imeli približno
Daladierjevemu odgovoru na Hlt-jev mirovni predlog:	predsednik
francoske vlade odhaja s seje ministrskega sveta.
Postoma plačana y gotovini	I L U b I K I K A IN I LINI L. A M t S I U IIN U t Z. t L U	Lena	L	din;
DRUŽINSKI TEDNI K
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 2 dih
Premagana pravica ni premagana vse dotlej, dokler jo zastopajo ljudje, ki se ne uklo-nijo.
Georges Clemenceau
(1841—1929)
Leto XI.
Ljubljana, 12. oktobra 1939.
štev. 41 (521)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
izhaja ob četrtkih Uredništvo * n uprava ▼ I Jubljanl, Miklošičeva cesta št. 14/111. Pošt ul predal št 345. Telefon št. 33-32. Račun poštne hran. v Ljubljani št. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne »prejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk.
NAROČNINA
1U leta 20 din, */• leta 40 din, vse leto 80 din.
V	Italiji na leto 40 lir, v Francij! 70 frarikuv v Ameriki 2!/a dolarja. Drugod sorazmerno — Naročnino je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V	tekstnem delu: enostolpčha petitna vrsta ali njen prostor (višina 3mm In širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4’50 din. v dvobarvnem tisku ceno po dogovoru. Votlce: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 dirt. Oglasni davek povsod še nosebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
■	■
j	Življenje	na	stranskem tiru	j
[	LONDON IN	PARIZ V	SEDANJI VOJNI	jj
:	(Gl.	str.	9)
i	■
Odklonitev Hitlerjevega miru
London in Pariz izjavljata, da miru ne more priti prej, dokler ne bodo vse države varne pred napadom. — Roosevelt ne bo posredoval
V	Ljubljani, 10. oktobra.
V	petek 6. oktobra je imel Hitler svoj napovedani govor v nemškem državnem zboru. Govoril je poldrugo uro o nemški zmagi na Poljskem, o tem, da nima v Evropi nobenih teritorialnih zahtev več, o zvezi z Rusijo,
o	prijateljstvu z nevtralci, o trajnosti Bleja z vsemi sosedami, med drugimi tudi z Jugoslavijo, in o svoji želji, naj bi se sklenil mir. Dejal je, da je zdaj nesmiselno, vojno nadaljevati, ko je vendar Poljska premagana in Uničena; zato je po njegovem angleško poroštvo poljski vladi brezpredmetno. Anglija in Francija, je rekel Hitler, bi morali zdaj tudi sami iz-prevideti, da bi nadaljevanje vojne pomenilo samo nepotrebno prelivanje krvi; zato bi bilo najboljše, če bi priznali dejansko stanje, ki ga je ustvarila nemška armada, in se iz-lepa pomenili z Nemčijo, kako bi se dal trajno ohraniti mir. V ta namen bi bilo pa seveda potrebno, je poudaril fiihrer, da se uredi tudi kolonijsko vprašanje in da se v prvi vrsti vrnejo Nemčiji njene nekdanje kolonije. Toda ta zahteva nikakor ni ultimativnega značaja, ampak samo »zahteva politične pravičnosti in splošne gospodarske razumnosti«. — Tehnično je bil Hitlerjev petkov govor znatno mirnejši in zmernejši od prejšnjih.
Govor nemškega kanclerja ni zbudil posebne senzacije Svet ga je namreč že dalj časa pričakoval, vse-kako pa po padcu Varšave. Tudi njegova »mirovna ofenziva« — tako so jo krstili v zahodnih državah — ni presenetila. Toda kljub vsemu ne gre odrekati temu govoru velikega pomena za razvoj svetovnih dogodkov v bližnji .prihodnosti. Po kratki, a strašni vojni na Poljskem je svet prvič spet zaslišal besedo »mir«, ift razumljivo je, da je človeštvo prisluhnilo.
Mir ali nadaljevanje vojne? Tako ugibajo ljudje. Kako se bo odločil demokratski svet?
Ugibanje je jalovo. Problem namreč ni tako enostaven, kakor si utegne predstavljati preprost bralec, ko prebere Hitlerjev govor. Ne gre samo za vojno ali mir,- gre za še vse kaj drugega.
Mislimo, da bomo svojim bralcem še najbolj ustregli, če jim popišemo, kako so sprejeli Hitlerjev govor v raznih državah in kako ugibajo o reakciji nanj; če bodo bralci znali zložiti te sličice v veliko sliko, bodo predstavo o razpolo-
ženju širom po svetu. Točnega odgovora na vprašanje »Vojna ali mir?« jim to seveda še ne bo dalo, vse-kako jim bo pa pomagalo razjasniti to in ono, kar se jim danes utegne zdeti še kalno ali zamotano.
V	Londonu
Razumljivo je, da ima glavno besedo Anglija, ne Francija. Prvič zato, ker je moral Pariz zadnja leta prepustiti vodstvo zahodnoevropske zunanje politike Londona; drugič, ker je bila Anglija vzela Poljsko pod svoje okrilje (če se smemo tako ne-
smo šli k zobozdravniku, da si damo zob izdreti. V čakalnici nas je pa zob na lepem prenehal boleti — kakor se v zobarjevi čakalnici že rado zgodi. Ko smo 6. oktobra prišli na vrsto in bi morali sesti na mučilni (ali odrešilni) stol, smo pa začeli premišljati: saj zob nas prav za prav nič več ne boli — zakaj bi torej tvegali le neznanske in po sodbi nekaterih naših ljudi nepotrebne bolečine?! Namesto da bi premislili: če si danes ne damo zob izdreti, si ga bomo morali pa čez pol leta ali ob letu osorej — samo da bodo takrat bolečine še
izredno mila in da omejuje demokratske svoboščine le tam, kjer gre za vojaške skrivnosti. Op. ured.) Podobno si utegnejo misliti tudi tako imenovani »Monakovčani«, čeprav v listih ne srečamo njihovih člankov. Pravijo pa, da so se v zadnjih me-Nadaljevanje na 2. str. pod črto.
Prvi uradni odgovor Hitlerju
Daladier odklonil mirovno ponudbo
Prvi uradni odgovor na Hitlerjev mirovni predlog je podal predsednik francoske vlade Daladier v torek zvečer. Njegov radijski govor so razširile francoske, angleške in mnoge nevtralne radijske postaje, med njimi tudi beograjska. Daladier je v najznačilnejših odstavkih svojega govora dejal:
»Ne Anglija ne Francija nista šli v vojno, da bi zatrli druge ideologije ali pa zavojevali tuje ozemlje. I An-
Slika z Baltika: pristanišče v Talinu, prestolnici Estonske.
diplomatsko izraziti); in tretjič zato, ker je Anglija prva napovedala Nemčiji vojno, ne Francija.
Splošni vtis v britanski prestolnici je negativen. To se pravi, Angleži ne vidijo v Hitlerjevi mirovni ponudb. nobene prave podlage za sklenitev miru. Uradnega britanskega odgovora sicer še ni — pričakujejo ga še za ta teden — zato so pa tem značilnejše poluradne in neuradne odklonitve. Uradno velja še zmerom stališče, ki ga je zavzela Vel. Bril nija na dan svojega vstopa v vojr Takrat je angleški parlament izja-na Chamberlainova usta: »Vojne more biti prej konec, dokler se odstrani hitlerizem in Evropa ne r pred nevarnostjo nemških napado Neuradni krogi in časopisi sev lahko zavzamejo določnejše stali Značilno je, da ti krogi slej ko odločno odklanjajo Hitlerjev prei Listi pišejo, da je nemogoče d sklepati mir, češ da na drugi stra človeka, ki bi se bilo moči z; na njegovo besedo. Recimo — beremo v londonskih dnevniki vprek — da se danes pobotam' nam je porok, da nam ne bo čez pol leta ali pa ob letu spet mobilizirati in tvegati vc še hujših okoliščinah kakor Če danes sklenemo mir, ne samo demobilizirali ampak tui moralizirali našo mornarico, let in armado, pa tudi civilno pre stvo, kajti pri prihodnji mobili se bodo ljudje že vnaprej izj vali: »Zakaj in čemu nas pošilja, fronto, ko se itak nimajo na; boriti?! Prav verjetno je, tako p listi, da je takšen tudi glavni n; sedanje in vseh prihodnjih Hiti vih mirovnih akcij:	zrahljati
moralo, torpedirati našo voljo obrambo — potem Nemcem tud bojišču ne bo tfežko, premagati
V	nekem londonskem listu bei tole primero:	Nekateri	Angleži
Francozi smo podobni človeku, k muči strašen zobobol. 3. septen
hujše in nevarnost za telesni organizem še večja.
Vsi seveda ne argumentirajo tako. 761etni Lloyd George se na primer zavzema za sklenitev premirja in miru, češ da je vojna za popolno obnovitev Poljske po vdoru sovjetske Rusije v poljsko Ukrajino nesmiselna. (Zanimivo je, da je smel Lloyd George to svoje stališče, ki je vendar docela nasprotno dosedanji tezi
hritnnelro irlario nhi^viti v liotiU T\~
glija i Francija sla šli v vojno, ker je Nemčija hotela nasilno zavladati nad Evropo. Nemški nastop proti Poljski je bil samo poslednja etapa dosedanjega razvoja: najprej zavzetje Avstrije, nato Češkoslovaške in zdaj Poljske.
»Kaj je rekel Hitler v svojem zad-nejm govoru v nemškem državnem zboru? je nadaljeval Daladier. .Zasedel sem Poljsko. Zadovoljen spm
M --:--  j	_
Češkoslovaški pariški poslanik Osuski (na sliki) je postal zunanji minister češkoslovaške vlade v Londonu. Njen predsednik je prezident Beneš.
tudi po zasedbi Avstrije, -a nekaj mesecev nato so prišli na vrsto Sudeti. Takrat je ponovil ista zagotovila, a nekaj mesecev nato se je Nemčija polastila vse Češkoslovaške. Tudi tedaj so nam rekli v rajhstagu, da noče Nemčija ničesar več. In islo se ponavlja danes.
»Mi si iskreno želimo odkritega sodelovanja med narodi, toda nasilje odklanjamo. Zgrabili smo za orožje proti napadu in dokler nasilja ne stremo, tudi orožja ne bomo odložili.
Daladier je končal z besedami:
»Francija je vse storila za ohranitev miru. Francija ni nikoli zatirala drugih narodov in jih tudi danes ne zafira. Zato je njena stvar pravična,«
Chamberlain bo na Hitlerjevo ponudbo odgovoril šele danes, v četrtek popoldne, ker se mora britanska vlada posvetovati še z vladami svojih dominionov.
V Londonu in Parizu poudarjajo, da je Daladier podal svojo izjavo sporazumno z britansko vlado.
Najnovejše iz Londona
V torek bi se dalo stališče britanske javnosti do Hitlerjeve mirovne ponudbe zgostiti v tale stavek;
Nemčija predlaga premirje in nato sklicanje mednarodne konference. Anglija pa meni, da se takšna konferenca lahko sestane šele tedaj, kadar se nemško vojaštvo umakne iz vseh nasilno osvojenih dežel.
V Londonu mislijo, da se Hitlerju zato tako mudi skleniti mir, ker mu Rusija prehitro prodira v Srednjo in Severno Evropo. Londonski »Daily Telegraph« poroča iz Moskve, da je Ribbentrop vprašal Staljina, ali bi Hitler v skrajnem primeru lahko računal v rHorn voisko. Staljin je brez
Ob- naši dcsettebUci\
»Družinski tednik« je star 10 let. Natanko danes’ pred 10 leti, na dan 12. oktobra 1929., je izšla prva številka našega lista, takrat še pod skromnim imenom »Romana, tednika za vse«.
Vsaka desetletnica je dogodek, večji' ali manjši. Desetletnica časopisa je tudi dogodek. Tem večji, čim manjši
Vojna ga pregania
Človek, ki ni mogel ubežati vojni
„Večni vojak“ Jan Slivka, ki ga je vse življenje vojna preganjala
Varšava, oktobra.
^ vC.Jt, ^	Nekateri	ljudje	imajo	nekakšno	čud-
jo narod, ki je dal časopisu učakati**10 srečo, da iz 'najhujših nevarnost: to starost. Kajti časopisni eksistenčni* odnesejo celo in zdravo kožo. Vsakdo minimum je pri vseh kulturnih naro-?ho morda poznal med svojimi znanci dih tako rekoč isti; razlika je samo*kakšnega človeka, ki je že ,stal z eno v tem, da ga je pri velikih narodihi nogo v grobu*, pa bodisi v vojni, na
^	.	.	.	.	,	x	t	i	ol;	rirt	Irnl/Dni	-%
dosti laže doseči kakor pri malih. Ča-J sopis brez hrbtenice v narodu živi pri nas povprečno komaj toliko me'
fronti ali pa pri kakšni nesreči v go-„ rah, v rudniku ali kjer koli že. Toda t po nekakšnem čudnem naključju se
jjia nas pjvpicutu ».vjjjjcsj	LUG-z	.
secev, kolikor je naš »Družinski ted-J kakšni ljudje zmerom neka<o »iZtna-
nik« učakal doslej let.
♦ žejo«. Usoda je med ljudi posejala tu-
Leta 1929. je začelo v Sloveniji♦ * takšne, ki nosijo nesrečo in ki so izhajati 42 časnikov in časopisov; od$zn}e*’«n zraven> kadar kaj hude§a teh jih danes izhaja le še 9: 7 meseč-* Pripornikov in 2 tednika (»Radio Ljubljana«* Zaznamenovan od Usode, da ne mo-in naš list). 2e sama okoliščina, da je* i« nikoli in nikjer najti miru, je men-tudi »Družinski tednik« med njimi, je* da tudi Poljak Jan Slivka iz mesteca častna za naš list. Toda med tein i t Monastric v Galiciji. Ta Poljak se je 9 listi je »Družinski tednik« edini, ki* menda že udeležil vseh vojn, kar jih ne stoji ra njim nobena politična, go-* pozna svet v novejšem času. spodarska ali kulturna skupina; to sei Priželo se Je s svetovno vojno. V pravi, edini, ki je obstal brez tuje J svetovni vojni so Jana Slivko mobili-pomoči.	t	zirali kakor vse Poljake. Boril se je
Ta okoliščina bi se čitajočemu ob-*proti Rusom. Kmalu so ga ujeli. Odelo stvu, ki ne vidi časopisju za k«-*peljali so ga v notranjost Rusije, in lise, utegnila zdeti nepomembna, ne-»naposled se je Poljak Jan naselil v 10erim pa morda celo sumljiva. Kajti * list, ki ne izhaja pod okriljem večje* skupnosti, bi utegnil zastopati samo* sebične koristi nekaterih posamezni-* kov; *akšm primeri v zgodovini slo-* vedske žurnalistike niso neznani.
Ne glede na to, da ni vzroka, zakaj ne bi mogel ta očitek zadeti tudi glasila političnih L dr. skupin — tudi takšai primeri niso neznani v našem časnikarstvu — utegne biti list, ki ga 4 izdajajo zasebniki, glede tega očitka m0TBl'0 (ne pa seveda tudi gmotno!) mnogo na boljšem. Ker za njim nihče ne stoji, se lahko vsakdo brez škode obenj obregne; če kljub temu vzdrži in se zasidra med črtajočim občin stvom, je torej dovoljen sklep, da' javnosti ni nepotreben, torej tudi ne nekoristen; a splošna koristnost se ne' krije z osebno sebičnostjo. Da je »Družinski tednik« v naših razmerah in brez tuje pomoči doživel svojo de setletnico, je dokaz ne samo njegove zunanje ampak tudi notranje vrednosti — in prav to daje njegovemu jubileju (če ga smemo neskromno tako imenovati) poseben pečat Brez tuje pomoči; nedoločne, raztegljive besede. Tudi milijonar ne po-
Rusiji kot kolonist; že je mislil, da je našel svojo novo domovino. Nekaj let je res živel v miru. Potlej je prišla sovjetska revolucija in tudi Jana Slivko je zajel njen val. Boril se je na strani »belili« proti »rdečim«.
Ni imel sreče, kajti sovražniki so ga spet ujeli in ga obsodili na deset let prisilnega dela v Sibiriji. Ni mu kazalo drugega ko pokoriti se kazni. Odšel je v Sibirijo. Zdržal je pri prisilnem delu samo nekaj let, potlej se mu je posrečilo ubežati. Neke ledenomrzle noči je z več svojimi tovariši vred zbežal čez mongolsko mejo na, Kitajsko.
S tem begom se je pričel nov odlomek v njegovem burnem življenju, toda nikar ne mislimo, da si je s svojim begom Jan Slivka posebno pomagaL Kaj še! Prišel je na Kitajsko ravno o pravem času, ko je pričelo postajati vroče med Kitajci in Japonci. Kmalu so se pričeli prvi boji. Kamor koli je Jan potoval, povsod je šla vojna za njim. Dolgo je iskal kakšen primeren kraj na Kitajskem, kjer se ne bi borili, toda vseiej je le nekaj meseoev
preživel v miru, in že spet ga je zajela vojna vihra.
Naposled je Jan Slivka odpotoval domov v Evropo. Hotel se je vrniti v svojo domovino Poljsko. Po dolgem potovanju -— trajalo je dobro leto — in po neštetih veselih in žalostnih dogodivščinah se je naposled ves izčrpan le vrnil domov.
Kakor hitro se je vrnil domov na Poljsko, je pričelo tudi na Poljskem postajati vroče. Grozila je nova svetovna vojna in naposled je tudi počilo. Komaj si je Poljak Jan Slivka nekoliko opomogel od dolgega potovanja, je že moral oprtati puško in spet -odriniti na fronto. Kakor je videti, se res ne more iznebiti svojega preganjalca.
Vojna je že naredila mnogo hudega, njene žrtve pa niso samo tisti, ki so padli na fronti, mnogo med njimi jih je tudi izginilo in še danes nihče ne ve, kje so. Morda se bodo vrnili, morda tudi ne. Eden izmed tistih je bil tudi .večni vojak1 Jan Slivka, žrtev vojne pošasti...
Politični ledeni
PETLETNICA TRAGIČNE SMRTI VITEŠKEGA KRALJA ALEKSANDRA L
S. L m. je poteki* prt Irt. k« je f Marseilla padel od krogle najetih ria-čineev vi trnki kralj Aleksander L Zedinite! j.
Veta, teko in brišejo za cefeaj ne sama male, temveč UM velik* dogodke. .Spomin na našega velikega kralja je v sitih in dašah debetnega izmed nas zapisan ne sam« kat spomin na velikega. maža, ki sta ata bila država in narod največja svetinja, temveč Mi fcti vzor, kak« je tetin Ijabiti svaja rodno gnala, svojo domovino in kaka je treba hiti c možatim panosam sleherni trenatek pripravljen žrtvovati srajc življenje ca svoj narod in svojo -zemljo.
Odsek ministrstva pravde, ki je ob-
Ireouje tuje pomoči, a vendar zato^ ravna val sodne zadeve s področja ape še ni treba, da bi bili njegovi uspehi J laeijskih sodišč v Zagrebu in Splitu,
omembe vredni dogodki.
>Druzinskega tednika« navl-jali milijonarji.
j so pretekli teden precedi v Zagreb, usta-i Dosedanji oddelek B stola sedmorice {se bo pa s 1' novembrom preselil v
Danes, ob desetletnici, ko gledamo J Ljubljano in se bo imenoval »Vrhovno v duhu križevo pot otroških let na-j£odiš6e v Ljubljani*. — Odnošap Jo-šega lista in primerjamo takratni bor-J goslavije z Madžarsko so se po mnenju n; »Roman« s sedanjim »Družinskimi budimpeštan&kega dopisnika ugledne -tednikom«, toliko bogatejšim po ob-jga italijanskega dnevnika zelo popra-s‘igu in po vsebini, ni v nas lažnejvilL V kratkem pričakujejo nov korak skromnosti, ki bi nam branila javno*v ^»lizanju, kar je posebno važno za t-iizusti:	j ve* Balkan, še posebno je pa v iniere-
Isu Italije. — Ministrski svet je objavil Naš list se je iod.il iz ideje poklic- ♦ urecjbi o zaščiti vojnih obveznikov, in ni h žuinalietov, z denaijem, pritrga- J sicer o ukinitvi vseh izvršb proti vojni« od lastnega časnika:skega za- |nim obveznikom ter o odlogu o plače-slulka;	t vanju stanarine. Uredba o odloku iz-
Naš list so rešile iz krize mladost-tvršb predpisuje, da se morajo odložiti nih let neomajna volja, nepopustljiva! vse izvršbe proti vojnim obveznikom, vztrajnost in trdo delo dveh ljudi, kit dokler so v vojaški službi, stanarina nista hotela verjeti v tradicionalni* je pa izterljiva Sele tri mesece po neuspeh neodvisnih časnikarskih pooi-t^^ ietij;	t
Naš list je rasel in se razvijal. ker% ga je ustvarjala in ga ustvarja ljube-* zen do enega izmed najtežjih in naj-* napornejših, a hkrnti	***•
vrnitvi iz vojaške službe. — Predsednik vlade dr. Cvetkovič se je udeležil banovinske konference JEZ za vardar-sko hanovino v Skoplju. V svojem govoru je dejal, da je prišel sporazum s Hrvati ravno o pravem času, sicer bi mas utegnil potegniti s seboj evropski vihar. Zdaj je naša edina želja, da bi si ohranili mir in izboljšali stara je doma. O volitvah je dejal, da bodo po se na tekih volitvah priSe na vrsto občinske, potlej pa skupfeeanske volitve ca podlagi tajnega glasovanja.
*
Največ je zanimanje prejšnjega t®dna
je zbudil že teden dni poprej napovedani govor kanclerja Hitlerja v nem. škem parlamentu. V prvi vrsti je govoril o nemški zmagi na Poljskem, potlej pa o razmerju Nemčije do nevtralnih držav in poudaril, da je razmerje med Jugoslavijo in Nemčijo prijateljsko in da so meje nespremenljive. Razen tega je govoril o Angliji in Franciji. Predlagal Je mir, seveda Je pod pogojem, da versajska Poljska ni-koii več ne vstane. Navedel je tudi nemške kolonijske zahteve, če Anglija in Francija ne sprejmeta, se bo vojna pač nadaljevala, toda po njuni krivdi. Versajskega miru ne prizna, ker ga tudi sam ni sklepal. Posebno pozornost je pa zbudila Hitlerjeva izjava o «-šitvi manjšinskega vprašanja s pomočjo preseljevanja, kakor je Nemčija to storila že pri Tirolskih Nemcih. Baje se ta izjava nanaša zlasti na Poljsko ir J«.-:“ *.	—	Predsednik
menijo, da je pod sedanjimi pogoji posredovanje nemogoče. — Nemšfca vlada se je pogodita z baltiškimi vladami glede preseliti« svojih manjšin. vSan-čijo v skladu s Hitlerjevim govorom-V kratkem se bo več tisoč Nemcev preselilo v domovino. — Nemčija je poskrila zahodne nevtralne države, da bo intervenirala, če saane ne bodo poskrbele za uspešno obrambo svoje nevtralnosti in puščale čez svoje ozemlje tuja letala.
Francoski ministrski predsednik Da-ladier je v svojem govoru po radiu odklonil Hitlerjev mirovni predlog. Izjavil je, da se bo Francija borila d° konca in napravila konec vladi nasilja in dosegla jamstvo varnosti. Odgovor je bil haje sestavljen sporazumno z angleško vlado. — Hitler je govsril cJ otvoritvi zimske pomožne akeije; isof-v® je ponudil mir, hkrati je pa izjavil, da je Nemčija pripravljena boriti se do konca, češ da Nemčija ne bo nikoli kapitulirala. — Finska se pogaja z Busijo, vendar noče dati nikakršnih vojaških koncesij. Fi-cska je mobilizirala, prav tako je pa na finski me]), zbranih okrog 700 tisoč ruskih vojakov.
Chamberlain bo Hitlerju odgovoril na njegov predlog med vsakotedenskim poročilom o političnem položaju v spodnji zbornici. — Razmerje med Romunijo in Madžarsko se je na jugoslovansko pobudo zelo poboljšalo. Obe državi sta namreč sklenili, da umakneta. 6ete s skupne meje. — Rusija je obnoviti trgovinski promet z Anglijo in Francijo, kar je zbadBo veliko pozornost v političnih krogih. Rusko blago, pred vsem les, bodo vozile delno ruske, delno pa švedske in norveške ladje. Fo črnem morju bo Rusija prevažala sama. — V Estonski Je prišlo do manjših nesoglasij med ruskimi častniki in estonskimi oblastmi, ker Rusi zdaj zahtevajo več kakor je bilo dogovorjena.
— Tanka vlada Je naročila zunanjemu ministru Saradzoghi, ki se še zmerom mudi v Moskvi, da z Rusijo ne sne sklec iti nobenega pakta, ki bi nasprotoval obveznostim Turčije do Velike Britanije in Francije. — Letossfca in Kaiiia sta sklenili med seboj pogodbo, po kateri bo dobila Rusija na Letonskem pomorska, letalska in artilerijska oporišča, razen tega pa sta podpisali pogodbo o medsebojni pomoči za deset let. — Rusija se pogaja še s Finsko in Litvo. — Anglija in Francija bosta dali pariški poljski vladi 11 milijonov funtov, to je 1320 milijonov dinarjev posojila. Denar bo vlada porabila pred vsem za organizacijo poljske armade v Franciji. — Na
zahodni fronti ni večjih sprememb.	    t
Pred vsem vlada močan topsiški ogenj,’£ jj v° splitskem pristanišču * Parnih
OKVIR)!
za
SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, Woltova ut. 4
Znamke v korist Jadranske straž«
bodo |W'i^le v p-romet. ZoasaiuJ^e po 50 par, po 1 din, 1-50 iu 2 di-mrla. Po vrsti bodo pa pomaraucn-e« zelene, rdeče in modre barve. Platani dodatek pri v>&aki znamki ha &e* v korfeit izvršnega odbona Jadranske etraže v Splitu za gradnjo jadranskega muzeja. Prodaja teh znamk je ««" obvezna in bo trajala do 30. novembra. Jadranska .straža prosi, da se znamk pridno poslužujete.
Carino i)c»jjio zastavo je izročila d©" pulaeija meeta Ljubljane z mestaiui župaao ma čelu kraljevi torpedork* »Ljufesljaaia«. Boleg tega tudi «lik» prof. Gojuiira K«sa »Ljubljana pozimi« in v baker to-Beoii ljubljanska grb, ki bo krasil ladijski salon, delo Božidaj-ja Pengova. Velik ptosii£en ljubljanski grb za zunanjo »Iran ladjo je še v delu. Ladajeika knjiiuica jo pa dobila vse vezane letnike ljubljanske .s-Knonike«.
Sevaren plai se je utrgal v Zasavju. na železniški progi med Savo in Zagorjem Tik nad železniško progo se je zaradi dežja utrgala ogroiuna skate in ee zvalila na železniški *šr-Tračnice «j se pr-ptrf-noma zmečkale-Pripetila bi ee buda nesreča, če ne bi progovni čuvaj nasrečo o pravem času zapaziL Lfetavil je vlak, ki je zaradi petih ininirt zamude ušel nesreči, sor-er bi skaia najbrže trebila liani Vlak je moral nnzaj do Save in po drugem tiru nadaljevati pol.
Stroj je zgrabil za roko pri delu tkalskega mojstra 271©!® ega Aleksandra Rose-nbergerja iz Kranja. Zaposlen je bil v tovarni Ika v Kranju-Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Angleška ladja brez mornarjev «to-
pogosto se pa vrste zračni napadi, tako z nemške kakor s francoske strani. — Nemci raennajo s posredovanjem prezidecta Roosevelta v sedanjem pogajanju o vojni ali miru. Menijo namreč, da bi edini Roosevelt utegnil uspeti, in v tem primeru bi bili pripravljeni svoje predloge delno prilagoditi zahtevam Anglije In Francije. Ti dve zaveznici pa še zmerom vztrajata pri svojem predlogu, da se češkoslovaška in Poljska obnovita. Tudi Američani
»Colly« je prispel v splitsko pristanišče po kronini,\ Ici bi -aa moral odpeljati na Ma-Hfl. Mornarji eo pred odhodom zahtevali, da se parnik zavaruje -za primer nesreče Ker pa kapitan tega ni hotel storiti, so v«i mornarji ladjo zapustili. Kapitan je še vztrajal pri svojem in najel druga mornarje. Ker pa niso imeli v redu svojih listin, jih oblasti niso postil-* odpluti. Zdaj kapitan čaka mornarjev z M a t; e.
Odklonitev Hitlerjevega miru
bit morda bolj mlačen — francosko odklonilno stališče nasproti Hitlerjevi mirovni ponudbi je celo še odločnejše in nekompromisnejše—le raznolič-^nvplc noareŠA in Vreoani#» Hn-
Pariš-Midi«: Komunistična stranka bo v kratkem spet dovoljena... v Nemčiji.
Kakor London ima seveda tudi Pa-—še nekaj nespreobmjenih »Mona-včanov«. Toda v Parizu pridejo še mj in težje do besede kakor v ndonu — prav zaradi hujše cen-•e .in ostrejšega režima. Eden iz-d njihovih voditeljev, bivši zun. rister Georges Bonnet, tudi v vladi li nima več nekdanjega velikega va, odkar ga je Daladier preselil ravosodno ministrstvo.
V Rimu
Ujanski tisk je precej rezerviran.
; je pač v tem, ker se rimska nacija zaveda, da mirovni pred-sedanji obliki nimajo kaj prida i v uspeh.
nformacijah londonske agencije Press je Italija po svojem zuna-ninistru Cianu svetovala Nem-aj pokaže v svoji mirovni po-več dobre volje nasproti za-na demokracijama, a nemški ji minister v. Ribbentrop je baje ve nasvete odklonil.
V Berlinu
mški politični krogi so baje še ora optimistični, kljub odklonil-odmevom iz Londona in Pariza, irlinu so v nedeljo takole uteme-ili svoj optimizem:
Ni izključeno, da bi Roosevelt nil posredovati za sklenitev pre-
a.
Za sklenitev miru je tudi Musso-
Franciji ne more biti posebno >go do velike in dolgotrajne ne.
4. Ne samo francoski, tudi angleški narod si ne želi nadaljevanja vojne.
5. Zahodni velesili se zavedata, da bi vojno proti Nemčiji izgubili.
V Moskvi
Sovjetski tisti Hitlerjevi mirovni ponudbi ne posvečajo nobene posebne pozornosti. Mednarodni politični krogi v Moskvi menijo, da je ruska vlada zadovoljna s sedanjimi političnimi razmerami v Evropi, ker je nihče ne moti pri uresničevanju njenih načrtov v Baltiku. Sovjetski Rusiji gre v račun, da se zahodni velesili nočeta pobotati z Nemčijo. O tem, da bi Rusija vojaško podpirala tretji rajh, ne more biti po sodbi moskovskih diplomatov niti govora.
Moskovski dopisniki britanskih in francoskih listov trde, da se to stališče sovjetske Rusije zrcali že i i Hitlerjeve mirovne ponudbe same.
V VVashingtonu
Ameriški tisk v giavnem odklanja Hitlerjev mirovni predlog, češ da na njem ni moči zgraditi trajnega miru. V washingtonskih političnih krogih sklepajo, da se Hitler* boji vojne 2 Anglijo in Francijo ker ve, da ta vojna ne bi bila kratka in da bi začelo kopneti navdušenje njegovih pristašev.
? ' Z	•V-	-	-r	V	J.*	,	>•»
-.r*.	t .;\SV :«c	-- -'iv -•
š-i?:’ ;--V'y'.= -ur- * 5 i-;'	!'
■f.
Misel na Rooseveltovo posredovanje odklanja tako demokratski kakor republikanski tisk. ker se boji. da h’ se Združene države proti svoji voiJ1 zapletle v evropsko vojno, če bi Rooseveltov predlog propadel.
Observer
(Trni ga le rešil
V neki pokrajini Vzhodne Indije je noč padla na zemljo in zavila v temo majhen šotor, kjer so bili zbrani člani ekspedicije profesorja Rumana.
V njem 60 bili raziskovalci, profesor Ruman in njegova žena, dr. Ayens in njegov sin Jasha in nekaj domačinov-nosačev, ki so za visoko nagrado pristali, da bodo spremljali ekspedicijo skozi močvare in malarične predele Vzhodne Indije.
Imeli so za seboj naporno pot, saj so dneve in dneve blodili po pustih, hribovitih, negostoljubnih predelih džungle, kjer čez dan brenči na milijone komarjev, ponoči pa leže megla, kar je za popotnike še strašnejše kakor vročina. Ekspedicija se je bližala koncu.
Šotor so to pot postavili na vzvišenem suhem prostoru in vsa četa je svobodneje zadihala. Naposled so vendarle utegnili misliti na nekaj drugega kakor na vreme, na spremembo temperature in na lastnosti zemljišča. Ur. Ayens in njegov sin nista uživala počitka, prepirala sta 6e in 6e nikakor nista mogla zediniti glede koristi, ki jo ima ekspedicija od sina Jashe.
Jasha je bil atletske postave in znan širom Vzhodne Indije kot dober tekač Za druge stvari ni bil toliko sposoben, tega mišljenja je bil vsaj njegov oče. »Ža nobeno drugo delo ni kakor za tek,« je pogosto dejal o njem, »ko da bi s tem mogel svetu kaj koristiti.« Profesor Ruman pa, ki je organiziral ekspedicijo, je bil drugačnega mnenja o njem in bodočnost je pokazala, da je imel prav.
Zdravstveno stanje dr. Avbnsa ji*, bilo namreč zelo nepovoljno. Že neka; dni ga je tresla mrzlica, ker je ekspedicija trajala dalj časa kakor je bilo predvideno, zalogo kinina pa, ki so jo nesli s seboj za preventivne dnevne doze po 40 centigramov, so že pred nekaj tedni izčrpali.
Tisti večer se je stanje dr. Ayensa še poslabšalo. Od časa do časa je mrzlica vse huje stresala bolnika, ki ga je mučila malarija in bali so se, d:i bo slabo končal.
Edino kinin bi ga mogel rešiti, tega pa niso več imeli. Nan-Ko. najbliž-ja vas, je bila 60 kilometrov daleč, na drugi strani planine.
Jasha se je odločil, da pojde po kinin, toda o tem ni nikogar obvestil Tekel je celih deset ur. Vrnil se je s kininom; ni ga bilo dosti, toda dovolj, da je dajal svojemu očetu skozi sedem dni po 1—1,30 grama tega dragocenega zdravila, ki ga priporoča Komisija za pobijanje malarije Zveze narodov, dovolj, da je z njim rešil življenje evojeniu očetu.
Pozneje oče nikoli več ni rekel svojemu sinu. da ni sposoben za nič drugega ko za tek.
vati pridelke taiko kakor kmetje ho-1 čejo, zato ga kmetje rajši prekuhajo v žganje. Dva kmeta sita kuhala žganje in sproti popila vse, kar se je nakuhalo. Prav tako se je zgodiio v , neki družini, ki ima osem otrok. V \ nekem drugem primeru je pa skupina ' kmetov popila v dveh dneh in dveh nočeh 60 litrov žganja.
Roparski napad je izvršil neznani ropar na 251etnega mizarskega pomočnika Jožeta Rotarja, ki se je iz Kranja vračal proti domu v Zgornjo Besnico. Pod Sv Joštom mu je na lepem neki neznanec zastavil pot in z naperjenim samokresom zahteval od njega denar. Ker se je hotel Rotar braniti, je ropar sprožil samokres. Ki ogla je Rotarja zadela v glavo. Ropar mu je pobral denar, o k rog 150 dinarjev in izginil. Rotarja eo pre-1 peljali v bolnišnico.
Koča se je porušila, ko so še v njej I stanovali ljudje. Nesreča se je pripetila v Šibeniku. Trhla koča, ki je v j njej stanovalo pet ljudi, se je na le- j pem sesedla in pokopala pod seboj I 5 ljudi. Trije so lažje ranjeni, dva pa i precej in so ju morali prepeljati v i bolnišnico.	I
Ce 1/uiame.U ati ne,
Lokomotiva je odbila 56letnega delavca Matevža Osilaka iz Studencev. Vračal se je ob železniški progi domov ,ker je pa nekoliko naglušen, ni slišal osebnega vlaka, ki je prihajal v Maribor. Lokomotiva ga je zadela od zadaj in ga vrgla vslran. Tam je obležal s hudimi poškodbami zlasti na glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da bi mu rešili življenje.
Opeklinam je podlegel Sžletni posestnik France Debeljak iz Sv. Lenarta v Loškem potoku. Pokojni je bil oče prof. dr Antona Debeljaka. Po neprevidnosti se mu je vnela pri peči obleka, da se je opekel po telesu. Ves v gnojnih ranah je nekaj dni trpel, dokler ga tli rešila smrt.
Nov jugoslovanski film. ki bodo v njem igrali sami jugoslovanski igralci, namerava tilmati v Jugoslavija filmsko podjetje UFA, režiral ga bo pa režiser Večeslav Turžanski, V ta namen je naš rojak S ve i ista v Petrovič že prispel iz Berlina, da _ bo v kratkem z našimi književniki in zastopniki oblasti proučil snov in kraje, kjer bodo film filmali. Kakšnih 80 odstotkov filma bodo napravili v Jugoslavija, ostalo pa v berlinskih filmskih ateljejih Glavno moško vlogo bo vsekako igral Svetislav Petrovič, za glavno junakinjo pa bodo igralko še izbrali, ker baje ne pride to pot v poštev Ita Rina.
Znana letalka Elld Beinhoruova je pretekli teden zasilno pristala v Mariboru. Iz Berlina je e svojim štiri-sedežuini Športnim letalom odletela v Bukarešto na svoje posestvo, med potjo pa zaradi megle ni mogla pristali v Zagrebu. Vrnila se je v Maribor, kjer je pristala na tezenskem letališču, naslednji dan se je pa odpeljala dalje. Znano je, da je pogumna letalka preletela zračno progo od Berlina do Bankoka brez vmesnega pristanka.
Trojčke je porodila v slovenjgraški splošni bolnišnici 401etna Kristina Baverjeva, posestnikova žena z Vrha pri Slovenjem Gradcu. Vsi trije so zdravi dečki. Boter je g. ban.
Prste je odrezala slamoreznica 28-letnemu Antonu Steinerju, sinu posestnice iz Gotovetj pri Žalcu. Ko je i'ezal 6lamo, ga je zgrabila slamoreznica za levo roko in mu odrezala vse Prste. Oddali so ga v celjsko bolnišnico.
Truplo samomorilca Frauceta Šterna sta našli dve ženski v gozdu pri
Studenicah. Ležal je pod nekim drevesom, poleg njega je bila pa puška.
S strelom v glavo si je vzel življenje. Pustil ni nobenega poslovilnega pisma. Prepeljali so ga v mrtvašnico.
Prostovoljuo je šel v smrt poštni ravnatelj v pokoju dr. Anton Vagaja iz Ljubljane. Ze dalj časa je bolehal za neozdravljivo žiivčno boleznijo.
Pred pol leta je šel zaradi tega tudi v pokoj. Kljub vsem mogočim poskusom je ostal vsak poskus zdravni-ko vzaman. Obupal je nad življenjem in se je ustrelil.
Prijeli so arhivarja finančnega ministrstva Milutina Savatiča in kolek-torja državne razredne loterije Bogdana Rašica, oba iz Beograda. Bila sta prijatelja in poslovna zaveznika.
Savatič je hodil v kolektorjevo pisarno in mu dajal različne nasvete o davčnih zadevah. Nekoč mu je kolek-tor potožil zaradi tvrdke Binder in zaradi trgovca Otona Kohla, češ da mu nočeta poravnati nekih računov.
Arhivar je sedel k pisalnemu stroju in napisal proti obema podjetjema dve ovadbi zaradi prikrivanja dohodkov in davčne napovedi. Ovadbi je poslal na ministrstvo in jih je drugi dan kot arhivar dobil v roke. Opremil jih je z žigi in jih izročil kolek-torju. Ta je znjima zagrozil obema podjetjema, obljubil je pa, da jima* akte proti primerni odškodnini izroči. |
Binderjev kompanjon sam ni mogel« izplačati, Kohl je pa namesto po denar odšel na policijo in vso zadevo prijavili. Tako so oba sleparska prijatelja prijeli.
Izkopnine iz drugega in tretjega stoletja po Kristusu so našli delavci v Blagaju ob Seni v Bosni. Pri kopanju žlindre, ostankov neke rimske topilnice, so naleteli na rimsko orodje, denar in dva nagrobna spomenika. Najdene predmete so poslali v zagrebški muzej. Tudi v Bosanskem*
Grahovu so našli nekaj rimskega* orožja in ga izročili sarajevskemu} muzeju.	*
Društvo Celjski kulturni teden so* ustanovili pretekli teden v Celju.*
Ustanovitvenega zbora so se udeležili* skoraj vsi celjski kulturni delavci, ki* so že doslej sodelovali pri prvem in* drugem celjskem kulturnem tednu.*
Namen društva je. da s predavanji,* razstavami, koncerti in drugimi pri-* reditvami in s tiskom širi kulturna* stremljenja posameznikov in skupin* v Celju in okrožju in skrbi za različ-* na gostovanja. Za predsednika dru-j štva so soglasno izvolili prof. dr, Fra-j na Strmška, za podpredsednika pa j g. Frana Roša. Celjski kulturni de-j lavoi so tako dobili svojo organizaci-4 jo, ki bo skrbela za čim uspešnejše j kulturno udejstvovanje v celjskem] okraju.	i
Smrtno se je ponesrečil s kolesom« rudar Juthman iz Toplic pri Zagorju.i Prepeljali 60 ga v bolnišnico, kjer jej izdihnil. Njegova žena je zaradi ne-4 sreče dobila hud živčni napad.	J
Zaradi feredže ie izgubila moža in« očeta mlada muslimanka HusiiaMe feterovičeva iz Novega Pazarja. Poro-^
; čila se je šele pred letom dni. predi kratkim je pa nevarno zbolela. Od-j dali po jo v beograjsko bolnišnico, kjer} je okrevala. Tragedija je pa v tem, j ker je njena rodbina še zelo staroko-t pitna in ne pusti svojim ženskam, dat bi odložile črne pajčolane — feredže.*
V bolnišnici jo je seveda odložila. Koj so to zvedeli do.ma, ji je mož pisal,} da se ne sme več vrniti k njemu, oče jo je pa preklel. Mati ji je kljub J temu pisala, naj se vrne domov Ju}
[zdaj se je vrnila, ne ve pa še, kakšno} bo odslej njeno življenje, ki ga ji je} zagrenila nesrečua ieredža.	«
Prometna nesreča se je pripetila* na cesti pri Vojniku, llletn.i šolar*
Albin Mlakar je šel po cesti domov,* pred njim sta pa peljali voz dve kra-j vi. V istem trenutku je pripeljal pol cesti tudi avto, ki sta se ga kravi ta-} ko ustrašili, da sta se splašili. Podrli? sta šolarja, ki je padel pod kolesa.}
Voz je šel čez dečka in ga hudo ra-?««*♦*«««»♦>»««♦«<»♦♦«*♦♦♦♦♦*♦♦»♦♦♦♦♦ nil [x> glavi in nogah.
Posebno pazite, kai bolnik pije! Če Vam je le mogoče, daite mu za zdravje in užitek čim čeSče nal-boljšo mineralno vodo
ono z rdečimi srci
Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodilo zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
V vasi Blaški blizu Čuprije žive vaščani, znani po vsej okolici po tem, da se ne ženijo, temveč izbero žene že v zgodnji mladosti in žive z njimi v divjih zakonih. Svojih otrok ne dajo krstiti, temveč jih imenujejo kar sami, kakor jim je pač povšeči. Komaj imajo otroci deset let, že jih pornože in poženijo, vsaj s trinajstimi leti odide pa ,mlada' v ženinovo hišo. Kljub ,nezakonitim‘ zakonom je vas Blaška izredno lepa in čista vas, in pravijo, da so tudi divji ,zakoni‘ srečni.
*
V Ameriki je neki psihijater izumil napravo za merjenje ljubezni. Ta naprava je — kakor tudi vsaka prava ljubezen — zelo zamotana in jo zna uporabljati za zdaj samo šele izumitelj sam. Naprava men fiziološke spremembe, ki nastanejo v vsakem organizmu pri pogledu na ljubljeno bitje. Učenjak je mnenja, da je treba določiti enoto za merjenje ljubezni in naj jo imenujemo ,Cupido‘. Če število ,Cupi-dov' doseže 50, potlej je ljubezen resnična. Pri manj ,Cupidih' je pa ljubezen samo namišljena, in je bolje, da se ji odpovemo. Srečni ljudje, ki jim takšne stvari roje po glavi!
*
Neki ameriški časopis je objavil predmete, ki jih v vsakdanjem življenju pozabijo in izgube razni slavni ljudje. Po tej statistiki izgubi predsednik Roosevelt vsak dan vsaj en robec, bodisi, da ga pozabi v avtu, na vrtu, v sobi ali kje drugje. Oboževalci predsednika teh robcev ne vračajo, pač pa si jih shranijo za spomni. Maršal Čang-Kaj-Šek pozabi in izgubi vsak mesec najmanj osemdeset svinčnikov. Zanimivo je, da ima venomer v roki kakšen svinčnik. Angleški kralj Jurij VI. posebno rad pozablja nalivna peresa in rokavice. Švedski kralj Gustav je pozabil doslej že nešteto žepnih ur, poslednjo, ki jo je kupil, si je dal pa pritrditi v žep na telovnik. Najbolj pozabljiv izmed vseh slavnih ljudi je pa Charlie Chaplin. Pozabil je že cela ljubezenska pisma svojih žen, nekoč pa celo svojega tajnika, ko je zaspal v neki restavraciji.
Franc Jelen, Ivam Kolenc in Ivan«
Perger z dvigalom za hmelj v višino,« se je utrgala vrv in delavci so padli 3 z višine 12 metrov na tla. Jelen si je« zlomil levo nogo v gležnju, Kolenc« levo nogo in rebra, Perger pa levo« nogo v gležnju. Vse tri ponesrečen-} ce so prepeljali v celjsko bolnišnico.«
Opeka je padla lia glavo 441etne-| mu delavcu Antonu Mačku iz Celja. 1 Zaposlen je bil pri gradnji celjske] porodnišnice, pa mu je opeka padla i na glavo in mu razbila lobanjo. Pre-< peljali so ga v bolnišnico.	«
1153.000 kil grozdja so letos prodali j v Zagrebu na »grozdnem tednu«. Le-J tos je prišlo na trg prav lepo grozdje J in dosti plemenitejše ko lani. Zato J so ga tudi celih 40.000 kil več pro-J dali.	J
Velik avtobus bo dobilo mesto Varaždin v dar od Nemške organizacije za promet, in sicer v znak hvaležnosti, ker je Varaždin pred nekaj leti gostoljubno sprejel avstrijske hitler-janske begunce. Avtobus je baje že v delu in je doJg 8 in pol metra, ter ima 34 sedežev. Mestu ga bo izročil zastopnik Nemške organizacije za promet.
Denar je ponarejal vaški umetnik iz vasi Strme v preloškem okraju.
Bavil se je z risanjem igralnih kvart, * slikal je pa tudi slike in jih prodajal I
kmetom. Sploh je veljal za vaškega*	-------
umeitnika. Pred kratkim je poskusil*
srečo s ponarejanjem petstodinarskih Z	»Inteligenca«
bankovcev. Zvezal se je še s trema t .
kmeti in jih razpečal. Na srečo je pa t T. jZ!m Ke dnevno z vlakom v šolo. eden izmed kmetov dal bankovec že-J* re“, kratkim sem bila v družbi to-'ni, ki je odšla v Beograd v velebla-} varislc Prjča nesramnih opazk. Razen fgovnico »Tato«; tam so odkrili, da |nas sta bila v oddelku tudi neka 4a-
► j e bankovec ponarejen. Zdaj eo vse}ma ln gospod. Kmalu smo spozna* * štiri zaprli	*	njeno srčno kulturo. Dejala je gospo-
Samomorilko sta rešila iz	savskih
! valov v Zagrebu uslužbenec mestne-f.	, .	’ da pošiljajo svoje otio-
>ga kopališča Žitkovič in uslužbenecI ...	n0, . v so,°' N ,?.e P*® /!u
: mestne plinarne Udakovič. Zaslišala | na?C,‘J?- 2pl.oh P?.« hodijo kmetje
► sta iz Save klice na pomoč in ko staf,Vwl	v življenju zaradi tega
t pohitela k bregu, sta zagledala sredi	vec	dosogh-	ker nlso
! vailov žensko, ki se je potapljala in z ...	'
»krilila z rokami. Na mali 6ta	obleče-}	Mislim,	da ta	dama, ki	se niti iz-
► na skočila v mrzlo vodo in	plavala J	raziti ni	znala,	še toliko	ni inteli-
► proti njej. S skupnimi močmi se jima}Rentna ko moji ali drugi starši, pa ? ja posrečilo spravili jo na breg. Re-}cePrav so kmečkega stanu. Niti tega »sevalni avto jo je spravil v botnišni- fne ve> da večina naših velikih mož
► eo. Izjavila je, da je hotela	v smrt}in žena izhaja iz	kmečkega	rodu. Na-
► zaradi stalnih družinskih prepirov. % Posled pa tudi vsi intelektualci niso
► Rešitelja je občinstvo navdušeno po-S^?ko srečni, da bi lahko živeli s svo-
► zdravljalo.	jjimi družinami v mestu.
AL
naim dni
Za vsak prispeven v tej rubriki plačamo 20 din
Razstavo neodvisnih je
priredil » Sicer je pa s to opazko dovolj očit-; Klub neodvisnih v Jakopičevem pavi-*no Pokaza,a svojo inteligenco, jljonu v Ljubljani. To je že peta umet-*	Prizadeta
• nc-slna razstava,	ki jo prireja klub. V [
| njem se zbira	elitna reprezentanca j
;naše mlade likovne umetnosti. To jel [zdrav umetniški rod, ki je razgledan* . ,‘a selP slučajno pri neki družini, | po svetu in katerega delo pomenil ki ima tri nadobudne sinčke. V naj-važen prelom v naši likovni umetno- * mlajšega je mati	kar	zaljubljena,
sti. Na razstavi bo zastopanih 13	sli-»Pusti niu, .da dela	vse,	kar	se mu
karjev in kiparjev, in sicer: Zoran J zljubi.
Didek, Boris Kalin, Stane Kregar,? Bilo je pol ure pred večerjo, ko France Mihelič,	Zoran Mušič, Niko {otrok	materi	pove, da	je	lačen.	Mati
Omersa, Nikolaj	Pirnat, Marij Pre- J mu	takoj	prinese krožnik	jedi.	Fan-
gelj, Karel Putrih, Evgen Sajovic in J tek je malo pokusil in začel brskati, Maksim Sedej. Dela razstavljalcev bo-1 potlej je vzel krožnik z mize, ga po-do napolnila ves Jakopičev paviljon. * stavil na tla in legel poleg njega ter Epilog ljubezenske žaloigre v Za-}drsal krožnik z jedjo po tleh. Več-gorju se je odigral pretekli teden, ko J krat je obliznil jed na krožniku kašo našli trupli posestnika Viktorja J kor kakšen psiček. To je trajalo kak-Vrtačnika in rudarjeve žene Tončke J šne četrt ure. Ko se je otrok nave-»Ostrožnikove. Poročali emo že, da sta}ličal, je vse skupaj pustil in odšel, [šla skupaj v smrt, ker sta se vzlju-tMati je pobrala krožnik s tal in ga
► bila, toda žal se njune želje niso | postavila na mizo. Kmalu nato je
► mogle uresničiti, ker sta bila oba žet prišla postrežnica, ki je prinesla
► porojena. Skočila sla v Savo in njuni 1 oprano in posušeno perilo. Njej je
► trupli so pretekli teden našli. Ravno} gospa dala isti krožnik jedi in ji
► ko so pokopavali v Doli pri Hrastni-}rekla: »To je pa za vas večerja,
► ku Vrtačnika, so v Zidanem mostu} Ančka!« Seveda postrežnica na sre-
► našli truplo Os^rožnikove	ičo ni vedela, kakšne	obliznjene	ostan-
9 otrok v petih letih je rodila	ne-*ke mora jesti.
f!v-.'^!d^;Teliea n TVC.rkvic®.,v! Takšno početje mi je dalo dosti
teS. J i""' Dvikra,t J.Vrodi,atmisliti! Nagnusila se mi je ta dru-[dvopke. enkrat pa celo trojčke. Iz:jžina in sklenila	daJ	ne
Nepravilna vzgoja
%
f trojčkovrt>li 16 UUlr! eam° 'ede“ °d! nikdar več k njim.
Pravda za zapuščino patriarha Var-nave se je začela v Beogradu. Pokojni patriarh je imel dva brata, ki sta pa kmalu za njim umrla, sam pa ni napravil oporoke Eden izmed bratov je bil brez potomcev, po drugem je pa ostal mladoletna sin. Zdaj bi mu pripadal ovse premoženje, pravoslavna cerkev pa premoženje zahteva zase, češ da za cerkvene činitelje ne veljajo civilni zakoni in da vse premoženje po smrti pripada cerkvi. Pravda bo najbrže trajala precej časa.
Prostovoljno je šel v smrt 491etni Ivan Braitenberger, narednik-vodnik I. stopnje. Uslužben je bil v Karlovcu. sicer je bil pa idrijski rojak. Pred kratkim so ga obvestili, da je upokojen in vest o prezgodnji upokojitvi ga je tako potrla, da si je vzel življenje. Bil je skrben in marljiv družinski oče in dober tovariš.
Železniške ugodnosti za potovanje po jugoslovanskih železnicah so dobili invalidi in njihovi sorodniki. Invalidi imajo polovično voznino za neomejeno število potovanj, njihovi sorodniki pa 12 polovičnih voznin na leto. Za le vožnje so potrebne legitimacije, ki jih izdaja železniška uprava za dobo petih let.
(!0 litrov žganja so popili v dveh nočeh kmetje iz Moštemice pri Petrinji. Bogat pridelek sliv je napravil že do6ti škode. Trgovci nočejo ptače-
Služkinja je okradla svojo delodajalko, branjevko Elzo Kočevarjevo iz Maribora. K njej je prišla pred kratkim 251etna Terezija A. in jo prosila, naj jo vzame v službo. Kočevarjevi ee je smilila in jo je res vzela Kmalu nato je pa služkinja brez sledu izginila in z njo je izginilo tudi 2000 dinarjev. Branjevka je obvestila o tem policijo, toda tatice še niso našli.
Novo stanovanjsko kolonijo je zgradila mestna občina ljubljanska za Bežigradom, ob Kobaridski in Lavričevi ulici. Šteje dve enonadstropni hiši, vsaka pa ima 24 enosobnih stanovanj S tem je mestna občina poskrbela za cenena enosobna stanovanja, ki jih v mestu tako primanjkuje. Poleg hiše bo tudi nekaj vrla in otroško igrišče. Med obema hišama pa je otroško zavetišče, kjer se bodo lahko zbirali otroci iz vsega bežigrajskega okraja. Po šest strank skupaj bo imelo lastno pralnico, sušilnico in kopalnico s prho. Kuhinje so precej prostorne in svetle in imajo poleg štedilnikov praktične pomivalnike. Delo je prevzelo gradbeno podjetje Batte-liuo Vilibald iz Ljubljane. Stavbi bosta kmalu končani in se bodo stranke že z decembrom lahko vselile. Stroški bodo znašali 3 in pol milijona dinarjev.
Huda nesreča se je pripetila v Pol zeli. Ko so se peljali trije delavci
Osebne veiti
Poročili so se:	V Ljubljani:
inž. Lev Pipan in gdč. Zofka Der-gančeva, dipl. pharm., hči pokojnega* primarija dr. Frana Derganca. N a* Brezjah: dr. Ivo Majcen, uradnik* finančnega ravnateljstva v Ljubljani,* in gdč. Bitenčeva, trgovka. V Zagrebu: g. Feliks Potočnik, krojaški mojster, in gospa Jelka Hoškova, pos. in gost. v Virovitici. — Obilo sreče!
Uinrli so: dr. Anton Vagaja, poštni! ravnatelj v pok.; Alojzij Breceljnik,! sedlarski mojster; Karol Gorišek, uči-j telj v pok.; Jakob Trček, železniški; uslužbenec; Martin Hudales, polic.< stražnik v pok; Apolonija Jeretinova.j V Mariboru: 531etni Emil Kra-J mer, eodni svetnik. V Celju: 48-] letna zasebnica Ana Potnikova; 691etni< Vinko Kukovec, tesarski mojster. V' Nove in mestu :	901etna	Marija]
Murgljeva: Glletni Janez Kramar. Pri; Sv. Lenartu: v Loškem p o-J toku: 821etni France Debeljak: V; Šmartnem pri Litiji:	Albin J
Grčar, gost. V St. Janžu pri Re-j čici ob Paki : 551etna Marija Ra-i kunova. roj. Žunter jeva. Na Ježici:; Jernej Goričnik. drž. šumski uradnik! v pok. V Hrastniku: 251etna Ju-j lijana Babičeva, rudarjeva hči. V! Metliki:	Franjo Rant, notar. V!
Stepanji vasi pri Ljubi ja-5 n i : Terezija Hočevarjeva, zasebnica.« — Naše iskreno sožalje!
Hlapci
Mnogo hodim po pisarnah in nešteto pisalnih strojev vidim. Vsakokrat pa me popade jeza, ko vidim na vzvodih ob straneh napise kot: Ura-schalter, Rucktaste, Vissza Allito itd. Ali ni to čudno, da se producentom, ki s stroji zaslužijo, ne zdi vredno, vstaviti naših naslovov, zlasti, ker mora biti abeceda slovenska.
Prepričana sem, da bi to ne bilo možno nikjer drugje in da bi slovenski napisi v najkrajšem času zamenjali tuje, če bi vsi kupci zahtevali le stroje s slovenskimi napisi. Fani.
»Uboga zenica/«
Pred nekaj dnevi, ko sem šla v službo, me ustavi na cesti kakšnih 70 let stara ženica in me poprosi, da bi ji prispevala kakšen dinar za vožnjo domov. Doslej da je nabrala le štiri dinarje, potrebuje jih pa 16, ker je zelo daleč doma in ne more peš. Zasmilila se mi je in hotela sem ji dati dinar. Več zaradi visoke številke v koledarju nisem mogla pogrešiti. V denarnici sem imela samo celega kovača in ko sem ji to povedala, mi je rekla, da mi lahko menja. Segla je v žep, zbirala drobiž in n* njeni roki sem naštela ravno 26 dinarjev, nekaj denarja je pa še ostalo v žepu! Lahko si mislite, kako sem bila presenečena nad njeno revščino! Spravila sem svojega zadnjega kovača in odšla brez besede, ona je pa godrnjala za menoj.	Vi.
..... #■
'
Kaj jedo francoski vojaki
Francoska armada, piše pariški »In-tran«, je najbolje hranjena armada na svetu. Pet milijonov vojakov, kolikor jih je Francija mobilizirala, je tako dobro in skrbno preskrbljenih z izbra-mimi živili, da jim človek lahko zavida.
Tako dobavlja vojaška intendantura vojaštvu na dan:
3.000.000 kil kruha;
2.200.000 kil mesa;
350.000 kil riža ali posušene zelenjave;
200.000 kil sladkorja
150.000 kil kave;
3.000.000 litrov vina.
Razen tega gre vsakemu vojaku na dan še za 1,90 franka »priboljška«. Za ta denar nakupijo »gospodarji« vojaških kuhinj vsak dan po več tisoč ton sveže zelenjave, vkuhanega sadja, sira, čokolade itd.
Francoski vojak dobi vsak dan tele obroke (manjši obrok dobi vojak v zaledju, večjega pa na fronti):
350 ali 400 g mesa;
60 ali 100 g posušene zelenjave;
32 ali 48 g sladkorja;
24 ali 36 g kave;
600 g kruha ali prepečenca;
1	liter vira na fronti, pol litra vina pa v zaledju.
Zanimivosti iz Pariza med vojno
Pariz, oktobra.
Vsi, ki ste že bili v Parizu, pa tudi tisti, ki ste samo brali o njem, najbrže veste, da gori pod slavolokom zmage v središču mesta večni plamen. Ta plamen so prižgali tedaj, ko so se nehale
Hitlerjeva mladina v Stahnsdorfu v Nemčiji se vadi, da bo lahko, če bo treba, pomagala poklicnim gasilcem.
sovražnosti svetovne vojne. Francozi so dejali, da bo gorel »večno«, prepričani, da je bila svetovna vojna poslednja vojna.
Dogodki so pa prehiteli tiste, ki so prižgali ta simbolični plamen. Na Francoskem je spet vojna. Doslej Pariza sicer še niso bombardirali, toda kljub temu mora biti mesto ponoči popolnoma v temi. Samo v središču mesta gori »večni« plamen, vse dokler ne zažvižgajo sirene za alarm. Tedaj posebni paznik ugasne plamen tako dolgo, dokler traja napad. Ko zažvižgajo sirene, da je nevarnost minila, paznik plamen znova prižge.
Vzlic temu, da so se Francozi zelo težko odločili za to dejanje —' njim pomeni simbol večnega plamena mnogo — so morali storiti to zato, ker bi njegova svetloba sovražniku točno pokazala središče mesta.
80 let v službi pri isti družini
Bristol, oktobra. Angležinja Elizabeta Hydnova, stara 91 let, je praznovala pred dobrim tednom dni prav nenavadno obletnico. Praznovala je 80. obletoico svojega vstopa v službo k družini Robertsovi v Bristolu.
Pred 80 leti je kot mlado dekle, Kot pomivalka, stopila v službo pri starih Robertsovih. Gospodar in gospodinja sta že zdavnaj umrla. Elizabeta je pa ostala pri njunem sinu. Kljub visoki starosti je še čila in zdrava in ne drži križem rok.
Orel pobegnil pred bombardiranjem
Genova, oktobra.
V	nekem gozdu blizu Savone na Italijanskem je neki lovec ujel velikanskega živega orla. Ptič je imel na nogah dva prstana z napisom: »Varšavski živalski vrt, 6, II. 1939.« širina razpetih kril tega orla znaša več ko dva metra.
Menijo, da je orel pobegnil iz varšavskega živalskega vrta pred bombardiranjem. Preletel je 1.200 km zračne črte od Varšave do Genove in si tako rešil življenje.
Vojne poroke na Francoskem in Agleškem
Pariz, oktobra.
S posebno odredbo so na Angleškem in Francoskem uvedli tako imenovane ! »vojne poroke«. Pri teh porokah so za ■ nevesto, posebno pa za ženina določili 1 velike olajšave. Zaročenca se lahko poročita tudi »na daleč«, čeprav je nevesta doma, ženin pa na fronti.
Imeti pa morata dve priči in zastopnika, ki nadomešča ženina pri poroki. Razen tega mora poslati ženin podpis, da privoli v zakon, hkrati pa dovoljenje vojaških oblasti, da se lahko poroči.
Doslej se je poročilo že mnogo mladih zaljubljencev, in zdaj komaj čakajo na prvi dopust.
Prvi eskimski pilot
Nevvyork,
Pred kratkim je v Newyorku naredil pilotski izpit neki George Veidt. To si-ser ne bi bila nikakšna senzacija, če se ne bi za tem angleškim imenom skrival Eskim, ki je od vseh Eskimov prvi naredil pilotski izpit.
George Veidt je s skrajnega severa Amerike. Trgoval je s krznom in si prihranil precej denarja. Prišel je v Newyork na svetovno razstavo. Tam so mu letala tako ugajala, da si je takoj kupil majhno zasebno letalo, naredil pilotski izpit in postal pilot. Novinarjem je izjavil, da bo z .železnim ptičem” predvsem pomagal svojim rojakom.
Beli lev
Rim, oktobra.
Milanski živalski vrt je dobil novega »prebivalca«, majhnega, popolnoma belega leva. »Starši« tega leviča sta zelo svetle dlake, prava levja »plavolasca«. Očetu je ime »Sulejman«, materi pa »Fatima«.
Sprva je bila levinja nekoliko presenečena, videč čisto belega »sina«, kmalu se je pa privadila in je celo zelo ponosna nanj.
Poljska kmečka družina, ki je med vojno zbežala, se vrača po končani vojni spet domov.
Petek je srečen dan za Ameriko
Newyork, oktobra.
Američani so sestavili pregled, ki dokazuje, da je petek prinašal Američanom doslej srečo in da je torej neupravičeno, da se nekateri Američani tega nedolžnega dneva v tednu tako. pretirano boje. Naj naštejemo nekaj I
V petek 19. septembra 1781. so dobili Američani neko bitko približno tam, kjer se danes dviga mesto Newyork.
V petek 31. marca 1939. so' morala biti končana vsa dela na newyorški svetovni razstavi.
Majhne bitke
Med. svojimi znanci imam človeka, ki
o	njem pripovedujejo, da je imel v
Predsednik francoske vlade Daladier zapušča francoski glavni stan po obisku
na zahodni fronti.
dokazov, da je petek v Ameriki bil pogosto dan sreče in napredka.
V petek 3. avgusta 1492. leta je Krištof Kolumb odpotoval na pot po morju.
V petek 12. oktobra istega leta je Krištof Kolumb odkril Ameriko.
V petek 7. septembra 1565. leta so ustanovili eno najstarejših mest v Združenih državah, mesto Sveti Avguštin.
V petek 22. februarja 1732. se je rodil VVashington.
življenju dosti uspehov. V njegovem podjetju je njegova beseda povelje, tu vlada z železno roko in njegovi nameščenci govore o njem z velikim spoštovanjem.
Doma je pa čisto drugačen. Tu zmerom izgublja majhne bitke. Njegove želje so poslednje in nanje ne polaga velike važnosti. Doma je popoln suženj svoje žene in svojih otrok.
To ga pa niti najmanj ne moti. Nje. gova osebnost najde zadovoljstvo v delu in zato mu ni treba neuspeha v poklicu nadomeščati s tiranijo doma. Pred vsem ima pa redek dar, da raz-ikuje važno od nevažnega. Zato rade /olje izgublja vse majhne bitke.
Homer Croy.
razburljivih prizorih ne. Po večini so dogodki precej neverjetni, zato jih morajo prikrojiti čim bolj po resničnem življenju. Pred kratkim so pa začeli filmati film, ki je verna slika resničnega življenja. Povzeli so ga po neki noveli, film, ki ga je v nekem skandinavskem mestu sceniralo življenje.
štirje bivši, šolski tovariši so se vsak teden sestajali in se skupaj vadili na svojih instrumentih. Lepega dne pa v veliko začudenje ostalih treh četrti tovariš ni prišel. Bili so v velikih skrbeh. Hitro so odšli k njemu na dom in razbili vrata njegove sobe. Njihov prijatelj je sedel za pisalno mizo mrtev! Samokres je ležal poleg njega na mizi. Tovariši so domnevali, da je napravil samomor. Vendar je njegova mati zatrjevala, da to ni mogoče, ker se je njen sin na moč bal smrti. Razen tega jim je pokazala .neka pisma, iz katerih so lahko razbrali, da gre najbrže za zločin iz koristoljubja.
Tovariši in policija so se trudili, da bi razjasnili skrivnost umora. Prišli so tako daleč, da so izvedeli, da je Swan-borg — tako se je mladenič namreč pisal — postal žrtev krvavega zločina.
Najeli so sposobnega detektiva, ki je ugotovil, da so bili v zločin zapleteni nekateri Swanbovgovi prijatelji.
Prav tam-c p^, bi moral detektiv zločinca razkrinkati, so ga ubili na isti način ko Swanborga. Prijatelji so se šele takrat razburili. Niso vedeli, kaj naj začno. Eden izmed njih je bil dvakratni ubijalec, toda kateri, Naposled so ga na srečo čisto slučajno odkrili ravno v trenutku, ko je hotel napraviti tretji zločin. Potlej je pa napravil samomor na isti način, kakor je umoril svoji žrtvi.
Eden od treh preostalih Swanborgo-vih tovarišev je napisal o tem dogodku novelo. Zdaj so pa po njej scenirali film.
Koliko sme porabiti vsak Nemec v današnjih dneh
Mila ....................150	g	na	mesec;
Mleka ..................0,201	na	dan;
Mesa ....................100	g	na	dan;
Olja, masti ali sira .. 60 g	na	dan;
Sladkorja .............. 250	g	na	teden;
Kave .......'/»funta (62'5 g) na teden;
Marmelade ...............100	g	na teden;
Čevljev: Vsak Nemec sme imeti samo dva para čevljev.
Poraba premoga je omejena, prav tako tudi nakup oblek. Poraba kruha, posušene zelenjave in krompirja za zdaj še ni omejena.
po barvi
Poravnajte naročnino!
Značilna slika iz poslednjih bojev za Varšavo: spredaj leži mrtev konj, zadaj se pa gasilci trudijo, da bi zadušili
požar, ki ga je zanetila bomba.
Srečni zakoni -las
Connecticut, oktobra.
Profesor Lovell Kelly iz Connecticuta v Ameriki se je odločil za zelo velikopotezen in nenavaden poskus. Dogral bi rad, ali so boljši zakoni z zakonci, ki imajo isto barvo las, ali z zakonci z različno barvo las.
Stopil je v zvezo s 300 novopečenimi zakonci. 100 parov od teh novoporo-čencev je takšnih, da imata mož in žena svetle lase. 100 parov je takšnih, da imata ,on‘ m ,or.a‘ temne lase. Samo 100 parov je takšnih, da ima žena svetle, mož pa temne lase ali pa narobe.
Ti novopečeni zakonci so obljubili radovednemu profesorju, da mu bodo sedem let vsak mesec pošiljali poročila o življenju v svojem zakonu. Učeni, profesor upa, da bo lahko na podlagi teh pisem sestavil natančno statistiko, kakšni zakoni so najsrečnejši.
Resnično življenje na platnu
Redko kdaj se zgodi, da bi kakšen film do potankosti pokazal to, kar se je zgodilo v resničnem življenju, po katerem je film posnet. Tudi v najbolj
Vojvoda Gloucestrski, brat kralja Jurija VI., je odšel kot general z britansko ekspedicijsko armado na Francosko.
hrnSamr— (UDNI LJUDJE • ČUDEN SVET
življenje žene, ki je vrnila materam že vec ko 5.000 izgubljenih sinov
Znano je, kakšno moč razvijejo ne-J katere rastline, kadar poganjajo iz
♦	zemlje. Posebno je to znano o gobah, tlz trdnih gozdnih tal, včasih tik iz-
 	Z	pod korenine ali drevesnega debla,
j pririjejo na dan. Nekoč so gobe, in Newyork, oktobra., s{cer jurčki, pririli celo skozi asfalt.
Pisarna »mamke Roperjeve« stoji na J Pri tem so razvili takšno moč, da so 40, stopinji severne širine in na 70.* asfalt zdrobili. stopinji zapadne dolžine, to se pravi J;	*
na.starem pomolu ne\vyorškega prista-t
nisča. še danes diši v tem delu NeW-f . č"dno s,e.,.sllsl- toda cista resnica yorka P0 pečenih ribah, katranu	da	80	b,h	mestm occtJe ln z n^
whiskyju. Ce neka mati ali žena iz-Bubi svojega sina ali moža-mornarja, se obrne do »mamke Roperjeve« s prošnjo, naj bi ga vendar poiskala. »Mamka« je namreč doslej našla že 5.400 pogrešainih mornarjev in jih vrnila njihovim družinam.
!mi vred častitljivo meščanstvo še »bolj častitljivega vseueiliškega nem-! škega mesta Tubingna na moč ogor-! čeni, ko so študentke prosile, če bi se t smele kopati v akademskem kopali-»šču. Pesnica Izolda ICurzova je nam->reč v svojih mladih letih — rodila J se je leta 1853. -— ko je posečala »Mamka Roperjeva« Je že starejša t vseučilišče, vložila v imenu svojih to-Bospa, z angelskim smehljajem. Njeno z varišic prošnjo pri vseučiliškem se-ffle poznajo mornarji na vseh petih?natu, da bi en dan v tednu vseučili-inah in na vseh morjih, že 49 leti g^o k0paiišge 2a moške zaprli in bi se «3 bavi z dolžnostjo, ki si jo je bila J v njem kopale samo ženske. Vseuči-aloziia: vrniti izgubljene sinove-mor-* sena(; je njeno prošnjo z vso od-80 se	v	daljnem	sve-1 i0gn0St j o zavrnil, poleg toga je pa ta,
u,	njihovim družinam. Zelo je po-Xza tiste čase skrajno »nenavaden sna, da jo mornarji Imenujejo:zpredlog«, zbudil veliko ogorčenje po »mamka«.	|vsem	mestu,
»To je dokaz, da jih spominjam na
matere. Ne vem lepšega poklona zase!«] Je dejala stara gospa nekemu novi-j ®arju.
Filip Dobri, vojvoda Burgundski, ki je živel od leta H19. do 1467., je
Vsakokrat, kadar si zapiše ime kakš-i™«^ neko svojo boleznijo izgubil lase. nega pogrešanega mornarja v svoj za-X^i^fi,0VCt glava je bila tako gola, da Pisnik, pa natanko povpraša, iz kaki-J bi še muhi na njej drčalo. To mu hih vzrokov hočejo pogrešanca najti in ije povzročilo dosti skrbi in brige, Poklicati v domovino. Kajti pisarna Z kajti prav takrat se je potegoval za »mamke Roperjeve« ni agencija za de-f r°ko Izabele PortugaUlce. Najprej se tektive in ne kliče v domovino mor.ti« zatekel k majhni baržunasti čepi-narje zato, da bi plačevali dolgove po-
žrešnim upnikom. Sele ko »mamka« zanesljivo ve, da pogrešancu ne bo škodovalo, če ga pokliče domov, se poda na delo.
Ime pogrešanca napišejo na posebne liste, ki jih nalepijo zastopniki »mamke Roperjeve« po vseh svetovnih, pa tudi po manjših, zakotnih pristaniščih. Vsi mornarji vedo, da se jim ni ničesar bati, če bero svoja imena na tej listi in se res vrnejo domov. Vedo tudi, da je samo v njihovo korist, če Ubogajo poziv »mamke Roperjeve« in odpotujejo tja, kamor jih »mamka« kliče.
Muzej hvaležnosti
Pisarna »mamke Roperjeve« je kakor kakšen muzej. V njej dobiš najbolj nenavadne predmete z vseh vetrov — darove hvaležnih mornarjev: dragocene orientalske preproge, kitajsko džunko iz slonovine, modele čudovito lepo izdelanih ladij, slonove okle, nagačeno plavut morskega psa, nenavadne školjke, korale in še nešteto drugih zanimivih drobnarij.
Te drobnarije, ti darovi, bi utegnili pripovedovati čudovite zgodbe o »izgubljenih sinovih«, ki jih je dobra »mamka« vrnila njihovim družinam. Skoraj vsak dan se zgodi v pisarni »mamke Roperjeve« kaj zanimivega in nenavadnega.
Pravkar je vstopil v njeno skromno Pisarno močan, ne posebno čedno oblečen mornar, očitno se je danes pripeljal v Newyork s svojo ladjo.
»Jaz sem Štefan Krasinski,« pravi »v Sydneyu sem bral, naj se zglasim Pri »mamki Roperjevi«.
In tedaj mu »mamka« pove, da ga njegova mati že 20 let išče in da se je naposled oglasila tudi pri njej. S solzami v očeh izve odrasli mornar — še kot deček je v ruski revoluciji zbežal z neko ladjo — da se je mati, ki je zanjo mislil, da je že zdsvnaj mrtva, sicer tedaj komaj rešila, da pa zdaj živi nekje v Newyorku in ga išče in pričakuje.
»Toda najprej ji bom pisala,« pravi »mamka Roperjeva«, »sicer bi jo takšno veselje lahko celo usmrtilo.«
Julija 1937. leta je »mamka Roperjeva« našla 5.000. izgubljenega sina. Tedaj ji je vlada Združenih držav dala častrco nagrado za njeno požrtvovalno delo.
»Tedaj mi je bila Usoda izredno naklonjena,« pripoveduje danes ponosno »mamka«. »K meni je priš’a neka mamica in mi povedala, da že 25 let ni videla svojega sina. Prinesla je s seboj tudi več fotografij. Na eni izmed njih je bil sin slikan tik pred svojim odhodom. Tisti trenutek sem se spomnila, da sem prav isti dan že videla takšen značilen moški obraz v neki gostilnici pristanišča. Brž sem stekla v gostilnico in pripeljala mornarja s seboj. Bil je resnično sin, ki ga je mati že 25 iet zaman iskala! Ta primer iskanja je bil pač najkrajši in najprijetnejši.«
Mornarji iz želje po dogodivščinah
Najtežje je najti tiste mornarje, ki so postali mornarji že v svoji rani mladosti iz gole želje po dogodivščinah. Mislili so pač, da si bodo v dalj-njih deželah nabrali denarja in se kftt
ci. Ko mu je pa pokrivalo pri neki svečani priložnosti na dvoru padlo z glave in so vsi dvorjani in častni gostje videli njegovo golo glavo, je bilo vojvodi tega dovolj. Razpisal je visoko nagrado za tistega, ki bi si izmislil nadomestek za lase. Kmalu na to se je javil na dvoru neki brivec z nekim, doslej popolnoma neznanim pokrivalom. Bili so krasni, svetli kodri. Vojvoda se jih je tako razveselil, da je še tisti večer priredil na dvorcu velik ples na čast svoji lasulji. Tako so namreč iznašli lasuljo.
Ko je morala neka visoka dama osemnajstega stoletja zaradi bolezni leči v posteljo, so smeli njeni »podložniki« priti v njeno sobo le, če so si zunaj sezuli čevlje. In ker ji njena vdana sobarica, ki ji je stala v bolezni ob strani, ni mogla poljubljati roba njenega krila, je morala namesto tega poljubiti konec grofovske odeje. V tistih »dobrih, starih časih«...
Postrvi imajo kaj težko življenjsko pot. Že takoj pri rojstvu naletijo na zapreke. Samica namreč leže jajčeca v globel, ki jo izdolbe v mehko dno z repno plavutjo. Ko leže jajčeca v to vdolbinico, jih pokrije s kamenčki in peskom. Ko se male ribice izleže j j, si morajo skozi te kamenčke utreti pot. To seveda za majhne stvarce ni lahko delo.
pravljični bogataši vrnili domov. Kajpak se te sanje le redkokdaj uresničijo, navadno zabvedo takšni ljudje v revščino in dolgove. Napačni ponos jim pa brani vrriti se domov, kjer jih morda čaka mati ali celo žena, in kjer bi se jim najbrže dobro godilo.
»Pisarna izgubljenih sinov« je vrnila že mnogo takšnih izgubljencev mate-ram in ženam. Poleg pisarne ima »mamka« namreč tudi zasebni dobro-
Siguren nastop
nam omogoča le solidna obutev v brezhibni oblik1. Pri nabavi Iste nas posetlte, postreženi boste nad vse pričakovanje. Vsak teden najnovejši modeli
»
Ljubljana, Miklošičeva 36
delni zavod, kjer dobe takšni izgubljenci pošteno obleko, da se lahko brez sramu vrnejo domov. Kje pa jemlje »mamka Roperjeva« sredstva za takšen obrat? Pomagajo ji bogati zasebniki. Neki newyorški bankir, ki mu Je »mamka« po treh letih iskanja vrnila izgubljenega sina, jo bogato zalaga z denarjem, tako da njene omare niso nikoli prazne.
Ze s 17. leti je »mamka« ustanovila svoje nenavadno podjetje. Vse tri njene hčerke so se poročile z mornarji, njen pokojni mož je bil pastor in jo je prav rad podpiral pri njenem človekoljubnem delu.
Neka cvetlica, rosika po imenu, loča rdečkasto tekočino, ki vabi
»Hej, stara, ugasnite luč ali pa zatemnite okrna!« ji je dejal stražnik.
»Zdaj smo v vojni!«
»V kakšni vojni?« je začudeno vprašala starka.
Ker ne posluša radia in ne bere k | časopisov, povrh tega pa še živi zelo njej majhne žuželke, če pride tore j J samotno, stara ženica ni vedela, da je takšna živalica na njene liste, da	bij na	Angleškem	že	tri	tedne	vojna,
polizala domnevni sladki	med,	joj
zgrabijo cvetlične žleze ko	da bi	sel »r	______.	»
ujela na limanice. Živalica	je v kle-J ^	STtll t	OUSOJ611,	ptt	SC T16
ščah in utone v čudni tekočini, ki jo izloča rastlinica. Ta tekočina ima pa podobno lastnost kakor pri človeku 5 želodčni sokovi, namreč da lahko} razje telesca, ki vsebujejo beljakovi- J ne. Ko se to zgodi, rastlinica s svojimi listi posrka izločene sokove in
mara ločiti od svoje plinske maske
London, oktobra. Leonard George Hacker se je moral fte dni sprijazniti z dejstvom, da mu
»ni več dolgo živeti. Sodnik ga je nam-z njim, tudi beljakovine, k, so v zi-|r£Č 2aradi! umo).a cbso<Jil gJmrt po
ni - r potreouj,e za 1Sftno rast'| obsodbi je Hacker odšel v spremstvu
nlln	svojih	stražnikov iz dvorane. Pri vra-
oklep, pn se tisti pogosto zuiooijeii. ...	.	.	-i*	i-ij i. x
1	1	J	i	tih se je pa obrnil m odšel do zatožne
*	|	klopi, kjer je pozabil svojo plinsko
Največja zanimivost mesteca Nas-1 masko. saua, glavnega mesta britanskegaj Prav natanko si jo je privezal okrog otočja Bahama ob južni severno-* rame, potlej se je pa mirno vrnil v amer:';';i obali, je raziskovalni insti-i ječo. Bog ve, kaj se vse še utegne tut, ki ga je neki raziskovalec mor- ♦ zgoditi v teh nekaj dneh do njegove ske globine uredil na morskem dnu.«usmrtitve in življecje je vse bolj dra-Namenjen je pred vsem znanosti,.jgoceno, kolikor krajše je! zadnje čase pa sme tu pa tam stopiti < vanj tudi kakšen laik. Skozi steklene| stene instituta lahko opazujejo živ-\
Ijenje morskih živali. Seveda se takšen izlet na morsko dno navadnoj konča z neštevilnimi razglednicami, j napisanimi in odposlanimi s morske-< ga dna. Poštna uprava si je mislila, jmed svojim nakitom tudi prstan, ki da bo napravila pač veliko veselje} prinaša nesrečo njeni družini, če po-zbirateljem poštnih znamk, zato je v j mislimo na razne atentate za vlade institutu ustanovila majhen poštni {španskega kralja Alfonza XIII. in na urad, kjer žigosa i' oddane razgled-1 smrti v njegovi družini, bi utegoilo to nice. Tukaj prodajajo celo poštne J držati.
vrednostnice z napisom:	»MorskoX Ta prstan je poklonil svoji mladi
Usodni prstan španske kraljevske družine
Pariz, oktobra. Bivša španska kraljica Viktorija ima
dno Bahame«.
Poroka na meji
Tourcoing, oktobra. Dva mlada človeka, ona iz Belgije, on lz Franclje, sta se poleti zaljubila in sklenila, da se bosta poročila v prvih dneh septembra. Tedaj je pa njun načrt preprečila vojna.
,On‘, Pierre Delespeaux, star ena in dvajset let je vojak v nekem letalskem polku. Prosil je svojega komandanta, da bi smel samo za nekaj trenutkov' v Belgijo, da izpregovori pri poroki usodno besedico: »Da«.
Niso mu dovolili.
Ona, dvajsetletna Belgijka, Marija Cattonijeva je prosila, da bi potovala v Francijo ln se poročila s svojim izvoljencem. Niso ji dovolili.
Toda ljubezen je vseeno premagala vse ovire. Pierre in Marija sta se te dni poročila na francosko-belgijski meji pri Marlieru. On Je stal na Francoskem, ona pa v Belgiji.
Po poroki je odpotovala mlada žena
—	zdaj že francoska državljanka — takoj k svojemu možu na Francosko.
Ni vedela, da je v Angliji vojna, čeprav živi v Londonu
London, oktobra. Neki stražnik je te dni stopil v majhno hišico v South Dovenu v Londonu in potrkal na vrata stanovanja. Opazil je namreč, da so okna hišice, ki stoji bolj na samem, popolnoma razsvetljena, namesto da bi bila zatemnjena, kakor to veleva ukaz v Angliji za časa vojne.
ženi kralj Alfonz VII. na dan svoje poroke s princeso Mercedes, hčerko vojvode Montpensia. Kmalu nato Je mlada kraljica umrla. Nato je kralj Alfonz VII. poklonil prstan svoji babici Kristini. Nekaj dni nato je tudi ona umrla. Prstan je prešel nato v roke infantke Pilardove, sestre kralja Alfonza; infantkinja je tri dini po tem darilu umrla v skrivnostnih okoliščinah.
Ze vtretjič Je dobil kralj Alfonz skrivnostni prstan nazaj. Ker je bil to nežen ženski prstan, ga ni hotel rtositi sam, temveč ga je kmalu nato poklonil svoji starejši sestri, infantkt Kristini. Tri mesece nato so našli Kristino mrtvo v njeni sobi. Alfonz VII. mi bil praznoveren, vzel je prstan nazaj, in si ga sam nataknil na prst. Kmalu nato je umrl, čeprav ni bil preje nič bolan.
Prav ta prstan je dobila kraljica Viktorija kot poročno darilo svojega moža, današnjega španskega kralja Alfonza XIII. Izgubila ni samo prestola, temveč, kar je njenemu materinskemu srcu še dražje, tud oba svoja sina...
Kitajska trgovska filozofija
Na neki kitajski trgovini je nabita tabla s temle napisom:
Vi hočete blago na upanje.
Mi ga ne damo.
Vi se jezite.
Vi hočete blago na upanje.
Mi damo.
Vi ne plačate.
Mi se jezimo.
Bolje je, da se jezite vi.
(»Scholastic«, Newyork.)
Noveli ..Družinskega tednika*1
Evelina pozna moške
Napisal F. Horst
Bila je pomlad. Prvi sončni žarki 60 ei boječe utirali pot skozi nežno zelenje mladih listov in so sldkali vesele slike na parkove zelene gredice. Tam pa, kjer ao se drevesa zredčila, ob robu ozke, s peskom posute stezice, ki je držala k bronastemu vodnjaku, je stala klopca v svetlem sončnem svitu in se je veselila svoje na novo pobarvane lepote. In na tej klopci je sedela Evelina.
Evelina je bila vitka, svetlolasa in je imela devetnajst let. Študirala je zgodovino filozofije in razen tega moška srca, ki jih je že lepo število ležalo pred njenimi vitkima nožicami. Evelina je občudovala Schopenhauer-ja, Schmeliinga, Goetheja in Garryja Ccoperja. Strmela je nad Homerjevimi Verzi, mnogo je premišljevala o večnem problemu ljubezni in je verovala v osrečujoči čudež, da ji bo spomladansko sonce ožgalo bledi obraz, ker je to prvič zdravo, drugič se bo pa izredno dobro podalo k njenim svetlim lasem. Tako je bila Evelina zatoplje-nn v svojo naravno lepotno nego in sploh ni opazila, da je neki mladi moški sedel poleg nje in jo pazljivo motril.
Če mlado dekle in mladi mož sama sodita na klopci v parku, če je razen tega še pomlad, bo mladi mož v kratkem začutil potrebo, da neznano sosedo vljudno opozori nato, da je naposled le prišla pomlad, da so sončni žarki že precej topli, da »ta se že nekje videla, ali kaj podobnega, skratka, nagovoril jo bo. In mladi mož je Evelino nagovoril.
Zdaj bi bila kajpak Evelinina dolžnost, da bi napravila ogorčen obraz. Kot dobro vzgojeno delile bi morala reči: »Dragi gospod, prosim, ne nadlegujte me!« Toda tu je bila pomlad an sonce je sijalo in dobri vzgoji človek tako rad zada majhno rano; in tukaj je bil mladi mož, ki se je vljudno smehljail in je poveličeval toplino sončnih žarkov. Od njih je preskočil na izglede nekega boksarskega mojstra v borbi za svetovno prvenstvo, potlej se je po za dalj časa ustavil pri filmih in knjigah in že čez pol ure se je med njiima razvil pogovor o, v takšnem primem edino možnem problemu: ljubezni!
Ljubezen! To je bila snov za razgovor čislo po Evellninem okusu. O tem bi mogla razpravljati ure in ure in mlademu možu pokazati svojo premoč. Lahko mu je povedala svoje mnenje o ljubezni sploh in o moških posebej. »Moške,« je začela, »lahko takoj spoznaš. Zmerom igrajo sicer skrivnosti polne vloge, toda tudi najbolj neizkušeno dekle ve že po prvih desetih minutah le preveč natanko, koga ima pred seboj.«
Mladi mož se je nasmehnil. Evelina se je zelo razgovorila. »Ce dvomite o tem, vam lahko dokažem. Vzemimo za primer najino srečanje. Poznava se komaj pičlo uro in vendar mislim, da bi lahko že zelo natanko opisala vaš značaj.« Mladi mož je osupnil, vendar je njegov pogled vabil, naj nadaljuje.
»Prijeten, izobražen mladi moz ste, sposoben vršiti službo nameščenca, kii bo sleherni trenutek užival zaupanje svojega šefa, ker ste dostojni in zanesljiva. Ljubite urejeno meščansko življenje, ničesar drugega si ne želite ko mir, sovražite razburjenje in razprtije, in bo<»te postali nekoč marljiv
in zvest zakonski mož, ki pa ne bo nikoli dosegel česa pomembnejšega, kajti prirojena poštenost in spodobnost vas bosta stalno ovirali, da bi dosegli velike uspehe.«
Po tem dolgem govoru je Evelina globoko zajela sapo in je vprašujoče pogledala svojega soseda. Mladi jnož je svoje roke potisnil globoko v žepe svojega širokega plašča, smehljaje se je pogledal v nebesno sinjino in menil; »Prav imate, gospodična. Mi-r ljubim in sovražim razburljive prizore.« Na lepem se je pa zresnil in pogledal na svojo zapestno uro: »Žal me kliče dolžnost. Rad bi se še dalj časa z vami pogovarjal, gospodična. Morebiti drugič.« Vljudno je pozdravil in naglo zapustil park.
* * *
Ko je Evelina nekaj minut pozneje iskala svojo ročno torbico, je y svoje veliko presenečenje opazila, da je izginila. Odtlej se ni nikoli več bavila s karakterizacijo značajev tujih moških.
OKO
Napisal Paul Weidenhaus
... In tedaj sem naletel na Burka.
Pogosto, ko človek misli, da je že vse izgubljeno, se mu nasmehne 6reča. Nedvomno: ta L. C. Burke, ki so o njem pisali listi, da je daroval mornariški bolnišnici tisoč funtov, je moj prijatelj iz šolskih let. Saj je bilo jasno zapisano: L. C. Burke, trgovec e čajem; in da je Lionel Charles dobil službo v trgovini s čajem, sem pred nekaj leti slišal od nekega drugega svojega tovariša iz šolskih let.
Samo to, da je Burke medtem tako obogatel in da se je naselil prav v Singapuru, mi ne bi bilo niti na misel prišlo. Ker me je pa slučaj privedel na njegovo sled, je bilo zdaj vse dobro. Prepričan sem bil, da bom od njega dobil tistih dvajset funtov, ki sem jih potreboval za vrnitev v Sarawak.
Uro nato sem že stal pred Lionelom Charlesom. Postaral se je in hladen je postal. Toda očitno ga je veselilo, da vidi starega prijatelja.
No, in potem sem mu vse povedal. Na pameten način. 6eveda! Takoj sem videl, da Lionel Charles ni več stari »Lichayrl«, kakor so ga svetlolasa dekleta v Roxyjevem zabavišču klicala preti pet in tridesetimi leti.
Zato sem mu najprej pripovedoval o 6vojih uspehih, o plantaži na Timoru in kako sem potem začel trgovino v Saravvaku, ki mi je po začetni smoli pomagala na noge.
Govoril sem kakor odvetnik, in pri tem morda nisem pazil, da mora imeti človek tudi odprte oči. Iznenada sem namreč začutil, da je Lionel Charles opazil, da se mi obleka sveti. Trideset ti60č vragov! In to prav v trenutku, ko sem moral pripovedovati, kako me je vražji Kitajec pregovoril, da sem prodal 6vojo trgovino in se spustil v pustolovščino, ki me je stala poslednji penny, in razen tega še v tujem mestu, kjer si nisem mogel pomagati.
Toda naposled — sem si mislil — je prijatelj iz mladosti pač prijatelj iz mladosti. In tako sem končal svojo zgodbo s primerno prošnjo.
Burke je molčal, ko sem končal. In njegov molk je bil še mučnejši, kakor če kdo po ljubezenski izpovedi čuti, da bo odgovor nanjo čisto drugačen, kakor je pričakoval.
»Nimam denarja, da bi ga razmetaval,« je naposled rekel.
»Saj si vendar pravkar dal tisoč...«
»Da. Teh tisoč funtov 6em podaril. Toda prinesli 60 mi petnajst tisoč drugih. Tega ti ne moreš razumeti, pa je le tako. Kaj pa bi mi prineslo tistih dvajset funtov, ki bi jih dal iebi?«
»Če nič drugega, vsaj zadovoljstvo, da si pomagal staremu prijatelju, ki si z njim nekoč doživel vesele in žalostne ure.«
Burke se je zasmejal. Poznam to vrsto smeha. Tu pomaga samo eno: da vzameš klobuk, rečeš zbogom in greš. In to sem tudi storil. Toda pri vratih me je Burke ustavil.
»Nečesa sem se spomnil,« je rekel. »Sicer nimam denarja, da bi ga razmetaval, toda lahko si teh dvajset funtov zaslužiš. Če mi boš povedal resnico.«
Presenečen sem se obrnil. »Vedeti moraš, da mi vsi v obraz lažejo,« je hlastno de jal. »Vsi. To je senčna stran denarja. Toda ti mi boš pa za denar prodal resnico. Semle poglej!« Potegnil me je k oknu. »Umetno oko imam. Pred dvema letoma mi je pravo nekdo iztaknil. Pri Specialistu sem si dal napraviti novo, ki me je stalo celo premoženje. In vsi mi zatrjujejo, da se od pravega prav nič ne loči. Toda morda mi lažejo. Tu je petdeset funtov. Tvoji so, če mi poveš, katero oko je umetno.«
»Levo,« sem rekel po kratkem premisi jan ju. Minuto nato sem že imel težko pričakovane bankovce v žepn. Burke je bil tako presenečen, da se še ganiti ni mogel.
-Kako si mogel spoznali umetno oko?« me je vprašal pri vratih c drhtečim glasom.
»Ni bilo lahko,'S 6em priznal. »Uganil sem po tem, ker me je levo ok« bolj človeško gledalo.«
In že sem bil zunaj.
v»'C>»av
aallMi
Rjavo in drap kockasta obleka,
Kai vse povzroči glavobol
Glavobol je poprej simptom kakor pa bolezen sama. So bolezni, kakor na primer nevrastenija, ki povzročajo neznosen glavobol, tako da bolnik misli, da je obolel na možganih. Glavobol, ki ga (X)vzroči kakšna možganska bolezen, je silno redek. Različne komplikacije sifilitičnega ali revmatičnega porekla povzroče zlasti ponoči neznosen glavobol, včasih se pa tudi vname mozeg. Vendar je treba kljub temu vzrok za glavobol iskati kje drugje, pa naj bo v slabi krvi ali krvnem obtoku, ali pa v kakšni drugi motnji živčnega sistema.
2e votel zob, ki vas morebiti še bolel ni, utegne povzročiti neznosen glavobol. Zaradi glavobola največ trpijo slabotni ljudje.
Vsi ljudje niso enako občutljivi za glavobol. Dosti je odvisno od temperamenta. Motnje, ki nervoznemu človeku povzroče neznosen glavobol, flegmatičnemu človeku niti najmanj niso na poti. Sfcano je, da so ljudje, ki imajo dobro razvit sluh, okus in vid, zelo občutljivi. Dosti bolj bodo trpeli zaradi pokvarjenega zoba kakor drugi, prostodušni ljudje. Ti imajo lahko polna usta gnilih zob, pa ne čutijo nikakršne bolečine, občutljiv človek bo pa neznosno trpel.
Različni praški, ki jih jemljemo za glavobol, škodijo organizmu. Niti najmanj ne preprečijo bolezni, temveč jo samo za nekaj časa zaduše, zaduše
mladostno ukrojena. Izdelal jo jc modni salon angleškega dvornega modnega dobavitelja.
opomine narave. Zdaj pogosteje ko nekoč spremlja gripa vnetje pljuč. TO pa zato, ker aspirini in drugi preveč hvaljeni pripomočki spremljajo bolezen in zato telesna odpornost popusti. Treba bi bilo še povečati odpornost organizma, ne jo pa še slabiti z nepotrebnimi praški. Mnoga, tako imenovana »specialna« sredstva za glavobol, so zelo škodljiva za srce in niso brez nevarnosti.
Glavobol, ki ga povzroče sifilitične ali revmatične motnje, se imenuje organski, drugi pa funkcionalen glavobol. Glavobol je pogosto samo simptom kakšne motnje: na primer gnilih zob, nakopičenja ušesnega masla, otekline vratnih žlez, bolezni nosa, motnje v maternici ali jajčnikih, motenj v slepem črevesju ali pa trebušnih orgamih.
Kakor že rečeno, je glavobol znak izrednega stanja krvi, krvnega obtoka ali živčnega sistema. Slabokrvnost, povečano število krvnih telesc, previsok ali prenizek krvni pritisk, povzročajo močan glavobol. Glavobol, ki ga povzroči slabokrvnost, je po večini nevralgičnega značaja, je zelo močan i» se lokalizira na čelo. Najboljše zdravilo za te vrste glavobola je bivanje na zraku in soncu, dobra hrana, sestavljena pred vsem iz jedi, ki vsebujejo dosti železa: rumenjaki, jagode, paradižnik in zelenjava sploh. Poleg tega dobro vplivajo kopanje ali umivanje v mrzli vodi, po čemer je treba telo dobro otreti s suho in hrapavo brisačo, da se doseže čim boljša reakcija.
Glavobol, ki ga povzroči visok krvni pritisk, ima svoj sedež v zadnjem delu glave, včasih pa v krogu okrog in okrog glave. Te vrste glavobol je treba zdraviti s hrano, ki ne vsebuje dosti beljakovin, to je mleko, sadje, zelenjava in dober kruh. Izogibati se je pa treba mesa, kave, čaja in kakaoa. Večerja naj obstaja samo iz sadja. Paziti je pa treba pred vsem na dobro prebavo.
Največ glavobola pa nesporno povzroči slaba kri. Zaradi bolezni ledvic, jeter, želodca in črev, mrzlice in gripe, kakor tudi z uživanjem čaja, se v krvi nabira nečistoča in grozi organizmu. V takšnem primeru je treba uživati hrano, ki ne vsebuje strupov. Delovanje čreves boste olajšali s sadjem, zelenjavo in žitaricami. Večerjajte sadje. Učinkom te hrane naj pa še pripomore hrana, ki smo jo navedli pri slabokrvnosti.
Včasih pa kri navali v možgane, v tem primeru hladen obkladek na tilnik olajša bolečine, posebno z oblogo gorčice se dosežejo dobri rezultati.
Ne nazadnje povzroče glavobol tudi različne druge notranje motnje, v tem primeru je pa treba vprašati za nasvet zdravnika specialista.
ČIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20- — din. Po povzetju pošilja:
PARFUMERIE BALOG — STARI BEIEI.
Dunavflka banovina.
Križanka in uganke
ZENA - DUŠA DOMA
Nogavice
perilo
dežniki
v najboljši kvaliteti, po tovarniSkih cenah, v prodajalnah tovarne
VIDMAR
Pred Skotijo 19 PreSernova ni. 10 Gosposvetska 2 Tyrfieva 5, Palača ,,Slavija'‘
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. površinska mera; poljedelsko orodje; 2. abesinski naslov; grški otok; 3. pripadnik izumrlega naroda; zločin; 4. starodavno mesto z znanim stolpom; 5. števnik; poljski pridelek; pritrdilnica; 6. del stavka; 7. poganjek; drugo ime za Kitajsko; 8. zmaj; angleški otok; 9. kamenina; egiptovski bog.
Navpično: 1. prebivalec azijskega polotoka; italijanska reka; 2. ravnina; kos lesa; 3. narobe glas; pogosto pasje ime; 4. šport; 5. del voza; šport; zaimek; 6. kos lesa; 7. egiptovski bog; posledica ognja; 8. orožje; plačilno sredstvo; 9. kvarta; namen. *
SKRIVALNICA
Pravijo, da žena podpira tri ogle pri hiši in še četrtega možu pomaga. Četudi je mož, vsaj pravijo tako, glava družine, je vendar žena tista, ki daje domu toploto, prijetnost in domačnost. To pa se najbolj opazi tam, kjer tega ni. Kakor dan brez sonca je dom brez ljubeče in skrbne ženske roke!
;; Z nekaj okusa, malo dobre volje in ljubezni more žena urediti svoj dom tako, da se bo mož in vsa družina kar najboljše počutila v njem. Lep dom je ponos vsake gospodinje, če vladajo v njem še mir, ljubezen in domačnost, je sreča v njem. In katera si tega ne želi?
Marsikje pa, celo v bogatih domovih, ni sreče, miru in harmonije. Sredi razkošja žive nezadovoljno, mož in žena si po nekaj mesecih zakona že nimata več kaj povedati in zdolgočaseno sedita molče drug drugemu nasproti. Mož si po dnevnih skrbeh želi počitka in miru, spanja, žena bi pa hotela v gledališče, na ples. In najnovejši film je baje izvrsten. Toda »on« ni za nikamor, ne privošči ji malo razvedrila! On pa spet v mislih godrnja, kako lahkomiselna je »ona«, da mu ne privošči niti ljubega miru! Oba sta slabe volje.
Navadno in menda je že nalašč tako urejeno na svetu, se zmerom srečata dva, ki sta si po svojih željah, težnjah in lastnostih povsem različna. Natančen mož dobi površno ženo, lahkomiseln vzame resno, ki ji je mar samo dobrobit doma in družine. Ves dan dela, se muči, pospravlja, lika, krpa, lošči parkete. Kar najlepše ima urejen dom, vse prijateljice jo zavi
NAZOR — KLAJPEDA — POČITEK,	....
— VASICA — NEVADA — MANJ- j dai° zato- Mož pa išče razvedrila pn SINA — KIPAR — KRIVEC — ZA- ♦ prijateljih in v gostilni. Tam je bolj
DEVA __________ NAPOR	  MAJDA	___»domače, sme nasloniti nogo na stol
PALUBA — JEZERO	|	«	,
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih pregovor, j
kadar hoče in kolikokrat hoče. Doma pa ni nikoli prav. če sede na divan, ji pomečka nove blazine, ki jih je tako pazljivo vezla! In na dragoceno preprogo ji je natrosil pepela in parkete je pomazal, prav ko jih je na novo po-loščila. Uboga slabša polovica že res ne ve kako bi in kam bi, da ne vznejevolji skrbne ženice. Nazadnje pa mu prične vse skupaj presedati, nervozen jo pobere v gostilno in tam žuli ves večer pol litra kislega cvička, samo da mu ni treba doma poslušati nepotrebnih tožb.
Včasih bi pa hotel »on« v gledališče. Ne ljubi se ji. Rad bi pokramljal z ženo o romanu, ki ga je pravkar prebral. Utrujena je in zgarana. In tako dan za dnem, nikoli ne najde urice časa, da bi jo posvetila svojemu možu in družini. Ali je čudno, če si mož poišče prijateljev, ki ga bodo zapeljali Bog ve kam, Saj ona nima nikoli časa zanj in je samo gospodinja, mati in žena, ne zna pa biti tovarišica. In tega si dober mož najbolj želi. Prepričana sem, da bo odpustil ženi, če mu je pripravila bolj skromno večerjo, pa zato pokramljala z njim o najnovejših novicah, političnih dogodkih ali vsebini romana, ki ga je pravkar prebral. Pusti mu, naj ti malo natrese pepela na preprogo, saj jo boš jutri očistila, naj ti zmečka in razmeče blazine, vse to boš jutri namestila, ko bo on v službi. Ostal bo pa pri tebi doma in ne bo iskal družbe prijateljev zunaj doma. Vzemi si časa in pojdi z njim na izprehod ali v kavarno, gledališče, ako si želi tvoje družbe. Tako se ti ne bo treba bati zanj in trepetati za svojo zakonsko srečo — in to je, mislim, vredno več ko vse drugo.
PREM1KALNICA
DAKOTA OPATIJA ALABAMA LIVORNO TANARIVO
Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah troje čeških mest.
RAČUN S MDNDM: LGM
MDD
LGM
ŠTEVILKAMI DEG = K K K
golaž, kru-Vampi 6
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek:	Telečja obara, kruhovi
[cmoki. Zvečer: Kumarična solata [e krompirjem.
Petek: Kislo zelje, zabeljen fižol.
[Zvfičer: Mlečen močnik.
Sobota: Goveja julia z jajčno kašo, tbuče v omaki, krompirjev pire, gove-{dina. Zvečer: Gobova rižota.
Nedelja:	Zelenjavna juha, pražen
| krompir, telečja pečenka, pesa. Z y e - "mleka, osoli, popopraj in dodaj dva (čer: Kruh z maslom, kava.	prav na drobno sesekljana drobnjaka
L"!	:..	1	'	nmnlrA	ulil	itn	OllilliinA	T
Ponedeljek: Segedinski hovi cmoki. Zvečer: parmskim sirom.
Torek: Lečnata omaka, krompirjev pire, koroški zavitki z jabolčnim nadevom3. Zvečer: Telečji golaž.
Sreda: Zelje z jetrnimi klobasami, sirov zavitek. Zvečer: Rižota s šolalo.
Pojasnila:
1 Svinjina z jajei: Zreži surovo, prekajeno svinjino, napravi tanke rezine in jih speci na masti. Razmotaj dve jajci, ki si jima pridala zajemalko
LGM
LGM
Namestu črk vstavi prave številke, da dobiš račun, ki se izide. Ista črka nadomešča vselej isto številko.
ČRKOVNICA
O A E T P O N T D Z V L S R I j I U IM
IZPREMENILNICA
VIŠAVA LOPAR VRABEC PALICA STOK PRAVNIK ATAKA ZAPOVED TRAVA 1LIJA KROPA MESAR POGON
V vsaki teh besed zamenjaj prvo crko, da dobiš nove besede. Nove začetnice ti dajo ime in priimek slovenskega pesnika.
*
ENAČBA (a — b) - f (c — 6) + (d — e) + (f—g) + •
(h-i) + (]-k) = x
Pomen besed: a = znano kopališče;; b = mednaroden jezik; c = domača: žival; č = poslanec; d = del glave;; e = del voza; f = zvezda; g = žensko ime; h = spevoigra; i = del Carigrada; j ** Zolajev roman; k žensko ime.
Ponedeljek: Goveji zi-ezki v omhki, [široki rezanci, solaUu Zvečer: [Krompirjeva kaša.
Torek: Goveja juha z zdrobom, ko-'lerabice, krompir v kosih. Zvečer: ; Govedina v solati.
Sreda:	Krompirjeva juha, sirovi
| štruklji. Zvečer : Pražena jetra, so-;lata.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Gobova omaka, krompirjevi svaljki, rižev narastek. Zvečer: Ocvrla jetra, krompirjeva 6olata.
Petek: Prežganka, ajdovi žganci, jabolčni zavitek. Zvečer:	Pala-
činke, kompot.
Sobota:	Goveja juha z vlivanci,
krompirjev pire, čebulna omaka, govedina. Zvečer: Svinjina z jajci.'
Nedelja: Kruhova juha, nadevane ; telečje prsi. pražen riž, mešana solata, I; kapucinski šartelj.2 Zvečer: Pra-llžena gnjat z ocvrtimi jajci, solata, i;pecivo, čaj.
Rešitve ugank iz prejšnje številke:
Križanka: Vodoravno: os, kosilo, gib,; baron, omet, tek, Rogatec, en, tul, fa, mo. < rilec, Kirn, tudi, Pariz, boj, Alarik, Ka. • , Navpično: ogorek, pa, Simon, kal, bcg,< Mira, Tatomir, Ob, tur. Iz, satelit, Irec, lub,, lok, Fedor, on, racijn.
Račun s črkami: fitevilo 6798 pomnožiS fl< Številom 67«.
Izlofiilnica: Po slabi družbi rada glava boli.}
Crkovnica: Beri v navpičnih vrstah, in sicer; ▼ prvi od spodaj navzgor, v drugi od zgoraj, navzdol itd., pa dobifi: kdor se sebe boji,* nikoli nc bo zmaga).
Skrivalnica:	Trd,	neizprosen	bomi,	mož
Jeklen.
Dopulnilnica: Krvavo orožje ne prinaSa
Upremenilnica: ftiba nnvo mašo poje.
Posetnica: VglaSe,valeč klavirjev.
in to omako ulij na svinjino. Lahko pa tudi na 'pečene rezine ubiješ jajca in jih potreseš 6 soljo, poprom in sesekljanim drobnjakom.
2 Kapucinski šartelj: Zmešaj četrt litra mlačnega mleka s štirimi rumenjaki in sedmimi žlicami sladkorja, pridaj 4 deke v toplem mleku raztopljenega in shajanega kvasa, nekoliko soli, 56 dek presejane ostre moke, 5 dek orehov in 5 dek lešnikov, oboje prav dobro zmleto. Naposled pridaj še 3 deke nastrgane čokolade. Stepaj testo zelo dolgo, da postane popolnoma gladko, potlej mu pa prideni še 5 dek stopljene masti, iznova stepaj testo, potlej pa postavi skledo na gorko, da bo testo shajalo. Potlej ga daj v namazan model; testa naj bo nekako do polovice. Ko vzide tako, da je model poln, ga pomaži z raztepenim jajcem in ga speci. Ce ga pečenega prevlečeš še z belim ledom, šartelj lahko postaviš na mizo namesto prave torte.
3 Koroški zavitki z jabolčnim nadevom: Napravi testo iz pol litra pšenične moke, enega jajca in malo vode in soli. Zgneti ga prav dobro in zvaljaj zelo tenko. Potlej zreži iz testa podolgaste kosce in jih nadevaj s temle nadevom: skuhaj olupljena jabolka in jih zmešaj z drobtinami, ki si jih zarumenila na presnem maslu, naposled pa dodaj še sladkorja in cimeta. Ko si posamezne koščke nadevala s tem nadevom, jih lepo 6tisni okrog in okrog, da se ne bodo pri kuhi odprli. Skuhaj jih v slani vodi, potresi 6 kruhovimi drobtinami in zabeli s presnim maslom.
Lešnikova torta:	Vgneti	16	dek
presnega masla 111 mu pridaj počasi 6 rumenjakov. 1 jajce, 14 žJic sladkorja, 26 dek stolčenih lešnikov, vanilije, soka pol limone, sneg sedmih beljakov in 6 dek moke. Torto speci v dveh modelih; namaži potlej en del z marelično mezgo in položi drugega nanj. Če hočeš, prevleci torto s kakšnim ledom.
Dober pražen krompir: Na kocke zrezane prekajene slanine pražite 6 prav drobno nasekljano čebulo, potlej pa dodajte sveže kuhanega, slanega krompirja v koscih.
Letos so spet v modi tako imenovane pla&čne obleke, ki so res praktične, bodisi za dom ali pa za pod dežni plašč ali krzneno ogrinjalo, kakršna bodo letos v modi. Na sliki vidite črno plaščno obleko, ki jo krasita dve vrsti isto-; barvnih gumbov, ovratnik je pa c»-klamnordeč.
Eleganten popotni plašč, ki na njem čutimo vpliv sodobne »vojaške« mode. Vsa bogata širina plašča je namreč zbrana pod široko zaponko.
položena okrog oglavja ali pa pokri-vajo tudi celo oglavje.
10 modnih zapovedi}
za fetfčH.	|
1. Ostanite zvesti širokim, plaščem.*
2. Zelene barve naj ne manjka vt Vaši garderobi, ker je najmodernejša za letošnjo jesen.
3. Nosite klobuke, podobne cilindrom, ovite s široko pentljo.
4. Plašče, kostime in obleke krojite iz baržuna.
5- Vaši klobuki naj bodo iz svile in kože.
6- Ne nosite oblek, ki so v pasu Široke.
7. Glejte, da z dobrim krojem dosežete čim ožji in čim daljši pas.
8. Pred vsem nosite kostime, ker so °snova jesenske garderobe.
9. Plašči in obleke naj bodo v pasu
na koncu pa široki.
10. Trakovi naj krase vaše klobuke, obleke, rokavice in plašče.
Kako je treba jesti sadje?
Sadje je zelo prijetna. in zdrava hrana. Vsebuje namreč dosti vitaminov, ki so neobhodno potrebni za organizem in razvoj. Poleg tega sadje vsebuje tudi dosti sadnih kislin, ki olajšujejo in pospešujejo prebavo. Zato sadje poveča tek. Sadje je posebno Važno za prehrano otrok in slabokrvnih ljudi.
Sadni sokovi in sadna kislina pa tudi učinkujejo desinfekcijsko. V črevih in v želodcu uničujejo nalezljive klice želodčnih bolezni.
Prav tako vsebuje sadje veliko količino sladkorja, hkrati pa tudi v vročini Prijetno osvežuje.
Sadje pa utegne biti tudi nevarno, če jemo preveč sadja, utegnemo izzvati v želodcu motnje. Prav tako moramo paziti, da pc sadju ne pijemo vode. Posebno po jagodah, robidnicah in grozdju.
Predpogoj za uživanje sadja je, da ga pred jedjo dobro umijemo, tako da odstranimo vso nečistočo in nalezljive klice.
PtalUuni nasveti
Pleten moški
brezrokavnik
Trodelna žimnica, obstoječa iz enega krajšega dela za zglavje in dveh večjih delov, je zelo praktična in ima več dobrih lastnosti. Od časa do časa večja dela preložite. Ko bo treba žimnico na novo prevleči, bo pa treba kupiti prevleko samo za en del.
Za prav tanke prtiče, pahovke, rob^kt' 'n podobne stvari, ne potrebujste likalnika. Ko so že oprane in še mokre, jih tako rekoč nalepite na obložene stene kopalnice. Z roko jih pogladite, tako da bodo popolnoma izravnane. Ko bodo suhe, bodo same odpadle in prav nič jih ne bo treba likati.
Zanj potrebujete 6 pramenov volne, ; najbolje modre, pletilke št. 2 in št. 3 : in pet pletilk za pletenje nogavic, in sicer št. 7 (diagram št. I.).
Za hrbet nasnujte 131 petelj na pletilke št. 2 in pletite v dvojnem rebrastem vzorčku 7 cm visoko. Potlej predenite na pletilke št. 3 in pletite v prekinjenem rebrastem vzorčku. To se pravi: dve vrsti samih gladkih, potlej pa dve vrsti v navadnem rebrastem vzročku (dve levi in dve desni). To se ponavlja.
Hrbet pletite do višine 35 cm, dotlej, dokler ne začnete snemati za rokavno odprtino. Do odprtine dodajajte približno tako, kakor vidite na diagramu. Za rokavno odprtino snemajte po 6 petelj v štirih vrstah, potlej pa pletite naravnost do višine 20 cm. Nato snemajte za ramena. Pletite 32 petelj, 43 jih odložite na nit, ostale pa pletite do konca. V drugi vrsti snemite 10 petelj in pletite do konca ramena. V nadaljnjih vrstah snemajte približno po 5 petelj, dokler ne snamete vseh. Za drugo ramo snemajte prav tako, samo v obratnem smislu.
Prednji del (XI.) pletite prav tako kakor zadnjega. Ko bo rokavna odprtina visoka približno 10 cm, napravite vratni izrez: pletite 43 petelj, srednjih 21 petelj pustite na niti in pletite dalje samo na eni strani. V vsaki vrsti snemajte na isti strani kakor je vratni izrez takole: v prvi vrsti 4 petlje, v drugi 3, naposled pa dvakrat po dve. Naprej pletite tako visoko kakor je pri zadinjem delu.
Brezrokavnik ne smete polikati, ker bi se sicer vzorec popolnoma razgubil. Pač ga pa sešijte na ramenih in ob straneh. Potlej petlje, ki ste jih odložili na niti in še tiste, ki so vmes, nasnujte na pletilke, kakršne potrebujete za nogavice. Potlej pletite v dvojnem rebrastem vzorčku. Imeti morate vsega skupaj na štirih pletilkah okrog 136 petelj, v rebrastem vzorčku napletite kakšna dva in pol centimetra. Snemajte kolikor se da narahlo. Prav tako široko progo v rebrastem vzorčku napravite pri rokavnih odprtinah, tu pa s pletilkami št. 2.
Modne drobnarije
Letos bomo nosile dosti mufov, še dosti več ko doslej. Znotraj so narejeni tako, da vanje daste lahko vse, kar imate sicer v torbici, ker torbica seveda ne spada k mufu. Ni pa zmerom prav prijetno muf nositi s seboj v sobo, če si plašč slečete v predsobi. Predvsem m\if ustreza plašču, le redkokdaj pa tudi kakšni obleki. Tako bi morala dama z mufom v predsobi pustiti tudi vse drobnjarije, ki jih navadno nosi s seboj in ki se od njih nikoli ne loči: rdečilo, puder, robček in zrcalce. Modni stvaritelji so pri tem znali priskočiti dami na pomoč. Vse le drobnjarije so dali v pas, ki je temu primerno narejen. In tako kakor so junaki nosili svoje orožje za pasom, bodo zdaj tudi naše lepotice nosile orožje svoje lepote v pasu.
Pas je narejen iz laka, jelenovine ali kakšne druge, dragocenejše kože. Zapira se s kovinsko zaponko, ki je votla in dovolj velika, da Ima v njej prostor rdečilo. Na vsaki strani sta po dva žepka, v enem bo nosila lepotica robček, v drugem pa majhen glavnik. Na kovinski vrvci, ki visi od zaponke navzdol, je pa skrita škatlica s pudrom. Vse to ni samo praktično, temveč tudi okusno urejeno, tako da služi hkrati za okras obleki. S takšnim pasom opremljena lepotica res ne potrebuje še torbice ali mufa.
Rokavi na plaščih pa tudi na oblekah so se letos precej podaljšali. Zato so se tudi rokavice očitno skrajšale. Komaj pokrijejo palec in komaj sežejo do členkov. Glavno je, da je dlan pokrita, vrhnja stran je pa precej globoko izrezana, skoraj do srednjega prsta. Čeprav so tako kratke, so rokavice po večini okrašene s širokim robom drugobarvnega usnja. Ta rob je podaljšan tudi na enega ali dva prsta. Športne rokavice so iz svinjske kože. K popoldanskim oblekam bomo nosile rokavice iz jelenovine iz antilopjega usnja, zvečer pa rokavice iz vseh tvo-riv. ki so iz njih napravljene večerne obleke.
*
Spet je moderno perje. Pa ne samo posamezna peresa, temveč celi šopi. Nosile jih bomo predvsem na klobukih. Moderna so dolga nojeva peresa, ki padajo po hrbtu, fazanova peresa k športnim klobukom in kratka peresa,
Sah
Problem št. 108
Sestavil P. Ilasse (1889)
Mat v 3 potezah
Poper te naloge je zvijača: kako pridobim tempo, t. j. edino možnost za razplet problema?	(B34)
Problem št. 109
Sestavil B. Kiistner (1871)
T
Mat v 3 potezah
(B 35)
Problem st. 110
Sestavil Samuel Loyd (1859)
Poleg bleščečega se kamenja, biserov in raznovrstnih svetlih kovin, nam je moda prinesla tudi nakit iz porcelana. Razne zaponke bodo izdelane v obliki arabesk, živali, cvetlic iz porcelana, barvanega na roko. Nosile jih bomo na preprostih visoko zaprtih popoldanskih oblekah. Tudi gumbi bodo porcelanasti, in sicer izdelani v oblik cvetlic, nageljčkov in spominčic. Celo glavniki za v lase bodo okrašeni s porcelanastimi cvetlicami.
*
Moderne torbice bodo zelo različnih oblik, vse bodo imele pa eno lastnost, namreč da jih ne bomo nosile pod roko, temveč obešene na roki. Prav
Rjava plaščna obleka, zaprta s prevlečenimi, precej velikimi gumbi. Okrašena jc s šivi, majhen ovratnik je narejen iz zelenih peres papige, na enem žepu pa z razprtimi krili čepi celo cela papiga tik pred poletom.
vsaka torbica bo imela vrvco, verižico ali trak, skozi katerega bodo vtaknile roko. Majhne torbice so prišle popolnoma iz mode. Zdaj bo tem modernejša tista torbica, ki bo čim večja. Nekatere bodo dosegle velikost aktovk. Preprosta in gladka linija je najlepši okras modernih torbic. Le včasih bomo videle torbice, ki so z lakom ali svetlejšim usnjem aplicirane na jelenovino. Pri ševrojastih in boksastih torbicah bo edini okras široko pošit rob.
*
V	skladu s sedanjim vojnim duhom, ki preveva Evropo in seveda predvsem Pariz, so pariške hiše začele izdelovati obleke, pošite z epoletami. In sicer s pravcatimi vojaškimi epoletami! Iznajdljive Parižanke si jih napravijo same iz vrvic in si jih našijejo na obleko. Na temna bolera našijejo našivke kakšnega toreadorja. Lahko se pa napravijo tudi za generale, ali pa samo za desetnika. Pri izdelavi teh epolet se poslužujejo tudi kovinskih znamenj, zvezdic, ploščic itd.
Porabni nasveti M
Dobre volnene odeje ali prešite odeje lahko obvarujete, ali pa, če so že precej oguljene, skrijete s tem, da v sredo, kjer prevleka odeje ne pokrije, pripnete kos pralnega blaga. Ta del mora biti prav toliko velik, da pokrije odprtino, pripnite jo pa z gumbnicami, ki ste jih napravili na dvojnem robu, na iste gumbe, kjer je pripeta prevleka. Najprikladnejše blago je eta-min ali umetna svila, rob mora biti seveda precej širok in dvojen, da se ne raztrga. Lahko pa za navadne odeje kupite tudi pisan kreton. Ce je ozek, ga po sredi sešijete. Prav tako lahko etamin ali podobno blago, če je ozko, po sredi sešijete in rob okrasite s kakšnim vbodom. Ce nimate povrh odeje nikakršnega pregrinjala, potlej to odejico napravite iz blaga, ki bo v skladu z zavesami.
Monogrami — enfel — ažur gumbnice — gumbi — pllse fino in hitro izvrši
Matek & Nikeš
LJUBLJANA, Frančiškanska ulita
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih tlel
fm Wm. wm
Mat v 3 potezah
(B 77)
Problem št. 111
Sestavil W. A. Shinkman
7//M	L.—
Wmy / wM y
mmm, ■
Mat v 4 potezah
V	križnem ognju šahov mora kralj gledati, da dobi tempo; le tako more beli priti na cilj.	(Bg7)
Rešitev problema	št. 105
1. Da5—el	f5—f4
2. Del—bi šah	Ke4—d4
3. Dbl—b4 mat.	
1		d5—d4
2. Del—hi šah	Ke—f4
3. Dhl—h4 mat.	
Rešitev problema št. 106	
1. Th2—hi	84—gi
2. Sh5—g7	g3—g2
3. Sg7—f5 mat.	
1		g4 x hS
2. Kg6—f5	h3—h2
3. Thl—li2 mat.	
Rešitev problema št. 107
1. Sc6—e5	Kd5—e5	<d4>
2. Dg2—gl	kar	koli
3. Dgl—c5 (g5) mat.
15. nadaljevanje
Gospodična Brocklebankova je utihnila. Gospodična Brocklebankova je poželjivo čakala. Ni bila razočarana.
Anthony jo je kar občudujoče pogledal. »Vidite, dragi otrok, tega Watson ne bi bil nikoli zmogel. Prvič se ne bi bil tega spomnil in, drugič, bi mu bili nedvomno dali napačno zvezo.« Nasmehnil se je. »Prav lepa hvala. Res lepa hvala, Odkrito govorim!«
Potem je bil pa Anthony toliko nevljuden, da je skrivaj pogledal na uro.
»Pa je res grdo, da vas tako zadržujem. Razen tega me oče čaka pri golfu. Papa strašno gleda na to.«'
»Nedvomno je bil nekoč častnik?«
»Po poklicu ni bil nikoli, toda med vojno je štiri leta služil v Franciji. Do polkovnika je prišel. Toda ta naslov posluša prav tako nerad kakor vi, gospod Gethryn... Zdaj moram pa res teči!« Gospodična Brocklebankova je planila kvišku in se poslovila od Lucije, ki je nemo, a z zanimanjem poslušala pogovor. Potem je krepko segla An-thonyju v roko. »Saj mi boste povedali, če bo kaj novega?« je poprosila. »Kajne, da mi boste?«
»Ne bi mogel drugače, tudi če bi hotel.«
Medtem so že prišli do avtomobila njenega očeta, ki je čakal zunaj. Z eno nogo že na stopnici je dekle dodalo: »In če bom mogla kaj storiti za vas...«
»Vas bom takoj poklical,« je dopolnil Anthony njene besede in se nasmehnil.
»Dobro dekle!« je rekla Lucija, ko je avto že oddrvel.
Anthony je vneto prikimal, toda njegove misli so bile zdaj že nekje drugje...
Vrnila sta se v hišo.
Bilo je pol šestih, ko se je oglasil Dyson.
»Tu, Dyson,« je zaklical rezek, praskajoč glas.
»Gethryn. «
»Nadaljnja imena za seznam?«
»Še eno,« je odvrnil Anthony in mu ga povedal. »Ali vam gre od rok?«
»Da! Do svidenja!«
»Krrr! Slušalo na londonskem koncu telefona je padlo na vilice.
Anthony se je vrnil nazaj v pu-šilnico. Nemirno je kadil pipo za pipo, tako dolgo je kadil, da ga je začel jezik peči. Potem je poskusil s cigaretami. Z malomarnimi, nemirnimi koraki je hodil po sobi, sem in tja, toda njegovi možgani so delovali... divje delovali... Zdajci je obstal in zamrmral:
»Hudiča! Kako lahko utegnem biti v zmoti!«
Spet je začel nemirno korakati po sobi. Četrt ure po četrti je prišel Pike. »Odšel je, sir!« je vzkliknil že med vrati.
»Vem!« Anthony je prikimal. »Toda zakaj?«
Pike je skomignil z rameni.
»Kam?«
»Menda v London. To najbrže pomeni, da ga bomo lahko dobili povsod drugje, samo v Londonu ne. Odkod pa veste, da jo je možak pobrisal, sir?«
»Neka moja včerajšnja znanka je bila pravkar tu in mi je sporočila. Zdaj pa prosim vas, Pike, povejte mi, kaj vse ste doživeli!«
»Poiskal sem dom te dame. Krasno posestvo je, sir. Weydings se imenuje. Zelo skromnega sem se napravil in vprašal po nekem prijatelju, ki je sluga pri nekem gospodu, ki menda tam stanuje. Zelo sem bil razočaran, ker nihče ni poznal ne slugovega ne gospodovega imena. Toda Pierca — to sem bil jaz — so vzlic temu gostoljubno sprejeli. Povabili so me, naj grem malo v hišo in izpijem kozarček. Po dolgočasnih, toda potrebnih ovinkih je gospod Pierce marsikaj izvedel o stotniku Laku. Gospod Lake ni dobil nikakšne brzojavke in tudi nihče ga ni poklical po telefonu. Menda je odpotoval zaradi nujnih opravkov, prej je pa še razdelil obilne napitnine, kakor je pač pri njem navada. Nisem mogel izvedeti, kje je prebil ostanek pretekle noči in v kateri postelji. Moj .kolega* mi je pomežiknil in mi dal s tem razumeti, da se pri njih ne sme preveč poizvedovati, kaj se ponoči dogaja. Nedvomno se je stotnik Lake vrnil s plesa domov, potem je pa morda odšel iz hiše... ali pa tudi ne!«
»Hvala, Pike. To je torej vse?«
»Da, sir, razen neke malenkosti, ki sem jo doživel, ko sem spet zapustil hišo. Pustil sem svoj avto v zapuščenem stranskem drevoredu velikega parka, ki spada k hiši. šel sem torej peš do tega kraja in se potem peljal nazaj do vrat v
NA PRAGU SMR1
■ _ ■ ■ * • '■■*' : ■ -
N
M
a
ANGLEŠKI NAPISAL P H. MACDONALD
park. Ko sem dal vratarju znak, naj mi odpre, se je za mano pripeljala limuzina, naj večji avto, kar sm jih kdaj videl, šofer in neka dama sta sedela v njem. Prav lepa ženska, za tiste, ki so jim take ženske všeč. Meni osebno...«
»Temnopolta?« je pohlevno vprašal Anthony. »Velika?«
»Da, sir, oboje. Tik ob moji stari škatli je obstal orjaški voz; tako se mi je zdelo, kakor bi stala ogromna križarka zraven čolna. Dama me je debelo ogledovala — zmerom iznova! ,No, zdaj me mora pa že na pamet poznati,* sem si mislil in se obrnil stran. Vratar je odprl vrata in gledal sem, da sem hitro izginil. Cez nekaj časa sem se obrnil in se začudil: dim, ali velikega avtomobila še zmerom ne bo?‘ Tedaj sem opazil, kako se dama prav vneto pogovarja z vratarjem in kako oba kažeta, name. In potem — to je najbolj značilno — se je limuzina obrnila in se odpeljala nazaj proti hiši.«
Anthony se je podrgnil po bradi.
»Res je zelo značilno, Pike. Vendar pa to prav nič ne spremeni okoliščine, da smo izgubili tega gospoda Laka in da ne vemo, kje naj ga iščemo.«
»Vsaj poskusili bi lahko, sir. Tak bogat športnik se bo le težko skril, če ga bomo dali uradno iskati, bomo izvedeli, kje se nahaja, še preden bo sam vedel.«
»Prav tega pa ne moremo, Pike. No, govoril bom z orožniškim poveljnikom.« Spustil se je v naslanjač in začel podzavestno tlačiti tobak v pipo.
Pike ga je od strani pogledal. Zdelo se mu je, kakor da polkovnik Gethryn ni več tisti človek, ki ga je poznal. Polkovnik Gethryn se mu je zdel... kako naj reče... utrujen. Ali pa je izgubil pogum? Ali pa... ne, saj ni mogoče, da bi se polkovnik Gethryn dolgočasil! Cim dalje ga je človek poznal, tem težje je uganil njegovo razpoloženje. Res, včasih se je Piku zdelo, kakor bi bil človek, ki sedi tam v naslanjaču, nekdo drug, ne pa polkovnik Gethryn, ki je z njim že tolikokrat delal. Ne da bi bil izgubil zaupanje v polkovnika Ge-thryna, to ne, a vendar...
Pike se je kar zdrznil, ko je zdajci opazil, da počivajo Anthonyjeve oči na njem. Skozi goste, sinjkaste oblake dima je zvenel glas Antho-nyja, ki je menda uganil misli svojega sodelavca:
»Ne čudite se, Pike. Prav tako malo, kakor vi, vem tudi jaz, pri čem smo. Besedo vam dam! Ali sem že zelo daleč ali pa še nikjer... Ta zadeva je čisto drugačna od prejšnjih. Drugače so me takšne naloge v bistvu zanimale kakor kakšen šport. Bile so hazardne igre; res sem jih sicer poskušal dobiti, toda če bi bil katero izmed njih izgubil, se tudi ne bi bil dosti razburjal. To pot je pa drugače. Misel na ženo, ki sedi tam gori, me tira v obup! In potem še mož, ki
Za vsak primer
»Ali si že slišal, da so tvojega soseda obdolžili, da je na sumljiv način prišel do denarja in ga naložil v tujini?«
»Da, slišal sem, ljudje vsaj tako pripovedujejo... Sam je pa izjavil, da je vse to najnesramnejša izmišljotina brez sleherne podlage in je obljubil tistemu, ki bi mu dokazal, da je res v tujini naložil denar, deset odstotkov!«
»Zakaj ni obljubil sto odstotkov, če trdi, da ni res?«
»Najbrže se boji, da potlej ne bo njemu nič ostalo, če komu uspe, da izve, kje ima svoj denar...!«
Kdo naj mu pomaga
Peter joka.
»Kaj ti je, Peter? Zakaj jokaš?« ga vpraša stric.
»Zato, ker ne morem najti dinarja, ki sem ga izgubil.«
»Na, tu imaš dinar!« mu odgovori stric in vzame iz žepa denarnico.
Peter vzame dinar, toda joka dalje.
»Zakaj pa zdaj jokaš, Peter? Saj imaš dinar, ki si ga izgubil,« ga vpraša začuden.
»Zdaj jokam zato, ker bi imel lahko dva dinarja, če ne bi svojega izgubil, hu, hu...«
Dolgočasni gostje
Palača avstrijskega kanclerja Met-ternicha je bila sleherni dan polna gostov. Prepirljivih in dolgočasnih gostov knez ni hotel sprejemati, temveč jih je prepuščal svojemu tajniku. Baron Burian je bil eden izmed teh gostov.
čaka v svoji celici, da mu bodo nataknili okoli vratu zanko, zaradi zločina, ki ga ni kriv...?
Divje je planil kvišku in začel spet nemirno pohajati po sobi; pet korakov od kamina do vrat, pet korakov od vrat do kamina. Potem je zdajci obstal in dejal bolj samemu sebi kakor Piku:
»In zdaj sedim brez dela tu — z zarodkom teorije in celo kopico dejstev brez medsebojne zveze! Kaj naj storim, če se pokaže, da je moja teorija prazna pena, in če bodo dejstva še nadalje ostajala brez zveze? Kaj naj...«
Sredi te samoobtožbe ga je zmotilo trkanje na vrata. Razburjeno je vstopilo dekle, namestnica male Annie, ki je zdaj ležala v svoji sobici in si od časa do časa otipavala svoj razboleli vrat.
»Prosim, sir,« je naznanilo dekle in zardelo, »neka dama je prišla. Zunaj čaka. Imeniten avto ima.«
Anthony je pogledal skozi okno, toda .imenitnega avta* ni videl. Potem je rekel:
»Prav. Takoj pridem. Ali je dama povedala kakšno ime?«
Dekle je razburjeno izdavilo:
»Ne, sir. Vem pa, kdo je! Gospa
V	24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna IOS. REICH LJUBLJANA
Carter-Fawcettova, ki ima svojo graščino v bližini.«
Pike je presenečeno požvižgal. Anthony je mimo odšel iz sobe, zavil čez vežo in stopil v jasno, hladno novembrsko solnce. Ob oglu je stala velika limuzina. Skozi stekla se je pokazal iz dragocenega kožuhovinastega plašča obraz gospe Carter-Fawcettove, hladen, ponosen in hkrati mamljiv.
Ko se je Anthony približal avtu, je šofer v zeleni livreji, ki je bil po svojem obrazu podoben belveder-skemu Apolonu, po svojih kretnjah pa avtomatu, odprl okno. Anthony se je priklonil, na svoj pozdrav ni dobil odzdrava. Zaslišal je pa glas, ki je bil vzlic svoji trdoti prikupen in ki se ni prav nič trudil, da bi zvenel ljubeznivo.
»Pustite prazne besede! Rada bi vedela, kaj vraga naj pomeni, da stikate s svojimi umazanimi vohljači v moji hiši?«
Anthony je bil primerno presenečen. »Z umazanimi vohljači?«
Besnost je spačila belo krinko njenega obraza. Z drhtečimi ustnicami je zakričala nad njim:
»Ne delajte se tako začudenega! Odgovorite mi: Kaj iščejo vaši ogabni vohuni?«
m
ANEKDOTE
Lepega dne se je Burian spet pojavil v palači kineza Mettemicha, ta ga je pa prepustil v milost in nemilost svojemu tajniku, rekoč:
»Glejte, da se ga čim prej rešite, potlej vas bom poklical k sebi.«
Nekaj minut nato je zaslišal iz svoje sobe odpiranje in zapiranje vrat. Mislil je, da Je baron Burian odšel. Odprl je vrata in stopil v tajnikovo sobo:
»Ali je stari osel že odšel?«
Baron Burian je še sedel v naslanjaču, toda Metternich ga ni opazil. Tajnik pa nikakor ni prišel v zadrego.
»2e davno je odšel,« je odgovoril Metterniehu. »Zdaj se ravno pogovarjam z gospodom baronom...«
Henrik VIII. kot zdravnik
Angleški kralj Henrik VIII. (1509. do 1547) je nekoč na lovu zašel in je šele pozno ponoči prišel v vas Reading, kjer ga je sodnik kot »člana kraljevega spremstva«, kakor je sam sebe krstil, prijazno sprejel. Postregel mu je z volovskim jezikom in vrčem dobrega piva.
Nekaj časa je sodnik brez besed gledal vnetega jedca in domnevnega kraljevega spremljevalca. Cez nekaj časa
»Vohuni?« Na Anthonyjevem obrazu se je še zmerom kazalo presenečenje.
Drhteča roka v mehkih usnjenih rokavicah je pokazala proti gostilni. »Da, vohuni! Tamle notri čepi ta dedec!« Potem je sledil ne preveč laskav, zato pa toliko točnejši opis višjega nadzornika Pika. »Zakaj ste poslali tega človeka k meni? Kako se morete predrzniti, vi...!«
»Možak,« je prav iz srca mirno odvrnil Anthony, »ki se je slučajno naselil v gostilni, kjer stanujem jaz, si je torej dovolil pogledati v sobo vaše služinčadi. V kakšni zvezi naj bo to z menoj, madame?«
»V kakšni zvezi?« Njeni prsti so se trudili, da bi odprli vrata. Kakor bi bil vzrasel iz tal, se je iznenada pokazal šofer, odprl vrata in vljudno stopil v stran.
Gospa Carterjeva- Fawcettova je skočila iz avta. šofter je spet izginil. Zdaj je stala čisto pred Antho-nyjem, visoko vzravnana. Veliki., beli ovratnik njenega čudovitega krznenega plašča ga je skoraj oplazil. Vsa drhteča od neukrotljive jeze je siknila:
»Prav dobro veste, v kakšni zvezi! Po svojih vohunih poizvedujete, kaj počenja neki moj gost. In zakaj? Ker ste reklame potreben do-mišljavec, ki si je vtepel v glavo, da bo vtaknil svoj nos v zadevo, ki je že davno opravljena, in iztrgal pravični kazni človeka, ki je nekomu, nič boljšemu od njega, pognal kroglo v glavo... Kakor vidite, vse dobro vem... Prosim vas, da blagovolite v bodoče pustiti mene v miru! Kaj vas briga, če je stotnik Lake zapustil mojo hišo, ne da bi se bil v redu poslovil, ali pa če je še v hiši? Saj vendar lahko odpotuje, kadar hoče in kamor hoče! Sicer ne poznam njegovih namenov, prepričana sem pa, da je že imel svoje vzroke, ko je tako hitro šel. Zato pa še dolgo ni potrebno, da bi bil zločinec! Sherlock Holmesa bi se radi šli, ha, ha! Kar mika me, da bi vas naznanila policiji in napravila konec vašemu sumljivemu početju. To bom tudi storila! Polkovnika Ravenscourta sicer ne morem trpeti, toda poznam ga; lahko so zanesete na to, da me bo ubogal, gospod!...« čedalje hitreje in hitreje je govorila, potem je pa obstala, da bi zajela sapo.
Anthony je izrabil priložnost. »Prav polkovnika Ravenscourta sem mislil zdajle poklicati,« je vljudno rekel. »Morda bi vi radi najprej z njim govorili, če malo počakate, vas bom dal takoj zvezati z njim, madam!«
Gospa se je zdrznila, kakor bi jo bilo nekaj prijelo, da ga mora udariti v obraz. Anthony se ni zganil. Njegove zelenkasto svetlikajoče se oči so mirno prenesle njen besni pogled. Samo sunkovito dihanje razburjene žene je motilo tišino. Naposled je za vreščala:
»Vi, pes!... Ne, z Ravenscourtom se ne bom menila! Vi in on sta drug drugega vredna!«
je pa dejal: »Sto funtov bi dal, če bi mi volovski jezik tako teknil ko vam. žal je pa bolj slaba z mojim želodcem, noben zdravnik mi ga ne more ozdraviti.«
Cez nekaj časa so sodnika poklicali v London in ga tam brez zasliševanja vtaknili v ječo, kjer je živel ob kruhu in vodi. Njegova teža je očitno pojemala in ko so mu čez dobre tri tedne prinesli volovski jezik, ga je pojedel z izrednim tekom. Tedaj ga je nekdo potrepljal po rami — bil je isti, ki se je takrat izdajal za kraljevega spremljevalca, zdaj ga je pa njegov nekdanji gostitelj počastil s ponižnim poklonom.
»Veseli me, da vam je pri meni volovski jezik tako teknil,« je dejal kralj, »in kot spreten zdravnik, ki ste vanje že zgubili zaupanje, smem pač zahtevati obljubljenih sto funtov kot honorar. Zdaj pa plačajte ali boste pa pri meni vse življenje kot bolnik uživali gostoljubje.« Sodniku ni ostalo drugega, kakor da je hitro odštel zahtevano vsoto.
Kdo je to?
Francoski pisatelj Tristan Bernard rad zadaja ljudem uganke.
»Ali veš kdo je to,« je vprašal nekoč svojega prijatelja. »Ni moj brat, a je sin mojega očeta! Ugani, če znaš?«
Prijatelj je dolgo premišljeval, a se ni mogel spomniti, kdo bi mogel to biti.
»To sem vendar jaz, človek božji!« mu je naposled odgovoril smeje se Tristan Bernard.
Naglo se je obrnila in se še tesneje zavila v plašč. Spet se je pokazal šofer, kakor bi bil zrasel iz tal. Odprl je vrata, skrbno pogrnil odejo čez njena kolena, zavrl vrata za njo in sedel za krmilo. Njegov obraz pod zeleno čepico je ostal negiben kakor starinska krinka.
Skoraj brez glasu se je veliki avto premaknil in izginil za naj-bližjim vogalom.
Anthony je strmel za njim — in v njegovih očeh je zdajci zasijalo, kakor bi bil zagledal privid. Celo minuto je tako stal. Mehansko je segel v žep po piščalko, toda njegova roka je sredi kretnje zastala.
Naposled se je obrnil. Njegove oči so se zaprle. Ko jih je koj nato spet odprl, ni bilo nič več privida v njih. Izza gostilniških oken je zagledal dva radovedna obraza; veselo je pomignil Luciji in Piku, ki sta se bila prikazala pri oknu pušilnice, in stekel po stopnicah navzgor.
Nekaj trenutkov nato je bil pri njima, človek ga skoraj ne bi bil spoznal, tako se je spremenil: zdel se je pomlajen in vse na njem se je smejalo. Pritisnil je na zvonec in vzkliknil:
»Hali, halo! Tako sem vesel, da bi kar plesal! To moramo zaliti.« Na njegovo objestno zvonjenje je planila natakarica v sobo; naročil je whisky zase in za Pika in sherry za svojo ženo.
Ko je natakarica odšla, sta ga kar obsula z vprašanji. Izprva se je samo smehljal in ni nič odgovoril, šele ko se je Lucija skoraj užaljeno obrnila proč, je na lepem udarilo iz njega:
»Torej, da vesta: res sem veseli da bi kar plesal. V moji ubogi betici se je namreč neko kolesce vendar že zganilo in zdaj se mi zdi, da se le začenja porajati prava slika. Resda je ta slika še nekam smešna in neverjetna, kakor bi bila futuristična — a slika je vendarle. In tega sem tako vesel, da bi najrajši kar pri priči kozolec naredil ali pa z vami, ljubljena ženica, fokstrot zaplesal!«
Pogledal je Lucijo in zdajci je spremenil glas:
»Ne smeta misliti, da pojde zdaj kar po maslu. O, ne! Govoril bom odkrito: stvar je še zmerom kočljiva, 50 proti 50! Srečen sem le zato, ker se mi je tako na lepem posvetilo. Vse doslej sem taval v temi. Zdaj pa vidim pred seboj drobno lučko. In ta lučka mi je menda v glavo stopila. Bedak sem, kajti moje rajanje je bilo prav za prav neupravičeno. A kaj hočem: premoglo me je. Eno pa kljub temu drži: dosedanjega strahotnega brezdelja bo poslej konec!«
Pike se je predrznil vprašati: »Iz česa pa prav za prav obstoji vaše nepričakovano spoznanje, sir?«
Anthony je zmajal z glavo.
»Prav žal, ljubi Pike. Stvar še ni zrela. Je že tako z menoj, da na žalost ne morem nikomur ničesar govoriti o svojih mislih, dokler ne vidim, da imam prav. Ne smeta mi tega zameriti. Moj podzavestni ,jaz*
—	zoprna zverina! — je namreč prav tako udarjen na skrivnostnost kakor genialni detektivi v kriminalnih romanih. Ti se namreč tudi zmerom delajo skrivnostne vse do strani 296 — kupčijski trik! Drugače bi namreč bralci protestirali!... Tako, zdaj moramo pa na jedačo misliti. Naročita, prosim, medtem bom pa še nekam telefoniral.«
Nekaj minut pozneje se je za* slišal Anthonyjev glas na telefonu.
»Ali je tam vojno ministrstvo?«
Odmor.
»Prav. Prosim, generala Beau-monta.«
Odmor.
»Ali ste vi, Beaumont?«
Odmor.
»Da. Ali je Dyson še pri vas?«
Odmor.
»Recite mu, prosim, naj me tam počaka. Odpeljal se bom v London, če me ne bo do petih, naj me pa počaka v White-klubu.«
Odmor.
»Hvala, Beaumont! Na svidenje!«
Z dolgimi koraki je odhitel v jedilnico in zraven požvižgaval najmanj dvajset let staro popevko.
Dalje prihodnjič.
•
DRUŽINSKI TEDNIK*
V	VSAKO SLOVENSKO HIŠO!
Prizor iz francoskega zaiedja: vojaki debatirajo pri pijači o razvoju vojnih dogodkov. Pričel se je čas, piše »Match« (iz njega smo sj izposodili gonijo sliko>, ko pride do veljave »La grande camaraderie« (veliko tovarištvo).
LJUDJE MED VOJNO VIHRO
Življenje na stranskem tiru
Vse v znamenju plinskih mask. — Parižanke ponujajo kri za ranjene vojake. — Londonski otroci šele zdaj vidijo prve krave
Da se majhni otroci pri selitvi iz Pariza ne izgube, so jim privezali okoli vratu trak z njihovim imenom.
Francozinje \ vojni
»Dale bomo svojo kri, da bomo rešile svoje može!«
življenje v Parizu se je spremenilo, tega ne more nihče zanikati. Predvsem opaziš, da je marsikaj, kar je bilo njega dni silno važno, zdaj odri. njeno v ozadje, v ospredje pa stopajo n°vi, še vse važnejši problemi današnjih resnih dni. Zdaj Francozinje ne govore več o najnovejši modi iz Rue de la Paix, pa tudi ne o gledaliških in revijskih premijerah. Vse važnejše dolžnosti imajo danes te dobro vzgojene, pogumne žene, ki so njih sinovi, bratje in možje na fronti, njih otroci Pa daleč od velemesta, v prijaznih francoskih vaseh.
Nešteto mladih, starejših in priletnih Francozinj se je te dni prijavilo Za dajalke krvi. Kakšen nov poklic je pa to?
misleč na svojega zaročenca in na toliko drugih, ki dele isto usodo kakor on.
»To je edini način, da pomagam svoji domovini,« je dejala svoji prijateljici.
Neka delavka je prišla naravnost iz tovarne in ni niti utegnila sleči predpasnika. Zelo jo zanima postopek transfuzije krvi. Njena tovarišica, vedoč za njeno občutljivost za telesne bolečine, jo draži:
»Bolelo te bo! Zbala se boš.«
»Da bi se jaz bala?! še tega bi bilo treba! če ne bi bilo vojne, bi se mogoče res bala, tako pa ne. Vsakdo trpi na svoj način, naj trpim tudi jaz.«
V bolnišnici da bolničarka vsaki ženski številko. Nato neka zdravnica zapisuje njih imena v knjigo, kopijo zapiska pa izroči vsaki vpisanki. V sosednji sobi sedita dva zdravnika. Vsaka dajalka krvi stopi k njima in jima proži desnico.
Zdravnik pazljivo obriše palec desnice z vato, namočeno v alkoholu. Nato pripravi iglo in vbode. Vbodljaj ni prav nič hujši od vboda navadne igle. Po nekaj kapljicah krvi, ki jih dobe iz palca, bodo pozneje ugotovili, h kateri skupini krvi spada ta ali ona dajalka. Zdravnik pojasni vsaki ženski: »človeško kri delimo na štiri skupine. Samo četrta skupina krvi je splošna to se pravi, da jo lahko uporablja-
je med komunistično in fašistično tribuno stal stražnik — za vsak slučaj! — ker je včasih namreč le postalo prevroče. Zdaj pa tudi to ni več potrebno. Razvoj svetovnih dogodkov kaže, da sta si postali ti dve ideologiji nekam sorodnejši...
Motil bi se tisti, ki bi menil, da zdaj s teh tribun grme napihnjeni vojni govori, hujskanje proti sovražniku in proti miru. Ne, ravno narobe. Največ govorov z vseh tribun je — mirovnih govorov. In ljudje jih zelo radi poslušajo. Ustavljajo se pred tribunami in pobožno poslušajo, študentje, mlade matere, celo rekruti. Besedo »mir« ljudje še zmerom radi slišijo...
Pariški otroci se selijo na deželo. Med njihovo prtljago seveda ne manjka... plinskih mask.
osebno izredno simpatičen gospod. Lord Macmillan dela — po mnenju mnogih časnikarjev vsekako preveč — dvanajst ur na dan. Poleg svoje pisarne si je dal urediti spalnico in tja se zateče, če je truden. Toda navadno skuša svojo utrujenost premagati, sprehajajoč se po svoji delovni sobi gor in dol.
Po svoji zunanjosti je lord Macmillan tip angleškega gentlemana. Oblači se tako korektno, da je videti v črtastih hlačah, črr.em jopiču in poškrobljenem ovratniku skoraj kakor angleška modna risba.
čeprav lord Macmillan po poklicu ni pisatelj, je že vseeno dosti spisal. Pisal je že o vsem mogočem. O prodaji premoga, o tekstilnih izdelkih in o gradnji ladij. Bavil se je že s kemijo, zvezdoslovstvom in farmakologijo (znanostjo o zdravilih) ter velja za strokovnjaka iz vseh mogočih ved. Bil je menda že član vseh odborov, pododborov in pod-pododborov imperija, čeprav po prepričanju konzervativec, je stopil leta 1924. v delavsko ministrstvo Ramsaya MacDonalda. Konzervativni prijatelji so mu to sodelovanje z nasprotnikom zamerili, toda Macmillan jim je kakor pravi filozof odgovoril: »če hočemo nasprotnika premagati, ga moramo poznati.«
»Saj to je tisto,« so odgovorili njegovi prijatelji, »dvomimo, da imate namen, premagati ga.«
Nato Macmillan: »Zakaj naj ga premagam, če se zavzema za interese Velike Britanije?«
Macmillan ponosno zatrjuje, da v govorništvu celo dr. Goebbelsa prekaša. Pravi, da bi si v kakšnem procesu upal dr. Goebbelsa z lahkoto ugnati. Macmillan je na Angleškem slaven zato, ker je v nekem procesu govoril kar pst dni po vrsti. Lord Macmillan je pri časnikarjih posebno priljubljen zato, ker govori z njimi tako odkrito. Reče jim na primer:
»Vojna 1939. leta ni vojira 1914. leta. Predvsem ne smete govoriti izumetničeno, temveč preprosto in naravnost. Za prepričanje ljudi ne potrebujemo govorniških fraz, pač pa dejstev.«
Lord Macmillan je posebno nezaupljiv do amaterskih časnikarjev, to je do pisateljev, igralcev in politikov, do vseh tistih, ki hočejo priti po vsaki ceni do besede v časopisih.
Nadalievanje na 12. strani
Lord Macmillan of Aberfield
angleški informacijski minister
Angleško informacijsko ministrstvo so v početku tako ostro kritizirali, da so nekaj časa mislili, da bi ga kazalo odpraviti. Angleži ljubijo svojo svobodo nad vse in ne marajo, da bi kdo po nepotrebnem nadzoroval njihov tisk. Zato mislijo angleško informacijsko ministrstvo tako omejiti, da bo opravljalo samo tiste funkcije kakor v svetovni vojni, ko je bil angleški tisk zelo svoboden. Toda kljub napadom na informacijsko ministrstvo so si vsi časnikarji edini, da je šef tega ministrstva, lord Macmillan of Aberfield
Pri pariških midinetkah (mladih tovarniških delavkah) se življenje v vojni ni dosti spremenilo. Kakor doslej, hodijo tudi danes v veselih gručah v službo — le s to razliko, da ima vsaka svojo plinsko masko s seboj.
Dolga leta so se francoski učenjaki bavili z veliko, težavno nalogo. Pripraviti praktično transfuzijo krvi, takšno, da ni zvezana s toliko zamotanimi pripravami okrog bolnika in dajalca krvi, to je bil njihov cilj. Letos so ta cilj dosegli. Zdaj je mogoče kri vzeti, jo shraniti dva tedna in jo bolniku vbrizgati neposredno kakor injekcijo, kar na licu mesta. To je velike Važnosti. Zdaj bodo lahko izvršili transfuzijo krvi ranjencem kar na bojišču, še preden jih bodo prepeljali v bolnišnice. Rešili bodo s tem marsikatero dragoceno življenje, ki bi sicer izkrvavelo na bojnem polju.
Pred nekoliko dnevi je pariški radio Pozval vse moške in ženske, ki bi bili Pripravljeni dati nekaj svoje krvi za pomoč ranjencem na bojišču, naj se Zglase v bolnišnici sv. Antona.
Le malo moških se je moglo odzvati temu pozivu, kajti večina so na fronti. Zato so se pa odzvale ženske v toliko Večjem številu. Pred vrati bolnišnice ®v. Antona je stala prava armada žensk. Med njimi si videl razkošno oblečene lepotice, v jesenskih modelih najnovejših pariških krojačev. Videl si skromno pariško meščanko, oblečeno okusno in skrbno, v rokavicah in raz njeroma elegantni obleki. Poleg nje so stala, mlada pariška dekleta, manekenke, frizerke, delavke. Posebno de-tavk iz neke velike pariške tovarne je bilo dosti.
Vse te ženske so bile zelo‘resne. Niso govorile o modi. o novih pričeskah in o ceni letošnjega krzna, govorile so ° svojih na fronti. Ena izmed starejših žen je pripovedovala, kako je bil njen sin ranjen v eni izmed poslednjih bitk v Maroku in kako so ga rešili samo s transfuzijo krvi.
»Tudi jaz sem prišla, da dam svojo kri, da bi s tem rešila sina kakšne druge matere.« je dejala ženica.
»Jaz sem izgubila moža v svetovni Vojni,« je pristavila njena soseda. »Vem, kaj je žalost. Naučila sem se Jokati! Zato sem prišla, da bom polagala drugim.«
Neko dekle, njen zaročenec je odšel na fronto, je prišla ponudit svojo kri.
Humor Francozov tudi v vojni ni zapustil. Naša slika, posneta po pariškem »Matchu«, kaže podjetnega frontnega kuharja, ki je obesil na dimnik poljske kuhinje takle jedilnik: »Gostilna pri Popaulu«: Kosilo od 9. zjutraj do 9. zvečer: govedina, burgundec, zmečkan krompir in sadje.
Ko človek gleda te žene, tako različne in tako podobne, žuljavih rok in belih rok, okrašenih s prstani, verjame, da je res, kar je vzkliknila te dni neka pariška delavka: i »Vsi Francozi smo enake krvi!«
! In to je res. Druga za drugo stopajo žene pred zdravnika. Ena izmed njih pravi:
»Na fronti imam moža in dva brata. Morda se bo zgodil čudež, da jih bo prav moja kri rešila.«
»Jaz nimam ne moža, ne svojcev,« pravi neka druga. »Toda ob zavesti, da bo moja kri pomagala komur koli, postane tako toplo pri srcu, kakor če bi imela svojo družino...«
Zunaj pred bolnišnico postaja dolga vrsta čakalk vse večja in večja. Nekatere izmed njih morajo čakati dolge ure, preden pridejo na vrsto. Marsikatera se mora vrniti domov in priti šele drugi dan. Vsako minuto pa prihajajo nove. In tako je sleherni dan.
London v vojni
Nočno življenje v zatemnjenem velemestu
Dolgčas je bilo ono, česar so se Londončani ob začetku vojne najbolj bali. Kakor hitro je počila vojna, so se namreč morali po vsej Angleški zapreti vsi nočni javni lokali, vsa zabavišča in gledališča. Razen tega so bili predpisi o zatemnitvi tako strogi, da ponoči sploh ni bilo mogoče hoditi po londonskih cestah. Povprečnemu meščanu ni kazalo drugega, kakor sedeti doma ob slabo brleči leščerbi in premišljevati o strahoti današnjih dni. To je pa zelo slabo vplivalo na živce londonskega meščana.
Ljudje so bili silno nezadovoljni, celo ogorčeni. Zdelo se je, da je ta ogromni, omrtvičeni, pusti, zatemnjeni London delal na ljudi strahotnejši vtis kakor strah pred zračnimi napadi in pred vsemi njihovimi groznimi posledicami. Vlada je ugotovila, da je treba
Zvezde — toda ne filmske
V Londonu je zdaj mnogo govora o zvezdah, toda ne o filmskih, pač pa o pravih zvezdah z neba. Londonski »Times« je celo enega svojih dragocenih uvodnikov posvetil — zvezdam. Pozval je Londončane, naj dvignejo svoje oči v zvezdnato nebo nad zatemnjenim Londonom. Ta pogled na čudovito zvezdnato nebo nad velemestom je res edinstveno lep. V mirnih časih povprečni Londončan sploh ponoči ne vidi neba, zastirajo mu ga moderne svetlobne reklame. Zdaj so nastopili drugi časi. Mnogi Londončani sede ponoči na balkonih ali slone pri oknih in strme v nebo. Spoznavajo zvezde, jih štejejo in se jih uče ljubiti.
Mnogi celo zahajajo v zvezdarne in pripeljejo s seboj tudi doraščajoče otroke. One, najmlajše, so morali namreč že pred tedni poslati na varno, v angleške vasi.
Londončanom je vojna pripravila marsikatero presenečenje, na srečo niso vsa ta presenečenja tako neprijetna. Tako so na primer skoraj vse otroke evakuirali po angleških vaseh, časopisi večkrat pišejo razne ljubke zanimivosti o življenju evakuiranih londonskih otrok. Doživetja teh velemestnih malčkov so res nenavadna, ganljiva. Mnogi otroci so zdaj prvič v svojem življenju videli živo kravo, svinjo ali pišče. Po njihovih pojmih so domače živali opice, sloni, žirafe, krokodili, tigri, pač živali, ki so o njih slišali pripovedovati robinzonske zgodbe in ki so jih vajeni gledati v londonskem živalskem vrtu.
Kako bo v Londonu, če ga bodo bombardirali, doslej še ne vemo. Vemo pa, kaj se je zgodilo v zatemnjenem Londonu tudi brez bombardiranja. Oblasti so objavile uradne statistike prometnih nesreč. Trdijo pa, da je bilo v prvih dveh tednih v Londonu pri prometnih nesrečah zaradi zatemnitve mrtvih in ranjenih več ljudi, kakor v dveh letih bombardiranja v Barceloni. Zdaj so zato tudi nekatere predpise o zatemnitvi omilili.
Mirovni govori v Hyde-Parku
V Londonu je neki košček zemlje, ki zanj ne veljajo ne vojna cenzura in ne vojni predpisi. To je oni konec Hyde Parka, ki je namenjen govornikom vseh političnih strank in religioznih struj. Govorniške tribune se dvigajo druga ob drugi: fašistična, komunistična, pacifistična, cionistična, protižidovska, katoliška, protestantska, ateistična itd.
Vsakdo lahko na takšni tribuni pove tisto, kar mu leži na srcu. Njega dni
to stanje spremeniti, če že ne v interesu splošne skupnosti, pa vsaj v interesu splošnega zadovoljstva, ki je prav tako važno za javno moralo v vojni. Minister za narodno obrambo je po daljšem premisleku in po proučitvi vseh perečih vprašanj izdal odlok, da se lahko spet vsi nočni lokali odpro.
Nočno življenje v Londonu je spet oživelo. Včasih zvečer bi človek z zaprtimi očmi celo mislil, da sploh ni vojne. Od povsod ti doni na ušesa plesna godba. Kakor hitro pa odpre oči, vidi, kako se ob zvokih valčka vrte po parketu z dekleti sami častniki in uniformiranci. V nekaterih barih plešejo pozno v noč, kakor v mirnem času. In pred kini spet stoje dolge kače ljudi in čakajo na vstopnice, želeč si videti najnovejše letošnje filme.
Mnoge dajalke se prestrašijo, ko zvedo, da še ni zanesljivo, da jim bodo vzeli kri. Nobena ne bi rada stala ob strani. Neka priletna ženica vzdihuje: »Daj Bog, da bi bila moja kri dobra!« Tako je razburjena, da ne more zadrževati solz. Vsa blažena je, ko ji naposled sporoče, da pripada k četrti skupini in da je njena kri .dobra-.
Neki fantek — mati ga je vzela s seboj — vprašuje:
»Mama, zakaj ti bodo vzeli kri?« »To je za tvojega očeta, če bo ranjen na fronti.«
Otrok iztegne svojo ročico zdravniku: »Gospod, če je za mojega očeta, vzemite še meni malo.«
H.&MDERSEN
. .. , iTm -irtr Jr*.  j£m<L- tlZZ
DRUŽINSKI TEDNIK
oklenil s kremplji okoli njenega vitkega telesa.
Tedaj je priletel velik rjav hrošč. Opazil jo je in se takoj
ko je hrošč letel z njo na drevo! Najbolj je bila pa žalostna zaradi lepega, belega metulja, k*
Zletel je z njo na drevo; zele- list privezan in se ni mogel re-ni list je odplaval dalje po reki siti.
in metulj z njim, saj je bil na Kako se je uboga Palčica bala,
ga je bila privezala na list; saj	se hrošč ni menil. Sedel je z njo	ji rekel,	da je_strašno	lepa,	ce-
bo moral od lakote umreti, če	na najlepši zeleni list na dreve-	prav ni	hrošču prav	nič	pose ne bo znal rešiti. Toda za to	su, ji dal cvetličnega medu in	dobna.
Pozneje so prišli še drugi hrošči, ki so stanovali na drevesu, in jo obiskali; gledali so Palčico, mlade hroščice so vihale tipalke in pravile: »Saj nima ničesar drugega kakor dve nogi; to je zelo malo.«
je bil ugrabil. Ker so pa vsi drugi pravili, da je grda, je naposled tudi on ni več maral.
so kričale hroščice, čeprav je bila Palčica tako ljubka.
To je vedel tudi hrošč, ki jo
»Nič tipalk nima!« reče druga. »V pasu je tako ozka! Pej, kakor človek je! Kako je grda!«
Marin
ljubkejša, kar si moremo misu* ti, tako nežna in čista kak* naj lepši rožni list.
Tedaj je začela jokati, ker je tako grda, da je še hrošči ne marajo, in vendar je bila naj-
Pustili so jo, naj gre, kamor hoče. Zleteli so z njo z drevesa in jo položili na osatov cvet.
OD ZAKONA DO UDDEZNI
Ljubezenski roman * Iz francoščine prevedla K. N.
28. nadaljevanje
»Omenili ste Roberta! Povejte
mi, prosim, kaj je bilo med vama, tega ne prenesem več! O, Renata, tudi vi mi dolgujete odgovor!«
»Robert?« Renata se je skušala izviti iz železnih klešč.
»Da, mladi mož, ki na vseh slikah tako zaljubljeno strmi v vas, ki vas je tolažil, če ste trpeli zaradi mene,« je nadaljeval Filip, ne da bi razrahljal svoj prijem.
»Morda je bil to edini človek, ki me je nesebično ljubil,« je sanjavo dejala Renata. »Toda to je zdaj za menoj. Prosim, pustite me!«
če bi slutila, kakšen učinek bodo imele njene besede na mladega moža, jih najbrže nikoli ne bi izgovorila. Potegnil jo je še bolj k sebi, da je začutila njegov vroči dih na svojih licih.
»Renata, prosim vas, povejte mi vse. Nikar ne bodite tako neusmiljeni! Negotovosti ne morem trpeti!«
»Nimam vam. časa povedati. Ta mladenič je imel naj čistejšo dušo in najboljše srce, kar si morete misliti,« je dejala Renata. Njen glas je zvenel prepričljivo, toda Filipa ni prepričal, pač je pa zbudil v njem še večji dvom.
»Torej vam je bil všeč?«
»Lagala bi, če bi to zanikala.«
»Zelo?«
»Popolnoma.«
»Ali ste ga ljubili?«
»Kakor sestra brata.«
Stavki so padali, ko da bi si metala žogo.
Ali ni njena sveta dolžnost držati dano besedo?
V	ta občutek dolžnosti se je pa še mešalo neko drugo, sladko čustvo. In njena jeza se je na lepem stopila kakor se stopi sneg, če posije pomladno sonce. Pred očmi so se ji še enkrat zvrstili dogodki, ki so osrečevali in grenili njeno mladost, njena prva leta svobodnega življenja: Filipov odhod tisto poročno jutro, njen križev pot ob strani stare Martine po švicarskih zdraviliščih, kjer je povsod zbujala pozornost, mala Roza Trianonova, ki se je žrtvovala zanjo, da bi tudi ona postala mlado, lepo dekle, kakor vse druge...
In na lepem se je Renata vprašala ali ni morda samo zato toliko trpela zaradi Filipa, ker nikoli ni bila čisto ravnodušna do njega.
Ko se je ujela ob tej misli, je spet zardela.
Spomnila se je njegovih pisem, ki jih je tako vneto prebirala, čeprav so bile v njih same žalitve. Hranila jih je, kakor da bi bila najnežnejša ljubezenska pisma. Zakaj je storila vse, da bi njeno ime bral v časopisih, zakaj bi plačala dvakrat več kakor je plačevala za najelegantnejše obleke, samo da bi vedela, kakšen obraz bi naredil pri opisu: »Včeraj smo videli ljubko in nenavadno očarljivo grofico d’Armonsovo na valčkovem večeru. Vsi so, bili edini v tem, da je bila kraljica zabave...« In zakaj je za vsako ceno prisegala maščevanje, hkrati ni pa ničesar ukre-
»Bil je zaljubljen v vas, kaj ne?« j nila. kar bi moglo Filipu škodo-»Nikoli mi ni govoril o tem, bil vati?
je vse preveč dobro vzgojen.«
»Hočete reči, da je bil boljše vzgojen od mene!«
»Tega nisem dejala.«
»Toda mislili ste to.«
»Ni res!«
»Kaj je pa bilo med vama?«
»Ali niste še nikoli slišali besede .prijateljstvo'?«
»Toda iz njegovih oči ne sije samo spoštovanje do dobro vzgojene ženske. Njegove oči govore čisto drugo govorico, ki jo vsak mlad človek prav dobro pozna!«
»Morda, toda te govorice nisem nikoli poslušala. In ko sem spoznala, da bi mogla v tem dobrem fantu zbuditi res kaj drugega kakor ljubezen, čustvo, ki mu ga 'nisem mogla vračati, sem se preselila iz Pic de Montavela in pričela živeti samostojno življenje. Tega nisem še nikoli nobenemu pripovedovala. Vi prvi ste me prisilili, da sem razodela to svojo edino skrivnost. Tudi vaša pokojna mati ni ničesar slutila o tem. Med menoj in Robertom ni bilo drugega kakor nežno prijateljstvo, če bi bilo kaj drugega, bi se vam danes ne bi upala tako naravnost pogledati v oči. Nikoli namreč nisem pozabila, da sem grofica d’Armon-sova, kljub vsemu!«
V	njenih zadnjih besedah je zazvenel tolikšen ponos, da je Filipa ganilo. Ne da bi spustil njene roke, je zdrknil ob njej na kolena. Renata je pobledela in sedla v naslanjač. Sama ni vedela, zakaj se je tako zbala tega trenutka. Zaril ji je svojo kodrasto glavo v naročje in čutila je, kako je tiho drhtel, ko da bi ihtel.
»Prosim vas, vstanite, Filip!« Ko je zdrknilo to ime z njenega jezika, pol nežno, pol usmiljeno, se je zavedela, da ni več poti nazaj. In ob tej zavesti je občutila nekaj kakor divjo, sladko grozo,
»Rotim vas, Renata, oprostite mi,« je moledoval Filip in jo objemal okrog pasu.« »Priznal sem, da sem vam delal krivico, res, moja nekdanja žena ima vso pravico, da me preklinja. Toda vi, vi Renata! Bodite velikodušni! Ljubil sem vas od prvega trenutka, ko sem vas zagledal. Moja mala Renata, bodite dobri! Ljubim vas in sem tako zelo nesrečen!«
»Toda na koncu koncev se vendar zavedajte, da ni razlike med menoj in med ženo, ki ste jo zavrgli! Kar ste storili njej, je bolelo mene. Zaradi vas sem morala dve dolgi leti trpeti najhujše muke, ki jih more prenesti nežna ženska duša. Niste mi prihranili nobenega ponižanja!«
»O, Renata, prosil sem vas že tedaj, ko sem prišel, da nikar ne obujajte starih spominov, nikar ne odpirajte starih ran, sicer se nikoli ne bova pobotala.«
Bil je tako šibak, tako žalosten na kolenih pred njo, da je Renato presunilo v dno srca. Ali ni obljubila njegovi pokojni materi, da mu bo pomagala? Ali ni obljubila, da bo izravnala nesoglasja med njim in seboj, da bo ustvarila nove temelje za novo družinsko srečo?
In če ga ne bi ljubila, kakor si < je tako dolgo dopovedovala, zakaj J je potlej tako težko čakala že tri « dni. da bo prišel. Zakaj se je po- « čutila tako srečno, ko je bil on pri 5 njej in zakaj se ji je srce stisnilo « v nemi grozi ob misli, da bi mogel « spet oditi? Če je njena duša res « tako terjala maščevanje, zakaj mu * ni pokazala vrat že pred dobro uro j in zakaj je hotela prej poslušati J besede ljubezni, ki jih je tako vda- J no šepetal?	J
Prav ko so se ji te misli v blaz- ! nem vrtincu podile po glavi, se ji < je ustavilo oko na Filipovi levici. < Na prstancu se je blestel zlat po- j ročni prstan...	;
Bolj ko vse besede o ljubezni jo J je pretresel pogled na ta drobni, J zlati obroček. Spomnila se je, da ! ga pred dobrim mesecem zaneslji- ; vo ni imel. Da, celo opazila je, da . ne nosi poročnega prstana, in še j zdaj se spominja, da ji je ta ugo- ! tovitev povzročila nove muke in • novo trpljenje. Sicer je bilo pa • tudi zlato še tako svetlo, da je : vsakdo lahko ugotovil, da je bilo še novo. Zavedala se je, da je Filip nataknil prstan na prst samo zaradi nje. Ta ugotovitev jo je ganila in zmedla in začutila je, kako je od veselja zadrhtela po vsem telesu...
Njen mož torej ne laže, če govori, da jo ljubi, da jo je ljubil od prvega trenutka, ko jo je zagledal? In ko ji je dejal, da je zdaj tako zelo nesrečen, ker je našel v njej .nejevernega Tomaža', je govoril resnico!
Vse te misli so sprožile v njej neko doslej nepoznano, sladko čustvo, pričela je trepetati po vsem telesu.
Filip je čutil ta trepet, njen molk ga je vznemirjal.
Dvignil je glavo in hrepeneče ogledoval drobni, vznemirjeni obrazek svoje mlade žene. Potlej je poromal njegov pogled nekoliko niže, božajoče se je ustavil na slokem, belem vratu, tako nežnem, da si videl, kako je skozi kožo prosevala kri. Drobna tenka žilica, zdaj nemirno utripajoča je tekla od vratu navzdol kakor tece studenček po snežni belini. Njegove oči so romale po tej žilici vse dotlej, kjer je zlata zaponka zapirala njeno temno obleko. Na tenki zlati verižici se je pa gugal zlat medaljonček in iz njega se je mlademu zaljubljencu posmehljivo režala slika opice...
Z enim samim odločnim, skoraj preodločnim gibom roke je Filip strgal medaljonček z verižice in ga vtaknil v žep. Bilo je, ko da je zdaj podrl nevidno steno, ki je še stala med njima.
Ko jo je gledal, ves srečen, da se ni razhudila zaradi tega dejanja, se je nasmehnila in pokazala njegov poročni prstan.
»Zadnjič ga pa niste imeli?« je dejala mimo.
»Ne,« j11 priznal. »Nikoli ga nisem nosil.«
»Kdaj ste ga nataknili?«
Konec na 12. strani
2.	nadaljevanje
Kakor hitro je pa Moreno- pogledal te sinje oči, ki so ga presenetile in zbegale na prvi pogled, ni mogel govoriti drugače. Sam si ni vedel razložiti, zakaj. Včasih se loti tudi najbolj resnega in pametnega človeka trenutna razigranost, veselje do ugajanja...
Kajpak si Moreno tega ni hotel priznati. Kako naj bi si priznal, da je tako zelo podlegel skrivnostnemu, nerazumljivemu čaru mlade neznanke, da počenja in govori stvari, čisto nasprotne svojemu značaju? Zato si je prigovarjal:
»To dekle se mi je zasmililo: Rešil sem jo in tvegal pri tem svoje življenje. Ravnal sem kakor pravi caballero... Moje dejanje je res lepo!«
V	tistem trenutku je res sam sebi verjel, da je izreden, vzvišen človek. V nenadnem navalu blaženosti je izbočil prsi. Rešil je človeka iz smrtne nevarnosti! Nebo je dobro in on, Moreno, je junak!
Ko sta Moreno in njegova tovarišica naposled prispela do drugega konca trga, so miličniki tekali sredi precej goste množice sem in tja in vpili.
»Pare kličejo! Kmalu se bo pričelo!«
Eden izmed izklicevalcev se je obrnil k mlademu paru:
»Hitro, malo več ognja, vidva! Ljudje, poglejte ta dva golobčka, prav nič se jima ne mudi... Menda mislita, da sta na luni, ali kaj?«
»Pravkar prihajam s svojo kokoško od ondod,« je veselo odvrnil Moreno in pomežiknil.
Hkrati je objel Orano okrog pasu in ji glasno dejal: »Pojdiva, ljubezen moja, zaželeni trenutek je prišel!«
Ni še končal teh besed, že ga je pozdravil presenečen vzklik prijatelja Vincenta.
»Sveta nebesa, kaj vidim! Tudi ti se ženiš?«
Brez zadrege in brez hitrice se je Moreno priklonil pred Frasquito. Potlej je pokazal Orano in dejal:
»Moja nevesta, Vincent. Predstavljam ti tisto, ki bo kmalu postala moja žena.«
če bi Vincent videl sonce pasti z neba ali pa slišal spregovoriti trgovčevo kobilo, se ne bi bil tako začudil, kakor se je začudil pri teh besedah svojega prijatelja.
Ali mu ni Moreno še pred nekaj urami zatrjeval, da bi se poročil, samo če bi čutil do kakšne ženske res veliko, globoko ljubezen in če bi mu ljubljeno bitje to ljubezen tudi vračalo? Hkrati je zatrjeval, da takšne ljubezni doslej še ni občutil. In glej ga šaljivca! Pred nekaj trenutki mu je predstavil, ne da bi bil trenil z očmi, svojo nevesto, dekle, ki bo v nekaj minutah postala njegova žena! Ali je kaj čudnega, če se zdi to neverjetno njemu, ki ni tako poln norčij in dovtipov, kakor ta vražji Moreno?
»Poročil se boš?« je ponovil, ne da bi prav razumel smisel teh besed.
»Seveda,« je malomarno prikimal Moreno. »Ali nisva njega dni sklenila, da se bova poročila na isti dan? Stara prijatelja, kakor sva midva, ne smeta najusodnejšega dne svojega življenja preživeti ločeno! Jaz bom tebi za pričo, ti pa meni. Saj sva se tako odločila pred nekaj dnevi?«
Vincent je odprl usta, da bi ugovarjal, toda tedaj se je srečal z Morenovimi očmi. Njih izraz je bil hkrati zapovedovalen in proseč, da je Vincent kot dober poznavalec svojega prijatelja spet zaprl usta in molče čakal, kaj bo.
Moreno mu ni dal časa za premišljevanje.
»Ha!« je zaklical dobre volje. »Ali ti nisem na nočni straži dovolj govoril o svoji ljubljeni nevesti? Ali ti nisem dovolj hvalil njenih čudovitih sinjih oči, podobnih sinjini komaj razcvelega se lanu? In njeno polt, tsfe? nežno, kakor je polt seviljske Matere božje? lis j, Vincent! Povej, ali sem pretiraval s svojim opisovanjem?«
Vincenta je prijateljeva zgovornost popolnoma razorožila, zato ni skušal več ugovarjati, še manj pa premišljevati.
»Da, da,« je zatrjeval vsakokrat, kadar je mogel do besede. »Da, vse to si mi že pripovedoval.«
Moreno se je prešerno zasmejal od veselja nad svojo zmago.
»Oh, Vincent,« udaril je tovariša po ramah, »naposled je napočil srečni dan, ko bo moja lepa nevesta postala moja žena! Ali nisem težko pričakoval tega trenutka? O tem tudi moja lepa golobica ne more dvomiti... Glej! Ti, ki si mi prijatelj.. moj edini zaupnik! Zaupal sem ti vse tega ne moreš tajiti! No prav! Povej ji vse, kar sem ti prlpave-!c; ?1 o njej v tistih dolgih urah, ko sem hrepenel po nJeM Ra?un'eln bo! Bil sem blazen od hrepenenja.«
Orana vsa rti-^ča od zadrege, ni ved-la. k?,j naj stori. Morenova ljube nska izpoved je menda Ja-nimela vse ljudi ki so se gnetli nkrog obeh mladih parov in ju z
£iu6eaen
SPANSKEGA ČASTNIKA
zanimanjem ogledovali. V tej ljubezni je bilo toliko idealizma in ognja! Vendar se ni zaradi nje nihče zgražal ali posmehoval. Mladi letalec je bil pri ljudeh vse preveč znan in priljubljen. In ker je bil povrh tega tako čeden in postaven fant, so poslušali njegovo ognjevito pripovedovanje s pritrjevanjem in prizanesljivim smehljajem. Posebno ženske so mu marsikaj odpuščale. Morda je že celo kateri izmed njih govoril takšne in podobne besede? In usta, ki so danes pred vsem svetom tako na široko razlagala svojo ljubezen, so bila tako lepa in so znala tako dobro poljubljati!
Ena izmed njih je pa vseeno hudomušno dejala, hoteč ga spraviti v zadrego:
»čestitamo ti, Moreno, tvoja nevesta je res zelo lepa! Toda Kar-mencita? Kaj bo pa ona rekla k tvoji poroki?«
čez Morenov obraz je za trenutek šinila senca. Samo za trenutek. Takoj nato se je mladi korenjak zasmejal, še bolj široko in zadovoljno. Objel je Orano okrog pasu in jo strastno prižel k sebi. Nato je pobožal njen ljubki, drobni obrazek:
»Ali je mogoče primerjati?« je preprosto vprašal.
In ker je bil mladi, bahavi mož tako prostodušno odkritosrčen in njegova ljubezen do lepega dekleta tako ognjevita in očitna, mu nihče ni mogel zameriti njegovih besed.
»Prav imaš, Moreno. Troja nevesta je res mnogo lepša!«
»Tri sto domkov! Vedel sem!« je veselo vzkliknil Moreno, čutil je, da je igro dobiL
Kdo bi si še drznil trditi, da ni že dolgo zaročen z dekletom, ki jo zdaj tako nežno objema okrog pasu?
Kocka je padla.
Zdaj je bilo treba samo še uzakoniti njuno zvezo.
Hitro je prijel Frasquito in Orano pod roko in ju bolj vlekel kakor peljal s seboj.
»Pojdi, zaspane!« je zaklical presenečenemu Vincentu, »pojdi, drugače se bom poročil kar z obema!«
»Eh, čakaj, pasja duša!«
Glasen smeh jč sprejel njuno šaljivo prerekanje. Množica se je razgrinjala pred mladima paroma, ki sta korakala proti odru, kjer so že stali trije uradniki in pisali imena novoporočencev na bele pole.
VI
Ko je Orana stopila v dolgo kačo parov, čakajočih, da bodo prišli na vrsto, je pričela trepetati po vsem telesu. Prizor, ki se je pravkar odigral, je zbudil v njej neznan srtrah.
Bučno navdušenje njenega tovariša ji je bilo, če že ne zoprno, pa vsaj nerazumljivo. Ni vedela, zakaj je tako burno in hrupno razlagal vsemu svetu svojo ljubezen; njej je ljubezen čustvo, ki ne potrebuje bučne reklame. Bog ve, iz kakšnih družabnih slojev je njen »ženin«, da se tako rad postavlja pred ljudmi?
To je bila napaka, ki je mlada Francozinja moškim nikoli ni mogla odpustiti, kajti zdelo se ji je, da tako ravnajo samo tepci in do-mišljavci. V kakšno okolje neki sodi ta mladenič, ki mu bo vsak trenutek postala žena?
Po drugi strani se ji je zdela v nebo vpijoča krivica, da bi se ona, tako strogo in vzorno vzgojena Francozinja, poročila z nekom, ki mu ne ve niti pravega poklica, ne vzgoje in ne preteklosti. Ob tej misli se je je loteval skorajda paničen strah.
Vpraševala ~ je celo, ali ne bi bilo bolje voliti smrt kakor pa takšno možitev?
Moreno jo je še zmerom držal pod roko; na lepem je začutil, kako ta drobna >roka trepeče v njegovi.
Ali je mislil, da se dekle boji odkritja njune prevare, ali je pa uganil njen ženski strah pred vsiljeno ji možitvijo?
Mladi mož je dobro poznal žensko srce in je vedel, kakšen je njegov utrip Toda dekleta, ki jih je ljubil dotlej, se navadno niso dolgo upirala njegovim snubitvam. Nikoli ni bil še v podobnem položaju, in s takšno mladenko... predvsem pa nikoli tako tik pred oltarjem. Stisnil je Oranino roko nekoliko tesneje k sebi, hoteč, da bi ga pogledala.
Dvignila Je svoje velike oči; če si tisti trenutek pogledal vanje, si vedel, da so blizu solzam. Njih vprašujoči pogled se je srečal z za-povedovalnim pogledom mladega moža.
»Jutri odpotujem na otok Mal-lorco« ji je dejal tiho in počasi, hoteč poudariti pomen svojih besed.
IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N.
Ker so njene oči nerazumljivo počivale na njegovih, je vnovič živčno stisnil njeno drobno, belo zapestje.
»Devet in devetdeset odstotkov možnosti je, da boste pojutrišnjem vdova,« je ponovil tiho, toda še trdneje.
Tedaj je Orana razumela strašni pomen te nenavadne tolažbe.
Premagovala se je, da ni vzkliknila od groze. Torej edino s svojo smrtjo jo' je upal osvoboditi ta neznanec, ki ji je bil pravkar rešil življenje? O, kako grozotno je vse to!
Tisti trenutek Moreno ni mislil na nič drugega, kakor na dolžnost, ki ši jo je bil naložil. Rešil je dekle. Njej življenje, sebi, kar mu je odločila Usoda! Bil je pravičen in tisti trenutek so izginili vsi njegovi pomisleki, kakor da bi jih bil veter odpihnil.
Bal se je, da ne bi dekle, ki je stopalo ob njegovi desnici in ki je čutil trepet njene drobne roke v svoji, vnovič dvignilo k njemu svojih vprašujočih oči.
Bile so vse preveč zgovorne, te sinje oči! Iz njih ni odseval samo strah, ampak tudi nema prošnja.
Orana je bila prevelikodušna, da bi sprejela svojo svobodo za ceno smrti svojega rešitelja.
»Najbrže pretiravam,« je menila sama pri sebi.
•Bila je vesela, da ji je rešil življenje, in prijetna ji je bila misel, da bi se iz te zadeve izmazala brez sleherne škode. Očitno ji je pa bila
V	tej števil ki berite:
»Od zakona do ljubezni«
na sir. 10. in 12.
*
»Na pragu smrti«
na tstrani 8.
*
»Ljubezen španskega častnika«
na strani 11.
ljuba zavest, da bi jo ta zgovorni in postavni tujec še nadalje varo- j val pred sovražnim svetom, ne da ! bi pri tem tvegal lastno življenje, j
»Naj bo že, kakor hoče,« je naposled dejala. »Poroka je tako samo prazna formalnost, te sg bova pozneje z lahkoto odkriiaia. Za zdaj je dovolj to, da se oba cela in zdrava izmaževa.«
Morda je bilo samo to, kar so mu hotele z enim samim pogledom povedati te velike sinje oči, ki je njih globina tako zmedla mladega letalca; morda je pa v njih bral se kaj drugega?	I
In da bi še podčrtala zgovorno | govorico svojih oči, je pričela mla- ; da seiiorita ob njegovi desnici ne- | kaj mrmrati. Ali je bilo res, ali se je mlademu letalcu samo zdelo, da j mu je Orana prepovedala govoriti; o smrti in o nesmiselni hrabrosti.! Zaradi nje in morda zase mu je to mlado dekle zapovedalo živeti!
Vse to so govorile Morenu dekletove sinje oči in njene češnjevo-rdeče ustnice. Ali je potem res čiRlno, če je bil mladi mož zaradi neme govorice teh lepih o£i eisio zmeden?
Polastilo se ga je nerazumljivo razburjenje. Neznano ganotje mu je stisnilo grlo. Bilo mu je odveč to razburjenje, v trenutku, ko bi vsakdo utegnil opaziti, kako mu je pri srcu. česa takšnega ni še nikoli dotlej doživel. In morda je zato občutil nedopoved’iivo potrebo, prijeti Oranino dr d roko in jo ponesti k svojim ustnicam v dolgem, vročem poljubu, poljubu, ki je vanj vlil vso svojo dušo...
To je bil prvi iskreni dokaz Mo-renovih čustev do mlade Francozinje. Najbrže se je tega zavedela, kajti hitro in v zadregi je odtegnila roko, ki sta se na njej poznala dva sledova od čvrstega pritiska njegovih ustnic.
In še dolgo potem so se njene oči večkrat kakor v sanjah zagledale v sledova na roki...
VII
Drug za drugim so stopali pari pred uradnike, ki so na velike bele
pole beležili ta imena nenavadnih in preuranjenih novoporočencev.
Moreno se je prepričal, da listine, ki jih je imela Orana s seboj, zadoščajo za poroko v teh čudnih okoliščinah. Niso zahtevali dosti podatkov. Imena obeh novoporočencev, nekaj osebnih podatkov in podpisa obeh prič. Samo najpotrebnejše.
Naslonjena na svojega tovariša, je dekle storilo vse, kar so ji veleli storiti. Skušala je dobro igrati svojo vlogo, to jo je popolnoma izčrpalo.
V	istem trenutku se je na drugem koncu Katalonskega trga odločala usoda nesrečnih ujetnic, ki jim je še pred dobro uro tudi sama delala družbo.
Pravkar je pripeljal velik tovorni avto in vanj so anarhisti naganjali uboge ženske s pestmi, psovanjem in z udarci puškinih kopit.
Frasquita je opozorila Orano, naj pogleda, kaj se tam godi.
»Poglejte te ubožice, senorita. Te pač ne bodo danes praznovale poroke, sirote!«
Govorila je tiho, toda Orana je razumela sleherno njeno besedo. Njene od groze še večje oči so se nepremično upirale tja, kjer so miličniki gnetli uboge sirote v avtomobil. Njeno čelo se je zmračilo in spet je pričela trepetati po vsem životu.
Moreno je budno pazil na sleherni gib svoje varovanke. Nehote je sledil pogledu njenih prestrašenih oči. Moral jo je podpreti, tako težka je na lepem postala ob njegovi roki.
Zbal se je, da ne bi popolnoma omedlela. Pa vendar ne bo zdaj, v tako usodnem trenutku, s svojo občutljivostjo vsega pokvarila?!
In tako dobro sta doslej igrala svoji vlogi! Zdaj se izdati, bi pomenilo izzivati Usodo!
Toda nevarnost, pa tudi Morenov čvrsti prijem — zdaj jo je prijel okrog pasu in jo nežno podprl — sta vrnila Orani prisebnost. Ne, po nobeni ceni ni hotela deliti usode nesrečnic, ki so jih tam doli pijani anarhisti vlekli v sramoto ali smrt!
Njena poroka z Morenom se ji je v tistem trenutku zazdela prečudovita, prelepa rešitev iz pekla!
Nasmehnila se je in hvaležno pogledala svojega spremljevalca.
S tem prvim, spodbudnim smehljajem v srcu je stopil Moreno pred grobijana, ki je vršil dolžnosti uradnika na zasilnem poročnem uradu.
Ta občan si je drznil nagovoriti mladega letalca s širokim, predrznim režajem:
»Sijajno, Moreno! Kakor je videti, si se odpovedal lepi Karmen-eiti! Zdaj hočeš imeti grlico sam, čisto zase! Res izbran kos, pri moji veri! Mika me, da bi še jaz ugriznil s teboj.«
»Ta želja bi te drago stala, prijate!]!« je suho odvrnil mladi leta! ec.
Uradnik ni ugovarjal, toda njegove besede so potrdile v Morenu občutek, da morata biti z Orano zek> previdna, da ne bi v poslednjem trenutku zbudila kakšnega suma.
»Caramba! Moreno ne dela tako kakor njegovi tovariši!« je vzkliknil mladi letalec in udaril s pestjo po mizi.
»Glej ga! Kaj te je pa prijelo?« je začudeno vprašal uradnik. »Saj boš še črnilnik prevrnil!«
»In kaj potem? če bo to hitreje izpolnilo tvoje vražje papirje, prav rad! če bi se jaz tako obiral, kadar mečem bombe na sovražnikovo ozemlje, bi bilo presneto malo škode!«
Uradnik je drifnil pogled k letalcu.
»Vemo. vemo, Moreno,« je dejal s porogljivim nasmeškom. »Naš letalski prvak si in pogosto se res dobro odrežeš. Toda zdajle vendar malo potrpi! Ali so vaše listine v redu, camarida? Dobro! No, Moreno, zdaj pa že lahko poljubiš svojo ženo!«
»Da! Da! Moreno! Poročni poljub!« je kričala razigrana množica, hoteč se zabavati na rovaš mladega para.
»Poljub! Poljub!« Tudi Vincent in Frasquita sta se pridružila tej zahtevi.
»Dobro!« je veselo zaklical Moreno, »rad se pokoravam takšni zahtevi!«
Hkrati je hotel objeti svojo ženo, toda Orana se je kakor v zadregi za spoznanje odmaknila od njega,
Okrog stoječi so se zasmejali. Zdelo se je, kakor da bi njih smeh še podžgal samoljubje mladega moža. Veselo je zaklical:
»Ljubica moja, ali me nočeš prvič poljubiti kot žena, tukaj, pred vsemi?«
Upognil je drobno Oranino glavo, da je bolj mrtva kakor živa omahnila nazaj, in jo krepko in strastno poljubil na ustnice.
Vsa Oranina ženska sramežljivost se je uprla temu ljubkovanju, ki ni moglo zbuditi odmeva ne v njenem bitju in ne v njenem srcu. Njene drobne roke so se zaman skušale upreti železnemu objemu mladega moža.
Toda letalčeve oči so se potopile globoko v prestrašene zenice mlade žene in ji zapovedale, naj molči, čuteč, da bi se rada uprla, osvobodila njegovega objema, ni zrahljal rok in jo je še zmerom prižemal k sebi. Zdaj je veljalo za vsako ceno udušiti upor tega mladega bitja, besede, ki so ji nehote kipele na ustnice, trepetajoče pod njegovim ognjevitim poljubom!
»Oprostite!« ji je dahnil po tihem, ko jo je osvobodil iz objema.
Orana, ki v vsem svojem mirnem meščanskem življenju ni doživela toliko razburjenja kakor tu v enem samem dnevu, je bila pri koncu svojih moči. Moreno je začutil, kako je njeno nežno telo postajalo v njegovem objemu vse težje in težje. Krepko jo je podprl, da ne bi omahnila.
Na očeh množice in na smehljajih teh sicer mrkih obrazov je spoznal, da so zadovoljni z njegovim poročnim poljubom. Hkrati je pa začutil, kako ga Vincent odriva, hoteč sam stopiti pred oder.
Tisti trenutek je Moreno instinktivno krepkeje podprl svojo ženico. Tik mimo odra sta dva miličnika, oborožena do zob, gnala sirote iz cerkve svete Evlalije, med njimi pa duhovnika; zajeli so ga bili z ženskami vred. Moreno je vedel, da bo pogled na ta sprevod na Orano strahovito učinkoval.
Ubogo čredo so vlekli na morišče, kakor so delali to že mesece in mesece poprej. Očitno je bilo, da novoporočenci niso občutili do duhovnika takšnega sovraštva kakor miličniki in anarhisti, ki so ga gnali na morišče. Iz src vseh teh novoporočencev je za trenutek izginilo sovraštvo ob misli, da bi v drugih okoliščinah morda prav ta duhovnik blagoslovil njihovo zvezo.
Mimo in dostojanstveno je korakal duhovnik mimo njihovih vrat. čeprav so ga miličniki surovo suvali in brcali, se ni pritoževal. Upiral je pogled v mlade pare, zbrane pred poročnim odrom. Za trenutek so se njegove oči ustavile na Orani in njenem tovarišu in zdelo se je, da je siromak poznal mladi par.
Orana se je, že vsa izčrpana, spet spomnila na strahotne trenutke, Ro jih je ta sveti mož spodbujal in bodril v gostoljubni cerkvi svete Evlalije.
Zdaj ga pa ženo kakor zločinca! In na tej strahotni poti se njegov hrbet voljno upogiba pod udarci in njegova usta ne odgovarjajo surovim psovkam mučiteljev...
Čutila je, kako je prebledela.
Tudi Moreno je ogledoval duhovnika. Na lepem se je zdrznil. Saj to je bil oče, ki je krstil njegovo mlajšo sestrico in dal njegovemu očetu poslednje olje na smrtni postelji.
Sveta jeza ga je prevzela ob misli, da mu ne more pomagati; nehote je stisnil pesti, čeprav so ga ljudje hvalili kot hrabrega in pogumnega, ni mogel nikoli v teh dolgih mesecih vojne mirno gledati, kako mučijo in trpinčijo nedolžne, ki se ne morejo braniti.
Orana se je ob pogledu na sirote in duhovnika zgrozila. Moreno jo je podprl, kolikor je mogel, gladil jo je po roki, skušajoč ublažiti mučni spomin na njun prvi poljub in ji pomagati, da preboli še to poslednjo preizkušnjo.
Tedaj se je duhovnik obrnil k množici mladih parov, dvignil roke proti nebu, naredil znamenje križa in dejal:
»Naj vas Bog blagoslovi, otroci! Pojdite, zdaj ste za večno zvezani pred Bogom!«
Nato so ga odpeljali dalje.
»Hej, ljudje božji, ali bo kaj ali nič?« se je tedaj oglasil nekdo iz množice. »Če bomo tako po polževo napredovali, bomo še slavnostno večerjo zamudili!«
»Saj res, čas hiti,« je vzkliknil Vincent in stopil s Frasquito pred poročni oder.
Moreno in Orana sta izrabila ugodni trenutek in se izmuznila iz množice.
VIII
Kakšnih dvajset korakov od ljudi se je izvil Orani vzdih olajšanja iz prsi.
»Uf! Vendar že! Mislila sem že, da ne bo še konca tega obreda!«
»Da, da, nekoliko se je zavleklo«
»Tukajšnje navade so res čudne!«
»Nekoliko 4e!«
»In tisti zoprni uradnik, ki ni nehal s svojim tvezenjem!«
»Slabo vzgojen je in surov.«
»Res. Toda ali ni bilo videti, kakor da bi nekaj sumil?«
»Težko. Prebedast je za to.«
Kljub svoji poslednji trditvi se je Moreno zamislil.
• W/LNO
BRESTU TO VSK j
LWOW
V/ENMA
»Velik* Nemčija« po razmejitvi nemških in ruskih »interesnih področij« na Poljskem.
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Izdaja za KonsorciJ > Družinskega tednika« K.. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar: tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhaielf — vsi v Ljubljani
MOŠKI
Pri spolni nesposobnosti. Pri spolni slabosti
poskusite hormonske pilule
„H0RM0-SEKS"
Dobivajo se * vseh lekarnah. — 30 pilul din 84 -. 100 pilul din 217--. 300 pilul din 560‘— Po poiti diskretno razpošilja
lekarna BAHOVEC
UUBUANA
Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-V1T“, Zagreb, Langov trg 5. Otjl. reg. S. br. 5846-39
Od zakona do ljubezni
Nadaljevanje z 10. strani
itasfeo Ljubljana
12. Jo 18. oldoLffa 1939.
16. oktobra
Francosko . britanska eskadra obstreljuje Boko Kotorsko.
Smrt italijanskega zunanjega ministra mar kija San-Giuliana.
17 oktobra
Nemški poraz pred VarSavo. Avstrijci zaman skušajo priti če?, rtko San v Galiciji.
18. oktobra
Začetek bitke pri Yseri (zahodno bojišče; 18,—28. okt).	Dalle	prihodnji«
ŠTEV. 41 (521).
Vselej, ko vaša ura kaže, da je pretekla ena minuta...
...prepeljejo vozila v Londonu 8000 potnikov;
.. .odpošljejo v Londonu 32 brzojavk;
.. .se pelje po Hyde parku, enem najprometnejših krajev na svetu, 120 vozil;
... izposodijo londonske knjižnice 40 knjig;
...odpeljejo v bolnišnice 17 ponesrečencev, žrtev prometnih nesreč;
.. .steče iz cestnih jarkov v morje 4000 kil blata;
...pokade Londončani 68 kil tobaka;
.. . uvozijo v »središče čaja«, v London, 450 kil čaja;
... popijejo Londončani 109 litrov vina,
ln minula je minila
ČETRTEK 12. OKTOBRA
12.00: Plošče 12.-15: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski šraniel 14.00: Napovedi 18.00:	Radijski	orkester
18.40: Slovenščina za Slovence 19,00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Iz slovanske klavirske literature 21.00: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK 13. OKTOBRA
11.00: Šolska ura 12.00:	Plošče
12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00:	Napovedi
18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Zanimivosti 19.40: Nac. ura 20.00: Operni večer 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri.
SOBOTA 14. OKTOBRA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Za delopust igra Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00:	Napovedi,	poročila
19.40: Nac. ura 20.00: O zunanji politiki 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
&ced 25 teti...
Kronološki pregled dogodkov po sarajevskem atentatu Po podatkih iz diplomatskih arhivov
Nadaljevanje
12. oktobra
Lillc (Francija) kapitulira.
14. oktobra
Vsa Poljska do Visle v netnfckih rokah.
15. oktobra
ZaCetek bitke ?.a Varšavo na vsej fronti
* Film v nekaj vrstah
| Filmski muzej bodo ustanovili v Tokiu. V njem bodo shranili vse stare aparate in filme, ki kažejo razvoj japonskega filma. Filmski muzeji so zelo redki.
Kitajski film se kljub vojni na Daljnem Vzhodu razvija in napreduje. Podpira ga kitajska vlada, film ima pa posebno propagandri namen. Najnovejši propagandni film se imenuje »Okrvavljeno mesto«, in je dosegel ogromen uspeh.
Francoski filmi so dosegli izreden uspeh pri filmski reviji v Benetkah. Prve nagrade sta sicer pobrala nemški in italijanski film, toda občinstvo je zelo toplo sprejelo francoske filme.
LJUBLJANA, 12. OKTOBRA 1939.
NEDELJA 15. OKTOBRA
8.00: Duet kitar 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve 9.45: Verski govor 10.00: E. Grieg: Sonata v G-duru op. 1;5 10.30 Nedeljski koncert Radijskega orkestra 12.00: Kvartet sester Stritarjevih 13.00: Napovedi, objave 13.20: Operni trio 17.00:	Kmetijska ura
17.30: Radijski orkester 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.1(1 Objave 20.00: Mirko Ljubič: Revni sorodniki. zabavna zgodba v 4 slikati 20.30: Fantje na vasi 21.15: Klavirski koncert g. dr. Danila Švare 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK lfi. OKTOBRA
Javni spomeniki in kipi v Parizu izginjajo drug' za drugim za barikadami iz vreč peska. Slika kaže, kako zakrivajo spomenik Henrika IV.
Življenje na stranskem tiru
Nadaljevanje s 9. struni
»To ni njihov poklic,« pravi lord Macmillan, »oni ne pišejo, ker imajo nekaj povedati, ampak samo zato, da pripovedujejo sami o sebi.«
Včasih, kadar je prav posebno dobre volje, pripoveduje Macmillan zastopnikom tiska prav zabavne zgodbice. Tako je pred kratkim povedal najnovejšo šalo o Škotih, ali bolje, o škotkah.
»Nekoč je živela reka škotska stara devica, zelo sramežljiva in nedostopna, še bolj pa skopa. Bila je tako sko-pušna, da jo je moral celo njen spovednik opomniti, da to ni lepo. Nekega mrzlega zimskega večera je na vrata stare device potrkal neki potepuh; .poprosil jo je za par pennyjev, da bi mogel kje prenočiti. Ogorčena zaradi prosjačenja je hotela stara devica siromaku zapreti vrata pred nosom, tedaj se je pa spomnila na besede svojega spovednika. Zardela je in dejala potepuhu:
»Pennyjev vam žal ne morem dati, toda lahko vam dam nekoliko prostora v svoji postelji.«
7.00: Plošče 7.15: Napovedi, poročila 7.30: Plošče (do 7.43) 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila, napovedi 18.00: Zdravstvo mladostne dobe. 18.20: Plošče 18.40: Najstarejši slovenski spomeniki na Goriškem 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Zanimivosti 20.00: Napevi Havdnovega oratorija »Stvarjenje« 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Ruski sekstet. Konec ob 23. tiri.
TOREK 17. OKTOBRA
7.00: Plošče 7.15: Napovedi, poročila 7.30: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00:	Napovedi 13.02:	Opoldanski
koncert Radijskega orkestra 14.00: Poročila 18.00: Pevski koncert: dvospevi in samospevi 18.40: Pogojnost našega bitja 19.20: Nac. ura 19.40: Obiave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Pevski zbor »Grafika« 20.45: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ol> 23. uri.
SREDA 18. OKTOBRA
7.00: Plošče 7.15: Napovedi, j>oro-čila 7.30: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40: Delavska družina 19.00: Napovedi 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Uvod v prenos 20.00: Prenos iz ljubljanske opere. Konec ob 23. uri.
»Potem ko ste odpotovali in ko sem zvedel, da ste moja žena, in da me ta vez veže na vas, Renata.«
»Torej za vas ta vez še zmerom velja?...«
»O, Renata, draga, za zmerom, če hočeš ti!«
Njune oči so se srečale in v velikih, temnih očeh mlade žene so se zalesketale solze. Pokazala je svojo desnico, kjer se je na drobnem prstancu že dve leti svetil majhen zlat obroček. Tiho je dejala:
»Moj me nikoli ni zapustil...«
Sama ni vedela, kako se je potlej vse zgodilo. Jokala je, bržkone od veselja in ganotja. Filip jo je objemal vse tesneje in njegove ustnico so ji govorile vse tišje in bližje:
»Renata, ljubica, nikar ne jokaj! Obožujem te!«
čutila je, kako so njegove ustnice pile njene solze in kako so se naposled ustavila na njenih v dolgem ognjevitem poljubu. Pozneje se ni več zavedala, kako je padla v objem njegovih močnih rok, ki so jo dvignile in ponesle s seboj. Kakor v podzavesti je slišala nežno ljubezensko šepetanje in čutila strastno ljubkovanje mladega moža. In ko se je pozneje zavedela, ji je bilo ko da bi se zbudila. Začutila je, da se je tisto nepopravljivo, česar sta si tako želeli baronica de Montavelova in Filipova pokojna mati, zgodilo...
In mlada žena, ki je čisto pozabila na svoje maščevanje, je pritisnila svoja vroča lica na moževe prsi.
»Nikar ne misli na preteklost, ljubica moja... Nikar ne premišljuj... Ljubim te, ti si mi edino na svetu! Moja lepa, mala grofica! Videla boš, kako srečna bova... zmerom!«
Renata se je nežno privila k svojemu možu. Naposled, naposled je bila srečna, ob svojem možu, ki ga je pridobila tako hitro — v naskoku — bi dejala baronica!
Naposled!
»Ali še misliš na maščevanje, dragica?« je vprašal Filip in hudomušno pomežiknil.
»Ljubezen me je maščevala, moj ljubi Filip. Dve dolgi leti me nisi hotel poznati, zdaj me pa ljubiš in me ne boš več zapustil! Nikoli več...«
»Nikoli več! Ostala boš moja mala, zlata grofica do konca najinih dni!« irnHur'
LETO XI.
Naši francoski znanci v vojni
Jean Gabin, znani filmski igralec, je pri vojni mornarici v Cherbourgu.
Charles Rigoulot, znani prvak v dviganju uteži, služi pri strojnicah v Loreni.
Pierre Mingand, soigralec Danielle Darrieuxove, je pri planincih na fronti in je že ranjen.
Edouard Tenet, evropski prvak v boksu, je v polku tuniških strelcev in je že odšel na fronto.
Jules Ladoumegue, znani francoski lahkoatlet, je na fronti v Loreni.
Marcel Thill, nekdanji svetovni bo. ksarslci prvak služi vojake v Champagni.
Fernandel, slavni francoski komik, je zdaj pravi vojak, prav tako Henri Dccoin, režiser in mož slavne Danielle Darrieuxove.
Charles Boycr je pri svojem polku v Agenu.
Več strežnic ameriške letalske družbe »United Air« so izurili za rezervne bolničarke, če bo vojna, jiih bodo zato lahko poklicali v aktivno službo.
Andre Maurois je edini mobiliziran od štiridesetih .nesmrtnikov', kakor imenujejo člane Francoske akademije. Ima čin poročnika in je dodeljen komisariatu za Informacije, ki ga vodi slavni francoski pisatelj Jean Girou-doux.
Spodobi se...
V času prehlada in kihanja
Jesen je čas prehladov in kihanja.
V tramvaju, v vlakih, na cesti, v družbi, povsod srečuješ prehlajene ljudi. To ni nič čudnega. Bolj čudno je pa, če ne znajo ti ljudje svojih prehladov ,na uzdi držati1. Kihajo in vsekujejo se tako neskrbno, da se njih bližnji kaj hitro lahko nalezejo prehlada, če se ne obrnejo vstran.
Tudi prehlad ima svoj ,bon-ton‘. Ta ,bon-ton‘ terja od prehlajenega človeka nekakšen obzir do zdravega človeka. Posebno velja to glede kihanja. Kadar kihneš, stopi malo stran in si pritisni robec na usta. Tako ostanejo bacili v robcu in se ne razprše po vsej sobi.
Ne delaj iz kihanja topovskega streljanja. Kako mučen je v gledališču, sredi predstave, tisti gromozanski, oglušujoči: »Aaačihhh!«
če si tako zelo prehlajen, da kar venomer kihaš, ostani nekaj večerov lepo doma in pij lipov čaj, drugim pa pusti nemoteno uživanje gledališke ali filmske umetnosti. Tako boš koristil sebi in svojim bližnjim.
časopisna kritika je posebno pohvalila francoske filme: »Poslednja mladost«, »Konec dneva« in »Izza fasade«.
Nov tarzanski film vrti neka ameriška filmska družba. Film »Tarzanov sin« je imel namreč takšen moralni in finančni uspeh, da so se odločili hitro vrtiti še en nov film z zelo fantastično vsebino. Zucanje prizore bodo naredili v afriških džunglah.
Filmsko produkcijo bodo ameriške filmske družbe zaradi evropske vojne zmanjšali za 25 “/«. Mnogo novih filmov, ki so jih že pričeli, bodo odložili. Med njimi je tudi najnovejši Chaplinov film »Diktator«.
»Uuh« girl je najnovejši priimek za hollywoodske lepotice. »Uuh« (izgovarjaj: »Oošrh«) girl je nekako tisto kakor »glamour« girl, samo malo drugače. »Uuh« žena ima »sex apeal«, je »vamp« žena in »glamour« girl, poleg tega ima pa na sebi in v sebi še nekaj, kar moške silno priteza, o čemer pa v dostojni družbi rajši ne govore. Zdaj si razložite sami, kaj je ta skrivnostni »uuh«! Prva »uuh« girl je An Sheri-dan, slavna ameriški filmska igralka.
Joan Crawford je te dni sprejela časnikarje in jim svečano izjavila, da se ne bo nikoli več poročila. Dejala je, da v srcu ženske, ki se posveti umetniškemu poklicu, ni mesta za ljubezen. Ona je med možem in svojim poklicem volila drugo. Vse govorice, da se bo kmalu tretjič poročila, so popolnoma brez podlage.
Jean Pierre Aumont, simpatični francoski igralec je mobiliziran kot navaden vojak v francoski vojski. Upa, da bo kmalu napredovat.
Tole prebereš === v thi minuli =
Londončani narede v središču mesta v 60 sekundah več stvari kakor pa prebivalci katerega koli drugega kraja na svetu. V Londonu se zgodi v v aki minuti več ko kjer koli drugod.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
n
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) Sirilorleva ul.«
pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstna očala, dalinogiedi, lopiomsn, Barometri, hvgremetri, itd. Venka izbira ur, ilainine in sreDrnme. Samo kvalitetna optika	Ciniki	breiplaCnoi