Brdino. KVALIFIKACIJE AMSI Mnogi v finalu Najmlajši smučarji so v nedeljo tekmovali v Forni di Sopra na deželnih kva- lifikacijah AMSI za nastop na državnem finalu, ki bo 24. in 25. marca v Falcadah. Na Cimacuti je bila proga precej trda, ko so smučali baby. Ko so prišli na vrsto miški, pa se je proga zmehčala. Pri vseh je razvidno, da se sezona bliža koncu, saj so bili vsi nekoliko utrujeni. Pri Brdini sta se obe tekmovalki uvrstili na državni finale. Pri Devinu se jih je na 12 tekmovalcev uvrstilo kar 10. »Rezultat je pričakovan, le Alessandru De Luisa ni uspelo,« je povedal trener Aleš Sever. Mladina je na državni finale uvrstila 5 smučarjev, dva se nista kvalificirala. Trenerka Veronica Tence je z nastopom svojih vsekakor zadovoljna, saj so vsi smučali precej dobro. Nekateri najmlajši (ena iz Brdine, pet iz Devina in tri iz Mladine) bodo že ta konec tedna nastopili na državnem finalu Pinocchio v kraju Abetone, za katerega je bila uvrstitev zahtevnejša od državnega finala, ki bo v Falcadah. V nedeljo so na Žlebeh tekmovali tudi veterani. največ je bilo predstavnikov Devina, eden Mladine in dva SPDG. Proga je bila daleč od tistega, kar so pričakovali. Bila je ledena od začetka do konca, zaradi tega je precej tekmovalcev odstopilo. Edini predstavnik Mladine Stojan Sosič je dejal, da v celi svoji smučarski karieri, ni še videl tako obupno pripravljene proge. Izidi slaloma: deklice: 7. Andrea Craievich (Devin), Lorenza Jež (Brdina) odstopila; dečki: 5. Matej Kalc (Brdina), 12. Sedmak Jan (Mladina), Rudy Škek in Enrico Rozic (oba Devin) odstopila; naraščajnice: 15. Petra Basezzi (Devin), Katrin Don (Brdina) odstopila; naraščajniki: 15. Tommaso Pilat, 25. Matej Udovič (oba Devin), 26. Sandor Ciuch (Brdina). Izidi superveleslaloma: deklice: 22. Andrea Craievich (Devin), 25. Lorenza Jež (Brdina); dečki: 6. Rudy Škerk (Devin), 23. Matej Kalc (Brdina), Enrico Rozic (Devin) odstopil; naraš- čajnice: 12. Katrin Don (Brdina), 25. Petra Basezzi (Devin); naraščajniki: 26. Tommaso Pilat (Devin), 30. Sandor Ciuch (Brdina), Matej Udovič (Devin) odstopil. Izidi kombinacije: deklice: 8. Andrea Craievich (Devin); naraščajniki: 11. Tommaso Pilat (Devin). Izidi AMSI: 2004 ženske: 3. Elena Frandoli (Brdina), 3. Gaia Del Latte (Mladina); 2004 moški: 2. Francesco Lopreiato (Devin), 10. Erik Bordon, 11. Maks Škerk (vsi Devin), 26. Luka Žetko (Mladina); 2003 ženske: 2. Petra Kalc (Brdina), 4. Caterina Sinigoi (Devin), 9. Petra Belafontana (Mladina); 2003 moški: 3. Nikola Kerpan, 12. Filip Panjek, 29. Luka Sedmak (vsi Mladina); 2002 ženske: 14. Anna Ciuch (Brdina); 2002 moški: 4.Stefano Fran-odli, 20. Alessandro De Luisa (oba Devin); 2001 ženske: 4. Petra Udovich, 5. Irene Lopreiato, 7. Sara Craievich, 20. Veronika Bordon (vse Devin), 2001 moški: 7. Mattia Del Latte (Mladina), 11. Nicholas Ciacchi (Devin). Izidi na Žlebeh: mladinci/člani: 9. Marco Ventin, 12. Marco Berte (oba SPDG); veterani A1: 2. Fabio Co-lovini; veterani A4: 7. Franco Parmesan; veterani A5: 6. Alessandro Cor-batto, 7. Lucio Musina, Claudio Škerk odstopil; veterani B6: 4. Bogdan Mi-lič, Alessandro Hrovatin odstopil (vsi Devin); veterani B7: 9. Stojan Sosič (Mladina). ©»Nešportno vzdušje« Če je bil trener SK Devin Aleš Sever zadovoljen z rezultati svojih varovancev na deželnih selekcijah AMSI, ga je razočaral odnos med zamejskimi smučarskimi društvi na tekmi. »Vzdušje med klubi sploh ni bilo športno. Namesto, da bi bili povezani med sabo, prihaja do neprijetnih stvari. Mi navijamo za vse. Ko gredo otroci na zmagovalni oder, ploskamo vsem. Ko gredo naši otroci na stopničke, zavlada popolna tišina,« je povedal. Tekmovalci SK Brdina in ŠD Mladina, ki so nastopili na tekmovanju AMSI primorski pokal V Cerknem zadnja preizkušnja V Cerknem na progi Brdo je v nedeljo bila četrta in zadnja tekma Primorskega pokala 2012 v organizaciji SK Ja-vornik. Nastopili so smučarji v vseh kategorijah od najmlajših do najstarejših. Skupno se je prijavilo 185 smučarjev, med temi pa je bilo žal le šest zamejskih: pet iz Mladine in en predstavnik Devina. Vreme in smučarski pogoji so bili odlični. Proga je bila mogoče bolj primerna za krajše smuči, za otroke, sicer so dobro smučali tudi odrasli. Sneg je bil zmrznjen in trd, tako je proga zdržala do konca tekme. Najboljša absolutna časa sta dosegla Eva Ko-bal 48.08 (deklica, SK Gorica) in Miha Sirk 45.08 (mladinec, SK Gorica). Po tekmi je sledilo bogato nagrajevanje na terasi koče na vrhu Cerkniškega smučišča. Pozdravili so Ennio Bogatez (v imenu ZSŠDI), glavni organizator Mirto Go-vekar in predsednik NPR Franko Sadl. Zaključno nagrajevanje Primorskega pokala naj bi bilo prihodnjega 20. aprila v Križu. Izidi: superbaby ženske: 7. Jana Škerk (Mladina); superbaby moški: 3. Maj Sedmak (Mladina); baby sprint moški: 4. Liam Škerk (Mladina); superveterani A: 4. Ennio Bogatez (Mladina); superveterani B: 4. Giuseppe Pangos (Devin). ©»Zamejsko« razočaranje Primorski pokal naj bi bil skupen projekt slovenskih primorskih smučarskih društev in zamejskih. Na zadnji tekmi pa je bilo le šest zamejcev. Ennio Bogatez iz Mladine, ki je eden od pobudnikov projekta, ni skrival razočaranja in jeze. »Na začetku smo se dogovorili, da morajo biti na pokalu zastopana vsa zamejska društva, tega pa ni bilo. Čeprav smo vsi imeli tudi druga tekmovanja, bi lahko nekateri le nastopili tudi v Cerknem. Lahko bi bilo več športne korektnosti,« je dejal Bogatez. Do konca projekta je še eno leto. Upa, da bo v prihodnjič drugače, kot je bilo v nedeljo. mladinska košarka - Redni del elitnega prvenstva do 19 let Jadran ZKB končal redni del na 5. mestu Under 17: zmaga Doma, poraz Bora - Under 15 državni: presenetljivo lahka zmaga Brega v zaostali tekmi proti San Danieleju UNDER 19 ELITE Gemona - Jadran Zadružna kraška banka 61:53 (14:11, 30:27, 47:49) JADRAN: Ridolfi 6, Gregori 5, Trit-ta 23, Žerjal 2, Majovski 5, Valentinuz 2, Zhok 2, Malalan 2, Valič 6, trener Andrea Mura. PON: Ridolfi, Zhok in Valič. Redni del so močno zdesetkani Ja-dranovi mladinci sklenili s porazom na gostovanju v Guminu. Kljub vsemu je bil nasprotnik dosegljiv, usodni pa so bili številni prekrški, ki so jih domači vnovčili s prostimi meti, in izgubljene žoge (kar 25). Gostje so vsekakor igrali s srcem in se s prispevkom vseh igralcev tako v obrambi kot v napadu odločno protivili telesno močnejšim tekmecem. Po izenačenem prvem polčasu so Murovi varovanci z obrambo in protinapadi zgradili majhno prednost, ki pa je skopnela prav v zadnjih minutah, ko naši niso našli več poti do koša. Gemona je tako poskrbela za preobrat, v zadnji minuti je povedla za tri točke, jadranovci pa so tu zapravili dve ugodni priložnosti v napadu. Omeniti gre dober nastop Tritte in pozitiven povratek po dolgi odsotnosti Erika Malalana. Ostali izidi 18. kroga: Venezia Giu-lia - Codroipo 48:82, Servolana - Corde-nons 81:73, Barcolana - Roraigrande 84:73, Falconstar - UBC 72:75. Končni vrstni red: Codroipo 36, UBC 32, Falconstar in Cordenons 20, Jadran ZKB in Venezia Giulia 18, Servolana 12, Ro-raigrande 8, Barcolana in Gemona 6. UNDER 17 MOŠKI Dom Mark - Don Bosco B 66:38 (18:6, 29:18, 58:27) Dom Mark: Termini 5, Zera, Fran-zoni 3, Osso 3, Bensa 11, Antonello L. 29, Antonello M. 2, Peteani 4, Mattiussi 2, Bogaro 5, Gaggioli 2, Primosig. Trener: Eri-berto Dellisanti. Domovci so dosegli novo zmago v prvenstvu U17. Po negotovem začetku (po prvih dveh minutah tekme je bil izid še vedno 0:0) so Dellisantijevi varovanci prevzeli vajeti igre v svoje roke. Po zaslugi strelsko razpoloženega Antonella so takoj dosegli prednost desetih točk, ki so jo ohranili do polčasa, čeprav se je nasprotnik v drugi četrtini bolj žilavo upiral. Termini in soigralci pa so si priigrali zelo visoko prednost v tretji četrtini. V desetih minutah so namreč domovci podvojili svoje točke, z agresivno obrambo pa nasprotnikom dovolili pičlih 9 točk. V zadnji četrtini je tako trener Dellisanti poslal na igrišče tudi igralce, ki običajno razpolagajo z manjšo minutažo. Ti so se odlično izkazali. Pohvalo pa si tokrat zaslužita predvsem Luca An-tonello in Jaš Bensa, ki sta bila za nasprotnika nerešljivi uganki. (av) Matteo Tritta (Jadran), 23 točk kroma Don Bosco A - Bor Zadružna kraška banka 86:28 (24:10, 37:10, 61:20) BOR: Pettenati 4, De Luisa, Man-dic 6, Buzzi 2, Pernich 2, Perco 4, Bole 10, Skoko, trenerja Dejan Faraglia in Fa-bio Sancin. Srečanje proti močnejši postavi Don Bosca je bilo po pričakovanjih povsem enosmerno, kar pa ne pomeni, da so mladi borovci odpovedali. Nastopili so brez treh najbolj izkušenih fantov in kar s štirimi letniki 1997 v postavi. Trenerja svojim varovancem dejansko nista imela kaj očitati, saj so se borili po svojih močeh, držali visok tempo preko conskega presinga in hitre igre ter še enkrat dokazali, da počasi napredujejo. Kaj več bi bili morali doseči pri zaključevanju, v obrambi proti starejšim in postavnejšim nasprotnikom pa so bili objektivno brez DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Acli San Daniele - Breg 44:81 (8:21, 23:43, 30:68) Breg: Crismani 19, Gelleni 6, Zobec 18, Vascotto, Norbedo 10, Bazzarini 11, Fonda, Bole, Giacomini 13. Trener: Sila. Breg je v zaostali tekmi presenetljivo brez večjih težav v gosteh premagal če-trtouvrščeni Acli San Daniele. Brežani so začeli dobro in že po nekaj minutah povedli za 10 točk. Prednost na polčasu je znašala 20 točk. V drugem polčasu bila slika podobna, saj je prednost narasla že na 40 točk. Veliko priložnosti za igro so dobili vsi. Bre-žani so v napadu nekaj težav imeli le proti conski obrambi, v obrambi pa so dobro ustavili predvsem najboljša strelca Sivil-lottija in Cavallara (brez točke). PRVENSTVO U13 Kontovel - B4T 56: 51 po podaljšku (12:8, 27:25, 40:37, 51:51) Kontovel: Jankovič 15, Emili 6, Per-čič 9, Žgur 10 , Tavčar 2, Štekar 8, Kafol 6, Husu. Trenerja: Brumen in Hrovatin. Kontovel je zmagal po zlo izenačeni tekmi. Nastopili so sicer samo v osmih, s tem da sta se dva igralca med tekmo poškodovala. Največja težava je bila ravno ma-loštevilčnost, a so z borbenostjo in veliko željo prišli do zmage. Sokol - Azzurra B 76:101 (16:32, 31:54, 43:88) Barcolana - Sokol 27:97 (11:20, 14:43, 25:72) Sokol: Ferfoglia 19+9, giaccari 8+6, G. Terčon 8+20, Grassi 2+10, Fabi 11+17, Tav-čer 7+/, Daneu 4+2, Monet 0+4, Orel 1+2, Gherlani 4+19, Zavadlal 10+0, Legiša /+2, Coslovich /+0, I. Terčon 2+6. SON: 22+20. Trener: Lazarevski. V prvi tekmi proti drugouvrščeni Az-zurri B je Sokol v prvih treh četrtinah odigral bojazljivo, tako da so nasprotniki brez težav pobegnili. V zadnji četrtini pa je trener vključil vse tri košarkarice (Tavčer, Da-neu in Orel) , ki so začele ostro braniti. Z njihovim ritmom je nadaljevala celotna ekipa, ki je nato s hitrimi protinapadi prepričljivo napadala in zmagala četrtino s 33:13. V drugi tekmi proti zadnjeuvrščeni Barcolani pa je trener Lazarevski dal priložnost tudi tistim, ki sicer manj igrajo. Vsi so dobro izkoristili minute, predvsem Le-giša, Monet in Grassi. Tekma je bila povsem enosmerna, kot kaže tudi končni rezultat (27:97). Associ Franko Drasic rarbava priioqt? Prifnonkrgtnif-i¡/iii)i¡i Torek, 13. marca 2012 Saša Smotlak Ambrož Peterlin Zoran azarevski 18 Torek, 1B. marca 2O12 ODBOJKA ZALET D BI BIL ZDAJ REŠEN Kljub krogu počitka bi bile zaletovke v tem trenutku rešene, a le zaradi boljše razlike v se-tih. Po pravilniku, ki ga je določila deželna zveza Fipav, iz lige izpadejo najslabše štiri uvrščene ekipe, iz boja pa so izvzete mladinske ekipe. Po dveh krogih bi tako izpadel Rigut-ti, ki zaseda 5. mesto v skupini, kjer igra tudi Zalet D, in Ronchi, Fincantieri ter Staranzano, ki zasedajo 6., 4. oziroma 3. mesto v drugi skupini. Tretje na lestvici so tudi zaletovke, a imajo, kot rečeno, pri enakem številu točk boljši količnik med osvojenimi in izgubljenimi seti. Od sobote dalje čaka vsekakor zaletovke trd boj, na katerega morajo biti maksimalno pripravljene, saj je očitno lahko odločilen tudi vsak set (ali celo točka). DOBRO JE IMETI DOLGO KLOP Zalet C je v soboto že četrtič zapored slavil in se tako približal vodilnim v skupini za obstanek, naslednji teden pa bi lahko prehitel vsaj še Lati-sano, s katero se bo pomeril v Rep-nu. Za sobotno zmago proti Reani lahko res trdimo, da je bila ekipna, saj je trener lahko izkoristil vse svoje igralke, tudi tiste, ki so doslej manj igrale, in je nekajkrat povsem spremenil postavo. Za končno zmago ali vsaj za preobrat po slabšem začetku je bila torej odločilna dolga klop, kar marsikatera naša ekipa v tem trenutku pogreša. / NOVOSTI V DEŽELNIH PRVENSTVIH Deželna odbojkarska zveza že pripravlja serijo novosti za naslednjo sezono. Med temi je ukinitev Jadranskega pokala, ki ga je uvedla pred dvemi leti, a se je še zlasti letos izkazal za nezanimivega, saj se je vanj vpisalo zelo malo ekip. Na ženskem področju bodo društva v C- in D-ligi, ki nastopajo vsaj v dveh mladinskih pokrajinskih prvenstvih, ob koncu sezone prejela po 100 evrov nagrade. Obeta pa se tudi še dodatna razširitev ženske D-lige, kjer naj bi že prvi del potekal v treh skupinah, ekip pa naj bi bilo od 18 do 24, med katerimi bo lahko do devet prejemnic «wild card». državna b2-liga - Sloga Tabor proti Sisleyju izgubila po tie-breaku V petih je težko igrati Poškodba Cettola med ogrevanjem in slab sprejem pogojevala nastop Sloge Tabor, a točka je glede na okoliščine dragocena Sloga Tabor Televita - Sisley 2:3 (17:25, 25:21, 22:25, 26:24, 13:15) Sloga Tabor: Peterlin 19, V. Kante 21, Jerončič 20, Cettolo 11, Veljak 2, M. Kante 2, Cernuta (Libero), Fermo. Trener: Battisti. Nekaj minut pred pričetkom pomembne nedeljske tekme za obstanek si je pretegnil stegensko mišico standardni tolkač David Cettolo. Za igralce Sloge Tabor, ki jo v zadnjih časih pestijo številne poškodbe, tudi čisto naključne, je pomenilo to pravo hladno prho. »Na ogrevanju sem med preizkusom udarca skočil in začutil bolečino v stegnu. Med tekmo nisem mogel skakati, bolelo me je,« je po tekmi razložil Cettolo, medtem ko mu je fiziterapevt Dušan Blahuta povijal poškodovano desno nogo. Zaradi pomanjkanja menjav in ker je bilo prepozno, da bi ga prijavili kot libera, je moral Cettolo kljub temu igrati v svoji vlogi. Stisnil je zobe, igral pogumno, uspelo mu je celo doseči 11 točk , vendar je bilo vidno, da ne more igrati kot zna. »Pričakovali smo, da Slavec in Pri-vileggi še ne bosta mogla igrati, ves čas smo vadili s postavo, ki je igrala prejšnji teden v Loreggii, res nismo mogli pričakovati, da nas bo doletela tudi poškodba Cettola,« je priznal trener Battisti. Poškodba soigralca je na ekipo delovala kot pravi cunami. V prvem setu so bili kot paralizirani in so ga gladko izgubili. »Bili smo šokirani,« je potrdil kape-tan Ambrož Peterlin. Malokdo med gledalci je tedaj verjel, da bi lahko prišlo do preobrata. Toda igralci Sloge Tabor, ki jih krasi velika borbenost, so vendarle reagirali. Po prvem tehničnem time outu drugega seta (8:7 za goste) je Slogi Tabor uspelo doseči delni izid 10:4, nekaj na račun napak gostov, ampak tudi z blokom in napadom, celo Cettolo, ki je po dogovoru prejemal malo žog, je bil v tem delu srečanja trikrat zapored učinkovit v napadu. Mladi igralci uglednega prvoligaša iz Veneta zaostanka niso mogli več nadoknaditi. Tretji set je bil spet zelo izenačen, po drugem tehničnem time outu pa je Sloga Tabor nasprotnika le še lovila. Sprejem je pogojeval igro Sloge Tabor, ki je s te- žavo napadala in se zato izpostavljala protinapadom gostov. Po drugem tehničnem time outu (15:16 za Sisley) so si gostje priigrali nekaj točk prednosti in jo obdržali do konca seta. V prvih treh setih je celoten napad Sloge Tabor slonel skoraj izključno na ramenih Vasilija Kanteta, ki je v petih setih napadel kar 52-krat, dosegel »le« 18 točk, vendar velikokrat iz težkega položaja in vedno pred postavljenim blokom, tako da je bil njegov nastop v celoti gledano pozitiven, saj je malo grešil. Prava drama je bil četrti set, v katerem je prišla na dan izjemna borbenost naših odbojkarjev, vajeti igre pa sta v vročem delu seta prevzela v svoje roke najbolj izkušena igralca ekipe Gregor Jeron-čič (na koncu kar devet blokov) in Ambrož Peterlin. Sloga Tabor je dosegla prednost 22:19, set pa je nato osvojila šele na razliko in po tretji zaključni žogi. Boj se je nadaljeval tudi v skrajšanem petem nizu. Po izjemno dinamični in dolgi akciji je Sloga Tabor povedla z 11:10, žal pa je bilo to njeno zadnje vodstvo na tekmi. Dvakrat je še izenačila (zadnjič pri izidu 13:13), na koncu pa so zmagali gostje. Kljub porazu so si igralci po tekmi prislužili dolg aplavz svojih številnih navijačev. Ti so razumeli, da doživlja ekipa zaradi serijskih poškodb težke trenutke, cenili so borbenost fantov (ki pa so bili po tekmi precej potrti), konec koncev so se veselili dragocene točke. »Fantom lahko le čestitam. Zelo sem zadovoljen, da nam je v tako težkem položaju uspelo osvojiti vsaj točko, ki nas še približuje obstanku,« je po tekmi ugotavljal trener Battisti. Zadovoljen je bil tudi trener mladih gostov Zanini. »To je bila borbena tekma. Naš korektor je tokrat igral izjemno dobro, tudi podajalec se je izkazal. Obe ekipi sta igrali nihajoče. Mi smo zgrešili preveč servisov, vendar se nam je v zadnjem setu ostro serviranje konec koncev tudi obrestovalo. Gotovo sta bila servis in sprejem elementa, v katerih smo bili boljši od nasprotnikov. Slogina št. 18 (Peterlin, op.ur.) nas je večkrat presenetila, imeli pa smo tudi srečo, da št. 9 (Cettolo, op.ur.) ni bil razpoložen. Nanj smo se posebej pripravili, ker je to igralec, ki me je zelo ugodno presenetil že na prvi tekmi v Trevisu. Ves prvi set nismo razumeli, zakaj mu podajalec ne podaja, šele nato nam je postalo jasno, da je z njim nekaj narobe.« Vasilij Kante (desno) je imel v nedeljo veliko dela, saj je večji del tekme ves napad Sloge Tabor slonel na njegovih ramenih kroma Položaj na lestvici se je za Slogo Tabor poslabšal, čeprav je razveseljivo, da je Castelfranco doma prepustil točko Lo-reggii. Za obstanek se bo treba še truditi, zdaj pa je predvsem pomembno, da se poškodovani igralci čimprej vrnejo na igrišče. V petih se odbojke ne da igrati. (ak) Moška B2-liga Mestre - Paese 3:0, Argentario - Prata 1:3, Montebelluna - Sarmeola 1:3, Bibione - Padova 3:2, Sloga Tabor Televita - Sisley 2:3, Chioggia - Trentino O:B, Castelfranco Loreggia B:2 Sarmeola 19 18 1 56:16 5O Prata 19 15 4 5O:2B 45 Mestre 19 14 5 46:B1 B6 Bibione 19 12 l 44:BO B6 Padova 19 11 8 B9:B1 B4 Montebelluna 19 11 8 B9:BB B2 Argentario 19 1O 9 Bl:B8 2l Sisley 19 1O 9 B8:Bl 28 Televita 19 8 11 41:42 28 Castelfranco 19 8 11 B8:41 2l Trentino 19 8 11 B4:B9 25 Loreggia 19 B 16 2B:49 14 Paese 19 B 16 18:5O 11 Chioggia 19 2 1l 1O:5B 6 PRIHODNJI KROG Mestre - Argentario, Trentino - Loreggia, Paese - Chioggia, Prata -Montebelluna, Sarmeola - Bibione, Padova -Sloga Tabor Televita, Sisley - Castelfranco moška c-liga - Olympia dosegla drugo zmago v skupini za napredovanje A. Vogrič: »Igralci VBU so bili živčni, mi pa mirni« - Deželna trenerja Casarin in Schiavon skupaj pripravljata treninge MOŠKA D-LIGA Mladince Olympie izdal napad Olympia U17 - Volley Club 1:3 (13:25, 25:19, 19:25, 17:25) Olympia U17: Princi 4, Terpin 20, Bu-rello 3, Righini 2, Corsi 5, Cobello 6, Bossi 6, Rigatti 0, Leita (L1), Čavdek (L2). Trener: Casarin Mladinska ekipe Olympie je vse tri točke prepustila starejšim odbojkarjem Volley Cluba, ki jih je v prvi fazi enkrat že premagala. Domačini so po slabem prvem setu reagirali in osvojili drugega, v nadaljevanju pa so pobudo spet prepustili nasprotnikom. Kljub natančnemu sprejemu so tokrat napadali zelo slabo. Na mreži z izjemo Terpina sploh niso bili učinkoviti, veliko pa so tudi grešili, tako da so sami Volley Clubu podarili preveč točk. Pozna se, da v tem obdobju na treningih več pozornosti namenjajo kondiciji, saj nabirajo moči za bolj pomembne tekme v mladinskem prvenstvu, na splošno pa so fantje na srečanjih D-lige, odkar igrajo v skupini za obstanek, nekoliko manj motivirani. Andrej Vogrič Da je Olympia med našimi ekipami največje presenečenje letošnjega prvenstva, smo že večkrat napisali, mladi Goričani pa so to potrdili tudi v soboto, ko so v gosteh premagali vi-demski Vbu, ki skupaj s Ferro Allumi-niom in Vivilom sodi med glavne favorite za napredovanje v B2-ligo. Odboj kar j i Olympie so v soboto igrali sproščeno in zelo dobro, kot nam je povedal športni direktor društva Andrej Vogrič, ki na tekmah vodi ekipo, odkar se je trener Zoran Jerončič odločil, da sezono nadaljuje v Cosenzi. «Poznalo se je, da mi nismo bili pod pritiskom, Videmčani pa so srečanje močno občutili, saj so vedeli, da je zanje zmaga obvezna, ker je lahko v boju za napredovanje vsaka izgubljena točka odločilna, še posebno proti nižje uvrščenim nasprotnikom. Pričakovali so, da bodo z lahkoto slavili, ko so se znašli v težavah, pa so postali zelo živčni. Mi smo igrali mirno in dobro. Fantje še naprej napredujejo, trenirajo zelo zavzeto, tokrat pa smo bili po dolgem času prvič kompletni, kar se je tudi močno poznalo, saj nimamo veliko menjav in vsaka sprememba postave vpliva na našo učinkovitost.» kroma Zadnji mesec in pol trenira Olympia med tednom pod taktirko Casarina, ki vodi tudi mladinsko ekipo U17, ki igra v D-ligi, in Schiavona, ki ga je goriškemu društvu «posodila» deželna odbojkarska zveza. «Ob ponedeljkih imajo fantje tako kot prej kondicijsko vadbo, kasneje pa pilijo tehniko. Tedenski program treningov vsekakor skupno pripravita Casarin in Schiavon. Prvi vodi trening ob torkih, ob četrtkih in petkih pa vadijo fantje pod Schiavonovim vodstvom. Takrat je na treningih več igre in uigravanja, saj se nam vedno pridružijo bolj nadarjeni mladi odbojkarji iz Gumina ali Trsta (člani Cusa). Tako je na treningu vedno dovolj ljudi in je vadba na zelo visoki ravni,» je še povedal Vogrič. Odbojkarji Olympie se torej niso zadovoljili z uvrstitvijo v skupino za napredovanje in se želijo v njej čim bolj izkazati. Trenutno so na četrtem mestu, to je prvem med ekipami, ki objektivno ne morejo ciljati na obstanek. V povratnem delu bodo skušali ta položaj ohraniti, obenem pa presenetiti še koga izmed vodilnih. Glede na rezultat tekme v Vidmu pa je očitno, da jih nihče ne sme podcenjevati, saj bi lahko bili prav oni posredno odločilni v boju za napredovanje. (T.G.) Moška C-liga ZA NAPREDOVANJE VBU Olympia 2:3, FerroAlluminio - Volley club 3:1, San Vito - Vivil 0:3 FerroAlluminio 5 4 1 1B:5 12 Vivil 5 4 1 12:5 12 VBU 5 B 2 12:8 1O Olympia S 2 3 9:13 S Volley club 5 2 B 8:12 5 San Vito 5 O 5 4:15 1 PRIHODNJI KROG Vivi - Olympia, VBU - Volley club, San Vito . Ferro Alluminio Moška C-liga ZA OBSTANEK: CUS TS - Reana 2:B Basiliano - Fincantieri 1:3, Val Imsa - Soča ZBDS 3:0, Sloga - Buia 1 :B Fincantieri 55 O 15:5 14 Val Imsa S4 1 13:S 12 Reana 5B 2 12:8 8 Buia 52 B 11:1O 8 CUS TS 52 B 8:1O l Soča ZBDS S2 3 8:11 6 Basiliano 52 B 8:11 5 Sloga SO S 1:1S 0 PRIHODNJI KROG Reana - Buia, Fincantieri - CUS Trieste, Soča ZBDS - Basiliano, Val Imsa - Sloga Ženska C-liga SKUPINA B Latisana - Libertas 3:1, Rojalkenendy - Zalet C 2:3, Blu Volley - Udine 3:1, Sacile - S.Andrea 2:3 S.Andrea 5 5 O 15:B 14 Libertas TS 5 4 1 1B:4 12 Latisana 5 4 1 12:5 12 Zalet C S 4 1 12:S 11 RojalKenendy 5 1 4 l:12 4 Sacile 5 1 4 5:12 4 Blu Volley 5 1 4 4:1B B Udine 5 O 5 1:15 O PRIHODNJI KROG Libertas - S. Andrea, Zalet C - Latisana, Udine - RojalKennedy, Sacile - Blu Volley Moška D-liga ZA OBSTANEK Gemona Il pozzo B:O, Club Regione - Pippoli 0:3, 1:3 Olympia U17 Volley club Volley club 5 5 O 15:4 14 Pippoli 5 41 14:5 1B Gemona 5 B2 11 :l 9 OlympiaU17 S 23 9:9 6 Club Regione 5 14 B:12 B Il Pozzo 5 O 5 O:15 O PRIHODNJI KROG Volley club - Il Pozzo, Gemona - Pippoli, Olympia U1l - Club regione Ženska D-liga za OBSTANEK PAV Udine - Buia 1:3, Rigutti -Lignano 0:3, Farra - Codroipo 2:3 Lignano Buia Zalet D Rigutti 2 1 1 Codroipo 2 11 PAV Udine 2 0 2 Farra 2 22 21 0 6:O 1 5:4 O B:2 B:5 3:S O 2 B:6 2:6 Radi presenečajo favorit«^ Moš PRIHODNJI KROG: PAV Udine - Lignano, Buia Zalet D, Codroipo - Rigutti Moški: V. Kante (ST) in Komjanc (Ol) 21, Jerončič (ST) 20 in J. Terpin (Oly7) , A. Peterlin (ST) in Terčič (Ol) 19, La- vrenčič (V) 17., G. Testen (So), Dussich (Sl) in Antoni (Sl) 12. Ženske: Bukavec (C) 22, Babudri (C) 17, Balzano (C) 10. Skupno Moška B2-liga: V. Kante 310, A. Peterlin 237, Cettolo 227, Jerončič 171, Slavec 117, Vatovac 66, Veljak 53, Cernuta 30, Nigido 13. Moška C-liga: Komjanc (Ol) 319, La-vrenčič (V) 273, Terčič (Ol) 224, Vidot-to (V) 193, Romano (Sl) 192, G. Testen (So) 188, Ombrato (V) 182, M. Juren (So) 147, Rožac (Sl) 141, Dussich (Sl) 136, Pav-lovič (Ol) 101, E. Juren (So) 100, Vogrič (Ol) 96, M. Testen (So) 92, M. Černic 89. Moška D-liga: Terpin 225, Bossi 97, Corsi 84, Princi 74. Ženska C-liga: Bukavec 256, Štoka 156, Cvelbar 126, A. Spangaro 114, Babudri 82, Crissani 77, Colarich 73, Balzano 66. Ženska D-liga: Vodopivec 171, Spa-nio 158, Zuzič 125, Verša 100, Starec 87, Cassanelli 76, Gantar 73, Micussi 66, Za-vadlal 60. ODBOJKA_Torek, 13. marca 2012 ŠPORTNI PORTRET Sara Pozimi odbojka, poleti nogomet Sara Preprost (letnik 1995) se je z odbojko začela ukvarjati, ko je bila stara 7 let. »Večina mojih prijateljic je namreč igrala odbojko,« je utemeljila svo- jo izbiro. Začela je pri Bregu in je tudi danes zvesta matičnemu društvu. V letošnji sezoni nastopa v prvenstvu under 18 in v 1. diviziji. V obeh ekipah je podajalka, pri U18 je tudi kapetan. Sara trenira trikrat tedensko z Mi-kico Desimirovic. O svojih hibah in vrlinah na odbojkarskem igrišču je tako povedala: »Nisem zelo natančna, kar je za podajalko zelo važno. Sem pa zelo hitra in se novih stvari hitro naučim.« Med svoje športne uspehe uvršča nastop s pokrajinsko selekcijo leta 2009 v Lignanu. Lani pa je z Bregom nastopila na turnirju v Srbiji. »Za nas je bilo to velika izkušnja.« Dekle iz Boljunca se zgleduje po podajalki itali- janske reprezentance Eleonori Lo Bianco. V poletnih mesecih igra nogomet pri ekipi Bum bum lady in se udeležuje turnirjev. Po televiziji rada spremlja smučanje in atletiko. Sara obiskuje 3. razred trgovske smeri na zavodu Žige Zoisa. Najraje ima slovenščino, najmanj pa zgodovino. O prihodnosti ne razmišlja veliko, dvomi, da se bo kdaj vpisala na univerzo. »Upam, da bom vesela,« je ironično odgovorila na vprašanje, kaj bo, ko bo odrastla. Učenje ima za obveznost, seveda odvisno od predmeta. Prosti čas rada preživlja pred televizorjem in s prijatelji. Ne rada bere, bere samo Primorski dnevnik. (and) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Zalet - Altura 0:3 (6:25, 11:25, 6:25) Zalet: Ghezzo, Kralj, Klobas, Škerla-vaj, Gregori, Škerl, Valič, Vidoni, Devetak (L1), Paoli (L2). Trenerka: Tania Cerne Zaletovke so gladko izgubile proti Al-turi, ki povsem zasluženo zaseda prvo mesto na lestvici. Naše odbojkarice so imele velike težave v sprejemu, saj so nasprotnice zelo dobro servirale in z začetnim udarcem osvojile ogromno točk. Ko je naši ekipi uspelo graditi, je bila na mreži tudi uspešna, a se je to zgodilo premalokrat, da bi lahko ciljala na kaj več. Oma - Breg 1:3 (25:21, 17:25, 26:28, 16:25) Breg: Klun, Pertot, Zeriali, Giorgi, Zobec, Stepančič, Pettirosso (L). Brežanke so osvojile pomembne tri točke v boju za obstanek, čeprav začetek srečanja ni obetal pozitivnega izida. Oma je namreč v prvem setu povedla 10:1 in svojo prednost brez večjih težav upravljala do konca, čeprav so se Brežanke proti koncu vendarle predramile. Z dobro ekipo pa so Per-totova in soigralke nadaljevale v ostalih treh setih, v katerih so v bistvu stalno imele vajeti igre v svojih rokah. Dobro so servirale in napadale. Le v tretjem nizu so rahlo popustile, a so v končnici vendarle prevladale. Ostali izidi: Bor Kmečka banka - Killjoy 2:3 (o tekmi smo že poročali), Libertas - Oma 3:0, Altura - S. Sergio 3:0, Libertas - Cus 0:3, Evs/Altura - Triestina Volley 0:3. Vrstni red: Altura 51, Triestina Volley 48, Cus 38, Evs/Altura in Bor Kmečka banka 30, S. Sergio 24, Zalet 19, Libertas 18, Killjoy 17, Breg 15, Lucchini 7, Oma 3 (Evs/Altura, Oma, Zalet in Lucchini s tekmo manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA Mossa - Olympia Andrej Terpin 3:0 (25:18, 25:8, 25:22) Olympia Andrej Terpin: Ferfolja, Mucci, Komjanc, Černic, Škorjanc, Crobe, Čevdek, Lango, Ingrassia, Hlede (L). Trener: Andrej Terpin Tudi na provratni tekmi je Olympia gladko izgubila proti prvouvrščeni ekipi iz Moša. Tokrat je nastopila brez krilnega igralca Polesela in centra Klanjščka. Veliko težav je imela naša ekipa v sprejemu. Mossa je z lahkoto dosegala točke, naši odbojkarji pa se nikakor niso mogli izogniti porazu. Ostali izidi: Mossa - S. Sergio 3:0, Turriaco - Virtus 3:0, Triestina Volley - Pre-venire 3:0, Torriana - Altura 0:3. Vrstni red: Mossa 38, Triestina Volley 32, Olympia Andrej Terpin 24, S. Sergio 23, Altura 21, Naš prapor 17, Turriaco 15, Prevenire in Torriana 14, Sloga 6, Virtus 0 (Naš prapor z dvema, Triestina Volley, S. Sergio, Altura, Torriana in Sloga z eno tekmo manj). 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Zalet plave - S. Andrea 3:2 (25:21, 15:25, 26:28, 26:24, 15:6) Zalet plave: Grgič, Ban, D. in N. Vat-tovaz, Sossi, Cassanelli, Kojanec, Moro, Rav-bar, Rauber, Pertot, De Walderstein (L). Trener: Danilo Berlot Zalet plave je tokrat poskrbel za presenečenje in premagal starejšo in bolj izkušeno ekipo S. Andrea, ki je na lestvici pred njimi. Mlade zaletovke so zaigrale zelo dobro in povsem zasluženo slavile, saj so popustile le v drugem setu. V četrtem nizu, ko je S. Andrea vodil z 2:1, so v končnici ohranile mirno kri, v tie-breaku pa so bile nato prepričljivo boljše. Zalet rumene - Roiano Gretta Barcola 3:1 (25:18, 15:25, 25:22, 25:20) Zalet rumene: Mazzucca, Bembi, Budin, Sardoč, Radislovich, Spangaro, Žerjal, Cabrelli, Goruppi, Jarc, Pertot, Barbieri (L). Trenerka: Tania Cerne Varovanke Tanie Cerne so zasluženo premagale zadnjeuvrš-čeni Roiano Gretta Barcola, ki jih je presenetil le v drugem nizu, ko so slabše napadale, nasprotnicam pa je uspevalo prav vse. V ostalih setih je naša ekipa stalno vodila in tako osvojila pomembne točke v boju za obstanek. Med pozitivne note srečanja sodi po-vratek na igrišče Helene Pertot. Zaletovke bodo spet igrale že danes, ko se bodo pomerile z Virtusom. POKRAJINSKA PRVENSTVA - Under 18 ženske Lepo (grdo) slovo Združena ekipa Zalet je v zadnjem krogu dosegla lepo zmago proti solidni ekipi, žal pa se ni uvrstila v končnico Ostali izid: Poggi - Coselli 3:0. Vrstni red: Poggi 36, S. Andrea 26, Zalet plave 17, Virtus in Zalet rumene 15, Prevenire 14, Coselli 11, Roiano Gretta Barcola 7 (Zalet rumene in Virtus s tekmo manj). 3. ŽENSKA DIVIZIJA Zalet Dvigala Barich - Oma B 3:0 (25:8, 25:10, 25:19) Sloga Dvigala Barich: Daneu, Ferfoglia, Ferluga, Gergolet, Gornik, Goruppi, G. in K. Kralj, Milič, Peric, Pertot, Petaros. Trener: Erik Calzi V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so se mlade Zaletovke pomerile z ekipo, ki je na zadnjem mestu brez osvojene točke. Premoč naše ekipe je bila očitna, saj naše igralke nasprotnicam enostavno niso dopustile, da bi se jim približale. Nekoliko bolj izenačen je bil le zadnji set, v katerem so gostje nabrale nekaj več točk, vendar gre to pripisati zgolj rahlemu padcu zbranosti v vrstah Zaleta Dvigala Barich. (Inka) Vrstni red: Olympia in S. Andrea 12, Oma A 8, Prevenire in Zalet Dvigala Barich 5, Oma B 0 (Olympia in Oma A s tekmo manj). UNDER18 ŽENSKE Na Tržaškem Zalet - Eurovolleyschool 3:1 (8:25, 25:23, 25:23, 25:19) Zalet: Ghezzo, Klobas, Škerl, Kneipp, Pertot, Žerjal, Vidoni, Cabrelli, Paoli (L1), Devetak (L2), Bembi, Budin. Trener Tania Cerne. V zadnjem krogu so odbojkarice Zaleta presenetile drugouvrščeni Eurovol-leyschool in z izjemo prvega seta odigrale svojo letošnjo najboljšo tekmo. Zmage so si srčno želele in so vse dobro opravile svojo nalogo, med posameznicami pa naj tokrat omenimo libera Anno Paoli in podajalko Urško Vidoni. Kljub zmagi pa zaletovkam ni uspelo osvojiti končnega četrtega mesta, ki bi jim zagotovilo nastop v play-offu. Na žalost so med prvenstvom večkrat bile okrnjene, nekaj točk pa so po nepotrebnem izgubile proti slabšim ekipam. Kljub temu pa so lahko zadovoljne, saj so na zadnji tekmi dokazale, da lahko uspešno kljubujejo tudi boljšim ekipam. Ostali izidi: Lucchini - Breg 3:0, Breg - S. Sergio 1:3 (o tekmah smo že poročali), Coselli - Oma 3:0, Virtus - S. Sergio 3:0, Co-selli - Lucchini 3:0, Virtus - Olympia 3:0. Vrstni red: Coselli 44, Eurovolleyschool 40, Oma 30, Virtus 25, Zalet 24, Lucchini 17, Olmpia 13, Breg 10, S. Sergio 7 (Coselli in Eurovolleyschool s tekmo manj). UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Sloga Tabor - Vivil 0:3 (13:25, 18:25, 17:25) Sloga Tabor: Benčina 0, Berdon 1, Kre-čič 8, Markežič 9, Sarazin 0, Švara 2, Trento 0. Trener: Ambrož Peterlin V tem kolu je v Repnu gostovala zelo dobra ekipa iz Ville Vicentine, ki v svojih vrstah združuje najboljše odbojkarje različnih društev tega predela Furlanije. Vivilo-vi igralci so tehnično, predvsem pa fizično neprimerno boljši od slogašev, ki pa so se jim - glede na razmerje moči - kar solidno upirali. Tokrat so dobro servirali in dosegli s servisom tudi nekaj direktnih točk, zelo požrtvovalni so bili v obrambi, na mreži pa je le prišla na dan razlika v višini in nasprotnikovi napadalci so bili za Slogo Tabor skoraj neustavljivi. (Inka) Ostali izidi: Triestina Volley - Cor-denons 0:3, Olympia Hlede A.I. - Cervi-gnano 3:0 (o tekmi smo že poročali), Pasian di Prato - Triestina Volley 3:0, Coselli - Aurora Volley 1:3. Vrstni red: Olympia Hlede A.I 33, Pasian di Prato 27, Aurora Volley 24, Vivil 23, Cervignano 18, Coselli 16, Corde-nons 6, Sloga Tabor 3, Triestina Volley -3 (Cervignano, Aurora Volley in Vivil s tekmo več, Coselli in Cordenons s tekmo manj). UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Zalet Dvigala Barich - Eurovolleyschool 3:0 (25:14, 25:17, 25:10) Zalet Dvigala Barich: Daneu, Ferfoglia, Gergolet, Goruppi, G. in K. Kralj, Milič, Peric, Pertot, Petaros, Simeoni, Viezzoli. Trener: Erik Calzi Najmlajše Zaletovke so se v tem kolu že četrtič letos pomerile z Eurovolley Schoolom in tretjič osvojile gladko zmago. Čeprav so nastopile v nekoliko drugačni postavi kot običajno, so bile vseskozi trdno v vodstvu in so s svojo zbrano in urejeno igro tako na mreži kot v polju povsem nadigrale svoje nasprotnice, ki se jim vsej svoji požrtvovalnosti navkljub niso mogle enakovredno upirati. (Inka) Ostali izidi: Zalet plave - Brunner 3:0, Coselli A - Zalet ZKB 3:0 (o tekmah smo že poročali), Coselli A - Eurovolleyschool 3:0, Virtus - Oma A 2:3. Vrstni red: Coselli A 33, Zalet plave 28, Zalet ZKB 23, Virtus 17, Oma A 16, Zalet Dvigala Barich 9, Brunner 4, Eurovolleyschool 2. Na Goriškem Moraro/Torriana - Soča Terranova 0:3 (23:25, 19:25, 22:25) Soča Terranova: Abrami, Brisco, Ber-lot, Cotič, Malič, Pipan, Tonani, Čelikovič, Selini. V zadnjem krogu so igralke Soče gladko premagale zadnjeuvrščeno ekipo, ki jo se- le. Le v tretjem setu, ko so igrale zelo borbeno v obrambi in je Virtus na mreži več grešil, so dosegle več točk, zmaga domačink pa ni bila pod vprašajem. Breg - Kontovel B 0:3 (12:25, 17:25, 15:25) Breg: Camassa, Cattaruzza, Olenik, Racman, Paoli, Muiesan, Maver, Hervat, Zo-bin, Braico. Trenerka: Daniela Zeriali Kon-tovel B: Brunetti, Pagan, Corazza, Metelko, Ukmar, Zaccaria, Gregori, Sedmach. Trenerka: Sandra Vitez Derbi v Dolini je pripadel boljšim Kon-tovelkam, ki so veliko točk dosegle že z dobrim servisom. Brežanke so se sicer trudile, pokazale napredek, kaj več pa tokrat res niso zmogle. Pri Kontovelu so vse igralke dobro opravile svojo nalogo. Ostali izid: Brunner - Killjoy 0:3. Vrstni red: Virtus 15, Bor Kinemax in Kontovel B 11, Killjoy 8, Breg 3, Brunner 0 (Bor Kinemax in Kontovel B s tekmo več). UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Skupina A Sokol - Virtus 0:3 (14:25, 17:25, 11:25) Sokol - Oma A 0:3 (10:25, 9:25, 2:25) Sokol: Cusma, Corsi, K. in S. Kreva-tin, Jerman, Kobal, Venudo, Zidarič, Ferfo-glia, Vascotto, Zuliani, Pipan, Milani, Gruden, Smotlak. Trenerki: Lajris Žerjal in Nor-či Zavadlav Sokolovke so prejšnji teden dvakrat izgubile. Virtusu so se sicer dobro upirale in so pokazale napredek, proti Omi pa so po dobrem začetku odpovedale, kar še zlasti velja za obrambo. Lucchini - Breg 0:3 (15:25, 15:25, 22:25) Z derbija under 13 med Borom Kinemax in Slogo Barich na Judovcu kroma stavljajo igralke Morara in Torriane. Prvenstvo so tako sklenile s skupno tremi zmagami, kar je navsezadnje dober rezultat, saj so imele med letom precej težav s poškodbami, večina igralk pa se z odbojko ukvarja malo časa. Ostali izidi: Grado - Fincantieri bianca 1:3, Mossa - Lucinico 3:0, Torriana - Cormons 3:1, Staranzano - Fincantieri az-zurra 0:3. Končni vrstni red: Fincantieri bianca 54, Cormons 45, Torriana 41, Grado 35, Staranzano 30, Fincantieri azzurra 29, Mossa 14, Lucinico 13, Soča Terranova 9, Moraro/Torriana 0. UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina poražencev Virtus - Bor Kinemax 3:0 (25:14, 25:11, 25:21) Bor Kinemax: Legiša, Antoni, Ber-tocchi, Savino, Senn, Stagni, Puppin, C. in H. Caucci. Trener: Saša Smotlak Okrnjene borovke so proti prvouvrščenemu in objektivno boljšemu Virtusu zaigrale pod svojimi sposobnostmi. Bile so premalo agresivne, slabše kot ponavadi pa so tudi servira- Breg: Camassa, Cattaruzza, Debernar-di, Jez, Muiesan, Paoli, Medizza, Olenik, Me-neghetti, Zobin. Trenerka: Daniela Zeriali. Odbojkarice Brega so odigrale lahko tekmo proti šibkejšim nasprotnicam. Čeprav so gladko zmagale, so igrale pod svojimi sposobnostmi in nekoliko zmedeno. V zadnjem nizu so nasprotnice spravile v težave varovanke trenerke Daniele Zeriali, ki pa so na koncu vendarle prevladale. Ostali izidi: Brunner - Kontovel 0:3 (o tekmi smo že poročali), Azzurra - Oma A 1:2, Olympia - Azzurra 3:0, Oma B - Virtus 3:0. Vrstni red: Olympia 25, Kontovel, Oma B in Breg 15, Brunner 10, Virtus 5, Lucchini 3, Sokol 2 (Oma A s tremi, Brunner z dvema, Kontovel, Azzurra in Lucchi-ni z eno tekmo manj). Skupina B Bor Kinemax - Sloga Barich 1:2 (5:25, 25:20, 7:25) Sloga Barich - Altura 2:1 (25:19, 25:17, 15:25) Altura - Bor Kinemax3:0 (25:8, 25:19, 25:9) Bor Kinemax: Cernigoi, Do-dich, Kralj, Puppin, Savino, Stagni, Vecchiet, Vigini. Trener: Saša Smo-tak Sloga Dvigala Barich: Feri, Jerič, Ko-cman, Kovacic, Kralj, Marinkovic, Počkaj, Rupel, Skerk, Starc, Sutter, De Luisa. Trenerja: Ivan Peterlin in Martin Maver Na drugem troboju prvenstva U13 je mešana ekipa Sloge najprej premagala bo-rovke, nato pa še Alturo, obema nasprotnikoma pa po nepotrebnem prepustila set. To še zlasti velja za tekmo proti Boru, ki ga v glavnem sestavljajo začetnice oziroma mlajše odbojkarice. Plave so sicer v drugem setu zaigrale zelo borbeno, Sloga pa je več grešila. Tekma med Alturo in slo-gašicami (na drugi tekmi fantov ni bilo) pa je bila na precej višji ravni, saj sta obe ekipi lepo gradili in tudi uspešno napadali. Sloga je bila sicer boljša, a je v tretjem se-tu popustila in postala manj natančna, Altura pa je bila bolj učinkovita na servisu. Domačinke so nato v tretji tekmi brez težav premagale Bor, ki se jim je boljše upiral le v drugem setu, a je na koncu tokrat ostal brez osvojenega seta. Ostali izidi: Libertas - Rgb 0:3, Rgb - Poggi 1:2, Poggi - Libertas 0:3. Vrstni red: Altura in Sloga Barich 7, Coselli, Coselli blu in Rgb 6, Coselli M, Poggi in Bor Kinemax 3, Libertas 0 (Coselli, Coselli blu in Coselli M s tekmo manj). Na Goriškem Soča Lokanda Devetak - Torriana 3:0 (25:9, 25:18, 25:20) Soča: Petruz, J., M. in M. Juren, Černic, Sardoč, Wanek, Peršolja. Trener: Štefan Cotič Drugouvrščena Soča je proti Torria-ni igrala učinkovito in zbrano, tako da so bile nasprotnice brez moči, čeprav sodijo na sredino lestvice. Najbolj pozitivno je bilo to, da je Soča ves čas igrala zelo konstantno. Val Arcobaleno - Pieris 3:0 (25:22, 25:13, 25:21) Val Arcobaleno: Antonutti, Cancian, Frandolič, E. in S. Gergolet, Jarc, Lavrenčič, Tosolini, Violin. Trener: Leon Hrovat Na zahtevnem srečanju proti Pierisu je Val zaigral s pravim pristopom in bil natančen v vseh elementih. V vseh treh setih je dobro opravil svojo nalogo in povsem zasluženo zmagal. Ostali izidi: Millenium - Ronchi 2:3, Cormons - Millenium 3:0, Ronchi - Ca-priva 3:0, Fincantieri M - Grado 1:3, Villesse - Fincantieri Ž 3:0. Vrstni red: Cormons 49, Soča Lokanda Devetak 45, Val Arcoblano 39, Pieris in Ronchi 36, Grado 24, Villesse 21, Torriana 19, Capriva in Fincantieri M 12, Millenium 6, Fincantieri Ž 1 (Soča Lokan-da Devetak, Ronchi, Fincantieri M in Ca-priva s tekmo manj). UNDER12 MEŠANO Na Goriškem Staranzano - Olympia Corsi Adriano 1:2 (25:18, 12:25, 20:25) Olympia Corsi Adriano: G. in I. De-vetak, Pahor, Princi, Marcosig, Terpin, Ciuf-farin. Trener: Andrej Terpin Olympia se je v gosteh pomerila z žensko ekipo iz Šta-rancana, ki jo v glavnem sestavljajo igralke letnika 2000. Po zelo slabem začetku tekme, (poznala se je odsotnost Hledeta), ko so nasprotnice dobile prvi set, so se naši odboj-karji zbrali in dobro odigrali ostala dva seta in ju tudi osvojili. Pohvalo zaslužijo vsi, še posebej mlajši, ki so pod vodstvom Pahorja in Princija zasluženo zmagali. Val Arcobaleno - Val Bensa 1:2 (25:19, 15:25, 18:25) Val Arcobaleno: Colja, E. in D. Fran-dolič, Violin, Jarc, Canzian, Clapiz, Tosoli-ni, Ferfoglia. Trenerja L in T. Hrovat. Val Bensa: Antoniutti, Bensa, A. in J. Gergolet, Podveršič, Marussi, Cingelri, Prescheren, Kobal, Lavrenčič, Ferletič. L in T. Hrovat. Fantom je končno prvič uspelo premagati dekleta. Tekma je bila lepa, fantje pa so se odlikovali po večji borbenosti in močnejšem napadu. Izkazal se je Jansh Gergo-let z monim napadom, med dekleti pa Denise Frandolič zaradi brezhibnega sprejema. Ostali izid: Farra - Pieris 0:3. Vrstni red: Val Arcobaleno 18, Val Bensa 17, Olympia Corsi Adriano 14, Sta-ranzano 8, Pieris 5, Farra 1. 20 Torek, 13. marca 2012 NOGOMET POŠKODBA SODNIKA Tekme San Giovanni - Isontina, v skupini C 1. amaterske lige, v kateri igrata tudi Primorec in Sovodnje, niso odigrali do konca. Sodnik Mitri iz Vidma se je namreč poškodoval. Zaradi oteklega gležnja je moral na začetku drugega polčasa zaprositi za pomoč. Ker je bila poškodba hujša je moral zapustiti igrišče in z rešilcem poiskati zdravniško pomoč v bolnišnici na Katinari. Tekmo - do sodnikove poškodbe je bil rezultat 0:0 - naj bi nadoknadili prihodnji teden. LANZA 150., OJO 100. 27-letni Primorcev napadalec Andrea Lanza (levo) je odigral 150., 27-letni branilec Adriano Ojo pa 100. tekmo- Lanza je od Staranzana prestopil k Primorcu v sezoni 2006/07 in debiti-ral v rdeče-belem dresu v Treb-čah 17. septembra 2006, ko ga je trener Sorrentino poslal na igrišče že od prve minute na tekmi 1.AL Primorec - Moraro 0:0. Ojo pa je od ekipe Gallery prišel k Primorcu v sezoni 2008/09. Omeniti moramo, da je Ojo v sezoni 2004/05 igral 28 prvenstvenih tekem v vrstah Brega v 2. AL. / 1304. TOČKA KRASA Kras je tisočo prvenstveno tekmo v zgodovini repenskega kluba praznoval na najlepši način. Rdeče-beli so svojo pot začeli v sezoni 1975/76, ko so se združili z Olimpijo iz Gabrovca. Prvi trener je bil Salih Softič. Od takrat je Kras skupno zbral 1304 točk, 394 zmag, 288 neodločenih izidov, 318 porazov, dosegel 1405 in prejel 1192 golov (statistični podatki Bruna Rupla na www.slo-sport.org). ELITNA IN PROMOCIJSKA LIGA - Kras Repen in Juventina Ciljata na 1. oz. 2. mesto Kapetan Krasa Radenko Kneževič je v nedeljo dosegel svoj deseti letošnji gol kroma 1. IN 2. AMATERSKA LIGA Oddaljujejo se od vrha lestvice Primorec se je po neodločenem izidu proti goriški Azzurri precej oddaljil od vrha lestvice 1. amaterske lige. Isonzo ima po 23. krogih pet točk več na lestvici. »Znova so nam zbežali. Do konca sezone pa je še nekaj tekem, tako da sploh nismo in še ne bomo vrgli puške v koruzo,« je prepričano napovedal predsednik Primorca Darko Kralj in priznal, da so v nedeljo v Gorici igrali slabo. »Zal nam ni šlo od rok. V zadnjih krogih smo precej v težavah, saj ne uspemo doseči gola. Tudi tokrat smo imeli le eno resno priložnost,« je povedal Kralj. Praznih rok so ostali tudi Sovo-denjci, ki so izgubili v gosteh pri Dom-ju. »Ze nekaj tekem igramo slabo. Še dobro, da se položaj na lestvici, hvala porazu Pro Gorizie, ni bistveno spremenil. V nadaljevanju sezone nas čaka kar težak razpored. Upam, da se bodo fantje čim prej zbrali,« je dejal predsednik Zdravko Custrin. Belo-modri tudi pri Domju niso prepričali, čeprav gostitelji se niso pretirano izkazali. »Gol smo zakuhali sami. Izgubili smo tekmo, na kateri nasprotnik ni niti enkrat resneje ogrozil naših vrat,« je še dodal Custrin. Prvenstvo skupine D druge amaterske lige je v glavnih obrisih že odločeno. Mariano je dejansko že napredoval v 1. AL, saj ima že deset točk prednosti pred drugouvrščeno Muglio. V play-offu bodo igrali Muglia, Be-gliano in Romana. Neznanka je le, katera ekipa bo imela boljši izhodiščni položaj. Pri dnu se bosta za mesto v play-outu borili zadnjeuvrščeni Centro Sedia in Villanova (8 točk). Dodatnim tekmam za obstanek se bodo skušali izogniti Brežani. Zarja in Pri-morje še nista matematično rešeni, čeprav obe ekipi naših društev ne bi smeli imeti težav. Za oboje se obeta precej sproščen zadnji del sezone. Prav nič sproščen pa v nedeljo ni bil športni vodja Zarje Robert Kalc v Beljanu. »Domača ekipa je povsem zasluženo zmagala. Priznati moramo, da je bil nasprotnik boljši tako fizično kot tehnično. Mi smo igrali zmedeno, kar se žal ponavlja že celo sezono,« je dejal Kalc in dodal: »Težave smo imeli v obrambi in na sredini igrišča. Naredili smo preveč napak. S tem porazom so se naše sanje, da bi se lahko vključili v boj za play-off, razblinile. Zaostanek enajstih točk je že prevelik.« Pri Bregu so se morali proti zadnjeuvrščeni Villanovi zadovoljiti zgolj s točko. Tokrat so Bassaneseje-vi varovanci ustvarili nekaj priložnosti za gol. Zoga pa ni hotela v vrata. »Zadeli smo dve vratnici in toli- Denis Daris (Breg) kroma kokrat je ubranil domači vratar. Če ne dosežeš gola, potem ne zmagaš. Škoda. Naš glavni cilj do konca sezone je, da se čimprej rešimo in se začenjamo pripravljati na prihodnjo sezono,« je izjavil načelnik nogometne sekcije Giuliano Prašelj. Breg bo v nedeljo v Dolini igral pomembno tekmo proti Piedimonteju. DEŽELNI POKAL Primorec jutri v Ogleju Trebenski Primorce bo jutri igral polfinalno tekmo deželnega pokala 1. AL proti Terzu. Tekma bo ob 20.30 v Ogleju. Če bo rezultat po devetdesetih minutah še vedno neodločen, bosta ekipi odigrali podaljška ter streljali enajstmetrovke. Zmagovalec se bo uvrstil v finale, ki bo 25. aprila. Kras je proti Lignanu igral dobro in zasluženo zmagal. Novica 23. kroga elitne lige je, da Fontanafred-da po več mesecih ni več prva na lestvici. Po porazu furlanske ekipe proti tržiški ekipi Ufm (0:3) je vodstvo prevzel tržaški San Luigi. Ekipa re-penskega društva pa je dohitela Fur-lane in za Tržačani zaostaja za dve točki. Zadnji del sezone bo še kako zanimiv. Rdeče-bele čakata v prihodnjih dveh krogih na papirju lažja nasprotnika. Igrali bodo proti Buttriu in Spalu, ki sta zadnja na lestvici. »Zmaga bo obvezna. Pričakujemo šest točk,« so želje predsednika Gorana Kocmana. Nato bo Kras imel nekoliko težjo spored. Igrati morajo še proti San Luigiju (15. aprila v Repnu), Manzaneseju, Torviscosi in v zadnjem krogu proti Fontanafreddi. Tudi druge ekipe nimajo lahkega sporeda. Kako pa je bilo v nedeljo v Rep-nu? Gostitelji so že v prvem polčasu imeli dve zlati priložnosti s Piz-zinijem, ki pa pred vrati ni bil natančen. Rdeče-beli so nato povedli dvajset sekund po začetku drugega dela. Kneževič je z glavo preusmeril v mrežo Pizzinijev predložek. Za 2:0 je poskrbel Capalbo. Nato so se prebudili gostje in zmanjšali zaostanek. Kras je odločno reagiral in do konca tekme igral zelo zrelo. Tretji gol je padel v zadnjem delu, ko je mrežo zatresel Favero. Trener Sergej Alejnikov je bil po tekmi zadovoljen s svojimi varovanci. V promocijski ligi je Juventina premagala Pro Fagagno in jo ulovila na tretjem mestu na lestvici. »Do konca prvenstva ciljamo na osvojitev drugega mesta. Tricesimo ima štiri točke več na lestvici. Prvouvrščeni Lu-mignacco, proti kateremu bomo igrali v soboto v gosteh, pa jih ima deset več. Težko jih bomo dohiteli. Vsekakor bomo v soboto ciljali na vse tri točke,« je povedal športni vodja Gi-no Vinti in takole opisal nedeljsko zmago proti Pro Fagagni: »Prvi polčas ni bil najlepši. Začetek drugega dela pa ni bil nič obetaven, saj so gostje imeli na razpolago najstrožjo kazen. Še dobro, da so jo zgrešili. Streljali so v prečko. Po tem dogodku smo igrali kot prerojeni. Prevzeli smo pobudo v naše roke in zasluženo zmagali. Igrali smo dobro, kljub temu da so številni standardni igralci sedeli na klopi,« je še dodal Vinti. 24. krog promocijske lige bodo v celoti igrali v soboto. Juventina bo gostovala v Lumignaccu, Vesna pa bo v Križu gostila Ponziano. 1. amaterska liga Azzurra - Primorec 0:0, Staranzano - Sistiana Duino 1:1, Cormonese - Villesse 2:0, Domio -Sovodnje 1:0, Isonzo - Pro Gorizia 1:0, Medea - Pieris 0:1, Ronchi - Esperia 1:0, San Giovanni - Isontina prek. Isonzo 22 15 5 2 32:12 50 Cormonese 22 13 6 3 3S:1S 45 Primorec 22 13 6 3 37:17 4S Sovodnje 22 12 S S 33:2C 41 Pro Gorizia 22 11 4 7 26:1S 37 Pieris 22 9 9 4 21:15 36 San Giovanni 21 s 9 4 27:17 33 Ronchi 22 9 5 S 26:24 32 Domio 22 7 7 S 35:33 2S Sistiana Duino 22 5 6 11 26:39 21 Esperia 22 4 8 10 18:25 20 Azzurra 22 5 5 12 18:32 20 Medea 22 5 5 12 20:34 20 Staranzano 22 5 5 12 22:39 20 Isontina 21 4 5 12 17:29 17 Villesse 22 2 6 14 19:43 12 PRIHODNJI KROG Esperia - Azzurra, Isontina - Isonzo, Pieris - Cormonese, Primorec - Domio, Pro Gorizia - Medea, Sistiana Duino - San Giovanni, Sovodnje - Staranzano, Villesse -Ronchi ©Sodniki so vsi komunisti »Sodniki niso zanesljivi, kradejo in jim ne smeš zaupati,« je razmišljal (in še razmišlja) nekdanji predsednik vlade Silvio Berlusconi, ki je v isti lonec vrgel tako nogometne sodnike kot sodnike na sodiščih. Berlusconijevi pristaši so še vedno glasni. Tudi ob nogometnih igriščih. V Zavljah, na tekmi Zaule - Vesna, se je v soboto na tribuni oglasila srednje stara plavolasa ženska. Pordenonskemu sodniku, ki Vesninega igralca ni kaznoval z rumenim kartonom, je v tržaškem narečju zakričala: »Meno mal che i rossi i xe in via d'estinzion (še dobro, da rdeči izumirajo)«. Nekateri, ki so jo slišali, so jo res debelo pogledali. 8 tekem je še do konca prvenstva v raznih deželnih amaterskih ligah. Moštva imajo tako na razpolago še 24 točk, kar ni od muh. Redni del prvenstev se bo končal v nedeljo, 13. maja. Prvenstva bodo ustavljena za veliko noč (8. aprila), medtem ko bodo ekipe elitne in promocijske lige proste tudi 1. aprila. ©Vsi Miliči le niso iz zgoniške občine Sodnikov petminutni podaljšek na sobotni tekmi Zaule - Vesna v Zavljah je del slovenskih gledalcev na tribuni izkoristil za debato, od kod prihaja napadalec domače ekipe Boris Milic, ki je vstopil na igrišče v drugem polčasu. »Iz Zgonika seveda oziroma iz zgoniške občine. Tam so Miliči,« so zgrešeno in nepreverjeno ugotavljali. Milic (in ne Milič) je tržaški Srb bosanskih korenin. Postave ekip naših društev Kras - Lignano 3:1 (0:0) Strelci: v 46. Kneževič, 70. Capalbo, 87. Favero Kras: Lorenzoni, Carli, Micheli, Božič, Barbetti, Colavetta, La Psquala (Rossone), A. Alejnikov (Capalbo), Kneževič (Batti), Favero, Pizzini, trener S. Alejnikov. Juventina - Pro Fagagna 2:0 (0:0) Strelca: v 63. Secli, 91. Airoldi Juventina: Furios, Di Giorgio (Beltrame), Stradi, Gulič, Sellan, Marchi, Secli (Stabile), La Fata, Airodli, Trangoni (Pantuso), Cuzzolin, trener Murra. Azzurra - Primorec 0:0 Primorec: Barbato, A. Cappai (Marchesi), Ravalico, Debernardi, Santoro, Ojo, Bertocchi (N. Cappai), Di Gregorio, Nasser, Sau (Moscolin), Lanza, trener Corona. Elitna liga Fontanafredda - Monfalcone 0:3, Gemonese -Azzanese 0:1, Manzanese - Muggia 2:1, Kras Repen - Lignano 3:1, San Luigi - Pro Cervignano 1:0, Cordovado - Buttrio 1:1, Tolmezzo - San Daniele 4:1, Torviscosa - V. Corno 1:1 San Luigi 22 12 5 5 37:20 41 Kras Repen 22 11 6 S 43:31 39 Fontanafredda 22 12 3 7 31:22 39 Manzanese 22 10 6 6 2S:19 36 Monfalcone 22 10 5 7 3S:2S 35 Torviscosa 22 9 S 5 2S:24 35 Lignano 22 9 7 6 25:22 34 Pro Cervignano 22 9 5 S 27:27 32 Tolmezzo 22 S 5 9 2S:32 29 Azzanese 22 S 5 9 2S:33 29 Gemonese 22 7 7 S 26:25 2S Virtus Corno 22 6 S S 2S:36 26 Muggia 22 7 3 12 26:3S 24 San Daniele 22 6 5 11 33:42 23 Cordovado 22 3 S 11 24:3S 17 Buttrio 22 2 S 12 18:31 14 PRIHODNJI KROG Azzanese - Manzanese, Buttrio - Kras Repen, Monfalcone - Tolmezzo, Lignano - San Luigi, Muggia - Torviscosa, Pro Cervignano - Gemonese, San Daniele -Cordovado, Virtus Corno - Fontanafredda 2. amaterska liga Begliano - Zarja 2:0, Mossa - Montebello 1:2, Muglia - San Canzian 2:0, Opicina - Turriaco 1:3, Piedimonte - Centro Sedia 2:1, Primorje -Roianese 0:0, Romana - Mariano 1:1, Villanova - Breg 1:1 Mariano 22 1S 3 1 37:7 57 Muglia 22 15 2 5 44:21 47 Begliano 22 14 3 5 47:31 45 Romana 22 13 5 441.29 44 Primorje 22 9 7 6 28:21 34 Turriaco 22 9 6 7 3S:27 33 Zarja 22 9 6 7 4C:29 33 San Canzian 22 10 3 9 29:29 33 Breg 22 9 3 10 32:32 30 Montebello 22 7 7 S 2S:30 2S Piedimonte 22 6 7 9 25:32 25 Mossa 22 6 6 10 36:46 24 Opicina 22 6 5 11 2S:39 23 Roianese 22 4 6 12 25:36 1S Centro Sedia 22 1 5 16 15:41 S Villanova 22 2 2 1S 15:58 S PRIHODNJI KROG Breg - Piedimonte, Centro Sedia - Romana, Turriaco - Muglia, Mariano -Opicina, Montebello - Begliano, Roianese -Mossa, San Canzian - Primorje, Zarja - Villanova Domio - Sovodnje 1:0 (0:0) Sovodnje: J. Devetak, Paravan (S. Kogoj), Trampus, Pacor, Visintin, Flocco, Vanzo (Colella), Komic, Kovic, Reščič, Bernardis, trener Coceani. Villanova - Breg 1:1 (1:1) Strelec: 10. Belladonna Breg: Cresi, Babic, Petranich, Bampi, Coppola, Belladonna, Cigui, Daris, Nigris, Križmančič (Sovic), Romano, trener Bassanese. Begliano - Zarja 2:0 (2:0) Zarja: Trevisan, Asselti, I. Križmančič (Caserta), Markovič, Nissi, V. Križmančič, Marchetti (Bernetič), Ghezzo (Milič), Bernobi, Desanti, Kočič, trener Di Summa. Rdeč karton: v 49. Kočič. Promocijska liga Caporiacco - Martignacco 4:1, Juventina - Pro Fagagna 2:0, Ponziana - Flaibano 1:0, Reanese - Costalunga 0:3, Trieste Calcio - Pro Romans 2:1, Union Tricesimo 0:2, Valnatisone - Lumignacco 0:2, Zaule - Vesna 0:0 Lumignacco 22 15 6 1 32:9 51 Tricesimo 22 14 3 5 29:12 45 Juventina 22 11 8 3 34:16 41 Pro Fagagna 22 12 5 5 35:23 41 Caporiacco 22 10 5 7 40:29 35 Reanese 22 9 7 6 26:24 34 Vesna 22 9 6 7 27:21 33 Ponziana 22 9 5 S 31:28 32 Trieste calcio 22 7 9 6 31:28 30 Flaibano 22 6 11 5 27:21 29 Valnatisone 22 6 9 7 19:23 27 Pro Romans 22 6 7 9 24:32 25 Costalunga 22 6 6 10 25:33 24 Zaule Rabuiese 22 4 6 12 22:40 1S Union 91 22 1 S 13 11:30 11 Martignacco 22 0 1 21 7:51 1 PRIHODNJI KROG Costalunga - Zaule, Flaibano - Caporiacco, Lumignacco Juventina, Pro Fagagna Reanese, Pro Romans - Union, Tricesimo - Valnatisone, Martignacco - Trieste Calcio, Vesna - Ponziana 3. amaterska liga Audax - Lucinico 1:0, Capmanelle - Aurisina 3:3, Moraro - Villa 2:1, Pro Farra - Poggio 0:1, Ruda - Fiumicello 3:1, Sant'Andrea - Cgs 4:1, Sagrado - Mladost 0:2, Torre - Chiarbola 2:0 S.Andrea Moraro Torre Sagrado Ruda Mladost CGS Villa Audax Pro Farra Lucinico Chiarbola Poggio Campanelle Aurisina Fiumicello PRIHODNJI KROG Aurisina - Torre, Cgs Audax, Chiarbola - Pro Farra, Fiumicello Sagrado, Lucinico - Ruda, Mladost Campanelle, Poggio - Moraro, Villa Sant'Andrea 22 16 5 1 44:12 53 22 16 4 2 36:13 52 22 13 5 4 43:13 44 22 13 4 5 36:1S 43 22 13 3 6 35:27 42 22 11 2 9 38:29 3S 22 10 4 S 33:34 34 22 9 6 7 22:25 33 22 9 3 10 39:33 30 22 7 6 9 30:31 27 22 6 3 13 23:30 21 22 4 S 10 24:34 20 22 4 7 11 23:42 19 22 4 5 13 27:4S 17 22 2 5 15 27:5S 11 22 2 4 16 17:50 10 ŠPORTNI PORTRET Matija Največ časa posveča nogometu Matija Zorzut (letnik 1995) je nogomet začel igrati, ko je obiskoval 1. razred nižje srednje šola. »Takrat je bilo svetovno prvenstvo in me je zelo navdušilo. Želel sem tudi sam postati nogome- taš,« je povedal. Začel je pri Juventini v Štandrežu, kjer je igral 3 leta. Potem je dve leti igral v Ronkah. Letos je začel igrati pri društvu Pro Gori-zia pri naraščajnikih in mladincih. V ekipah je vezist, igra v sredini igrišča. Matija trenira trikrat tedensko z Marcom Dariem, ob nedeljah pa odigra prvenstveno tekmo. Matijeva šibka točka na zelenem pravokotniku je strel, ker je prešibek. »Moral bi vložiti več moči v strel.« Najboljši pa je v preigravanju. Med svoje športne uspehe uvršča zmago na pokrajinskem prvenstvu v Ronkah v sezoni 2009/2010. Mladenič iz Gorice bi rad igral v italijanski A-ligi. Njegov zgled je Alessandro Del Piero, »ne le zaradi igre, ampak tudi zaradi zvestobe, ki jo je dokazal Juventusu, kljub krizi in težavam, v katerih se je znašla.« Matija je športnik na 360 stopinj. Ukvarjal se je z najrazličnejšimi športi: od odbojke, do plavanja in yoseikana bu- do. Največ časa posveča nogometu, tudi popoldneve s prijatelji. Nogomet spremlja tudi po televiziji. Matija obiskuje 3. razred klasičnega lice-ja Primoža Trubarja v Gorici. Izbral ga je ker meni, da nudi veliko možnosti za nadaljnji študij in marsikatere predmete bolj poglobljajo kot na drugih šolah. Najraje ima telovadbo, angleščino in zgodovino, ponavadi je »sprt« z grščino. O univerzitetnem študiju ni še veliko razmišljal. Zanima ga fizioterapija. Študij je zanj obveznost, ki jo včasih zanemarja. Nekoč je tudi igral kitaro. V prostem času rad pohaja s prijatelji in punco ali igra na playstation. Rad bere, a ne veliko. Njegova najljubša knjiga je Mesto radosti Dominiquea Lapierrea. Raje gleda filme: zgodovinske, vojne in akcijske filme ter srhljivke. Njegov najljubši film je Apocalypse Now. Rad si ogleda lepe filme v kinu ali lepe predstave v gledališču. (and) MLADINSKI NOGOMET - Na Tržaškem in Goriškem Visoki zmagi in visoka poraza Naraščajniki Kras - Opicina 3:1 (0:0) Strelci: Nikolovski, Bovino in Ma-rocco. Kras: Carli, Racman (Bolognani), Renar, Miniussi (Sanzin), Krizman, Bianco, Caselli, Marocco, Nikolovski, Bovino (Selakovič), Manduca (Costa). Trener: Makivič. Na domačem igrišču v Dolini so se morali igralci Krasa pošteno namučiti in vztrajati do konca tekme. Nasprotniki so se čvrsto branili in večkrat poskušali prebiti domačo obrambo s hitrimi protinapadi. Kras se ni pustil presenetiti. V drugem delu se je Kras aktiviral in zabil gostom tri gole. Vezisti so bili glavni organizatorji igre in poskrbeli, da je vse steklo kot po olju. Vsekakor je ekipa delovala homogeno in bila zbrana do konca tekme. Ekipi z Opčin je uspelo zadeti le v zadnjih minutah drugega polčasa. Z dvema goloma prednosti pa si je Kras že prej zagotovil zmago. (mip) Ostali izidi: Esperia - Cgs 1:8, S. Andrea - Aris 1:0, Sistiana - Domio 1:1, Ufm - Staranzano 3:0, Zaule - San Lui-gi 1:7. Vrstni red: Ufm 49, Kras 44, S. Andrea 31, Sistiana 29, Cgs 27, Staranzano 27, Opicina 26, Aris 21, Montebello 11, Esperia 10, Domio 9, Zaule 7. Prihodnji krog: Kras bo prost. Najmlajši Opicina - Kras 4:1 (2:0) Strelec: Dedaj Kras: L. Gregori, Nabergoj, Kosovel, Suppani, Burri, P. Gregori, Ghersinich, Mi-loševič, Kocman, Smotlak (Ravalico), De-daj. Trener: Pahor V prvem polčasu je Kras nastopil nezbrano in dal nasprotniku možnost, da se razigra. Že v prvih petnajstih minutah je Opicina dvakrat zadela v polno. Združena ekipa se je nato nekoliko opomogla in prikazala nekaj konkretnih akcij. Igrali so z nizkimi povezanimi podajami. Pred prekinitvijo si je priložnost za gol priigral obrambni igralec Smotlak. Z zadetkom v drugem polčasu je bil Krasov trud končno poplačan. Ekipi sta si bili nekaj časa popolnoma enakovredni, nato pa je vztrajna Opicina prevzela pobudo v svoje roke in z dvema zadetkoma napovedala zmago. Združena ekipa naraščajnikov je v Dolini premagala Opicino kroma »Tokrat bi rad pohvalil Smotlaka in Na-bergoja. Posebno pohvalo pa si zasluži obrambni igralec Burri, ki se je res izkazal,« je po tekmi dejal trener Andrej Pahor. (mip) Ostali izidi: Cgs - S. Andrea 0:6, Do-mio - Fani 4:1, Roianese - Montebello 3:2, Zaule - Sistiana 1:2. Vrstni red: Sistiana 36, S. Andrea 35, Zaule 29, Kras 21, Cgs 21, Domio 16, Opicina 15, Mont. 12, Fani 6, Roianese 6. Prihodnji krog: Kras - Cgs. Sovodnje - ISM Gradisca 1:4 (0:1) Strelec: 1:2 Benedikt Černic. Sovodnje: De Bianchi (Glessi), Pav-letič, Terpin, Piva, Persolja, Trevisan, Čav-dek, Lazareski, Bruzzechese, Černic, Lo Piano (Frandolič). Trener: Cijan. Proti vodilni ekipi v ligi in v povprečju leto starejšim igralcem so domači pokazali veliko borbenosti ter čez cel prvi polčas igrali dobro. Fizično močnejši gostje so imeli več časa žogo v svojih nogah, vendar si resnejših priložnosti za zadtek niso ustvarili in so povedli po slabem izbijanju žoge domače obrambe. V drugem polčasu so več poguma za igro v napadu pokazali Sovodenjci, a so gostje iz strela z razdalje povedli z dvema zadetkoma prednosti. Slednji gol je še bolj motiviral domače igralce, ko sta lepo kombinirala Lazareski in Trevisan, slednji pa je nato z globinsko žogo našel Černica, ki je rutinirano zadel za 1:2. Sledil je poskus domačih za izenačenje, ki se je spreobrnil v napako v ožji obrambni vrsti in zadetek gostov za 1:3. Rahel padec koncentracije je po nepotrebnem botroval še enemu zadetku v domači mreži. V zadnjem delu tekme pa so Sovodenj-ci ponovno pozitivno odreagirali ter skušali doseči še kakšen zadetek. Za prikazno so bili nagrajeni z aplavzom s strani občinstva ter nasploh je dogajanje na igrišču lepa spodbuda pred nadaljevanjem prvenstva, čeprav bodo zaradi četrtega rumenega kartona v naslednjem krogu pogrešali kapetana Peršoljo. San Vito - Juventina 1:8 (0:5) Strelci: Forchiassin 4, M. Antonini 3, Clancis. Juventina: Ferro, Falcone (Waccher), De Fornasari, Visintin, Lutman (Mosetti), Bernardinis (Marchesini), Milanese, Clan-cis (Barbiero), Komjanc (S. Antonini), M. Antonini, Forchiassin. Trener: Ledri. Juventina se je z gostovanja v San Vi-tu al Torre vrnila z visoko zmago. Že po prvem delu so rdeče-beli vodili s 5:0. Razigrala sta se predvsem napadalca Forc-hiassin in Maksim Antonini. Trener Gian- franco Ledri je bil zelo zadovoljen s svojimi varovanci: »Letos igramo dobro in večina nogometašev je veliko napredovala. V nedeljo nas čaka težka preizkušnja proti Audaxu, ki je solidna ekipa.« Ostali izidi: Audax - Romans 0:1, Cormonese - Pieris 3:0, Villa - Aris 2:0. Vrstni red: Gradisca 40, Pro Romans 36, Villa 31, Juventina 29, Audax 27, Cormo-nese 18, Aris 13, Sovodnje 9, Staranzano 8, Pieris 4, San Vito 2. Prihodnji krog: Juventina - Audax, Aris - Sovodnje. NOGOMET - Začetniki Eni pokazali napredek, drugi pa še ne Sovodnje - ISM Gradisca B 1:2 (0:1, 1:0, 0:3) Strelec: Elia Lakovič. Sovodnje: Pahor, Pavletič, Pintar, Redžič, Zorzenon, Medeot, Gergolet, Vettorello, Aconccia, Soban, Lakovič. Prvo spomladansko domačo tekmo so domači začeli s preveč spoštovanja do nasprotnika, ki je iz edinega pravega strela na vrata dosegel edini zadetek v prvem delu. V srednji tretjini so veliko bolj pogumno igrali Sovodenjci, ki so si ustvarili kar nekaj priložnosti. V zadnji tretjini so že tako oslabljeni domačini zaradi bolezni in predhodnih poškodb, z »novimi« poškodbami med tekmo praktično ostali brez menjave in gostje so na koncu v vsega šestih minutah to izkoristili in dosegli tri zadetke. Juventina prejšnji konec tedna na Goriškem ni igrala. Sant' Andrea San Vito B - Kras 2:3 (0:0, 0:0, 0:2) Strelca: Niro in A. Malalan. Kras: Husu, Caldarola, Carli, De-kovič, Curri, A. Malalan, N. Malalan, Ni-ro, Calzi, Zudek, Bark, Pisani, Cenci, Što-ka, Eva. Trener: Kos. Združena ekipa začetnikov Krasa se je tokrat izkazala in igrala res dobro. Nasprotnik je bil soliden, Kosovi varovanci pa so vseskozi igrali zelo zbrano. Trener je na koncu pohvalil celo ekipo, ki je pokazala lep napredek. JADRANJE - Mladi tekmovalci Čupe in Sirene v razredu optimist Zadovoljni tako z rezultatom kot s pozitivno energijo v klubu Optimisti TPK Sirena in JK Čupa so v nedeljo v Tržiču nastopili na prvi regati, ki velja za consko prvenstvo. Organizatorjem, klubu SVOC, je uspelo izpeljati vse tri predvidene plove za kategorijo juniores in oba plova za kadete. Jadralni pogoji so bili nekoliko zahtevni, predvsem za najmlajše. Veter, ki je pihal do 10 vozlov, ni bil stabilen in je precej obračal. Regate je tudi pogojeval močan tok. Kljub temu so se optimisti v obeh kategorijah dobro odrezali. Med junioresi je slavil zmago Samuele Ferletti (Čupa). Med kadeti je odlično tretje mesto dosegel Tinej Sterni (Sirena). Gior-gia Sinigoi je bila druga med deklicami, Jan Pernarčič (oba Čupa) pa prvi med letniki 2003. Petra Gregori (Sirena) je bila četrta med deklicami. Trener Sirene Robert De Lucia je bil z nastopom svojih zelo zadovoljen, tako z rezultatom kot s pozitivno energijo v klubu in med otroci. Namreč je bila ta prva regata po dolgi pavzi. Trener Čupe Matija Spi-nazzola je povedal, da so končno vidni rezultati in so vsi pokazali dobro formo. Optimisti Tržaškega pomorskega kluba Sirena Jadralci Čupe bodo ta teden od četrtka do nedelje imeli še zadnje priprave. Prihodnji teden namreč čaka juiorese prva medconska selekcija, na kateri bodo nastopili tako jadralci Sirene kot Čupe. Vrstni red juniores: 1. Samuele Ferletti, 11. Sebastjan Cettul (oba Čupa), 12. Max Zuliani, 21. Sara Zuppin, 26. Ruben Lenisa, 31. Peter Marzo Magno (vsi Sirena), 35. Giulio Michelus (Čupa), 41. Vanja Zuliani (Sirena). Vrstni red kadeti: 3. Tinej Sterni (Sirena), 5. Giorgia Sinigoi, 6. Francesco Ferletti (oba Čupa), 10. Petra Grego-ri (Sirena), 13. Jan Pernarčič (Čupa), 22. Elisa Manzin (Sirena). ŠAH - Šolsko pokrajinsko prvenstvo Enajst ekip naših šol na deželnem finalu Naši osnovnošolci, ki so nastopili v soboto V soboto 10. marca se je na sedežu DTTZ Žige Zoisa s turnirjem za moške oz. mešane osnovnošolske ekipe zaključilo pokrajinsko šolsko šahovsko prvenstvo. Skupno se je v štirih turnirjih pomerilo kar 174 mladih šahistov v 37. ekipah. Od teh je bilo dvajset slovenskih, kar enajst pa si je priborilo pravico do nastopanja na deželnem finalu, ki bo v Spilimbergu 31. t.m. Na zadnjem, osnovnošolskem turnirju so letos dobesedno kraljevali predstavniki openskega didaktičnega ravnateljstva: prva ekipa je zanesljivo zmagala prav vse dvoboje, Nedir Nabergoj, Boštjan Petaros in Sebastjan Pieri pa so bili s polnim izkupičkom najboljši na drugi, tretji in četrti deski. Dobro se je odrezala tudi druga ekipa, ki se ji je le za pol posamezne točke izmuznilo tretje mesto. V tem primeru pa tudi visoka uvrstitev ne bi vodila na deželno prvenstvo, saj lahko na njem nastopa le po ena ekipa vsake šole na vsaki stopnji. Nabrežinska eki- pa je v okrnjeni postavi in po skrajno neugodnem razpletu pristala na šestem mestu: še krog pred koncem je namreč bila tretja, s pičle pol točke več v zadnjem dvoboju z drugouvrščeno ekipo šole Weiss pa bi Nabrežinci obdržali tretjo stopničko na zmagovalnem odru. Tretja ekipa openskega didaktičnega ravnateljstva je v konkurenci devetih ekip sklenila turnir na osmem mestu. Postave ekip in izidi na posameznih šahovnicah: Didaktično ravnateljstvo Op-čine: prva ekipa: Alan Radetič (2,5/5), Ne-dir Nabergoi (5/5), Boštjan Petaros (6/6), Sebastjan Pieri (5/5), Nikola Kerpan (3/3); druga ekipa: Mattia Del Latte (2/5), Aleksander Malalan (2/5), Nikolaj Malalan (2/5), Filip Panjek (3,5/5); tretja ekipa: Da-njel Ciacchi (3,5/5), Samo Tomasetig (0/5), Michele Brunetti (3/5), Tinej Sterni (1/5); Didaktično ravnateljstvo Nabrežina: Kristjan Milič (3/6), Jasna Grilanc (3,5/6), Matej Emili (4/6). (Mitja Oblak) 22 Torek, 13. marca 2012 ŠPORT VELIKI 360 STOPINJ - Robert Makuc Sneg, reke, telovadnica Ime in priimek: Robert Makuc Kraj in datum rojstva: Šempeter v Sloveniji Kraj bivanja: Gorica Študij, služba: Tehniški zavod Iti, vzgojitelj v Dijaškem domu v Gorici Stan: poročen z dvema otrokoma KDO SE/H ^ d ■X g, ö o Robert Makuc spada v krog interdi sciplinarnih športnikov, ki se ukvarjajo z več špor tnimi panogami. Znan je predvsem kot odbojkarski trener, član OK Val. Štandreškemu klubu je zvest od vsega začetka in je z njim doživel čase njegove epopeje v visokih državnih ligah. Toda Robert je tudi odličen smučarski deskar in kajakaš. Ob tem ga zanimata še glasba in fotografija. Na prvo me sto pa postavlja družino. • Impulziven ali preudaren? Preudaren. • Strog ali popustljiv? Predvsem popustljiv, toda ko je treba, sem tudi strog. • Družaben ali sramežljiv? Družaben. • Sanjač ali konkreten? Konkreten. • Delaven ali len? Delaven. • Altruist ali egoist? Altruist. • Osvajaš ali se pustiš osvajat? Poročen sem že 6 let, tako da je to že mimo. Športna panoga: odbojka Vloga: trener in odbornik Matično društvo: Odbojkarski klub Val Sedanje društvo: Val Na igrišču/telovadnici sem ... 4-krat na teden z ekipo, včasih pa tudi zase. t-1 O >N £ Z T3 H Í0 -S « bc d aS ft> 2 < a 3 T) » J sí r 53 m o ■ o o -C tí tí 'S g K m< S g 3 e 13 O o o > £ o , e s a « bc>u ni ^ £ ■ .TO _ ■ > o > 5 - M r > «J ÍJ « ■Š o £ N & ^ > S -a o -a tí ' i n * h j 2 s O i tí . SV K i 3 5 y > E tí n S "d c« T) r K O ¡j "O -d N Gledališče ali kino? Kino Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Piccolo; m _o tí £ OJ -d P >ü U --H " CP-71 * —! cP g £ tí [B} JB>! '^OSTA 0lUBd0}SBU IU3J3}B>[ BU ÍOATU 3Í Bp '3j0iu0dljd ur lUOAJSnjp IUTSBU BŽBlUod O^TjaA fes 'piJBAlJod qií lUBJOlU :IQSSZ BZ Sojpajj 0 3>[iu}iods 3UAi:ppds.rad ijoqfeu ui asíjoqfeu 3sbu 3sa ojba3z -njpz iq ur 3}iods 3uqiu3iuod íjoqfeu 3sa ojBATJ^od iq p[ 'oAjsnjp ijaiur iq Bp 'ojiq iq ou -JB3PJ 'BJBJjnZaj ajqop OJ3Z OlUBifosOp >[BdlUB 'OJBIU 3Í SBU ÍBS 'BJ3p ojqop ur 0>[IJ3A 3S Bp 'miJS -im njjods ma^sfomBZ o • 'ODUBjuazaidai o^subítjbjt z (oAjsnjp 3sbu bz bjbjSt b;s Bqo) ,btub]/v STJ07 ur 3TUJ33 Í3}B]/V 'A33JBjST IJTSBU ipAp dojSBU :]]SnpABlI íjOqÍBU 8Í am OAIZ A l]B AX 0¿ % 'BSurd -op 13} BÍJBU3P 33A3jd TZOJ>[ njjods A :BJJOds UBJJS BUIU8X % BAJSnjp 13} 3>[IU}Iods 3>[SU3AOJS UT (3>[s(3lUBZ) 3SBU •" BZ lUBÍlAB^ % 'niuB^SBp A JiqOjSod 3S iq Bd pB^[ 'IJBSoUBd IJIUJJods 33A Tjd IU3S U3Ap>p/ 'aajIS BAJSnjp B2ä>[SB>[Bfe>[ >[iup3sp3jd UT n§3US BU BÍUB>[S3p -ijn as mas 3>[(oqpo Sajod ••• ]rq pBj iq 'Bjjods b§8Íoas ]B.iqz] iq au a;} 0 'PSOUJBBJ qiUJTJZBJ 3ÍUBABUZOds BÍnUod UT BÍU3ÍJATZ B§3( -OlU pp daj BIU3ZABZ i(.Iods |U8IUOd IUI ÍB>J tí a) e I 0 h i o Č z 2< a e » iff t 5 o«» P hi 1 tí J¿ j tí i ij tí tí h ■ j n Dnevne in-formaci- O C P ' ÍI35 ^Ods je črpam od ... radia (Rado 2) in nekaj slovenskih oddaj (Radio 1, Radio Robin) ter časopisov Najljubša jed: kraški file (krvavo pečen) Najljubša pijača: radler Druga država, v kateri bi rad živel: rad bi spoznal Novo Zelandijo Priljubljeni kraj/izlet: Bovec Triglav? Ne. / ALI ALI Dileme iz te rubrike so tokrat zaposlile odbojkarja Vanjo Veljaka, ki ga je v ogenj poslal nogometaš Igor Ghezzo. Sklece ali trebušnjaki? Izberem sklece, ker mi trebušnjaki niso všeč. Žvečilni gumi: da ali ne? Da, večkrat. Študiram den-talno medicino in, pač, so koristni, ko nimaš ščetke. Gino Paoli ali Vasco Rossi? Vasco, ni dvoma. Poslušam ga že od majhnega. Mateja Bogatec ali Ana Košuta? Mi je vseeno ... Ne poznam. Ljubljana ali Trst? To je zelo neprijetno vprašanje. V Trst sem zaljubljen, Ljubljana pa mi je vse bolj všeč, odkar študiram tam. Izberem Trst, a Ljubljana je moje drugo mesto. Poroka ali zveza? Poroka, absolutno. Sem tra-dicionalist. Facebook ali Twitter? Facebook včasih pogledam in to je vse. Ni mi všeč mečkanje pred računalnikom. Dovoljena stopnja alkohola v krvi za voznike: previsoka ali prestroga? Stvar je zelo relativna. Meni se vsekakor 0,5 zdi morda malo preveč stroga meja, a je gotovo pomagala, da je za volanom manj pijanih ljudi. Pizza štiri siri ali calzone? Štiri siri. Calzone ni dober, ker je vse preveč suho. Predstavili so nov ipad. Žanimivo ali nezanimivo? Mene ipad ne zanima. Imam sicer iphone, a za ipad se ne brigam. Globalno ali lokalno? Bah, lokalno. Žogo si dobil od Igorja Ghezza. Komu jo boš podal? Kevinu Segulinu. On je moj kapetan na poletnih turnirjih v malem nogometu. (p. v.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - COTA = cunja po domače • GEO = nekdanja slovenska revija • ELKAN = nemški kipar • KAGERA = reka v Tanzaniji, izvir Nila Vsi smo bili športniki... Franko Korošec 1978/79, Bregova kadetska košarkarska ekipa; stoje od leve: Boris Salvi, Rajko Pertot, Robi Barut, Franco Meneghetti, Claudio Strain, Igor Corbatti; čepe: David Čok, Robi Starec, Walter Labiani, Franko Korošec, Igor Pertot Franko Korošec (letnik 1963) je naš priljubljen gledališki igralec. Obiskoval je gledališko šolo pri SSG, kjer se je nato zaposlil od leta 1985 do 1999, nakar je do leta 2007 delal v italijanskem gledališču La Contrada v Trstu. V vseh teh letih je sodeloval v raznih projektih v Trstu in Sloveniji. Delal je tudi za RTV Slovenija v oddalji TV Poper in za Mladinski program RTV Slovenija v raznih oddajah in nanizankah ter filmih za mladino. Že od mladih let se je začel ukvarjati s košarko. Igral je v Bregovi ekipi minibasketa, ki so jo prvič ustanovili leta 1972 in nato nastopal v raznih mladinskih prvenstvih, od dečkov, naraščajnikov in kadetov. Ker je Bregova košarkarska sekcija ostala brez trenerjev, se je Franko v sezoni 1979/80 lotil vadbe minibasketa skupno s Henrikom Maverjem, David Čok pa je treniral ekipo "propagande". Bil je vedno razpoložljiv in vesele narave tako na tekmah kot na treningih, zato so ga vsi košarkarji pri Bregu imeli radi. Kot velika večina mladih v dolinski občini se je tudi Franko ogreval za nogomet in za krajše obdobje igral v mladinskih Bregovih nogometnih ekipah. Gledališka "mrzlica"ga je nato tako prevzela, da ni imel več časa za športno dejavnost. In tudi sedaj je zelo zaposlen, da se tudi z rekreacijskim športom več ne ukvarja. (lako) Torek, 13. marca 2012 2 3 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Po devetih mesecih od nastopa nove pokrajinske uprave Konzulta na pokrajini umeščena, »naj se ne ukvarja le z manjšino« Za predsednika in podpredsednika soglasno izvoljena David Peterin in Marjan Drufovka Člani konzulte med glasovanjem (levo) in nov predsednik David Peterin (spodaj) bumbaca V novih okoliščinah, ki so nastale po padcu schengenske meje in ustanovitvi EZTS, lahko slovenska konzulta pri goriški pokrajini odigra širšo vlogo sogovornika in povezovalnega člena med ustanovami in institucijami, ki načrtujejo gospodarsko in kulturno rast čezmej-nega prostora. Tako trdi Enrico Gherg-hetta, predsednik goriške pokrajine, ki je včeraj vodil umestitveno sejo nove slovenske pokrajinske konzulte. Na dnevnem redu zasedanja je bila izvolitev predsednika in podpredsednika posvetovalnega organa: ti vlogi bosta do konca mandata pokrajinske uprave opravljala David Peterin in Marjan Drufovka, ki sta bila izvoljena soglasno. »Za goriško pokrajino manjšina ni nekaj, kar je treba zapreti v rezervat, pač pa značilna vrednota našega teritorija. Našo pokrajino zaznamuje več jezikov in več kultur: v tej raznolikosti je naša moč,« je povedal Gherghetta, ki je spomnil, da je v tem mandatu ob predsedniški funkciji prevzel tudi resor za jezikovne skupnosti, kar dokazuje, da je večjezičnost zanj pomembno »politično vprašanje«. Gherghetta je poudaril, da je pokrajinska uprava s prejšnjo konzulto dobro sodelovala, in izrazil prepričanje, da bodo tudi odnosi z novimi člani tako plodni. »V petih letih pa so se okoliščine zelo spremenile. Meje so padle, ustanovljen je bil EZTS, predstavniki slovenskih občin in novogoriške Trgovinske zbornice so vstopili v Pakt za razvoj. Zato si želim, da bi se slovenska konzulta ne ukvarjala le z manjšinskimi vprašanji, pač pa da bi so- DORNBERK Življenje izgubil 25-letni motorist V nedeljo popoldne ob 16.25 se je na regionalni cesti med Dornberkom in Prvačino zgodila huda prometna nesreča, v kateri je življenje izgubil 25-letni motorist. Do nesreče je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti motorista, ki je s prednjim delom motornega kolesa Yamaha YZF-RS trčil v desni bok avtomobila Citroen Xsara. Tega je iz Prvačine proti Dornberku vozil 60-letnik, ki je na ravnem delu ceste zavijal levo na stransko cesto. Poškodbe motorista so bile tako hude, da je umrl na kraju nesreče. Šlo je za prvo tragično prometno nesrečo z udeležbo motorista na primorskih cestah v letošnjem letu. (nn) delovala tudi pri omizjih, kjer je govor o gospodarstvu in kulturi v čezmejnem ključu,« je podčrtal Gherghetta. Sledila je izvolitev predsednika in podpredsednika konzulte, ki tokrat ni privedla do presenečenj oziroma trenj med dvema »dušama« manjšine, kot se je pripetilo na začetku minulega mandata. Na predlog člana konzulte Igorja Komela je bil za predsednika izvoljen predstavnik SKGZ David Peterin, za podpredsednika pa predstavnik občine Šte-verjan Marjan Drufovka. Tokrat je torej obveljalo nenapisano načelo, po katerem si SKGZ in SSO predsedniško mesto v občinski in pokrajinski konzulti izmenjujeta po pravilu rotacije. »Prejšnjega predsednika Petra Černica bom zaprosil za srečanje, saj nameravam nadaljevati na začrtani poti, hkrati pa se mi zdi pomembno, da razširimo delovanje posvetovalnega organa in skušamo biti - seveda ob pozornosti do manjšinske problematike - tudi v pomoč pokrajini pri vseh vprašanjih, ki se tičejo Slovencev v čezmejnem prostoru,« je povedal Peterin, Drufovka pa je izpostavil potrebo po kontinuiteti dela konzulte in prisotnosti članov na sejah. Ob koncu je posegel tudi član konzulte Stefano Cosma, ki je predlagal Gherghetti, naj predsedstvo Republike Slovenije seznani s Peterinovim imenovanjem in skuša doseči, da bi se tudi predsednik konzulte udeležil jutrišnjega sprejema Danila Turka v Gorici. Konzulto sestavlja petnajst članov. Ob omenjenih so bili imenovani še Jo-ško Terpin, Silvia Paoletti, Laura Srednik, Nataša Ferletič, Damiana Kobal, Chiara Mucci, Fabio Vizintin, Joško Prinčič, Marko Lutman, Aleksandra Devetak in Marina Sgubin. Včerajšnje seje so se udeležili tudi pokrajinski svetnik Mario La-vrenčič, pokrajinska funkcionarka Marjeta Kranner in prevajalka Anna Magaj-na. (Ale) TRZIC Kaj imata skupnega FJK in dolina Susa? V občinski knjižnici v Tržiču bo v petek javno srečanje na temo infrastruktur z naslovom »Grandi opere per fare le opere oppure per avviare una mobilita sostenibile di merci e persone? Dalla Tav della Val di Susa al Piano della giunta regionale FVG delle in-frastrutture di trasporto, della mobilita delle merci e della logistica«; prireja ga Legambiente. »Načrt hitre železnice med Turinom in Lyonom je paradigma sodobne Italije, države, ki ne zna sprejemati odločitev,« pravijo pri Legambiente in menijo, da je v luči dogajanja v dolini Susa pomembno razpravljati tudi o vsebinah deželnega načrta za infrastrukture, promet in logistiko Furlanije-Julijske krajine, ki je bil sprejet novembra lani. »Gre za plaz cestnih, avtocestnih, železniških in pristaniških projektov, ki bi morali deželi FJK zagotoviti pomembnejšo geopolitično vlogo. Glede tega pa se že porajajo dvomi. Deželni načrt ima kar nekaj podobnosti s hitro železnico v dolini Susa, npr. pomanjkljivo soočanje s prebivalci in pomanjkanje analiz stroškov in koristi,« pravijo organizatorji srečanja, ki se bo začelo ob 18. uri in na katerem bodo predavali okoljevar-stveniki iz različnih dežel, pozdravila pa bo tudi županja Silvia Altran. GORICA Sedež stranke LES in zdravstvo v ospredju V četrtek, 15. marca, ob 18. uri bo v Nadškofijski ulici v Gorici odprtje sedeža goriške sekcije stranke Levica, ekologija in svoboda (LES), je napovedal njen predstavnik Livio Bianc-hini, ki je na sinočnjem zasedanju občinskega sveta opozoril, da zdravstvo mora stopiti v ospredje volilne kampanje. V svoji interpelaciji, naslovljeni na župana Ettoreja Romolija, je dejal, da je goriško zdravstvo šlo po kosih in da se mu nič dobrega ne obeta. »Zato ni res, kar trdi župan, da se nam dobro godi. Še zdaleč ni tako,« poudarja Bianchini in dodaja, da mora politika nameniti prednostno pozornost zdravstvu. £Primorski ~ dnevnik ŠKOCJAN - Volitve Na levi ni dogovora: kandidata bosta dva Tudi v občini Škocjan se politične sile že pripravljajo na upravne volitve, ki bodo potekale 6. in 7. maja. Leva sredina se volivcem ne bo predstavila z enim samim kandidatom, saj med Demokratsko stranko in ostalimi levosredinskimi strankami ni prišlo do dogovora. Demokratska stranka (DS) je za župansko kandidatko ponovno izbrala Silvio Caruso, sicer sedanjo županjo, medtem ko bodo Federacija levice, LES, Italija vrednot in občanska lista Citta futura kandidirale Enrica Bulliana. Sedanjo županjo bosta ob listi DS podprli tudi lista komunista Sergia Cosola in druga levosredinska občanska lista, ki si prizadeva za ponovno izvolitev Carusove. Vse tri liste bodo predstavili v nedeljo ob 10. uri v večnamenskem centru v Škocjanu, kjer bodo prisotni tudi deželna tajnica DS in evropska poslanka Debora Serracchiani, poslanec Alessandro Maran, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in nekateri deželni svetniki. »Zavezništvo smo sklenili s tistim delom leve sredine, ki je še pripravljena na sodelovanje, in s predstavniki civilne družbe,« je povedala Carusova in izpostavila, da s SKP ne morejo več sodelovati, ker le-ta vztraja pri ekstrem-nih stališčih. Do trenj je prišlo predvsem v zvezi z vprašanjem gradnje novega komercialnega centra, drugačne DS in SKP pa naj bi v Škocjanu imela tudi drugačne poglede v zvezi z upravljanjem teritorija in davki. Zato je SKP zahtevala, naj se za izbiro skupnega levosredinskega kandidata izvedejo primarne volitve, DS pa predloga ni sprejela. Drugi levosredinski kandidat bo, kot rečeno, Enrico Bullian. Kandidat je star 29 let, kljub temu pa ima za sabo že precejšnjo izkušnjo. Že deset let je občinski svetnik v Škocjanu, v zadnjih treh letih je bil podžupan in odbornik za kulturo v Turjaku, lani pa je bil izvoljen v pokrajinski svet. »Primarne volitve so bile priložnost za povečanje pozornosti do nekaterih tematik, DS pa se ni hotela enakopravno soočati z ostalimi silami,« je povedal Bullian. V volilnem programu bo koalicija veliko pozornosti posvetila vrednotam odporništva, revnejšim slojem, šolstvu, delu, okolju in participaciji občanov. Silvia Caruso Enrico Bullian GORICA - Projekt Pisus Let's Go Gorizia vreden 10.500.000 evrov Obnova mesta ključ razvoja Do junija bo dežela sporočila, ali bo občina prejela prispevek za obnovo trga pred stolnico in druge pobude - Romoli: »Dobre možnosti za uspeh« »Projekt Pisus ni prazna škatla. Obnova nekaterih mestnih predelov je sredstvo za gospodarski, trgovski in turistični razvoj mesta ter boljše življenje v njem.« Tako pravi župan Ettore Romoli, ki je skupaj z odbornikom Guidom G. Pettarinom in sodelujočimi partnerji včeraj predstavil vsebine projekta Pisus »Lefs Go Gorizia«, s katerim se je Gorica prijavila na deželni razpis za financiranje integriranih načrtov za trajnostni razvoj urbanega okolja. Goriški projekt, ki predvideva vrsto javnih del, izboljšanje javnih prevozov in vrsto pobud za poživitev mestnega centra, je skupno vreden 10.576.570 evrov. »Prepričani smo, da imamo dobre možnosti za uspeh,« je povedal župan, Pettarin pa je pristavil, da bo odločitev dežele znana junija. Levji delež projekta bi krili z denarjem iz sklada Pisus (8.286.370 evrov), preostalo pa bi prispevali občina (2.278.480 evrov) in drugi partnerji pri projektu. Občina je predlagala obnovo trga v Podturnu in Trga Sant'Ilario, ki bi ga župan rad preimenoval v Trg Duomo, vzdrževanje obzidja in parka ob gradu, popravilo igral v mestnih parkih, razširitev projekta »Bike sharing«, namestitev novih parkomatov in ureditev glavnega arhiva županstva, občina in Trgovinska zbornica pa sta skupaj predlagali nekaj projektov za promocijo mestnega središča, razvoj gospodarstva in brezžično in-ternetno povezavo Za spodbujanje trgovskih in drugih dejavnosti v mestu se je zavzelo 54 malih in srednjih podjetij, ki sodelujejo z ob- čino pri projektu »Let's Go Gorizia«, drugi partnerji pa so vključili v načrt nakup novih električnih avtobusov (APT), pobude za odstranitev arhitektonskih pregrad (CISI), razvoj trgovine v ožjem mestnem središču (Le-NuoveVie), razstavo o goriški zastavljalnici (Fundacija Goriške hranilnice), restavriranje fresk v stolnici (goriška nadškofija), organizacijo festivala zgodovine (eStoria) in projekt za promocijo Gorice preko spleta (Videmska univerza). »Ovrednotenje Gorice v turističnem smislu je ključ za razvoj. Naše mesto ima velik potencial. Pomislimo le, da je palačo Degrazia v zadnjih dneh dneh obiskalo okrog tisoč ljudi,« je povedal Pettarin in dodal, da bo treba denar iz sklada Pisus porabiti do leta 2014. (Ale) Trg Sant'Ilario bumbaca 24 Torek, 13. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR / JAZBINE - Prepustnica stara znanka Graničarji opravljali delo tudi za Italijane Tedaj si ni nihče mogel misliti, da se bomo dokopali do sedanje »brezmejnosti« m j k Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Plačilo drugega obroka (enaki zneski kot prvič) za izleta v Španijo in Dolino Aosta bo potekalo v goriškem Kulturnem domu v Ul. Brass 20 v četrtek, 15. marca, od 9. do 12. ure. Plačilo bo lahko v gotovini za potovanje v Dolino Aoste samo za posameznega prijavljenca, ostala plačila morajo biti s čekom ali z bančnim nakazilom; za bančne podatke pokličite agencijo Aurora (tel. 040-631300). Plačilo salda izleta na Madeiro in v Lizbono bo potekalo prav tako v goriškem Kulturnem domu v četrtek od 9. do 12. ure. Plačilo je možno s čekom, možno pa je tudi direktno na sedežu potovalne agencije First&Last Adriatica.net v Ul. San Lazzaro 13 v Trstu od 9. do 12.30 in od 16. do 19. ure (tel. 040-637025). Plačilo drugega obroka izleta v Apulijo in Bazi-likato bo tudi potekalo v goriškem Kulturnem domu v četrtek od 9. do 12. ure. Plačevanje je možno s čekom ali bančnim nakazilom; posameznik lahko plača tudi v gotovini. Za ne-naročnike Primorskega dnevnika in nečlane Zadruge Primorski dnevnik so cene izletov višje za 30 evrov. Še zadnji prehodi meje pri Rdeči hiši s prepustnico in z varuhom meje bumbaca Na Komjančevi domačiji na Jazbinah je v petek minulega tedna potekalo srečanje, posvečeno obdobju prepustnice in letom, ki so jo napovedovala. Izhodišče posegov in razprav je bila izdaja publikacije s faksimilizirano platnico prepustnice, ki jo je v samozaložbi izdal Roberto Co-vaz in je v resnici izviren vodič za ogled Gorice. O njeni vsebini smo že pisali pred nekaj meseci ob prvi predstavitvi v mestnem središču. Večer je uvedel hišni gospodar (mlajši), Robert Komjanc, ki je poudaril, da se srečanje vključuje v niz pobud kulturnega in gospodarskega značaja z namenom ovrednotenja Brd. Posebej je pozdravil krajevno županjo Franco Padovan, predstavnike finančne straže in štiri goste, ki so sedeli za mizo. Covaz je na kratko spregovoril o svojem pisanju, nato pa vodil pogovor z ostalimi. Bivši župan Hadrijan Corsi je kot Bric in upravitelj posredoval vrsto spominov, dogodkov in anekdot, ki jih doživljal od otroštva dalje. Poudaril je zgodovinsko enovitost Brd, ki so bila prvič razdeljena leta 1947: ena tretjina je pripadla Italiji, dve tretjini pa Jugoslaviji. Po kratkem prvem obdobju stroge razmejitve so kmalu sledila dvolastniška dovoljenja, ki so jih prejeli na obeh straneh meje. Mnogo drobnega prehajanja in izmenjave po-trošnih dobrin je bilo samoumevnega, občasno pa je bilo slišati tudi rafal, usmerjen na prebežnike. Sprostitev napetosti je bila postopna, a trajna. Samo mejo so AJDOVŠČINA - Sanacija družbe Primorje poziva upnike k podpisu sporazuma, do zdaj ni bilo posluha Družba Primorje poziva nebančne upnike, da do petka, 16. marca, podpišejo sporazum o reprogramu terjatev do Primorja d.d. in tako prispevajo svoj delež k sanaciji še edinega velikega delujočega slovenskega gradbenega podjetja. Banke upnice se bodo še ta mesec izrekle o izpolnitvi predpogojev in posledično o realizaciji njihove ponudbe finančnih ukrepov za sanacijo Primorja. Kot so sporočili iz ajdovske družbe, mnogi nebančni upniki do zdaj žal niso pokazali dovolj posluha za reševanje dolgoletnega poslovnega partnerja, s katerim bi v primeru uspešne sanacije sodelovali tudi v bodoče. Vod- stvo Primorja zato vse svoje nebančne upnike poziva, naj se pozitivno odzovejo na trud vseh ostalih deležnikov, vpletenih v sanacijo Primorja, in sicer tako, da do petka do 14. ure pristopijo k podpisu sporazuma o priznanju 25-odstotnega odpisa in poplačila 75 odstotkov dolgov v treh letih, v šestmesečnih obrokih. V vodstvu Primorja so tudi tokrat poudarili, da je njihova ponudba nebančnim upnikom neprimerno ugodnejša od položaja, ki bi ga bili le-ti deležni v primeru prisilne poravnave, ki predvideva 50-odstotno poplačilo v petih letih, oziroma stečaja, ko nekateri od njih ne bi dobili ničesar. (nn) strogo stražili graničarji na jugoslovanski strani, a tudi italijanska stran je bila dokaj »militarizirana«, saj je bilo samo v Šte-verjanu tudi do šestdeset finančnih stražnikov in orožnikov v treh različnih vojašnicah. Tedaj si ni nihče mogel misliti, da se bomo dokopali do sedanje »brezmejnosti«. Vmes so bila strožja (Kominform, depozit) in mehkejša obdobja. Nekdanji častnik finančne straže na mejnih prehodih v Števerjanu Giovanni Latini, doma v Abrucih, je prišel iz šole v Predazzu najprej v Slovensko Benečijo in nato v Brda. Pripravili so ga na vse, kar mora finančni stražnik vedeti o meji, a niso ga informirali o prepustnicah in tukajšnjem mejnem režimu. Tako se je znašel pred gospodinjami, ki so »švercale« jajca, kakšno kokoš, žganje, v nasprotno smer pa šoferje, ki so si šli polnit bencinski rezervoar in po dva zavojčka cigaret. Graničarji so bili nedostopni za kakršnokoli simpatiziranje, priznava pa jim, da so opravljali delo tudi za italijansko stran, kajti njihov nadzor je bil takšne vrste, da ni bilo potrebno italijanskim finančnim stražnikom, orožnikom in policistom pešačiti od enega do drugega mejnega kamna. Glede odnosov s prebivalstvom zadostuje podatek, da se je Giovanni zaljubil in naknadno poročil Šte-verjanko. O slovenščini pa beleži kronist naslednje: otroci so se vključili v slovensko okolje, oče pa še vedno izgovarja ime sosednega mesta Nova Gorika. Mejna folklora pač, ali kaj drugega? Na Komjančevi domačiji je bila Mirjam Ipavec tretja pričevalka obmejnega dogajanja. Pravi obmejni primer prepletanja: mama iz Goriških Brd, oče z italijanske strani, maturirala je na slovenskih šolah v Gorici, dokončala pa policijsko šolo v Rimu in zaposlili so jo v naših krajih prav na mejnih prehodih, ki jih je doživljala s prepustnico kot dijakinja. Spominja se dogajanj v zadnjih dvajsetih letih, zlasti seveda spopada pri Rdeči hiši, kjer je službovala, in nato vstopanja Slovenije v Evropsko unijo. Zdi se ji prav, da ljudje shranijo prepustnico v spomin na izjemno obdobje tukajšnje zgodovine. Covaz je nato izzval prve tri in na splošno prisotne, naj povedo, ali je meja bila tudi priložnost za naše kraje. Potrditve so bile množične, Hadrijan Corsi pa je dodal, da smo ob brisanju meje zamudili priložnost, saj niso odgovorni razumeli pravočasno, kaj vse se bo spremenilo. Novejši premiki in silnice so nas obšle. Iz njegovega izvajanja je izšla iztočnica o nastanku čezmejnega igralništva. V zadnjem delu večera se je sprožila anekdotika iz ust okrog štiridesetih prisotnih - večina je bila Furlanov in Italijanov -, ki bi se lahko nadaljevala v nedogled, saj je zgodbic izredno veliko. Zaključek pred postno zakusko, osnovano na različne načine pripravljeni polenovki in seveda domačem vinu, je popestrila har-monikarka Michela De Castro z dvema komadoma: v italijanskem narečju o prehajanju meje in Zdravljico. (ar) GORICA Našli ukraden Bmw Sameval je že dva dni, zato je v policistih vzbudil sum, ki se je izkazal za upravičenega. Osebje letečega oddelka goriške kvesture je v nedeljo zjutraj med nadzorom teritorija odkrilo avtomobil tipa Bmw, ki so ga prejšnji teden ukradli v Liguriji. Luksuzni avtomobil, ki je bil parkiran med ulicama Santa Chiara in Cador-na, so policisti opazili že v soboto. V nedeljo je bilo vozilo še vedno na kraju, zato je patrulja sklenila, da izvede nekaj kontrol. Izkazalo se je, da je lastnik avtomobila štiri dni prej prijavil tatvino v mestu Imperia v Liguriji. Goriški policisti so vozilo zasegli in odpeljali v sodno skladišče, v prihodnjih dneh pa ga bodo vrnili lastniku. GORICA - Razstava v Pokrajinskih muzejih V isti preteklosti sobivajo naša in življenja drugih Na sedežu Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju je na ogled multimedijska razstava »Življenje drugih - Pogledi krajev spomina in spomini krajev«; uredil jo je raziskovalec mlajše generacije Alessandro Cattunar iz združenja Quarantasettezeroquattro in so jo v petek odprli javnosti. Predmet razstave je kompleksna zgodovina našega obmejnega prostora. Avtorji različnih instalacij so pri postavitvi uporabili ustna izročila, družinske filme in fotografije. Zgodovinarji običajno zanemarjajo osebna pričevanja, ker so za »veliko« zgodovino obrobna, a so v resnici izjemen vir za razumevanje vsakdanjosti, ki spreminja obraz družbe. Na isti pomenski ravni nastopa tudi goriški prostor: medtem ko se Nova Gorica stalno spreminja, se podoba Gorice spreminja le v zanemarljivih detajlih, kot da bi bil čas v njej zamrznjen. Razstava zaseda štiri sobe. V prvi sobi sobivajo različni formati in mediji: analogni film super 8, digitalni video, pričevanja na spletu in lističi, na katere lahko vsakdo zabeleži osebni spomin, ki ga obudi prikazano gradivo. V drugi sobi študentje filmske smeri Dams na Videmski univerzi vrtijo dva video zapisa preteklosti: prvi upodablja vsakdanje nedolžno življenje iz tridesetih let, drugi pa javne trenutke, v katerih prevladujejo znamenja fašističnega režima. Brezskrbno pohajkovanje ali snemanje otrok v domačem vrtu so del mitiziranega preteklega življenja, ki se mora soočati s tedanjim zgodovinskim okvirom. Spomin pogosto ohranja le en detajl, tega mitizira ali demonizira. Težje je, a vendar nujno, razbirati protislovja preteklega časa. V tretji sobi se nekako združita polifonija prve in črno-bela perspektiva druge sobe: na dveh straneh iste stene tečejo posnetki, ki so jih montirali študentje Damsa, na drugi pa vrtijo dokumentarni film Anje Medved »Pogledi skozi železno zaveso«. Film, ki je nastal v Kinoateljejevi produkciji, skozi pričevanja ljudi in amaterske posnetke Gorice pripoveduje o spominih na mrežo, na ograjo, ki je čez noč zabodla v življenja ljudi in spremljala njihov vsakdan celih pet desetletij, pa še o potegavščinah, ki so si jih izmišljevali prebivalci ene in druge strani, da bi bolje živeli ob meji, o družinskih travmah, problemih jezika in identitete. Istočasna vizija Damsovih in Kinoateljejevih posnetkov, ki obujajo kraje in obraze, rojeva v gledalcu občutek lirične dimenzije. Nenavadna je vsebina zadnjega razstavnega prostora. V njem je interaktivna instalacija, delo Studia ennezerotre N!03: gledalec osvetljuje steno, na kateri tečejo posnetki današnje Gorice. Svetloba radovednosti odkriva skrite črno-bele fotografije in zgodbe, ki jih kraji nosijo v sebi. Pričevanja ljudi odpirajo nove poti razumevanju časa in prostora, ki ga je zgodovina močno zaznamovala. To, kar je bila začetna zmeda, postane ob koncu razstave namerna polifonija, ki presega osebna stališča ter jih s protislovji in različnimi spomini vred zaobjame v isto zgodbo. Kar nam je bilo znano in se nam je zdela edina resnica, postane skrivnostno in vredno novega raziskovanja. To je tudi namen razstave, ki bo s prostim vstopom na ogled do 15. aprila. Jan Mozetič GORICA Nagrado zavetnikov Edyju Reji Edy Reja Trener nogometne ekipe Lazio, Goričan Edy Reja, je letošnji dobitnik nagrade mesta Gorica, ki jo podeljujejo ob marčevskem prazniku zavetnikov Hilarija in Tacijana. Priznanje mu bodo izročili v ponedeljek, 19. marca, v deželnem avditoriju v Ulici Roma v Gorici. Letošnjega dobitnika je izbral odbor, ki mu predsedujeta goriški župan in mestni dekan, v njem pa so še župnik stolne cerkve ter predsedniki konzorcija za razvoj univerzitetnega pola, Trgovinske zbornice in Fundacije Goriške hranilnice. Od leta 2001 podeljujejo nagrado posameznikom, ustanovam ali društvom, ki s svojim delom prispevajo k razpoznavnosti Gorice in so se družbeno uveljavili. Prvi dobitnik je bil likovni umetnik Zoran Mušič, za njim pa so bili nagrajeni Vit-torio Peri, Tonino Zorzi, Michele Martina, Quirino Principe, Cecilia Seghizzi, Sergio Tavano, Paolo Mau-rensig, Bruna Muzzolini Tomasini, Alessandro Marangoni in Gianni Bi-siach. »Nagrado so prejeli ljudje, ki so prispevali k razpoznavnosti Gorice v Italiji in svetu, pa tudi taki, ki so živeli in delali v rojstnem mestu ter v njem pustili sled,« je povedal Romoli in nadaljeval: »Letos bomo nagradili znanega trenerja in nogometaša, hkrati pa tudi človeka, ki ponazarja značilno več-kulturnost Gorice, saj je bil rojen v slo-vensko-furlanski družini.« Slovesnost v avditoriju se bo začela ob 16. uri. Priznanje goriške občine bodo izročili tudi bivšemu županu Antoniu Scaranu. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 14 . marca 2012 1 J GORICA-SOVODNJE - V soboto temeljni kamen za Pipistrelov objekt na Rojah Dvesto zaposlenih in kar dvesto letal letno Serijska proizvodnja štiriseda Panthera v letu 2015 - Skupna investicija znaša 8,6 milijonov evrov Bodoča proizvodna hala podjetja Pipistrel na Rojah Lista prijateljev in obupanih Renato Fiorelli išče somišljenike, ki bi bili pripravljeni vstopiti v listo »Amici e di-sperati« v vidiku majskih upravnih volitev v Gorici. »Vabim prijatelje - pravi Fiorelli -, ker želim, da bo lista izražala ko-hezijo, ki jo edino prijateljstvo zna izražati. Hkrati vabim obupane ljudi: mlade, ki ne dobijo zaposlitve, 50-letnike, ki so bili ob službo, delavke z mizerno pogodbo za polovični delovni čas, upokojence v finančni stiski ... Veliko je obupanih, še več pa je tistih, ki drsijo v obup. Naš cilj je to drsenje zajeziti.« Zainteresirani se lahko še danes, jutri in pojutrišnjem med 8. in 20. uro zglasijo na notranjem dvorišču v Ulici Car-ducci 34 v Gorici. »Giselle« ponovno 8. maja Iz Bolšoj teatra v Moskvi bodo drevi v trži-škem Kinemaxu preko satelita predvajali balet »Giselle«. Vstopnice so razprodali, zaradi velikega zanimanja pa bodo balet francoskega skladatelja Adolpha Adama spet predvajali v torek, 8. maja, ob 19. uri. V okviru te pobude družbe Transmedia so 28. februarja v Kinemaxu že predvajali Verdijevo opero »Ernani«, 17. aprila pa bodo iz New Yorka predvajali Verdijevo »La Traviata«; vstopnice so skoraj razprodane, zato nameravajo preseliti projekcijo v dvorano 1 in tako omogočiti ogled večjemu številu ljudi. Simbolno polaganje temeljnega kamna proizvodne hale podjetja Pipistrel na goriških Rojah bo v soboto, 17. marca, je včeraj napovedal Adriano Cecc-herini, projektni menedžer, ki na italijanski strani meje spremlja priprave na gradnjo. Na sobotno svečanost bo prišel tudi predsednik deželne vlade Ren-zo Tondo, je dodal. Sicer postopek iskanja morebitnih ubojnih sredstev na zemljišču ne bo dokončan pred aprilom, zato naj bi se gradbena dela začela šele tedaj. »Priznanje zasluži sovodenjska občinska uprava. V rekordnem času je opravila vse to, kar je bilo v njeni pristojnosti, in odobrila načrt, saj zemljišče, kjer bo stala Pipistrelova hala, v celoti pripada Sovodnjam,« je posebej poudaril Ceccherini. V aprilu pa je napovedana še ena ceremonija na goriškem letališču, saj naj bi v goste prišel vojvoda Amedeo DAosta, po čigar predniku je letališče uradno poimenovano. »Kdo bo gradil, zaenkrat še ne bi razkrival,« je v zvezi z gradnjo proizvodne hale na jugovzhodnem delu goriškega letališča, kjer trenutno poteka sondiranje tri hektarje velikega terena zaradi odstranjevanja morebitnih neeksplodiranih ubojnih sredstev iz vojnega obdobja, povedal direktor ajdovske družbe Pipistrel Ivo Boscarol. Izkopavanja, ki bodo šla tam, kjer bo stal objekt, pet metrov globoko, v njegovih okolici pa tri metre v globino, naj bi bila po besedah zaposlenih v družbi S.O.S. Diving Team, ki izvajajo dela, zaključena v dvem mesecih, morda še kaj prej. Boscarol je dodal, da bo objekt, ki bo okolju prijazen in energetsko samozadosten, tako kot njihov matični v Ajdovščini, postavljen relativno hitro, do začetka proizvodnje pa bo potem preteklo še nekaj časa, saj letalske proizvodnje zaradi vseh potrebnih standardov ni tako preprosto zagnati. »Prvega štiriseda Panthera bomo verjetno preizkusili že v letu 2014, certifi-cirana, serijska proizvodnja pa se bo začela leta 2015,« je še pojasnil prvi mož Pipistrela. Glede vrednosti investicije je dodal, da bo postavitev deset tisoč kvadratnih metrov velikega objekta, v katerem bo dobilo delo dvesto zaposlenih, ki bodo letno izdelali dvesto letal, stala okrog tri milijone evrov. Dva milijona evrov naj bi šla za postavitev sončne elektrarne in dva za opremo. Skupaj z davkom je predračun tako znašal 8,6 milijonov evrov. Ivo Boscarol je še napovedal, da v začetku aprila bo Pipistrel na sejmu v nemškem Friedrichshafnu predstavil svojega dvakratnega zmagovalca Nasi-nega tekmovanja v Združenih državah, letalo Virus SW z novim Rotaxovim motorjem 912 iS, ki porabi za 20 odstotkov manj goriva, kar konkretno pomeni, da je letalo sposobno v eni uri preleteti 274 kilometrov in pri tem porabiti 15 litrov goriva. (nn) Italijani z vzhodnega Jadrana V knjigarni LEG na Verdijevem korzu v Gorici bo danes ob 17.30 predstavitev knjige »Gli italiani dellAdriatico orientale - Esperienze politiche e cultura civile« (LEG, 2012), ki sta jo uredila Lorenzo Nuovo in Stelio Spadaro. V zbornik so zapise prispevali različni avtorji, predstavila ga bosta ob Spadaru še Rodolfo Ziber-na in Guido Rumici. Nova univerzitetna knjižnica V kompleksu nekdanjega samostana sv. Klare v Gorici bodo jutri ob 11. uri slovesno odprli novo humanistično knjižnico Videmske univerze, kjer bo študentom, profesorjem in raziskovalcem na voljo preko 8000 knjig. NA POTI OKOLI SVETA - Matevž Lenarčič na prisilnem postanku v Avstraliji Prelet Everesta odložen Zaradi turbulenc razpoke na repnem delu letala - Doma počastitev podviga z ovojnico, spominskim žigom in znamko Ovojnica z dotiskom, žigom in znamko v počastitev Lenarčičevega poleta Matevž Lenarčič, ki je 8. januarja krenil na pot okoli sveta s Pipistelovim ultralahkim letalom Virus SW 914, bi moral prav danes preleteti Mount Everest v Himalaji, a je načrte preprečila višja sila. Matevž, ki je opravil že dve tretjini poti oziroma 60 tisoč kilometrov, je namreč sredi minulega tedna v notranjosti Avstralije, v bližini znamenitega monolita Ayers Rock, med domorodci poznanega pod imenom Uluru, vletel v izredno močno turbulenco, pri čemer je začutil močne vibracije na letalu in zato pri priči zasilno pristal. Kot je zapisal na spletni strani www.worldgreen-fight.com, na kateri je mogoče spremljati njegov podvig, so strokovnjaki v Pi-pistrelu, potem ko jim je poslal fotografije razpok na repnem delu letala, ugotovili, da gre očitno za resno po- TRŽIČ Obnova parka v Ulici Valentinis Na zanemarjeni zelenici kraj druženja za mlade in družine Park v Ulici Valentinis naj postane kraj srečevanja mladih in družin. To je cilj tržiške občinske uprave, ki je na deželo Furlanijo-Julijsko krajino naslovila prošnjo po prispevku za širitev in ovrednotenje parka oz. za izboljšanje razsvetljave, ureditev pešpoti, gradnjo skate proge in namestitev šotora, v katerem bi lahko potekali koncerti in kulturni dogodki. V projekt, ki je vreden 530.000 evrov (občina že ima na razpolago 30 odstotkov sredstev), je občina vključila tudi obnovo kavarne in slačilnice, kjer bi radi uredili sejno dvorano. »Občina je že pred časom začela izvajati vrsto projektov, katerih cilj je ureditev varnih krajev srečevanja za mlade. Z deželnimi prispevki smo na primer obnovili občinsko stavbo na Drevoredu San Marco, ki je na voljo mladim iz Tržiča in bližnjih občin,« je povedal občinski odbornik iz Tržiča Francesco Martinelli, po katerem je v mestu zelo občutena potreba po javnih prostorih, kjer bi se mladi, otroci in družine lahko srečevali. Park v Ulici Valentinis je zdaj precej zanemarjen: bar je že več časa zaprt, športna igrišča so dotrajana, vandali pa so se že večkrat znesli nad ograjami in drugo opremo. Ob baru so zaradi okvar zaprta tudi stranišča, ki bi morala biti na voljo obiskovalcem. Oktobra lani je bar v parku Ulici Valentinis prevzela upraviteljica iz Mariana, ki je skušala oživiti dejavnost. Na pomoč je priskočila tudi občina, ki je izvedla nekaj popravil, sile javnega reda pa so poostrile nadzor nad območjem. Poskus pa se očitno niti novi upraviteljici ni obnesel, saj je bar zaprt že več tednov. Pogled na igrišče v parku bonaventura škodbo, zato naj bi dva od njih včeraj prispela v Avstralijo. »Vzrokov je lahko več. Dokler ne pridejo fantje dol, ne moremo natančno vedeti, za kaj gre. Bomo pa postanek izkoristili tudi za velik servis pred nadaljevanjem podviga, ki je predviden za konec tega tedna,« je o neljubem zapletu povedal direktor ajdovskega Pipistrela Ivo Boscarol. Lenarčič, ki je pred nevšečnostjo v deželi »tam spodaj« preletel Atlantik, pristal na Antarktiki in v petih etapah in skupno 50 urah v zraku preletel skoraj 12 tisoč kilometrov čez Pacifik, je prisilni počitek sprva obžaloval, po zadnjih javljanjih na spletni strani pa je vendarle ocenil, da mu postanek na trdnih dneh koristi, saj bo želja po letenju pred zadnjim delom poti tako narasla. Nepričakovan postanek, ki pa na podvigih, kot je Lenarčičev ni nobena redkost, jo je na neki način zagodel tudi članom Društva zbiralcev Ajdovščina-Nova Gorica, ki so prav danes izdali ovojnico z dotiskom, spominskim žigom in znamko v počastitev Lenarčičevega poleta z ultra-lahkim letalom okrog sveta. Zagodel zato, ker so na dotisk zapisali »13. marec 2012 nad Everestom«. Kot je pojasnil predsednik društva Aleš Brecelj, so pričakovali, da bo Lenarčič na današnji dan poletel prek najvišje gore na svetu, kot je bilo napovedano. Kakorkoli že, ovojnice - natisnili so jih 200 - so vsem zainteresiranim na voljo pri članih društva, ki so dosegljivi na telefonskih številkah 0038641-601205 in 0038640-188305 in imajo na razpolago tudi 300 znamk s fotografijo Matevža Lenarčiča, na pošti Ajdovščina pa je od današnjega dne štirinajst dni na voljo tudi spominski žig. Poleg tega si je mogoče tam ogledati tudi manjšo priložnostno razstavo na temo letalstva, na kateri so razstavljene znamke, razglednice in t.i. kuverte prvega dne s podobami pilotov in letal s celega sveta ter s posebnim poudarkom na Edvardu Rusjanu in njegovih podvigih. Nace Novak 26 Torek, 13. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR ŠPORTNE IGRE Dolnji Vrh se je izkazal Množičen odziv je v nedeljo nagradil organizatorje športnih iger na Vrhu. Bilo je živo, hrupno in veselo, veliko je bilo navijanja, prav toliko sproščenega druženja. Pravi vaški praznik v centru Danica. Pomerila sta se Gornji in Spodnji Vrh, samo tekmovalcev pa je bilo okrog 60. V igri med dvema ognjema sta zmagali moška in ženska ekipa Dolnjega Vrha, ravno tako v vlečenju vrvi, v teku z žaklji so zmago slavili moški z Dolnjega Vrha in ženske z Gornjega Vrha, v štafeti z žaklji moške in ženske z Gornjega Vrha, v namiznemu nogometu pa moški z Dolnjega in ženske z Gornjega Vrha. Končni izid je bil 10:4 za Dolnji Vrh. Vrhovske igre se bodo nadaljevale v četrtek, ko bo na vrsti mali nogomet. V nedeljo je bilo na Vrhu živo, hrupno in veselo, veliko je bilo navijanja in sproščenega druženja med domačini bumbaca [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 17. marca, ob 20.30 »Tre vite in affitto«, Oberon Teatro iz Mon-tebellune; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: 15. marca, ob 20.45 »Questa sera si recita a soggetto«, nastopata Mariano Ri-gillo in Anna Teresa Rossini; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: četrtek, 15. marca, ob 18. uri »Pet točk za predstavo«; v petek, 16. marca, ob 20. uri (Simona Semenič) »24ur«q; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 19.50 -22.00 »Quasi amici«. Dvorana 2: 18.00 - 20.30 »John Carter« (digital 3D). Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.10 - 22.00 »Il sentiero«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Posti in piedi in paradiso«. Dvorana 2: 18.00 - 20.30 »John Carter« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Ti sti-mo fratello« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.30 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 20.00 - 22.10 »Safe House -Nessuno e al sicuro«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.10 »Polisse«. 4 Koncerti V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 15. marca, ob 20.45 nastopata Paola Erdas (čembalo) in Rolf Lislevand (kitara in tiorba); informacije po tel. 0481494369, na teatro@comune.monfalco-ne.go.it in na spletni strani www.tea-tromonfalcone.it. PRIMORSKA POJE: v petek, 16. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Andreja ap. v Štan-drežu; nastopajo: Nonet Primorsko -Dolina, duhovni MePZ Slomšek - Slovenski dom - Zagreb, cerkveni MePZ Sv. Jerneja - Opčine, MePZ Stanko Premrl - Podnanos, MePZ Lojze Bratuž - Gorica, MePZ Hrast - Doberdob. Nedelja, 18. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopajo: ZePZ Prem, ZePZ Justin Kogoj Dolenja Trebuša, MePZ Košana, MoPZ Srečko Kumar - Kojsko, Oktet Bori - Postojna, MePZ Jacobus Gallus - Trst. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst in Zvezo slovenske katoliške prosvete Gorica organizira niz koncertov v sklopu revije Primorska poje: v večnamenskem centru v Jamljah v soboto, 31. marca, ob 20.30; na sedežu društva Briški grič na Bukovju 6 v Števerjanu v petek, 20. aprila, ob 20.30. H Šolske vesti JEZIKOVNI TEČAJI NA AD FORMAN-DUMU - na razpolago so še prosta mesta za tečaje: angleščina A2 (36 ur, začetek 19. marca), angleščina B2 (42 ur, začetek 12. marca), slovenščina A1 (30 ur, začetek 14. marca), slovenščina B1 (30 ur, začetek 26. marca); informacije: Ad formandum Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org. DELAVNICA ZA STARŠE v okviru pro-jetka Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti, mešanje jezikov in interference, podpiranje večjezičnega otroka, interkulturnost v sodobni družbi bo potekala 15. marca od 18. do 20. ure v osnovni šoli v Rom-janu (ul. Capitello 8); informacije in prijave: teco01@jezik-lingua.eu ali tel. 345-6303255. MESTNA OBČINA NOVA GORICA obvešča, da poteka vpis predšolskih otrok v javne vrtce v mestni občini Nova Gorica za šolsko leto 2012-13 do 16. marca. S Izleti SPDG prireja od 29. junija do 6. julija planinski izlet v narodni park Pollino med Bazilikato in Kalabrijo z vzponom na najvišje vrhove, ogledom arheoloških in paleontoloških ter naravnih znamenitosti. Prevoz z avtobusom, nastanitev v hotelu v kraju Rotonda; informacije in prijave: Vlado 0481-882079 v opoldanskem ali večernem času. Prijave veljajo ob vplačani akontaciji. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481533177) ali v Trstu (tel. 040-365473) ali na mohorjeva@gmail.com. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja od 6. do 9. aprila; informacije in prijave vsak dan po tel. 040-360072. SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni avtobusni izlet s kosilom z ogledom Škocjanskih jam, Hrastovelj in Kubeda v nedeljo, 18. marca; informacije in prijave po tel. 0481- 482015 (Karlo) in 048182273 (Roberta). Z3 Obvestila OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo pobiranje kosovnih odpadkov, ki ga brezplačno opravlja občina, prekinjeno aprila in maja zaradi tehničnih težav z uporabo tovornjaka. Izjemoma bo pobiranje potekalo zadnjič 26. marca. Storitev bo predvidoma ponovno redno stekla v juniju. OBČINA SOVODNJE je razpisala od 1. marca dalje javno dražbo za prodajo občinskega prevoznega sredstva, ki je Piaggio Ape Car, klasificiran kot trici-kel za prevoz blaga, z evidenčno tablico AB-75238, 218 kubičnih cm, letnik 1998, potreben popravil. Kdor je zainteresiran za nakup, lahko prebere prodajne pogoje v razpisu dražbe. Kopijo razpisa lahko prejmete v občinskem tehničnem uradu ali jo lahko snamete s spletne strani občinske oglasne deske na naslovu http://albopretorio.regio-ne.fvg.it/savognadisonzo. Občinski uradi so na voljo za katero koli informacijo. »NABIRKA ZA GROB PROF. BEKARJA« poteka pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje na računu št. IT 36 D 08532 12401 000000740425. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunja-nu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 14., 21. in 28. marec; 4., 11., in 18. april; 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481530927 ali na krut.go@tiscali.it. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. ZMAGOVITE ŠTEVILKE LETOŠNJE PUSTNE LOTERIJE društva Karnival: 1. nagrada srečka s številko 420 (bon v vrednosti tisoč evrov za nakupe v veletrgovini Megastore Expert Marco Polo v Tržiču); 2. srečka 8599 (22 palčni led televizijski sprejemnik); 3. srečka 1008 (mobilni telefon »smartphone«); 4. srečka 8643 (večerja za dve osebi v priznani gostilni); 5. srečka 8436 (naprava za cestno navigacijo); 6. srečka 3545 (digitalni fotoaparat); 7. srečka 4986 (mikrovalovna pečica); 8. srečka 447 (likalnik s kotličkom); 9. srečka 5632 (žarna plošča) in 10. srečka 8770 (sto kilogramov cementa). Za prevzem nagrad klicati v roku tridesetih dni na tel. 0481-21193 oz. javiti se sedežu društva Karnival v Gabrjah. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 29. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. TV PROGRAM o 8. čezmejnem pokrajinskem smučarskem prvenstvu Gori-ca-Nova Gorica, ki je potekalo v Cerknem, bodo oddajali na Canale 6 (k. 87) danes, 13. marca, ob 8. uri. POKRAJINA GORICA prireja gledališko delavnico »T studios« v sodelovanju s Forumom mladih občine Gorica in občinami Gorica, Gradišče, Gradež, Tržič, Nova Gorica, s pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice in v organizaciji združenja IAV - Itinerari Arti Vi-sive iz Gorice. Delavnica (30 ur), namenjena mladim med 16. in 35. letom starosti iz pokrajine Gorica in Slovenije -/ bo potekala v Gorici v angleškem jeziku. Udeležba je brezplačna, informacije in prijave do 16. marca pri združenju IAV - Itinerari Arti Visive, Ul. Ri-smondo 8 v Gorici (tel./faks +390481536069), tstudioslab@gmail.com. ZDRUŽENJE AMATERSKIH ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA v sodelovanju z občino Sovodnje in Ribiškim zavodom organizira čistilno akcijo na bregovih rek Soče in Vipave v nedeljo, 18. marca, z zbirališčem na sedežu združenja Vipava (pot za Petovlje št .1), ob 8.30. Organizatorji vabijo društva in ljubitelje narave, s sabo naj udeleženci prinesejo rokavice; informacije po tel. 3204109538; sledila bo družabnost. H Prireditve GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, GALERIJA ARS IN KATOLIŠKA KNJIGARNA vabijo na predstavitev knjige Jasne Fakin Bajec »Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe« v sredo, 14. marca, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. Knjigo bosta predstavila avtorica in Branko Marušič. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu E. Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 13. marca, ob 19. uri predavanje Rebeke Vidrih z naslovom »Sodobna umetnost - situacija«; več na www.mgng.net. JAVNO SREČANJE s kapetanom kara-binjerjev Lorenzom Pello na temo javne varnosti bo v sredo, 14. marca, ob 15.30 v centru Margotti v Svetogorski ulici (Ul. Montesanto) 73 v Gorici. MLADA PREŠERNOVA PROSLAVA bo v četrtek, 15. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. Dogodek je namenjen višješolcem in univerzitetnim študentom. Na programu koncert Mladinskega simfoničnega orkestra iz Novega Mesta, v katerem nastopa približno 100 mladih glasbenikov od 14. do 25. leta starosti; po koncertu bo v spodnjih prostorih Kulturnega doma študentska fešta z DJ Ivanom B.; vstop prost, prijava do zasedbe mest na mla-dapresernovaproslava@gmail.com. Vstop na prireditev možen le do 19. ure. ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SEVERNO PRIMORSKO vabi na društveno srečanje v četrtek, 15. marca, ob 15.30 z zbirališčem pred vhodom na glavno pokopališče v Gorici po sledeh nagrobnih spomenikov znanih Slovencev; vodila bo Erika Jazbar. Ob 17. uri bo sledil redni občni zbor društva v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na Travniku v Gorici. DELAVNICA DRUŽINSKIH POSTAVITEV bo v soboto, 17. marca, od 15. do 18.30 prostorih Feiglove knjižnice v KB Centru na Korzu Verdi, 51 v Gorici; prijave na naslovu gorica@zskd.org ali po tel. 327-0340677. 5l Poslovni oglasi 0 Mali oglasi PRODAM avto citroen C2 VTR 1.4 TDI, 92.000 km, sive barve, letnik 2006, v zelo dobrem stanju za 4500 evrov; tel. 347-4140846 v večernih urah. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 120.000 evrov; tel. 328-8872507. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Germana Simone iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Anna Son-son vd. Mauri (iz goriške splošne bolnišnice) v kapeli pokopališča in na pokopališču. DANES V RONKAH: 14.00, Anna Albert vd. Clemente (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 13.30, Giu-seppina Frison vd. Dario (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Ronkah. IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko. Tel.:00386-30339004 / KULTURA Torek, 13. marca 2012 27 FOTOGRAFIJA - Razstava Krkavče Istria. Terra Branka Lenarta Umetniški dokument vasi, v kateri se je čas ustavil Izjemen obisk je konec minulega tedna zaznamoval otvoritev prav tako izjemne fotografske razstave avstrijskega umetnika, do nedavna tudi predsednika slovenske manjšinske organizacije Društva Čl. 7 za avstrijsko Štajersko Branka Lenarta, sicer rojenega Ptujčana, v Pavlovi hiši. V kulturni center slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem v Potrni, nedaleč od avstrijske Radgone, se je zgrnilo čez dvesto radovednih obiskovalcev, med njimi se je s svojo analogno kamero sukal tudi starosta slovenske fotografije Stojan Kerbler. Razstava črno-belih Lenartovih fotografij nosi naslov Krkavče Istria. Terra. Branko Lenart jih je bil posnel v slovenski istrski vasi Krkavče pred več kot 35 leti, ko se je še ne tridesetleten pridružil karavani 25 fotografov iz Slovenije in Italije in se leta 1975 prvič znašel v vasi na vrhu strme stene nad Dragonjo. Nato se je Lenart, katerega družina se je že v njegovem otroštvu preselila v Gradec, tja vračal še trikrat. In znova lani, ko je na istih lokacijah posnel še barvne fotografije. Krkavče Istria. Terra je umetniški dokument vasi, v kateri se je bil čas ustavil. Da je le šel naprej, priča samo moreče dejstvo, da se je prebivalstvo, predvsem mlado, v vseh teh letih izselilo. Vasica ima danes le še okoli 200 prebivalcev, ko pa so leta 1986 v njej zgradili vodovod, so nekatere zapuščene hiše pokupili tako imenovani vikendaši. Vas sicer slovi po oljkarstvu, pa tudi po keltskem megalitu iz 1. ali 2. stoletja našega štetja ter po cerkvi iz sredine 18. stoletja, v kateri so nekoč uporabljali glagolico. Branko Lenart je s poglobljenostjo etnološkega raziskovalca in z estetskim čutom umetnika na svojih obiskih upodabljal ljudi, njihov vsakdanjih, delo, praznike in običaje ter različne družabne dogodke. Ves opus je sedaj ob odprtju razstave zbran in predstavljen v obširnem trojezi-čnem, nemško-slovensko-angleškem katalogu, ki ga je uredila Elisabeth Arlt iz Pavlove hiše, spremene besede pa so napisali Aleksander Bassin, Primož Lampič in Salvator Žitko. Likovni kritik Bassin je po pozdravnem nagovoru slovenskega veleposlanika na Dunaju Aleksandra Geržine, na otvoritvi povedal: »Lenartova kamera ne potvarja, odkriva dejstva, faktografijo izbranega časa in prostora. Utišana je na pianissimo. Razen osamljenih živalskih šumov Krkavče obmolknejo in se potopijo v svojo lastnost. Kam se je umaknilo veselje? Iz Lenartovih besednih povzetkov razmišljanj in ugotavljanj Krkavčanov, ki pomenijo neke vrste spremljevalni člen med posameznimi fotografijami v tem knjižnem momentu njihove vasi, se zdi, kot da veselju tu ni več mesta. Samo delo, delo in zaslužen vsakodnevni počitek.« Odprtje je uokviril glasbeni nastop, pravzaprav sevdah, harmonikarja Marka Iliškovica in kitarista Lukasa Miklina. Šestnajstletnik in petnajstletnik prihajata iz Gradca. Boris Jaušovec Z odprtja razstave o Krkavčah v Pavlovi hiši: (od leve) predsednica Društva Čl. 7 Susanne Weitlaner, generalna sekretarka društva Elisabeth Arlt, veleposlanik Aleksander Geržina, avtor Branko Lenart (z očali) darinko kores jacks KOPER - Jutri Jutri predstavitev Rovškove knjige o Zorku Jelinčiču V knjigarni Libris v Kopru bodo jutri ob 19. uri v sodelovanju z Društvom TIGR Primorske predstavili knjigo Žarka Rovščka Živim v besedi Izbrana dela Zor-ka Jelinčiča. Z avtorjem se bo pogovarjal Dušan Jelinčič. Knjiga prinaša obsežen izbor iz bogate bibliografije slovenskega rodoljuba ter enega od ustanoviteljev in vodij TIGR-a, sestavki pa segajo na različna področja Jelinčičevega udejstvova-nja: protifašistično, kulturno, planinsko, jamarsko. Knjigo je izdalo Založništvo tržaškega tiska, ki je na ovitek knjige med drugim zapisalo: »Zorko Jelinčič ni le primer tenkočutne duše, ampak je s svojim življenjem tudi primer človeka jeklene volje, posebej v neustrašnem prenašanju udarcev življenjske usode, v premagovanju ovir, v vztrajnosti pri delu in v poštenosti svojega početja.« NOVA GORICA - Grajske harmonije Ko se srečata sorodni duši Ko se zdi, da kreativnost in prave vrednote vse bolj izgubljajo na pomenu, se na Goriškem rodijo Grajske harmonije. Po žalostni usodi (ukinitvi) nekoč zelo odmevih Hitovih in kasneje Goriških muzah na gradu Dobrovo v Goriških Brdih, je namreč Kulturni dom Nova Gorica letos za izvedbo cikla vrhunske komorne glasbe poiskal novo prizorišče v gradu Kromberk. In otvoritveni večer v tem biseru renesančne kulturne dediščine, ki sta ga 17. februarja oblikovala kitarista Dušan Bogdanovic in Bor Zuljan, je zazvenel v najbolj žlahtnem pomenu intimnega doživljanja glasbene umetnosti. Večer avtorske glasbe Dušana Bogdano-vica je privabil izbrano občinstvo različnih generacij (med njimi je bilo kar lepo število tudi mladih!), ki je pozorno in s presenetljivo naklonjenostjo spremljalo prepoznavno kompozicijsko snovanje srbskega mojstra kitare. To se giblje med klasiko in jazzom ter se pogosto prepleta z ljudskimi melosi, prav poseben čar pa mu seveda daje improvizacija. Prisluškovanje trenutnemu navdihu, ki na koncertnem odru ustvari novo različico glasbenega dela, je izvajalska praksa, ki je »rezervirana« le za posebno nadarjene in predvsem izjemno kreativne glasbenike. Mednje sodi Dušan Bogdanovic, ki je leta 1977 debitiral v slovitem Carnegie Hallu v ZDA, nato vrsto let poučeval na konservatoriju v San Franciscu, trenutno pa je profesor na Visoki šoli za glasbo v Ženevi, in je danes eden najbolj izvajanih živečih skladateljev. Njegovo združevanje različnih glasbenih stilov je osvojilo tudi mladega novogori-škega glasbenika Bora Zuljan, ki je vztrajno sledil profesorju v Ženevo in v njegovem razredu tudi pred kratkim zaključil magisterij iz kitare (v razredu Jonathana Rubina pa tudi magisterij iz lutnje). Odnos učitelj - učenec se je povsem naravno (in z zenovskim pridihom) prelevil v ustvarjalni tandem, ki diha Eno. Njuni glasbeni pogovori nam pripovedujejo zgodbo dveh sorodnih duš. Bogate izkušnje mednarodno uveljavljenega kitarista in profesorja so se čudovito pre-pletle s subtilnostjo in meditativ- nostjo mladega kitarista, ki sta mu bistvena izvirnost in raziskovanje zvoka. V takem slogu je zazvenela tudi skladba Psalm za solo kitaro, ki jo je Bogdanovic pred kratkim napisal prav za Bora Zuljana. Krajša enostavna skladba, nekakšna meditacija z ostinatom, je na no-vogoriškem koncertu doživela krstno izvedbo in skladatelj je bil navdušen: »Fantastično. Bor je zelo poseben umetnik. Le redki glasbeniki lahko v enem večeru izvajajo glasbo, ki je po eni strani zelo strukturirana, hkrati pa zahteva improvizacijo. Ta njegova sposobnost me je zelo očarala in zato zelo rad igram z njim.« Koncertni program (ki se je v slogu prevladujoče improvizacije spreminjal na licu mesta) je namreč obiskovalcem ponujal prijetno (tudi zahtevno) prisluškovanje igri dveh kitar, ki sta (razen v uvodni skladbi V zimskem vrtu v izvedbi D. Bogdanoviča, v Psalmu in Treh ricercarih v izvedbi Zuljana) odstirali številne dražljive trenutke skupnega muziciranja, nam na zelo samosvoj način obujali prvine renesančne glasbe (Nuovi ricercari), nam oživljali tradicionalne balkanske (No feathers on this frog) in bizantinske (Byzantine theme with variations) pesmi, nas soočili z modrostjo mehiške poezije (Tres nubes), in se nato še opremili z različnimi zamaški, cevkami, sponkami... klasični kitari sta se tako »preoblekli« v preparirani kitari in v skladbi Gamelitar improvisations zelo domiselno obudili zamisel, ki jo je na klavirju že pred sedemdesetimi leti uresničeval John Cage (letos se spominjamo 100 letnico rojstva). Uvodni večer novega cikla Grajskih harmonij v prostorih gradu Kromberk je tako precej osvežil in obogatil siceršnjo koncertno ponudbo na Goriškem. Precej bolj klasično zveneč bo prihodnji koncert, ki ga bo 30. marca zaigral pianist Zoltan Peter. V velikem slogu pa bosta zaključni večer 20. aprila izvedla altistka Mir j am Kalin in pianist Igor Vicentič, ki napovedujeta tudi programsko posebnost -prvo izvedbo Kosovelovih Integralov skladatelja Iva Petriča. Tatjana Gregorič palača razstav v rimu - Zanimiva razstava bo odprta do 6. maja Ameriška avantgarda 1945 - 1980 Razstavljenih je nekaj deset del vrhunske ameriške umetnosti iz prvih desetletij po drugi svetovni vojni iz znane newyorške zbirke Guggenheim in iz beneške kolekcije Peggy Guggenheim Ameriška avantgarda 1945 - 1980 je naslov zanimive razstave, ki bo do 6. maja odprta v Palači razstav v Rimu, v središčni Ulici Na-zionale. Razstavljenih je nekaj desetin del vrhunske ameriške umetnosti iz prvih desetletij po drugi svetovni vojni iz znane newyorške zbirke Guggenheim in iz beneške kolekcije Peggy Guggenheim; nekatera izmed teh umetniških del so prvič razstavljena v Evropi. V tej razstavi z ogledom 60 del 50 ameriških umetnikov prehodimo razvoj sodobne umetnosti na ameriški celini, od abstraktnega ekspresionizma preko poparta in minimalizma do fotorealizma. Pa pojdimo po vrsti. Razstava se začne s prvimi soočenji ameriških umetnikov z abstraktnim slikarstvom. K njihovi ustvarjalnosti je največ prispevala prav Peggy Guggenheim, ki je v istoimenski fundaciji zbližala evropske umetnike, ki so se med vojno umaknili iz Evrope v ZDA, in mlade ameriške talente. Tu so se oblikovali Arshile Gorky (ki nekoliko spominja na Miroja, vendar so njegove slike manj geometrično urejene od del katalonskega slikarja), Mark Rotko, Jackson Pollock in drugi. Njihova dela so zelo blizu ev- ropski abstraktni šoli, so zelo zanimiva, vendar za Evropejce nekakšen deja vu, že videno, pri številnih umetnikih stare celine, vse do zadnjega obdobja našega Avgusta Černigoja. Ta videz pa se spremeni že ob koncu petdesetih let, ko gre ameriška umetnost svojo pot, loči se od navidezno neurejenega abstraktnega slikarstva in se odloči za geometrične oblike, vendar drugačne od tistih, s katerimi je nekaj desetletij prej v Evropi zaslovel Piet Mondrian. Tu prevladujejo črte, ki so nastale z izlivom razredčene barve na pokončno platno: Frank Stella in Kenneth Noland se odcepita od kromat-sko pestre abstraktne umetnosti in se podata v navidezno dolgočasno upodabljanje, ki pa je do-padljivo in zagotovo plod izredno razvite domišljije. Skratka, nekakšen odgovor na vprašanje, kako lahko samo z izbiro barv postanejo navadne črte živahne in dopadljive. Tu pa se šele začne tisti del razstave, ki je najbolj tipično ameriški in s katerim je ameriško slikarstvo zaslovelo po vsem svetu: tu pred-njačita Andy Warhol in Roy Lichtenstein, pa tudi James Rosenquist, čigar razstavo smo imeli v času županovanja Riccarda Illyja priložnost videti v Trstu. Gre za umetnike, ki so zavračali kla- sično pojmovanje estetike in so svoja dela osnovali na modernem življenju, na nekakšni vsakdanjosti, ameriški, seveda, kot pričata električni stol Andyja Warhola in pes Roya Lichtensteina na sliki z naslovom Grrrrr. Vse ostalo je manj zanimivo, eksperimentalno, kjer včasih človek s težavo razpozna umetnost: minimalizem, in postminimalizem, ki resnici na ljubo ne privlačita širšega občinstva, predvsem zato, ker ta del razstave ni dopadljiv, ne vzbuja fantazije obiskovalca; je pa seveda pomemben za razumevanje razvoja ameriške umetnosti v drugi polovici dvajsetega stoletja. Zadnji del razstave pa je namenjen foto-realizmu, torej slike, ki temeljijo na fotografijah, ki so umetniško obdelane. Umetnine, ki nekoliko spominjajo na popart, vendar v razliko od srednje ne ponujajo ironične vsebine, ampak podobo, ki v vsem spominja na fotografijo; le da to ni. Kot je v teh razstavnih prostorih tradicija, je razstava opremljena z avdiovodnikom, ki obiskovalca seznani z evolucijo avantgarde v ameriški umetnosti in ponuja razlago nekaterih del, kar je, še zlasti glede na njihovo abstraktno vsebino, nadvse dobrodošlo. (bbr) Grrrrrr Roya Lichtensteina je poznan po vsem svetu 28 Torek, 13. marca 2012 MNENJA, RUBRIKE / odprta tribuna Kvaliteta in kvantiteta slovenskih šol v Italiji Sva starša treh otrok, ki bodo letos dopolnili 7, 5 in 3 leta. Potem, ko sva prebrala izide vpisov v prve razrede slovenskih osnovnih šol v Italiji za naslednje šolsko leto, sva se odločila, da napiševa nekaj svojih misli, ki jih premlevava že dalj časa ob pogledu na dinamike šolske populacije. Pred tremi leti sva se z Opčin preselila v Gorjansko pri Komnu. Najin najstarejši otrok je takrat bil star tri leta in naj bi obiskoval otroški vrtec. Ker šempolajski vrtec (najbližji »zamejski« vrtec Gorjan-skemu) takrat še ni sprejemal otok, ki niso bili občani devinsko-nabre-žinske občine, sva se odločila, da bo obiskoval vrtec na Opčinah, kjer je ostal še naslednje šolsko leto. Lansko leto je devinsko-nabrežinska občina spremenila svoj pravilnik, tako da sva ga lahko skupaj z mlajšim bratcem vpisala oz. prepisala v šem-polajski vrtec. Letos obiskuje prvi razred OŠ Stanka Grudna v Šem-polaju. Preden sva ga vpisala v šolo, sva slišala najrazličnejša mnenja, med katerimi je bilo tudi tako, da je šempolajska šola »slaba šola, kader je slab, naj ga raje vpiševa v boljšo, KVALITETNEJŠO in primernejšo šolo«. Čeprav meniva, da je celodnevna šola, kakršna je pač šempo-lajska, za otroka zelo utrudljiva, sva se pač prilagodila situaciji, ker sva pač mnenja, da naj bi vsak otrok obiskoval šolo v svoji vasi, če pa to ni mogoče, pa v najbližji vasi, ki ima šolo. No, ta šola je tako »SLABA«, da po petih mesecih pouka najin sin hodi v šolo z navdušenjem, doma pa se loti branja in pisanja nalog samostojno, ne da bi ga kdo priganjal k delu. Prvi razred je zaradi svoje maloštevilčnosti združen z drugim, a to ne predstavlja ovire ne za učni kader, ki se je odlično lotil tega izziva, ne za otroke, ki so med sabo zelo povezani. Pravzaprav je prednost te šole, da niso povezani samo v posameznih razredih zaradi ma-loštevilčnosti le-teh, ampak tudi med različnimi letniki. Poleg tega naj omeniva, da šola nudi tudi plavalni oz. smučarski tečaj v sklopu telesne vzgoje. Pred nekaj leti sva v nekem časopisu zasledila članek, ki je govoril o tem, kako so v Avstriji izvedli raziskavo med otroki, ki so obiskovali t.i. enorazrednice ali združene razrede in med tistimi, ki so bili v številčno bogatih razredih razdeljeni po letnikih. Zaključki raziskave so pokazali, da so bili otroci iz enorazrednic bolje pripravljeni, snov so dojemali z večjo lahkoto in je med letniki iz enorazredni-ce prihajalo do podzavestnega prenosa znanja. Konec koncev, v srednjem veku in še prej, ko ni bilo razširjenega univerzalnega izobraževanja, tisti maloštevilni srečneži, ki so se lahko izobraževali, niso sedeli v razredih z 20-30 učenci, ampak so imeli osebne učitelje v sklopu družine. Mi imamo v vaških šolah to srečo, lahko bi rekli že luksuz in-dividualiziranega izobraževanja, ki pa se ga ne zavedamo in ga ne cenimo. Zato ne velja enačba velika šola=kvalitetna šola, vaška šo-la=nekvalitetna šola, morda celo ravno nasprotno. Naj le kot primer navedeva vsem znanega dirigenta, ki je obiskoval »zakotno dvora-zrednico še prej pa vrtec v Gropa-di«, zdaj pa je uveljavljen glasbenik na evropskih odrih, najprej kot dirigent Dunajskih dečkov, potem zbora Dunajske opere, zbora Gledališča San Carlo v Neaplju, zdaj pa v skandinavskih deželah. Veliko ljudi naju je vprašalo in naju še vedno sprašuje, zakaj nisva svojih otrok vpisala v šolo v Komnu, ki je dobra in KVALITETNA šola. Ta šola namreč nudi prevoz v šolo in domov, predčasno varstvo od ranih ur, otrok bi imel pouk do kosila in nato vse mogoče popoldanske krožke. Res dobro organizirana in otroku in staršem prijazna. Vsem odgovarjava na enak način: ne bova jemala najinih otrok iz slovenskih šol v Italiji, ki se borijo za preživetje. Zavedava se, da najini trije otroci veliko pomenijo za življenje šempolajske šole. Poleg tega meniva, da se bodo tu naučili tisto, česar ne bodo prejeli drugje, in sicer odprtost in brezmejnost. Učni programi za Slovenijo so zasnovani v Ljubljani, za Italijo pa v Rimu. Slovenske šole v Italiji nudijo otroku vpogled v obe stvarnosti s posebnim ozirom na krajevno specifiko, predvsem običaje, narečja, navade itd. Šempolajska šola je, tako kot ostale šole po naših vaseh, globoko usidrana v vaško stvarnost: vrtec, šola in KD Vigred dihajo z istimi pljuči. Zavedati se moramo, da če bomo dopustili, da bodo naše šole na vasi shirale, bo umrla tudi vas in kulturno delovanje v njej. Znano je, da če v vasi ni cerkve, šole in gostilne, pa še trgovine, življenje v njej zamre in ostane le še vas brez duše, le prenočišče med seboj neznanih ljudi. V zadnjih letih se pojavlja trend iskanja KVALITETNE ŠOLE za naše otroke; od kod se je vzel, ne veva: mogoče smo presiti vsega in ne vemo, kaj bi še radi poleg vsega, kar imamo na pretek. Starši izbirajo šole in vrtce na podlagi tega, če so prepleskane na novo, če imajo nova okna, če je učni kader na nivoju... kot da bi morali vsi otroci postati nobelovci. Vsaka šola ima že svojo štampiljko: ta je dobra, ta je slaba, ta je srednje kvalitete... kot da bi bili na kakšni tržnici in izbirali kvaliteto sadja in zelenjave. Osnovna šola je osnovna šola, ni univerza. Misliva, da take oznake, zlasti tiste negativne, zamorijo učni kader, ki deluje pod pritiskom in posledično, kot vsako delo pod pritiskom, ne more seveda delovati kvalitetno, kot si sami starši s svojim obnašanjem želijo. Tako ima vedenje staršev čisto obraten učinek od tistega, ki si ga nadejajo. Dragi starši, spomnimo se tudi, da so se pred 70-imi in več leti naši dedje osebno žrtvovali, da so ohranili slovensko besedo in če ne bi bilo vaških šol, bi se tudi narodna zavest ne ohranila. Zdaj pa mi uničujemo z lastnimi rokami to, za kar so naši dedje marsikaj pretrpeli. In to zakaj ? Ker šolanje v maloštevilni šoli ni moderno, ker iščemo namišljeno kvaliteto, ki ne obstaja. Tako se dogaja, da starši iz vasi X peljejo otroke v šolo v vas Y, starši iz vasi Y pa v vas Z, starši iz te vasi pa spet v vas X, kot v malem preseljevanju narodov-otrok-paketov, vsi v iskanju neke kvalitete, namesto, da bi vsak obiskoval šolo tam, kjer živi. Če je le možno, vpi-šimo torej otroke v šolo, ki je v vasi, v kateri živi, tako bo otrok sam postal del nje in ne bo odtujen, v šolo pa bo lahko šel sam peš, namesto stalnega premikanja z avtomobili. Da ne govorimo o ekologiji in o prihranku bencina ter manjšem onesnaževanju okolja, saj v Trstu sploh ni prometa, ko ni pouka. To pomeni, da so indirektno šole tiste, ki onesnažujejo okolje. Ob koncu bi se rada zahvalila vzgojiteljicam in učiteljicam, ki poučujejo v šempolajskem vrtcu in šoli, za ves njihov trud in požrtvovalnost in vsem našim učiteljem, vzgojiteljem in ravnateljem ter neučne-mu osebju, ki imajo pri srcu svoj poklic in ga doživljajo kot poslanstvo. Hvala, da kljub velikemu krčenju sredstev ohranjate žive naše šole. Hvala za vse ure, tudi tiste izven delovnega urnika, ki jih posvečate delu v korist naših otrok in za katere mi starši ne vemo ali premalo cenimo in nemalokrat tudi rušimo z besedo ali previsoko letečimi pričakovanji. Matejka Bukavec Ozbič Mitja Ozbič JEZIK NA OBROBJU Prejšnji teden opisano slovensko računsko sodišče, ki ustreza ital. Corte dei conti , sem izbrala predvsem kot zgled pomensko neustreznega poimenovanja. Prepričalo ni niti sestavljavcev naših dvojezičnih slovarjev. Šlenc, ki vedno strogo upošteva SP 2001, je v svojem slovarju (DZS 1997) zapisal obračunsko sodišče in ta termin obdržal tudi v Slovensko-italijanskem slovarju (DZS 2006). Debenjakov Nemško-slovenski slovar (DZS 2005) ima v prevodu računska finančna kontrola, šele na drugem mestu pa računsko sodišče. To neupoštevanje slovenskega uradnega imena za italijanski in nemški najvišji računski kontrolni organ postavlja tudi nas pred dilemo, kako naj imena teh tujih organov prevajamo, če se ne moremo odločiti ne za nekdanji kalk računski dvor in tudi ne za neustrezno računsko sodišče. Zelo verjetno je še najboljša rešitev prost prevod, ki ohranja pravilni pomen in ne zavaja bralca, torej računski kontrolni organ. S takimi in podobnimi prevajalskimi problemi se v Trstu in Gorici srečujemo vsak dan. Popolnoma smo odvisni od italijanske uradne terminologije, poleg tega pa ni- mamo jezikovno in strokovno ustrezno usposobljenih kadrov, ki bi nam priskočili na pomoč, vsaj z nasveti. Slovenski prevodi najrazličnejših uradnih obrazcev, ki nam jih ponujajo oblasti, so večkrat na popolnoma nesprejemljivi ravni. Lahko smo zadovoljni, če jih sploh razumemo. Slovenskih vprašalnikov za letošnji popis prebivalstva npr. nismo razumeli. Proti takim prevodom bi morali odločno protestirati. Zadnje čase se pojavlja prava poplava neustrezno prevedenih terminov. Že nekaj let nam burijo domišljijo in vzbujajo pomisleke okenca, ki so se »razpasla« na najrazličnejših delovnih področjih. Ko se želimo podrobneje seznaniti z dejavnostmi, ki jih ta okenca opravljajo, presenečeni ugotovimo, da ta okenca sploh niso naša slovenska okenca. Pripisujemo jim in od njih pričakujemo dela, ki jih v Sloveniji opravljajo najrazličnejše službe. Za dejavnosti tako zasebnih kot javnih podjetij, ustanov ali organov imamo v slovenščini tri izraze: usluga, storitev in služba. Usluga je delo ali posel, ki ga kdo opravi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti ali ustrežljivosti. Načel- no je brezplačna. Njena italijanska sopomenka je favore. Biglietto di fa-vore je npr. v slovenščini brezplačna vstopnica. Če je kaka dejavnost plačana, uporabljamo zanjo izraz storitev (ital. servizio). Zato govorimo o gostinskih, pa tudi o poštnih, telefonskih, komunalnih (občinskih), prevoznih, zdravstvenih storitvah. Storitev je torej naročeno delo, ki ga kdo opravi za koga za določeno ceno. Za storitve obstajajo ceniki. Služba (ital. servizio, ufficio) pa je delo ali dejavnost, ki je vezana na določeno področje. Razlikujemo med civilno, socialno, upravno, zdravstveno, prevajalsko, svetovalno in še kakšno drugo službo. Službe so zelo razvejene dejavnosti, ki so se pri nas napačno »preimenovale« v okenca. Kako in zakaj se je to zgodilo, bomo poskusili odgovoriti prihodnji teden. Lelja Rehar Sancin PREJELI SMO Glede finančnih sredstev potrebna celostna analiza Trije pokrajinski predsedniki Sveta slovenskih organizacij želimo izpostaviti nekaj točk ob vprašanju finansiranja slovenske narodne skupnosti v Italiji. To želimo narediti tudi glede na določene izjave, ki so bile zapisane v poročilo o zasedanju deželnega sveta SKGZ. Predvsem kar se tiče problematike finansiranja je potrebna poglobljena analiza sedanjega stanja. Gotovo je, da nas sedanje razmere morajo spodbuditi k razmišljanju glede čimbolj učinkovite uporabe javnih sredstev, ki jih kot narodna skupnost prejemamo od italijanskih državnih in krajevnih javnih ustanov. Predvsem pa je potrebno, da se s finančnimi sredstvi operira na tak način, ki bo naši narodnostni skupnosti zagotovil primeren razvoj in obstoj na teritoriju. To je še posebno pomembno v današnjih časih, ko je svetovna družbena kriza privedla do splošnega krčenja v javnem sektorju. Pri tem imajo največjo odgovornost ravno tiste slovenske ustanove, ki so zaradi njihove strukture podvržene stalnim stroškom, katere ni mogoče spreminjati glede na pridobljeni letni prispevek. Nakazana primerjava med t.i. »glasbeno manjšino« in potrebo po izobraževanju mladih, ki izhaja iz poročila o deželnem svetu SKGZ, pušča odprto možnost za marsikateri pomislek. Pri tem se nam ne gre za golo obrambo glasbenega šolstva in zborovske dejavnosti, temveč zato, da razmišljanje o primerni uporabi finančnih sredstev odgovorno pretehtamo, predno o tem poročamo pred javnostjo. Vprašanje glasbenega udejstvova- nja znotraj naše narodnostne skupnosti je gotovo potrebno razmisleka. Vendar je pri tem potrebno upoštevati tudi pozitivne učinke, ki ga to področje prinaša, še posebno, ko gre za prisotnost na teritoriju. Pri Svetu slovenskih organizacij ne želimo postavljati na »zatožno klop« en del naše civilne družbe. Bolj se nam zdi primerno, da resno razmislimo tudi o drugih področjih in šele potem opravimo primerjave. Seveda pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da govorimo o ustanovah in organizacijah, ki razpolagajo z upravnimi odbori in torej upravno avtonomijo. Igor Švab - Predsednik SSO za Tržaško, Walter Bandelj - Predsednik SSO za Goriško, Giorgio Banchig - Predsednik SSO za Videmsko PISMA UREDNIŠTVU Pripadnost se ne gradi pod pritiskom 6. marca 2012 je zasedala parlamentarna komisija za kulturo in je obravnavala zakonska predloga št. 2135 z dne 02.02.2009 in št. 4117 z dne 24.02.2011. Oba predloga uvajata poglobljeno poučevanje italijanske državne himne v sklopu predmeta državljanske vzgoje oziroma novega predmeta "Državljanstvo in ustava". Mimo polemičnih komentarjev, ki jih zasledimo na spletu, poglejmo podrobneje za kaj gre. Medtem ko je besedilo predloga št. 4117, pod katerim so se podpisali parlamentarci desno-sredinskega izvora, je bilo besedilo predloga št. 2135 vloženo že dve leti prej s strani levosredinske koalicije, točneje Demokratske stranke: od 19 podpisanih jih je kar 11 članov same komisije in iz vrst Demokratske stranke. Navzkrižje interesov? To pa še ni edina zanimivost, ker je veliko bolj zanimiva vsebina omenjenih predlogov. Prvi člen levosredinskega predloga predvideva spremembo prvega člena zakona št. 137/2008, ki je uvedel nov predmet državljanske vzgoje in zahteva, da Ministrstvo za šolstvo preko dekreta predpiše in določi učno vsebino predmeta ("Con decreto del Ministro delTistruzione, delTuniversita e della ri-cerca e determinato il contenuto delTinsegnamento"). V nasprotju torej s šolsko avtonomijo in avtonomijo učnega osebja. Zveni bolj kot neki državniški "diktat". Drugi člen istega zakonskega predloga uvaja "Dan državne enotnosti, ustave in zastave" zato da se "potrdi in utrdi (... ) nacionalna identiteta" ("riaffermare e di consolidare, (...), Tidentita nazionale"). Vsi italijanski državljani so torej v istem košu, ne glede na njihovo narodnostno, kulturno in zgodovinsko ozadje, brez vsake občutljivosti ali spoštovanja za manjšine. Še posebej za tiste, ki so priznane z državnimi normami (zakon št. 482/1999 in za nas še posebej zakon št. 38/2001). Drugi odstavek tega drugega člena levosredinskega osnutka omenjeno "potrjevanje in utrjevanje" oblikuje s "slovesnostmi, pobudami, srečanj in skupnimi trenutki, usmerjenimi v poučevanje in razmišljanje o dogodkih in o pomenu Risorgimenta pa tudi o dogodkih, ki so privedli do ze-dinjenja nacije, odobritve ustave (...)" ("cerimonie, iniziative, incontri e momenti comuni finalizzati a informare e a suscitare la riflessione sugli even-ti e sul significato del Risorgimento nonche sulle vicende che hanno condotto alTUnita nazionale, alTappro-vazione della Costituzione"). Brez zamere, a nas vse to spominja bolj na shode iz temne preteklosti, z vihte-njem zastavic ob prihodu glavarja? Stranki Slovenski skupnosti se velikokrat očita prav iz vrst strank, ki so to predlagale, da smo nacionalisti. Smo prepričani, da tak predlog ni tudi pod-žiganje občutka "italijanstva" v nacionalnem smislu? Da se desnosredniske politične sile spuščajo v tako čustveno-nacionali-stično pojmovanje države, zazrto v preteklost, ne čudi. Da pa se t.i. reformi- stična, nova politična sila, ki se ponuja kot alternativna, moderna, zazrta v bodočnost, kot se rada proglaša Demokratska stranka, loti take teme na tak način je zaskrbljujoče. Spoštovanje in čut pripadnosti lahko država, javne inštitucije, javna uprava in vsi ki delajo v javno korist, zbujajo s tem, da delajo pošteno, prizadevno, nudijo brezhibne storitve in da spoštujejo ustavo in zakone. Jasno je, da moramo pri tem uresničevati tudi spoštovanje in skrb za manjšine, brez tega ne gre. Z od zgoraj ukazanimi "slovesnostmi za utrditev nacionalne identitete" se vse to ne doseže. Poznati in s tem spoštovati zgodovino, dinamike, čustva in vzvode države, v kateri živimo je za vsakega državljana nujno, za vsakega človeka ki tu živi primerno. Da pa hoče država vse to vsiljevati in manjšine metati v isti koš je poteza, pred katero bom branil sebe, svojo družino in otroke -še zlasti če bo uveden amandma, ki predvideva, da se izobesi besedilo pesmi "Va pensiero" v vsakem razredu. Nenazadnje tudi zaradi tega hodijo vsi trije v šolo s slovenskim učnim jezikom. V kateri štejemo danes koliko se čuti še pripadnikov slovenskega naroda. A to je že druga zgodba, morda pa tudi s prvo povezana. Igor P. Merku / SVET Torek, 13. marca 2012 29 sirija - Po poboju žensk in otrok v mestu Homs Poziv sirske opozicije k vojaškemu posredovanju Mirovni posredink Kofi Annan s srečanja s sirskim predsednikom odšel praznih rok DAMASK - Sirski opozicijski aktivisti so včeraj sporočili, da so v mestu Homs, kjer so zadnje tedne potekali siloviti spopadi med vladnimi silami in uporniki, našli 57 trupel, večinoma žensk in otrok. Po navedbah aktivista Omarja Homsija so bili na večini trupel vidni sledovi mučenja, nekateri so bili živi zažgani, drugi zabodeni z noži. Kot je dejal Homsi, so našli trupla 28 žensk, 23 otrok in šestih moških. Pokol se je zgodil v četrti Karam el Zejtun, ki je bila v nedeljo tarča silovitega topniškega obstreljevanja, ker naj bi se tam skrivali uporniki. Opozicijski Sirski nacionalni svet je zaradi pokola zahteval sklic nujne seje Varnostnega sveta ZN. Svet se je danes zavzel za nujno mednarodno vojaško posredovanje v Siriji, posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan pa je medtem ob prihodu na pogovore o krizi v Siriji v Carigradu pozval k takojšnjemu končanju pobojev civilistov. Sirska državna televizija je za pokol obtožila »oborožene teroristične tolpe«, ki da so ugrabile prebivalce, jih ubile in nato posnele trupla. »Terorističnim tolpam« je krivdo za pokol pripisal tudi sirski minister za informatiko Adnan Mahmud. Hkrati je ocenil, da bo mednarodna skupnost za pokol v vsakem primeru obtožila sirske oblasti. Izrazil je tudi mnenje, da Savdska Arabija in Katar podpirata »oborožene teroristične skupine« v Siriji, ter poudaril, da sta zato soodgovorni za prelivanje krvi v državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zaradi pokola so včeraj izbruhnili protesti v več sirskih mestih, med drugim v Damasku, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Novica o pokolu je Sirijo pretresla dan po obisku posebnega odposlanca ZN in Arabske lige Kofija Annana v Damasku, ki pa je iz Sirije kljub dvema srečanjema s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom odšel praznih rok. Okoli 50 nekdanjih visokih političnih predstavnikov, Nobelovih nagrajencev in intelektualcev je medtem v odprtem pismu, ki ga je objavil britanski časnik Financial Times, ocenilo, da »so delitve v osrčju mednarodne skupnosti vladi al Asada dale pravico do pobijanja«. Varnostni svet ZN so ob tem pozvali, naj al Asadu to »pravico za ubijanje« odvzame. Kritike so doslej letele predvsem na Rusijo in Kitajsko, ki sta z uporabo veta že dvakrat preprečili sprejem resolucij o Siriji, ker naj bi te za nasilje v državi obtoževale le al Asada, ne pa tudi tamkajšnje opozicije. Po mnenju podpisnikov pisma se mora Rusija »pridružiti skupnim prizadevanjem za konec nasilja« v Siriji. (STA) new york Varnostni svet ZN podaljšal misijo v Libiji NEW YORK - Varnostni svet združenih narodov je včeraj za leto dni podaljšal politično misijo v Libiji, katere namen je podpora tamkajšnji vladi pri spodbujanju demokracije, ponovni vzpostavitvi javne varnosti in odstranjevanju orožja. Varnostni svet je resolucijo potrdil soglasno ob začetku ministrskega zasedanja, na katerem razpravljajo o izzivih arabske pomladi. Varnostni svet je v izjavi pozdravil nedaven pozitiven razvoj v Libiji in poudaril, da se veseli «svo-bodnih, poštenih in verodostojnih volitev v juniju». Libijci bodo takrat volili 200-člansko skupščino, ki bo imenovala premiera in izbrala skupino, ki bo pripravila novo ustavo. Varnostni svet je izrazil tudi zaskrbljenost nad poročili o povračilnih ukrepih, samovoljnem zapiranju, mučenju in zunajsodnih usmrtitvah, ki še vedno prihajajo iz Libije. Grozljiv posnetek trupel poklanih civilistov ansa kabul - Metem ko talibani napoveduejejo maščevanje zaradi pokola Merklova včeraj nenapovedano obiskala nemške vojake v Afganistanu Nemška vojska je prvič napotila svoje vojake v Afganistan leta 2002. Takrat je nemški kontingent štel 1200 vojakov, trenutno pa jih je 4800. Do leta 2013 naj bi se število nemških vojakov zmanjšalo na 4400. Doslej je v Afganistanu življenje izgubilo 52 nemških vojakov. ansa Švicarska centralna banka v težavah zaradi trgovanja z valutami ŽENEVA - Švicarska centralna banka se je zaradi spornega trgovanja z valutami že drugič v treh mesecih znašla v središču pozornosti tamkajšnjih medijev. Potem ko je januarja zaradi tovrstnega škandala odstopil guverner centralne banke Philipp Hildebrand, se zdaj s sumi o spornem trgovanju sooča še član sveta centralne banke Jean-Pierre Danthine. Družba KPMG je pretekli teden objavila revizijo, v okviru katere sta odmevali dve transakciji omenjenega člana sveta banke. Danthine je maja 2010, tik preden je centralna banka ustavila posredovanje v podporo tedaj šibkemu franku, kupil za 126.000 evrov frankov, pozneje pa je kupil še za 197.674 evrov frankov, ki jih je vplačal v pokojninski sklad centralne banke. Ta podatka sta, kljub temu da je v reviziji poudarjeno, da Danthi-ne tega ni storil z namenom osebnega okoriščenja, močno razburila švicarsko javnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vodja skrajno desne Švicarske ljudske stranke (SVP) Christoph Blocher je včeraj centralno banko pozval, naj premisli o Danthinejevem položaju. »Počakati moramo in videli bomo, ali je Danthine sposoben 'preživeti' ali ne,« je ta politik poudaril za časnik Sonntag. Ta časnik sicer v današnji izdaji piše še, da bi morala centralna banka sprejeti ustrezna pravila, s katerimi bi preprečila osebno okoriščanje z zaupnimi informacijami s strani svojih vodstvenih predstavnikov. Sporno trgovanje z valutami je januarja odneslo tudi guvernerja centralne banke. Na Philippa in njegovo ženo Kashyo Hildebrand se je usula ploha očitkov, da sta v času, ko se je švicarska centralna banka trudila znižati vrednost švicarskega franka, opravila več spornih nakupov in prodaj valut. Hildebrandova žena Kashya, ki vodi umetnostno galerijo v Zürichu, je avgusta oz. tri tedne pred postavitvijo minimalnega menjalnega tečaja za švicarski frank pri 1,20 franka za en evro, kar je močno podražilo ameriško valuto, kupila dolarje. Kot je pojasnila, je to storila zato, ker so «dosegli zelo nizko raven in postali smešno poceni». V pisni izjavi je povedala še, da je vedno sledila razmeram na valutnem trgu, poleg tega je 15 let delala v bančništvu. Hildebrand je medtem na valutnem trgu med marcem in oktobrom lani opravil več transakcij z evri in dolarji, je pred časom poročal Weltwoche, ki je sicer blizu SVP - stranki, ki je bila zelo kritična do Hildebranda. KABUL - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj ob strogih varnostnih ukrepih nenapovedano obiskala Afganistan. To je četrti obisk Merklove pri nemških vojakih v deželi pod Hin-dukušem. V vojaški bazi Mazar i Šarif se je nemška kanclerka seznanila z delovanjem nemških vojakov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ob obisku v omenjeni bazi je Merklova dejala, da ni gotovo, da se bo nemška vojska dejansko umaknila iz Afganistana do leta 2014. Uradni Kabul je tudi pozvala, naj pospeši proces politične sprave z oboroženimi skupinami, kot so talibani. Obisk Merklove sicer poteka v senci pokola ameriškega vojaka na jugu države. Ta je v provinci Kandahar v noči na nedeljo ustrelil 16 civilistov, od tega devet otrok in tri ženske, dejanje pa je še poslabšalo že tako napete odnose med Ka-bulom in Washingtonom. Kljub bojaznim, da bo krvavi pokol ameriškega vojaka sprožil proteste v Afganistanu, nemška kanclerka svojega že v naprej načrtovanega obiska ni odpovedala. Sprva so sicer načrtovali, da bo obiskala nemške vojske v nemirni provinci Kunduz, a so morali zaradi slabega vremena načrte spremeniti, še poroča dpa. Merklova se je včeraj iz baze Mazar i Šarif po telefonu pogovarjala tudi z afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem. Poudarila je, da je treba storiti vse za preiskavo, kot je dejala, »grozlji- vega dejanja ameriškega vojaka«. Karza-ju je tudi čestitala ob napredku pri vzpostavljanju afganistanskih varnostnih sil. Nemška vojska je prvič napotila svoje vojake v Afganistan leta 2002. Takrat je nemški kontingent štel 1200 vojakov, trenutno pa jih je 4800. Do leta 2013 naj bi se število nemških vojakov zmanjšalo na 4400. Doslej je v Afganistanu življenje izgubilo 52 nemških vojakov. Talibani v Afganistanu so na svoji spletni strani napovedali maščevanje zaradi nedavnega pokola, ki ga je v eni od vasi v provinci Kandahar izvedel ameriški vojak. Kot so na spletni strani obljubili talibani, se bodo »maščevali proti zblaznelim ameriškim divjakom«. Dodali so, da se želijo »ameriški teroristi zdaj za pokol opravičiti z navedbo, da je bil storilec tega nečloveškega zločina duševno bolanČe je bil storilec dejansko duševno bolan, to kaže na še eno moralno napako ameriške vojske, ki v Afganistanu oboro-žuje blazneže, ki brez pomisleka uporabijo orožje proti nemočnim Afganistancem,« so med drugim še zapisali talibani. Na pokol so se včeraj odzvali tudi v afganistanskem parlamentu in zahtevali javno sojenju ameriškemu vojaku. »Jasno zahtevamo in pričakujemo, da bo ameriška administracija kaznovala hudodelce in jim sodila na javnem sojenju pred afganistanskim narodom,« je v sporočilu za javnost zapisal spodnji dom parlamenta. (STA) skopje - Ranjenih več deset ljudi Nov val nasilja med Albanci in Makedonci SKOPJE - Makedonijo je v minulih dneh pretresel nov val medetničnega nasilja, v katerem je bilo ranjenih več deset ljudi, okoli 30 pa jih je policija aretirala. Evropska unija je poulično nasilje, v katerem so bili udeleženi predvsem mladi, včeraj že obsodila, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. V mestih, kjer je prišlo do pretepov med skupinami mladih Albancev in Makedoncev slovanskega porekla, so po navedbah makedonskega notranjega ministrstva že poostrili varnostne ukrepe. Izgredi so izbruhnili, potem ko je policija po sporu zaradi parkirnega prostora v mestu Gostivar prejšnji teden ubila dva etnična Albanca, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Temu so sledili napadi na potnike mestnih avtobusov v Skopju ter poulični pretepi po državi. V napadih so bili udeleženi predvsem mladi, ki so uporabljali železne palice, nože in palice za baseball. V Skopju in Tetovu na severozahodu države so zaradi nasilja prijeli več ljudi, ki so po trditvah policije že v preteklosti zagrešili kazniva dejanja. V Te-tovu so v pretepih sodelovali tudi navijači tamkajšnjega nogometnega kluba. Do nasilja je prišlo tudi v Prilepu. Razmere so se po navedbah policije v državi umirile v nedeljo zvečer. Premier Nikola Gruevski pa je napovedal, da bodo proti nasilnežem ostro ukrepali. Zadnji val nasilja je obsodila tudi EU. »Globoko obžalujemo, kar se je zgodilo. Obžalujemo, da so bili ljudje ranjeni,« je poudaril evropski komisar za širitev Štefan Fule. Po njegovih besedah je ključnega pomena spoštovanje ohridskega sporazuma, ki so ga leta 2001 po več mesecih nasilja in nevarnosti izbruha državljanske vojne podpisali predstavniki etničnih Albancev in Makedoncev slovanskega porekla. Po navedbah Fuleja bo zadnje dogajanje v Makedoniji tudi tema njegovega četrtkovega obiska v državi. (STA) 30 Toreki 13. marca 2012 PRIREDITVE / RAZSTAVA - Marko Vogrič v Galeriji Šolt v Študentskem naselju Miška po Ljubljani Razstava značilnih črnobelih mestnih vedut goriškega fotografa na ogled še do jutri Posnetek Marka Vogriča v Ljubljani ...iz mišje perspektive LJUBLJANA - V Galeriji Šolt v bloku VII v Študentskem naselju v Ljubljani je še do srede, 14. marca, na ogled fotografska razstava Miška po Ljubljani. Razstavo je priredil Fotoklub Ljubljana in povabil goriškega fotografa Marka Vogriča, ki predstavlja niz fotografij Ljubljane, ki so bile posnete s camero obscuro z značilne "mišje" perspektive. Mojster Ti-homir Pinter je ob odprtju predstavil fotografije in avtorja, ki je član Fo-tokluba Skupina75 z Gorice. Še posebej je poudaril, da so fotografije izdelane po povsem analognem tradi-conalmen postopku na srebroželati-nast fotografsi papir, kar je v današnjih digitalnih časih redkost. Avtor je nato številni publiki razložil, ka- ko je zbirka nastala in z odgovori na zastavljena vprašanja opisal glavne posebnosti tehnike fotografiranja s camero obscuro. Marko Vogrič se je rodil leta 1961 v Gorici, kjer živi z družino, je elektronski inženir. V fotografijo ga je vpeljal od malega oče Zdenko, kot član Fotokluba Skupina75 je od 80ih let sodeloval na razstavah in natečajih, pretežno z diapozitivi. Po nekajletnem premoru se po letu 2000 ponovno udejstvuje v umetniški fotografiji in aktivno sodeluje v Sku-pini75, trenutno je njen podpredsednik. Digitalno tehniko uporablja pretežno v barvni fotografiji. Zadnja leta v črnobeli analogni tehniki eksperimentira z luknjičarko - camero obscuro (pinhole camera) in z vintage fotoaparati, s katerimi tudi preizkuša nekonvencionalne barvne tehnike (cross process). Tehnika povečav je tradicionalna na želatinski srebrobromidni papir ali digitalna fine art giclée, ubada pa se tudi z antičnimi tehnikami tiska. Ob številnih samostojnih razstavah in sodelovanju pri kolektivnih razstavah in natečajih je bil Marko Vogrič od leta 2004 naprej soavtor fotografskega dela raznih knjižnjih publikacij in sodeluje s krajevnimi revijami in časopisjem; posebna omemba velja umetniški fotografski spremljavi poezij pesnice Claudie Vončina v zbirki »Mosaico -Mozaik« (2006). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Generali V soboto, 17. marca, ob 20.30 / Winston Ruddle: »Mother Africa - Il circo dei sensi«. Dvorana Bartoli Danes, 13. marca, ob 21.00 / Alberto Bassetti: »I due fratelli« / Režija: Antonio Calenda / Ponovitve: od srede, 14. do petka, 16. ob 21.00, v soboto, 17. ob 17.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 16. marca, ob 20.30 / Paolo Poli: »Il mare« / Režija: Paolo Poli / Ponovitve: v soboto, 17. ob 20.30, v nedeljo, 18. in v torek, 20. ob 16.30, od srede, 21. do sobote, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. marca, ob 16.30. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Jutri, 14. marca, ob 20.45 / William Shakespeare: »Racconto d'inverno« / režija, prevod, scene in kostumi od Ferdinanda Bruni e Elija De Capitani / Ponovitve: v četrtek, 15. ob 15.00 ( za šole), v petek, 16. in v soboto, 17. marca, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Mala dvorana Danes, 13. marca, ob 10.00 / Sofokles & Co: »Antigona / Antigone«. Jutri, 14. marca, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. V četrtek, 15. marca, ob 17.00 / »Le petit théâtre«. V soboto, 17. marca, ob 20.00 / »Ceu smeh - Stand-up večer« Dogodek bosta povezovala stand-up komik Perica Jerkovic in Blaž Maljevac, voditelj in glasbeni urednik Radia Koper. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V soboto, 17. marca, ob 20.00 / Lee Hall: »Knapi slikarji«. Mali oder V ponedeljek, 12. marca, ob 18.00 / Grigor Vitez: »Antonton«. Jutri, 14. marca, ob 9.40 / predstava za šolo / Tamara Matevc: »Grozni Gašper«. V petek, 16. marca, ob 20.00 / Simona Semenič: »24ur« / Poovitev: v sredo, 21. marca, ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 16. marca, ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Padec Evrope«. / Ponovitev: v soboto, 17., v ponedeljek, 19. in v petek, 23. marca ob 19.30. Mala dvorana Danes, 13. marca, ob 18.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. Jutri, 14. marca, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«. / Ponovitve: v soboto 17. marca, ob 20.00. V četrtek, 15. marca, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. V petek, 16. marca, ob 20.00 / David Mamet: »November«. / v petek, 23. marca, ob 19.30. V ponedeljek, 19. marca, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitev: V torek, 20. marca, ob 20.00. Slovensko mladinsko gledališče Zgornja dvorana V soboto, 17. marca, ob 17.00 / Jacob in Wilhelm Grimm: »Sneguljčica in sedem palčkov« / Režija: Vito Taufer. Stara pošta Danes, 13. marca, ob 19.00 / Avtorski projekt Maruše Geymayer-Oblak: »Diva svetnica mati prasica«. V nedeljo, 25. marca, ob 19.30 / Henrich Böll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Režija: Matjaž Pograjc / Ponovitve: od ponedeljka, 26. do četrtka, 29. in v soboto, 31. marca, ob 19.30. nja Dimitrievska in Dejan Pevčevic. / Srebrni abonma in za izven / koncert / Nastopa: Laszlo Fassang - orgle. Linhartova dvorana Jutri, 14. marca, ob 20.30 / koncert / Nastopajo: »Desert slide« Indija. Kosovelova dvorana V petek, 16. marca, ob 10.00 / glasbena pravljica / Antonin Dvorak: »Mala vodna vila« / cenografija in kostumo-grafija: Ksenija Konvalinka; režija: Edita Garčevic Koželj. Klub CD Danes, 13. marca ob 20.30 / koncert / Nastopajo: »Resonance ensemble« (Švedska, Poljska, Ukrajina in ZDA) / Nastopajo: Magnus Broo - trobenta; Dave Rempis - altovski, tenorski saksofon; Mikolaj Trzaska - altovski saksofon, basovski klarinet; Waclaw Zim-pel - klarinet; Ken Vandermark - tenorski, baritonski saksofon, klarinet; Steve Swell - pozavna; Per-Ake Holmlander - tuba; Mark Tokar - bas; Devin Hoff - bas; Tim Daisy in Michael Ze-rang - bobni. V torek, 20. marca, ob 20.30 / koncert / »Tim Berne & Snakeoil«, (ZDA) / Nastopajo: Tim Berne - saksofoni, skladbe; Oscar Noriega - pihala; Matt Mitchell - klaviature; Ches Smith - bobni. Kino Šiška Katedrala V petek, 16. marca, ob 21.00 / koncert / Nastopa instrumentalni post rock kvartet: »God is an astronaut (IR)« in predskupna: »The Canyon Observer (SLO)«. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 13. marca, ob 20.30 / balet / »Les ballets Trockadero de Monte Carlo« / Ponovitev: v sredo, 14. marca, ob 20.30. Gledališče Verdi V soboto, 17. marca, ob 20.30 / melodrama / Giuseppe Verdi: »Rigoletto« / Režija: Nicola Ruberetti / Dirigent zbora: Paolo Vero / Ponovitve: v nedeljo, 18. ob 16.00, od torka, 20. do sobote, 24. ob 20.30, v nedeljo, 25. ob 16.00 in v torek, 25. marca, ob 20.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 15. marca, ob 20.45 / koncert / Paola Erdas - klavičembalo in Rolf Lislevand - kitara in tjorba. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Danes, 13. marca, ob 20.45 / Koncert / Nastopata: Julian Rachlin -violina in viola ter Itamar Golan - klavir. V sredo, 21. marca, ob 20.45 / koncert / »FVG Mitteleuropa Orchestra« / dirigent: André Bernard; solist: Pepe Romero - kitara. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V soboto, 17. marca, ob 18.00 / koncert / 10-letnica komorne harmoni-karske skupine Ghost. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Danes, 13. marca, ob 11.00 in 13.00 / Dopoldan s Simfoniki RTV Slovenija / »Operni Dvoboj« / Simfonični orkester RTV Slovenija / Dirigent: Simon Kre-čič / Solista: Jerica Steklasa - sopran; Martin Sušnik - tenor; povezovalca: Ta- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Muzej Revoltella: do 1. aprila v okviru »150-letnice Itala Sveva«, je na ogled razstava tržaških slikarjev: Isidoro Grunhut, Carlo Wostry in Umberto Veruda in to v četrtem in tretjem nadstropju. Salone degli incanti ( bivša ribarnica ): do 9. aprila bo na ogled razstava »Il fuo-co della natura / The flash of nature«. Na ogled bodo slike, fotografije, skulp-ture video in instalacije od 82 sodobnih umetnikov iz 18 različnih državah. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20): Fotoklub Skupina 75 prireja ob mednarodnem dnevu žena pobudo »Ženski pogledi - Obiet-tivo femminile« v petek, 9. marca, ob 18.00 z odprtjem fotografske razstave z naslovom »TempoFuoriLuogo - ČaslzvenPro-stora« Lorelle Klun. O razstavi bo spregovorila Katarina Brešan iz Nove Gorice, nastopili bodo gojenci Glasbene matice; na ogled bo do 28. marca. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom:je na ogled razstava kipov Matejke Belle z naslovom »Verjamem v umetnost - Umetnost preživetja?«. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Svetovnega kongresa: v četrtek, 29. marca,ob 18.00 bo otvoritev slikarske razstave beneške slikarke Lo-rette Dorbolo. prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu / RADIO IN TV SPORED Torek, 1B. marca 2012 31 ^ Rai Tre bis Rai Uno V^ Rai Due V" Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Transatira z Androm Merkujem in Borisom Devetakom 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La pro-va del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik, vremenska napoved in Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Con-ti) 20.00 Dnevnik 20.301.20 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Provaci ancora prof. 4 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.50 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.30 Aktualno: Sottovoce 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.40 Aktualno: La tele-fonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Revolutionary Road (dram., V.B./ZDA, '08, r. S. Mendes, i. L. DiCaprio, K. Winslet) 23.45 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: La si-gnora del West 16.55 Nan.: Hawaii Squa-dra Cinque Zero 17.50 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 1.10 Resn. show: L'Isola dei Famosi 9 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds: Suspect Behavior 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: The Good Wife 23.25 Dnevnik 23.30 Dnevnik - Punto di vista 23.40 Aktualno: Matador 1.00 Dnevnik Parlament ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico, 7. etapa 16.20 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Film: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Šport: 90° Minuto Champions 0.00 Nočni dnevnik 1.00 Aktualno: Questa e la mia vita u Rete 4 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Slow Tour 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Nad.: My Life 16.40 Film: La legge del capestro (western, ZDA, '56, r. R. Wise) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Chi trova un amico trova un tesoro (pust., It., '81, r. S. Corbucci, i. B. Spencer, T. Hill) La 7 športne vesti in vremenska napoved 17.25 0.35 Ugriznimo znanost 17.40 0.50 O živalih in ljudeh 18.00 Nan.: Začnimo znova 18.25 Minute za jezik 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Odkrito 21.00 Dok. odd.: Obama in jaz 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Dok. serija: Branja 23.40 Dok. odd.: Evianska konferenca - odobritev pregona Judov 1.05 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.20 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.50 Dobro jutro (pon.) 13.40 Aritmija (pon.) 14.30 Bleščica (pon.) 7.00 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café ri-stretto 15.40 Nan.: Camera Café 16.15 Nan.: Provaci ancora Gary 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.10 Aktualno: Bau Boys 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 20.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Dok.: Wild - Oltrenatura (v. F. Cicogna) 0.30 Film: La maledizione di Komodo (horor,ZDA, '04, r. J. Wynorski, i. T. Abell, M. Brasselle) 2.25 Nočni dnevnik 7.00 Dnevnik 7.30 13.05, 19.00 Dok.: Pic-cola grande Italia (pon.) 7.55 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 9.35 Nan.: Maria Maria 10.30 Talk show: A tambur battente 12.35 Variete: 80 nostalgia 13.30 Dnevnik 15.00 Aktualno: Sportiva... mente 16.00 Dok.: Luoghi magici della Terra 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Prey for Rock e Roll (dram., r. A. Steyermerk, i. G. Gershon, D. DeMatteo) 22.40 Rotocalco ADNKronos 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Nan.: The F.B.I. LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.00 Gospod.: L'aria che tira 12.3018.00 Aktualno: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: Miss Agathe con lei non si scherza 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 15.00 Moja Slovenija (v. Mario Galunič) (pon.) 16.45 Prisluhnimo tišini (pon.) 17.10 Na vrtu (pon.) 17.35 Mostovi - Hi-dak (pon.) 18.10 Glasnik 18.35 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 19.00 Pozdrav iz Idrije: Godbeno društvo rudarjev Idrija 19.25 Zvoki dvanajstih strun 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Glasb. odd.: Muzikajeto -Americana 20.30 Dok. serija: Zdravje Slovencev 20.55 Film: Tam 22.00 Brane Ron-čel izza odra 23.50 Zabavni infokanal (T Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 7.30 20.00, 23.05 Aktualno 8.30 Poročila Tvs1 11.15 20.40 Na tretjem... 12.15 Tedenski napo-vednik 12.35 22.00 Studio city (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs115.00 Svet v besedi in sliki 15.30 Poročila Tvs117.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 21.30 Žarišče 23.20 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.40 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Sredozemlje 16.20 Artevi-sione magazin, pripr. Laura Vianello 16.50 Meridiani 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Dok. odd.: Poffabro 20.30 Avtomobilizem 20.45 Dok. odd.: K2 21.15 »Q« - trendovska oddaja 22.15 Boben - glasb. odd. 23.15 Biker explorer 23.45 Istra in... 0.30 Čezmejna Tv - Tdd pop Pop TV 17.05 Nan.: Relic Hunter (n. Tia Carrere) 18.55 1.50 Variete: G'Day La7 alle 7 19.25 2.20 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.55 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.05 Nan.: Crossing Jordan 0.40 Nočni dnevnik in športne vesti 0.50 Aktualno: (ah)iPiroso 6.30 8.55, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.00 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.55 10.35 Nad.: Pola 9.10 Kuharski mojster (resnič. serija) 12.05 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zab. serija) 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Precej legalno 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Nan.: Telo kot dokaz 23.25 Nan.: Chuck 0.20 Nan.: Skrivnostni otok 1.15 24UR (pon.) 2.15 Nočna panorama fr S'oven'ja 1 A Kanal A 23.45 Film: Belfagor - Il fantasma del Louvre (horor, Fr., '01, r. J.P. Salome) 1.35 Nočni dnevnik 6.05 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Risanke 10.40 Studio Kriškraš (pon.) 11.30 Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe 12.00 Poročila 12.05 Prvi in drugi (pon.) 12.20 Umetnost igre (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.35 Studio City (pon.) 14.30 Babilon.Tv (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Knjiga mene briga (pon.) 16.00 Panoptikum (pon.) 17.00 Novice, kronika, 7.00 Ninja želve (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.20 Družina za umret (hum. nan.) 8.5013.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.15 15.40 Nan.: Pa me ustreli 9.45 16.10 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Dok. serija: Šef pod krinko 12.55 Tv prodaja 13.55 Film: Prevarana talka (Kan.) 15.40 Pa me ustreli! (hum. nan.) 17.05 Na kraju zločina: Miami (nan.) 18.00 19.45 Svet 20.00 Nogometna tekma: Uefa, Liga prvakov, Bayern - Basel, prenos 23.00 Liga prvakov: Vrhunci dneva 23.30 Film: Quid pro quo (ZDA) 1.00 Top Gear (avtom. serija) 2.00 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Tamara Stanese in Marko San-cin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Hevreka - iz sveta znanosti; 11.00 Studio D (Vida Valenčič); 11.15 Obmejni pogovori - kalejdoskop dogodkov in ljudi; 12.15 Važno je sodelovati (vodi in pripravlja Peter Rustia); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marjan Tomšič: Olive in sol, 1. nad.; 18.00 Iz dežele Lu-žiške in njenih Srbov (pripr. Katja Kju-der); 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica s koncerta Rudija Bučarja; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Ricordi golosi; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35, 13.40, 18.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 In minoranza; 13.00 Dorothy e Alice; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35 Anteprima classifica; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Proza; 22.00 Pic nic electronique distretto 656 (od februarja dalje); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan: Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.3018.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.0015.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 13. marca 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1010 o GRADEC 4/13 CELOVEC O 0/10 TOLMEČ O 0/15 TRBIŽ O -1/14 O -1/11 KRANJSKA G. o 2/11 S. GRADEC CELJE 2/14 O VIDEM O T^T = 1/18 O PORDENON 2/17 O TRŽIČ 2/14 _ - _ - O ČEDAD O KRANJ 2/17 ^ 0 LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 2/15 N. MESTO 2/11 GOR|CA O „,„ POSTOJNA O O 0/13 Č --- 7/14T ^^ i&t ^v0 0- PORTOR^ , -- ^ - ČRNOMELJ 1/14 UMAG OPATIJA , REKA 4/14 MARIBOR O 4/13 PTUJ O M. SOBOTA O 5/14 ZAGREB 5/13 O 5/18 2/14 PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES' Danes bo pretežno jasno, v visokih legah bodo pihali močni severni vetrovi; najvišje temperature po nižinah bodo okrog 15 stopinj. Tudi prihodnji teden bo vreme suho. Pretežno jasno bo, le v vzhodni Sloveniji bo ponoči in zjutraj še nekaj oblačnosti. Veter bo jutri čez dan oslabel in ponehal. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, na Primorskem okoli 5, najvišje dnevne od 10 do 16 stopinj C. Anticiklon nad zahodno Evropo se premika proti vzhodu, kar bo do petka povzročilo izrazito stanovitnost v alpskem pasu in v naši deželi: vztrajala bo suša, čeprav bo v nižjih slojih vlažno. Nad zahodno in deloma srednjo Evropo in Alpami je obsežno območje visokega zračnega tlaka. S severnim vetrom doteka k nam topel in razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 18.08 Dolžina dneva 11.47 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 9.00 BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli blage vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Težave bodo pogostejše v vzhodni polovici države. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 7,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.19 najvišje 33 cm, ob 7.42 najnižje -27 cm. Jutri: ob 0.45 najvišje 22 cm, ob 10.24 najnižje -24 cm, ob 19.37 najvišje 16 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................100 Vogel..................65 Kranjska Gora.........30 Krvavec..............100 Cerkno................90 Rogla.................100 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta.................70 Piancavallo............40 Forni di Sopra.........40 Zoncolan..............50 Trbiž...................60 Na Žlebeh.............65 Mokrine...............90 Podklošter............40 Bad Kleinkirchheim . . 60 O GRADEC 4/17 TOLMEČ O 1/17 ¿ V VIDEM O 2/18 O PORDENON 3/17 TRBIŽ O 0/16 O 0/13 KRANJSKA G. ČEDAD O 3/17 CELOVEC O 0/13 O TRŽIČ 0/16 O KRANJ o 0/14 S. GRADEC CELJE 0/16 O MARIBOR O 1/16 PTUJ O M. SOBOTA O 2/16 GORICA O C/1 o O N. GORICA ■5/11; O LJUBLJANA 0/17 POSTOJNA O 0/15 KOČEVJE REKA 2/15 ZAGREB 0/15 O (NAPOVED ZA JUTRp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Do petka bo pretežno jasno; v ravninah bodo najvišje Jutri bo pretežno jasno in čez dan še topleje. dnevne temperature dosegle 18 stopinj, na obali pa 15. PARIZ - Po najnovejših znanstvenih izsledkih Globalno segrevanje ogroža grenladski ledeni pokrov PARIZ - Grenlandski ledeni pokrov je bolj občutljiv za globalno segrevanje, kot so znanstveniki sprva mislili. Dolgoročno, četudi majhno, zvišanje temperature bi povzročilo, da bi se led na Severnem tečaju popolnoma stopil, pravi nova študija, ki so jo objavili v nedeljo. Grenlandija je za Antarktiko drugi največji vir sladke vode na kopnem. Prejšnje raziskave so domnevale, da bi se ozračje moralo segreti vsaj za tri stopinje Celzija v primerjavi z predindustrijskim obdobjem, da bi se popolnoma stalil ledeni pokrov. Vendar naj bi po podatkih nove raziskave, ki so jo objavili v znanstveni reviji Nature Climate Change, zadostovalo že 1,6 stopinje. A takšno povišanje temperature bi moralo ostati na isti ravni več deset tisoč let. Če bi se grenlandski ledeni pokrov do konca stalil, bi se morska gladina zvišala za 7,2 metra in morje bi poplavilo delte rek ter nizke otoke. Po podatkih študije bi moralo biti globalno segrevanje omejeno na dve stopinji Celzija, da bi se led popolnoma stopil v roku 50.000 let. Trenutne emisije pa lahko takšno taljenje drastično pospešijo. Če bi bili izpusti nenadzorovani, bi se petina ledenega pokrova stalila v 500 letih, celoten pokrov pa v 2000 letih. Raziskovalci so dejali, da tveganje popolne stalitve ledu resda deluje zelo oddaljeno. Vendar opozarjajo, da njihove ugotovitve izpodbijajo predpostavke o stabilnosti ledenega pokrova, ko je izpostavljen dolgoročnemu segrevanju ozračja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zemljina atmosfera se je od začetka industrijske revolucije v sredini 18. stoletja segrela za 0,8 stopinje in emisije ogljikovega dioksida, ki se jih trenutno spušča v ozračje, bodo tam ostale še stoletja. (STA) AVSTRALIJA - Pomemben dosežek Vzgojili pšenico, ki raste na slanih tleh PARIZ - Avstralski strokovnjaki so sporočili, da so vzgojili vrsto pšenice, ki uspeva na slanih poljih. Znanstveni preboj bi lahko v času klimatskih sprememb in kopnečih vodnih virov omogočil lažje prehranjevanje vedno večje populacije sveta, saj naj bi svetovne potrebe po hrani do leta 2050 narasle za 70 odstotkov. Vrsta pšenice durum z genom, ki tolerira sol, je imela glede na rezultate preizkusov, ki so jih izvedli na zelo slanih poljih, do 25 odstotkov večje plodove kot navadne vrste pšenice, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tovrstna pšenica se uporablja predvsem za proizvodnjo testenin in kuskusa. Dodani gen pomaga odstranjevati natrij iz vode, ki prehaja iz korenin do listov pšenice, je sporočila raziskovalna skupina iz univerze v mestu Adelaide. Gen so v tržno vrsto pšenice umestili s pomočjo tradicionalnega cepljenja in ne preko genetskega inženiringa, ki je sporno v številnih državah. Tako vzgojena pšenica bi lahko pomagala pri reševanju stiske zaradi pomanjkanja hrane. Po nekaterih ocenah naj bi se svetovne potrebe po hrani do leta 2050 zvišale za 70 odstotkov, saj se bo prebivalstvo sveta povečalo z današnjih sedmih milijard na devet milijard. Razmere pa bo še dodatno poslabšal vpliv podnebnih sprememb. Slanost je že zdaj problem v številnih sušnih in polsušnih državah v razvoju, kjer je prst naravno slana oziroma ima namakalna voda veliko vsebnost soli. Bolgar tihotapil kače in druge plazilce SOFIJA - Bolgarski cariniki so na meji s Srbijo doživeli nevsakdanje presenečenje. Na avtobusu, ki je prihajal iz Češke, so odkrili kače in številne druge plazilce. Po navedbah bolgarske carine je želel bolgarski državljan zelo mlade plazilce pretihotapiti v Bolgarijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na avtobusu so zasegli tri pitone, deset eksotičnih kuščarjev, petnajst kameleonov in 49 želv, poleg tega pa tudi strupene žabe, rake, polže in zelo nevarnega škorpijona. Ostali potniki niso niti slutili, da se zraven njih v notranjosti avtobusa v potovalnih torbah peljejo eksotične živali. Le nekaj plazilcev je bilo v prtljažniku avtobusa. »Pravi čudež je, da so v majhne škatle zapakirane živali preživele 1500 kilometrov dolgo pot v tako hladnem vremenu,« je povedal vodja mejnega prehoda Kalotina. Zasežene plazilce bodo zdaj namestili v živalskem vrtu bolgarske prestolnice Sofija. (STA)