Silvo Torkar Nekaj posebnosti iz govora Hudajužne in Oblok na Tolminskem V prispevku se govori o nekaterih dialektizmih iz baškega govora rovtarske narečne skupine. The paper speaks about certain dialectisms of the local speech of the upper Bača valley from the Rovte dialectal group. 1. O potrebnosti zbiranja ljudskega izraznega fonda Prepričan sem, da je bilo o koristnosti in potrebnosti zapisovanja ljudskega izraznega fonda v zadnjih nekaj letih izrečenih že toliko tehtnih misli in navedenih že toliko argumentov, da mi jih na tem mestu ni potrebno ponavljati. Če pa se ozremo nazaj, lahko hitro ugotovimo, da Slovenci za razliko od drugih slovanskih narodov nismo načrtno (pod okriljem znanstvenih ustanov) zbirali narečnega besedišča in ga izdajali v obliki narečnih slovarjev. Zanimanje za leksiko se je po daljšem času znova obudilo pri najmlajšem rodu dialektologov (P. Weiss, V. Smole, K. Kenda-Jež, J. Škofič), v času, ko zaradi naglega odmiranja narečij čedalje težje najdemo trdne in zanesljive informatorje. Med pobudniki za čimprejšnje in čim širše zajetje narečnega besedišča je bil F. Novak, ki je predlagal akcijo zbiranja v okviru Slavističnega društva Slovenije.1 Hvalevredna zamisel doslej še ni zaživela. Akad. M. Matičetov jo je pozdravil z obema rokama, že prej in pozneje pa je večkrat nastopil v javnosti s pozivi k zapisovanju in reševanju pred pozabo ali celo izginotjem slovenskega narečnega besedišča.2 Ta zapis je nastal kot odziv na omenjene pobude in z mislijo na neutrudnega raziskovalca slovenskega pripovednega in besednega izročila akad. Milka Matičetovega. 1 F. Novak, Predstavitev zamisli o zapisovanju besednega zaklada govorjenega jezika v posameznih krajih, v: Maks PleterSnik (Zbornik Slavističnega druStva Slovenije 5), ur. F. Novak, F. Jakopin, Lj. 1997, 107-113. M. Matičetov, Iz rezijanske leksike, v: Jazyki malye i bol’Sie... In memoriam acad. Nikita I. Tolstoi, Slavica Tartuensia IV, ur. A. D. Duličenko, Tartu 199H, 49-62. lludajužua pred izgradnjo železnica (okoli 190U) 2. Prikaz izvenjezikovnih značilnosti območja Hudajužna in Obloke sta manjši vasi v zgornji Baški dolini in spadata v območje nekdanje tirolske kolonizacije iz 13- stol.1 To območje je bilo združeno v t. i. rihtariji (veliki županiji, nazadnje glavni občini, do 1850) in župniji (do 1848) Nemški Rut. Del naseljencev (v vaseh Rut in Grant) je ohranil svoje tirolsko narečje vse do druge polovice 19. stol., ko je po daljšem obdobju dvojezičnosti podlegel poslovenjenju. Nemški jezikovni otok v Nemškem Rutu in Sorici je potemtakem zdržal v slovenskem okolju okrog 650 let.1 Največ prebivalstva sta obe naselji premogli ob štetju 1910 (Hudajužna 246, Obloke 130, celoten Nemški Rut pa je, tedaj že vključen v županstvo Grahovo, štel 2550 ljudi). Obloke ležijo na položni prisojni terasi na 560 m nadmorske višine in se v listini iz 1. 1310 omenjajo med prvimi štirimi rutarskimi vasmi (Loca), Hudajužna pa se je razvila na dnu ozke doline ob Bači na ozemlju obloškega komuna šele konec 16. in v začetku 17. stol. Cerkev (sv. Treh kraljev) v Oblokah izvira iz 16. stol., od 1. 1806 je tudi sedež vikariata. Ro izročilu je v Oblokah v 16. stol. deloval rudnik železove rude, v Hudajužni pa fužine. Območje je spadalo do 1420 pod svetno oblast oglejskega patriarha (v tolminsko gastaldijo), nato do 1509 pod Benetke in odtlej pod Avstrijo. Celotni Nemški Rut je od naselitve dalje ohranil nekatere privi- S. Rutar, Zgodovina Tolminskega, Gorica 1882, 42-43, 221; M. Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo, Urbarji Slovenskega Primorja, 1. del (Tolminski urbar 1377), SAZU 1948; S. Torkar, Zgornja Baška dolina (rihtarija Nemški Rut) po tolminskem urbarju iz 1523 (demografsko-imenoslovni vidik), Kronika 42 (1994), št. 1, 29-36. * Precej manj znan je slovenski jezikovni otok v Ravni gori v Gorskem kotarju (iz prve polovice 18. stol.), o katerem je napisal pri nas dolgo prezrto razpravo Jedno rovtarsko narječje u Gorškom Kotaru domačin Nikola Majnarič (1885-1966), profesor klasične filologije zagrebške univerze (Jtižnoslovenski filolog 17, 1938/ 1939, 135-149). legije, npr. večjo avtonomijo v sodnih zadevah, oprostitev nekaterih fevdalnih obveznosti, kot sta primščina in tlaka.5 Obe vasi se med seboj razlikujeta po tem, da so Obloke kmečko, Hudajužna pa pretežno košansko naselje (košan je imel v posesti tretjino ali četrtino kmetije). V Oblokah so bile po urbarju iz 1377 štiri kmetije, ki so se že v 16. stol. vse razpolovile. V Hudajužni so koša ni delali tudi kot mlinarji, kovači, ribiči, strojci (strojarji), klobučarji, čevljarji, tovorniki in krčmarji. Obluke, 1991 - Foto S. Torkar 3. Iz zgodovine zapisovanja narečnega besedišča območja Prvi opis narečja je delo gimnazijca Miha Goloba (1854-73) iz Oblok in je nastal 1. 1872 na poziv znamenitega poljskega jezikoslovca, profesorja na ruskih univerzah Jana Baudouina de Courtenayja. Ta ga je odnesel v Peterburg, kjer ga še danes hranijo v arhivu Ruske akademije znanosti/1 Baudouin je Golobov prikaz nemškorutarskega narečja ocenil zelo visoko. Golob se je omejil na glasoslovje in je leksiko predstavil skoraj izključno v tej funkciji. Kol zbiratelj ljudskih pesmi in narečnega besedja se je izkazal duhovnik Janez Kokošar iz Hudajužne (1860-1923), ki je svoje zapise posredoval bodisi neposredno K. Streklju bodisi učitelju Josipu Kendu s Temljin. Objave narečne leksike iz Baške doline zasledimo že pri F. Erjavcu v Letopisu Matice Slovenske (LMS) 1875, 1879-80, 1882-83 (Iz potne torbe), K. Štreklju v Ljubljanskem To je najbrž tudi povzročilo, da se kmetje s tega območja niso udeležili tolminskega punta 1713, za kar so bili celo nagrajeni v denarju. 11 S. Torkar, Zapisi ljudskega izročila zgornje Baške doline v arhivu Ruske akademije znanosti, v: Traditiones 24, 1995, 399-405. zvonu 1889 (Jezikovne mrvice) ter LMS 1892 (Iz besednega zaklada narodovega) in 1894 (Slovarski doneski iz živega jezika narodovega). Razen zadnje so vse objave upoštevane v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Še neobjavljen pa je dragoceni Kendov narečni slovar Slovarsko gradivo s Tolminskega (večji del zbran na Temljinah) z nekaterimi besedami iz Hudajužne.7 4. Glasoslovne posebnosti govora Hudajužne in Oblok Hudajužna in Obloke med 13 vasmi Nemškega Ruta izstopata s svojim prehodnim govorom, ki je - z izjemo slekanja - ohranil nekatere bistvene značilnosti t. i. rutar-skega ali baškega govora (tj. govora poslovenjenih Nemcev), pridobil pa je nekatere pomembne prvine sosednjih tolminskih in cerkljanskih govorov (npr. sodobna vokalna redukcija). Dialektološko sliko rutarskih govorov je podal T. Logar.” Posebnosti, ki so samo rutarske, je naštel enajst (oz. dvanajst), med njimi pa so le štiri take, ki veljajo tudi za govor Hudajužne in Oblok: 1) prehod kratkega a-ja (v izglasju ali v zaprtih zlogih) v kratki o zaradi vpliva fonetike prvotne tirolske govorice: bröt, töm, stör, slö (v govoru Hudajužne in Oblok je sicer ta o dolg), 2) izostanek prehoda kratkega naglašenega in nenaglašenega o (nastalega iz umično naglašenega o) v kratki a (akanje v tolminskem in cerkljanskem narečju) oz. njegov ponovni prehod v o, zato kösa, köpa, köza, nöya (o je na tem mestu v pravem rutarskem govoru kratek, v govoru Hudajužne in Oblok pa je dolg), 3) izostanek prehoda kratkega naglašenega o (v izglasju ali v zaprtih zlogih) v a (akanje v tolminskem in cerkljanskem narečju) oz. njegov ponovni prehod v o kot posledica prvotne tirolske govorice: köjn, nož, nöht, ivatrök, ylahök (v govoru Hudajužne in Oblok je podaljšan), 4) prehod vseh sam. sr. sp. v sam. ž. sp. zaradi akanja: mlika, bina ‘vino’, kalina ‘koleno’ in posledično tudi pujle ‘polje’ (rut. pojla), üsne ‘usnje’ (rut. usna), sünce (rut. sonca) ‘sonce’. Naj na kratko navedem samo primere za tistih osem značilnosti rutarskega govora, ki jih govor Hudajužne in Oblok (11-0) ne pozna: 1. sema{H-O sune) ‘seme’ 2. tuen (H-O won) ‘ven’, jiehnu (H-O pahnit) ‘pahnil’ 3- zima (H-O žena), lirama (11-0 ureme) ‘vreme’ palcih) (H-O peteln) ‘petelin’ 4. kincit (H-O kmet), payräJXW payrep, O payref) 'pogreb' 5. jäcman (H-O ječmen), kare j na (H-O karejne) 6. beii (H-O bili) ‘bil’, zdihöjam (11-0 zdihujem) 7. cibüla (H-O čbiila) ‘čebula’, vicer (H-O več ir) ‘večer’ 8. slekanje (izgovarjanje sičnikov in šumnikov na enak način, vendar bliže sičnikom). Med jezikovnimi posebnostmi v rutarskih govorih, ki so tipično tolminske ali cerkljanske, navaja Logar sekundarno palatalizacijo velarov k > č (kiklja > cikla (H-O čikle)-, drugi primeri so: kihati > čihat; kidati > čidat; kepati > č‘epat; sekira > ščira; kinkati > čiijkat; kimna > črnine-, ketnja > čitne; kita > čita; kilav > čilou ‘gnil, nagnit)-, prehod w> h pred sprednjimi vokali (vile > bile, videti > bidet) ter //, ujv ji, jn (zejle, pejle, zyäjne, slejle, pandejjk, pdjjk), prehod > y. 7 J. Kenda, Slovarsko gradivo s Tolminskega, Gorica 1926, 210 str., 2018 gesel (rkp. hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU). “ T. Logar, Glasoslovne in morfološke posebnosti v govorici sloveniziranih Nemcev, SR XVI (1968), 159-168. Omeniti pa je treba še nekatere druge, npr.: 1) položajni razvoj o > ou: zöupfp, röumajne, couprat, rouštat ‘rožljati’; jöudat ‘stokati’; hišno ime M6užar< Mooser, mikrotoponim Föufp < Farn ‘Praprot(nica)’ 'J 2) prehod zlogotvornega 1 preko ou v u (kot v tolminskem narečju, ne pa tudi v podbrškem govoru); müst (‘molsti’), pühp (‘poln’), tiist (‘tolst’); 3) razvoj dolgega e v i (kot v cerkljanskem narečju): si uka (sorta jabolk), nun, smišp; 4) prehod zlogotvornega rv rov položaju pred w/u (kot v cerkljanskem narečju); črou, bröu, mröwaCmalo’), dröive (‘drva’), tapröwa (‘najprej’) - toda: hdrt (‘hrbet’), yönp (kot v tolminskem narečju); 5) vrivanje parazitskega /: yäjrjk, jlejžn, ylejStat, lejdik, nejč(‘neki’ prisl.), pejč(‘peč’), srejče, žejnska, Präjnyar (h. ime), Pajntar (priimek); 6) disimilacija tn > kn, tm > km, tl, dl > kl-, knäla < tnalo, kil < tli, Kmin < Trnin (Tolmin), yärkj < gartl (‘vrt’), vikla < vitel, Kikelj < Kittel (priimek), Štenkler < Štendler (priimek), Žbejijkj < Schiventel (mikrotoponim); 7) disimilacija zn > zl, iicl > Id: prazjce < praznice (‘puhlice, neumnosti’); direldäj < direndaj; 8) disimilacija mn > ml-, kämle < kamne (Obloke); 9) prehod / > h v vzglasju germanizmov (kot v večini rovtarskih narečij); birtah, bržmdgat, abrčijhat {räjh ‘omet’), brd‘erbat, bäuda, Br‘elh ‘Brelih’ (priimek), blek (‘krpa’), Blek (mikrotoponim); brest < Frist' rok’"’; 10) prehod/> h v izglasju germanizmov, značilen za nekatera rovtarska narečja, za zgornjo Soško in tudi zgornjo Savsko dolino": britaf > britah (< nem. Friedhof)-, priftaš> prehtoš (< nem. Brieftasche)-, 11) mešanje h inf. harmonika > farm"onike (mn.); 12) spirantizacija končnega b v/kot v tolminskem in bohinjskem nar., samo v Oblo-kah: ru6f ‘rob’, piif ‘pob’, Klafčar ‘Klob(u)čar’, jäfka ‘jab(ol)ko’, grof ‘grob’; 13) mešanje b in v-. b> v. vencin < bencin 14) palatalizacija g > j näh - naji 'nagi’ (mn.)-, näjga ‘nagega’; d "oje ‘doge’ (mn.); drüj ‘drugi’; drüjga ‘drugega’; asimilacija č-s > c-s: cisu < čisu < kisel; 15) prehod c (t) > k: drgakišen < drugačišen; plüke< pljuča; hudxk< hudič; 16) preglas a > e (pravi rutarski govor ga ne pozna); čikle ‘kiklja’, škinje ‘šivilja’, Marije, Mälje ‘Amalija’, maje ‘majica’; 17) onemitve in izpusti, odpadi: pasha< pazduha; hcat se< kolcati se; hort < hrbet; šit < sušiti; ž"ot < život; čaj, -te < čakaj, -te, abužat < obubožati; bubi kej < bogve kaj; pavedwät < povedovati ‘pripovedovati’; pregnit se, pregwät se ‘pripogniti se, pripogibati se’; 18) predöpp, adopn ‘pripni, odpni’ (samo v velelniku in sed. č.); adöpf ‘odpri’; 19) zanimive so nekatere oblike sam. ž. sp.: Icikat < lakota; suš < suša; 20) pri nekaterih sam. ž. sp.so se ohranile moške dvojnice: stran: z useh stranöu je pihalu nll6t; s teya stranü. Vrivanje u-ja v nemških imenih (prim. še l?loyž, Tamouž, Toun, lirouč) je posledica notranjega tirolsko-narečnega razvoja, o čemer se lahko prepričamo na primeru mikrotoponimov v drugem nemškem jezikovnem otoku Sauris v Furlaniji, gl. razpravo G. Lorenzonija La toponomastica di Sauris. Oasi tedesca in Friuli, objavljeno v liolletino della Societä Filologica Friulana, Annata XIII, N. 3,4 e 6, Udine 1938. 10 H. Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slowenischen, Wiesbaden 1963, 95. " H. Čop, Romansko-germanski lingvistično-onomastični vplivi na Zgornjem Gorenjskem, v: Zbornik XXIII. SSJLK, Ljubljana 19H7, 41-52. 5. Leksikalne posebnosti Za ta prispevek sem odbral večinoma besede, ki jih doslej bodisi nisem zasledil v slovarjih ali pa imajo na obravnavanem območju drugačen pomen oz. pomenski odtenek; nekatere besede je sicer zaslediti v Kendovem rokopisnem slovarju, druge v Pleteršniku, tretje celo v SSKJ (s kvalifikatorjem knjižno ali redko, vendar se mi jih je vendarle zdelo smiselno navesti zaradi potrditve njihovega obstoja danes in na tej zemljepisni točki. Besede s slovensko podstavo: boštvati, zboštati - büstwat, zbu.štat ‘s prebiranjem hrane pri jedi napraviti to hrano neužitno’: zajci buštvvaje senu (prim. zbogati se) čenkarati, načenkarati - čerjkarat, načegkarat ‘kracati, nakracati’ divjačen - dujačn ‘bolezensko spremenjen’ (velja za oči): dujačnu yl'edaš ‘nezdravo, čudno gledaš, po očeh se ti vidi, da nisi zdrav’ grizelj - yrizj 'grižljaj’ halamoja - halam"6je ‘gosto in bujno rastje med travnikom in grmovjem, na zamočvirjenih delih ipd.’ (Plet. das Dickicht, das Gestrüpp) hnado - hnadu ‘obenem’ (Plet. knadi; prim. češ. lined ‘takoj’) hudota - hdota ‘huda stvar’: same hdote sa (v Plet. samo Bilc-Cafova zbirka; SSKJ ima ozn. knjiž.) igo - jeyü ‘jarem’ (Plet., prim. stsl. in rus. igo) kapasto - käpastu ‘mrko’: kapastu yl'edat (morda iz: kopasto) karast - karast ‘neroden, okoren’ kodelja - kadejle ‘z grabljami stisnjen in poravnan večji šop sena, namenjen za izdelavo senenega bremena ali kopice’ (Plet. in SSKJ navajata ta izraz samo v zvezi s predenjem) kolodre (mn.) - kalüdre ‘strm, prepaden svet, robje’ (mikrotoponim blizu Stržišč, enako še Kalendre pod Durnikom), prim. Bezlaj, Slovenska vodna imena I, 247: Koludra; Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika II, 59: kolodra - kot apelativ samo kavudra ‘strma, grda pot’, pl. F.S. Finžgar, Jezik in slovstvo 1, 290), pl. tudi: pokaledrati se korenast — kar'enast ‘tršat, čokat’ (prim. rus. korenastyj) krcati - kšrcat: knrcat pirhe s soudam ‘metati kovance v pirh: kdor zadene, je pirh njegov’ kreljati - krelat ‘z železnimi grabljami ravnati zemljo po brananju, jo še nekoliko prerahljati in zdrobiti grude’ kukavica - kükouca ‘obešenje drevesa na drugo drevo, ki se dogaja pri nespretnem podiranju’: se j’ kukouca nardila lasov(i)nja - läsoune ‘posušena nepokošena trava, ki se grabi jeseni za steljo’ lomotiti - lamatit ‘motoviliti, mlatiti’: Jejnej lamatit z rakam ’Nehaj motoviliti z rokami’; Trawa j’le mala palamatiu (’površno pokosil, potolkel’) na laz - na los ‘na golo’: posekati drevje na laz ‘napraviti golosek’ na zvod - na züd ‘z vzvodom’ (Plet., Kneža): na zud Štoke (= hlode) premikat ‘tako, da cepin s peto nasloniš na tla tik ob hlodu, ga s konico zagrabiš in premakneš v vzdolžni smeri’ (prim. romanizem na opal) napolriten - napouritn ‘površen’ navšev - nauš'eu ‘poševno’ neokreten - naukr'etn ‘neroden, okoren’ (SSKJ: raba pešci), pl. Uidi: karast, slonast neroden - nar"odn 1. ‘neroden’ 2. ‘napačen’ (morda od: naroben) oglav - waylöu ‘razoglav, gologlav’: A ti s pa kar waylou? (Plet. navaja za vzh. Štaj.) okrečevati se - akrečwat se ‘obirati se, obotavljati se’ (raba mi je znana predvsem v nedoločniku ali 3. os. edn.) opudlati (se) - apüdlat (se) ‘umiti se’ osvinjariti koga - asvenärt koya ‘nahruliti koga’ (sodeč po glasovju cerkljanizem) ostrija - wojstrije ‘rezilo, ostrina’ {prim. rus. ostrie) ošibek - ašipk ‘otoček sredi reke, ki ga napravi reka zlasti ob velikih povodnjih’ pečnice (mn.) - p'ečpce ‘večje plalnice, izdolbljene iz orehovega lesa’; uporabljali so jih za mesenje kruha, preden se je pojavila -► binkla (gl. romanizme) plavnice (mn.) - pläunce ‘lesena kad za kopanje dojenčkov’; v Plet. ‘plalne nečke, v katerih se žito polje’, pri J. Kendu plavnice ‘nečke’ pokaledrati se - pakaledrat se ‘ponesrečiti se s padcem po kolodrah’ (prim, Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika II, 59: kolodra < kolo-dbra, po Brezniku, rkp. ostalina, 481); sorodno še pa kaloušč, pa kalouš, čes könc, Plet. ‘kolovskC prijemši - pnrjemš ‘prijemaje se’ prsati - pšrsat ‘škropiti’: lih mala je paprsalu (o rahlem dežju) rabota - rabll6ta ‘obvezno neplačano delo, npr. vaške skupnosti pri popravilu oz. vzdrževanju vaških poti’; na Tolminskem že od nekdaj edini izpričani izraz za knjižno ‘tlaka’ razkoračeno pisati - skaračenu pisat ‘okorno pisati’ ritnež - ritneš ‘ritensko’: Ritneš bejž! ‘Ritensko pojdi!’ rob - r"op ‘rob, skala’ (prim. hišno ime Obiti Na Robeh); mn. oblika ni robovi, kot ima SSKJ, pač pa robje, podobno kol zobje, lasje; mest. mn.-, v robeh, na robeh rogelj - rogu ‘vogal; rob’ ručelj, ručlji - rCičj, rCičJni ‘koder, kodri’ sisalica - sisalca ‘sitnež’ skrivši - skriuš ‘naskrivaj’ slonast - slonast ‘neroden, okoren’ ščurkova župa - ščurkowa župa: si sitn kat ščurkovva župa škinja - šklnje ‘šivilja’ (prim, češ. ševkine) (stsl. pripono -inja najdemo še pri yrabliukna < grabljivkinja ‘ženska, ki grabi seno’) škriba - škriba ‘rastlina za krmo prašičev’ (J. Kenda pozna škribo v drugem pomenu, ima pa Škrbec v pomenu ‘rastlina za hrano prašičem’, nem. Saudistel ‘svinjski osat’) špehovnik - špehourjk ‘škriba’ (v Oblokah); Tominčev Črnovrški slovar pozna špehouc štetkav - št‘etkou ‘izbirčen’ (morda od stsl. č’teti - domneva dr. M. Snoja) ustrupati - ustrüpat ‘skrhati kako rezilo’ (Plet. navaja za Temljine, je pa ta izraz široko znan in uporabljan na Tolminskem) uščivali se - uščhvat se ‘iterativ od uscati se’: watrok se j’ douga uščhvou vereje (mn.) - vereje ‘veriga, na kateri nad ognjiščem visi kotel’ (Plet. navaja za Soško dolino) vinar - winar ‘seme stročjega fižola’ vine - wine ‘stročji fižol’ (morda od viti se) vlačen, vlačan - uločp, ulačan ‘žilav; težek po značaju’ vozica - wozica ‘dvokolnica’ (J. Kenda navaja izraz za Most na Soči) voznik - woznik ‘kolovoz’ (Plet. ga navaja za osrednjo Slovenijo) zakiljati - zakilat ‘iterativ od zaklati’: na tem kraju sa panawat zakilal tel'eta zaručljan - zaručlen ‘kodrast’ zavesti se - zabest se ‘obnašati se’ (tudi cerkljansko): Kaku se pa zabedeš? Zabet se ka’n die! ‘Obnašaj se kot dedec!’ zavideti koga - zabidet koya ‘zapostavljati koga, črtiti, sovražiti koga’ zavrniti - zaunrnit ‘pojaviti se v večjih količinah’: pridp snih zaunrne zbogati se - zbüyat se ‘izpriditi se’: žito se zboga ‘se osiromaši, postane manj kvalitetno, se izrodi’ {prim. Bezlaj, Leksikološka glosa: zbogati se “izpriditi se”, JiS XVI, 265: Samo Miklošič, SEW 16, navaja slovenski glagol zbogati se...) Germanizmi: bulgati - bülyat ‘kotaliti, valjati’: pabulyou se je (< nem. wulgen ‘walzen’)12 dum - dürn ‘sušica’ (< nem. dürr = suh) (cerklj. kapnik ‘drevo, ki se posuši, ker je pod kapom drugega’) flevt - fleut ‘nekaj sploščenega, zlasti jed’ (J. Kenda: ‘počasen človek’) grot - yrot ‘voz s pletenim košem za prevoz gnoja’ (Plet. navaja grota, v Reziji; v zahodnem delu Tolminske in na Cerkljanskem - galjota, na Šentviški planoti karamata klehlc - klehjc ‘zatič’ kočar - kočar ‘maček-samec’ (< tirol. Katzer, nem. Kater) krekati - krekat ‘treti, drobiti (orehe, lešnike)’ (< nem. krecken)13 krekelj - krekj ‘majhna, zanikrna, grintava jabolka’ (morda od gl. krekati) krubla - krübla ‘stojalo za koš, na njivi’ odledkati (se) - adlejtkat (se) ‘odlepiti se’ (< nem. ledig ‘znebiti se’) opetrigati - apetriyat ‘preslepiti, prevarati’ (< nem. betrügen) pekont {prisl.) - pekont ‘soglasen’ (< nem. bekannt) skenati se - skenat se ‘domisliti se, spoznati se’ (< nem. kennen) šneklati - šneklat: adriš (‘odreži’) u redu, kej le tku šneklaš (pri košnji ali pri rezanju kruha) špludrati - špludrat ‘špricat’ (