FoitnlM pfačana ? sotoglni. XVII. lajfitii*.
1939. septembcr 20.
10. mimem.
Mesečne verstce novine.
Vu	Imčnl prikmurske evang. Sinjorije	redite!	Cejna na cejlo leto 20	Oin., v	ivdnslvo	30 din.t
	1 vSdavnlk: rLISAR jAnOŠ,		v Amerlko 1 OolM	edne	numere 2	din.
	Murska Sobota.		Izhaja edndk na		mčsec.	
Ček	računa št. 13,586; imč ,,Duševni iist" M.	Sobota.	Naprejplačilo gorivieme	vsaki ev. duhovnik		i vučitel.
Modrost žitka.
Šaiamon krai je slobodno proso nikaj od Boga i proso je modrost. Bog njemi je dao modrost i zraven ešče bog^stvo, ččst, oblast.
Nej je samo kralov dužnost, si v pr-vom rčdi modrost prositi od Boga. Vsakši od nas ma svojo kralestvo, to je njegov žitek; ma dobre i hflde podložance, to so njegva želenja i lastivnosti; more sodbo držati nad svojimi mislimi i djanji; ma sosede i bližnje, s šterimi v mfri živ^, ali se pa vojskiije z njimi. K vsemi tomi smo v prvom redi modrosti potrebni.
Živlenjska modrost je trojno znanje: znanje od sčbe, od sveta i od Boga. Sa-mo tisti, ki eto troje zdriiži, je moder.
Največ ludem fali prva modrost; ne poznajo sebe, svoji zmožnosti i moči. Zato si ali premalo, ali pa preveč domišlajo. Ne poznajo svoje narave, zato zgiibijo ob-last nad samim sebom, nad svojimi pože-lenji, Prepiistijo oblast nad sebom drtigim, ki je zapelajo, ali pa vozniicajo. Ne poz-najo svojega najvišišega pozvdnja, zdto samo tak ,,ta v en dčn" živčjo, ali si pa mislijo, ka si pred vsem vnogo bogastva i česti morejo spraviti. Prvi stopdj k mod-rosti je stara reč: Spozna"vaj samoga sebe. Nešči niti več, niti menje biti, kak si; misli pred vsem na to, ka od Bogd dob-leno dušo maš, ka bože dete moreš po-stanoti. T6 je cil i pozvanje tvojega žitka, vse drfigo je   samo   škčr k tomi.   Si na
poti proti etomi cili ? Ali pa po driigi po-taj hodiš ? Spoznavaj samoga sebe!
Driiga modrost je znanje za svet, za mrtvi i za živi svet: za dobrčte sveta i za človeka. Oboje moremo poznati, ar edne niicamo, z driigimi pa vkuper živemo. Zaka so dobrote sveta okoli nas ? Zaka so liidjč po!eg nas ? Za"to, naj z dobrota-mi sveta sliižimo bližnjemi! Toga pa smo samo tak zmožni, če oboje poznamo. Spoznavaj zdto svet!
Nikdar pa ne bom prav spozno sveta, nikdar ne botn prav zarazmo človeka i seb^, či vsega i vsej ne spoznam za stvor-jenja vekivečnoga Boga. Nači de svet mrtva mašina, štera me dugočasi; nači do liidje moji protivniki, proti šterim nikši dužnosti nemam ; nači rne prevzeme pi-tanje: Zaka sem zapravo na sveti? Zaka se mantram, se včim i delam, če je smrt cil vsega ?
Vsakša vrednost, vsakši cil, vsakša radost je vz^ta z živlenja onomi, ki ne čiiti v vsem i za vsem Boga. Vnogi zdvo-jijo, ar njim fali z njihovoga živlenja Bog, vnogi ne zdvojijo, ar so ešče nej opazili, kak njirn Bog fali.
Če se pa v živlenji človeka zdrtiži ono troje spoznanje, te je zaddbo mod-rost žitka, štera radostno delavnost zane-s^ v spunjavanje njegvoga pozvdnja. I g!ej, k modrosti pridejo dobrote sveta, sreča, prijatelje, zadovolnost, na konci pa vekivečno blajženstvo. :                                                   D.
Stran 110.
DUŠEVNI LIST
september 20
Jerernidl proroka Jeruidlema
(Pisao: SZALAY MIHALY. -  Poslov. FLISAR jANOŠ.)
Vu prah je spadnola Šiona či draga! Totd, minola je Jer'žd!ema snajga. Kak prčcimbni krdl je bio on med vdrašmi, Ah, zda je v-kodištva stan djan', posfa" vleni. Žnjega je ščesana ves snaga, lepota, Vtdlana njemi je paiica sirmaštva; Nežraboli vu njem vesči', črstev žiiek, Tormi obožani, kažo svoj prebitek.
Hiže sporiišene, stene so spodrete;
Riiš,kriČ, čarneglavnjčpokrivajoceste...
Stoječi na ruši — me obide britkost...
Nega vekše tuge, kak je moja žukost!
Divji protivnici so na na"s vdarili I nesmileno na"s na nlčes spravili, Pogiibe! g!a*3ijo nji obladne pesmi; Judeje sinovje so v-robstvo vrženi, Na lance zvezani, vu tiihino gnani, Z-težkioi delom v-robstvi nesmi)Jno mantrani. Što je ne rob postao: te vitezen srdčen Je vmrč,  ali pobegno v-teii oranjen. Mladenci,  devojke,   delakrepki starci, Vse so vas vmoriSi hfldi protivnici! T6 či premišlavam, obide mebritkost... Nega vekše tuge, kak je moja žukost!
Žalostne so poti; potnik ji nehodi;
Žalosten je oltar, ostavlen tam spodi.
Či glih prido svžtki, nišče nede svetio;
Nega levita, ne popa, klj aldtivao.
Poganje hodijo zdš v to svčto mesto,
Nečiitijo oni, štero je nam sveto. Nevervane glav^ špotlivo trosijo, Šiona tužno ččr nesramno špotajo: Jeli je to varaš, te svekel, hirešnji? Na šteroga je Juda tak bio zvišeni ? Brezi reči mučitn... obide me britkost... Nega vekše luge, kak je moja žukost!
Neprijetno, čamurno, nas vsaki gleda, Podjarmlene vsaki zavrže brezi reda. Z-kim smo mi kaj dobra činili pozabi, Nas zavrže, mantra i vu srdci tržpi, Či bar nazliik poda ramo  nam k-pomoči, Za naš kinč sega on, jaUno zoči-voči.
Vu te teški dnevi ni prorok nestane:
Zadavi nas žalost, (iiga nas obide.
Jezik se nam zgrabi na suhe čeliisti;
Vprah spadnjeni, v-prah sklačeni piisti..
Žalosten kep je to... obide me britkost...
Nega vekše tuge, kak je moja žukost!
Za koga se jočmo ? Za toga tnitvoga? Ali bole za toga ešče živoga ? — Tužno miltivanje, Či človeka žitek Od grozneše mantre: od glddi ta" preide.
P§nezi i diiia.
(Pripovžst.)                      (Poslovenčo FLISAR jANOŠ.)
Bl^jžensivo je glngav cvet. Jezero Škodlivi stvariSfc, ralajin šamrj okoli njega, vraori je cden jedini aečlsti sopdt. — Či ga člo^/ek dobro ob-ravnš?a, skrbno gaji i čuva, njega nashaj i sad je: rnirovnost. Alf kak msio jih razmi, kak ga trbe zgajati i varvati! Vnogo liidi največkrat sa~ mo posadi vu s^ojega b!«tjžen*tva cvefja zem!6 to aajbole škodlivo semen! — Kelko jih nem5 ratno, z škodoželnostjov glčds, — rsdfije se, Či se škodli?! črv zgnezdi v-njegg, šteri ga na smtt zniči i zdrfizga. BMjženi je on, ki pri cijti na pamet vzeme toga c?eta proti^nika I prepravi ga. Takši si obarjc srdcš mltovnosi i dfiii si zvcli-čanje sprayi. — T6 dtoje se pa nateliko vktiper drži, kak te!o i dflšn, ka^ efe i ov nebeski svet.
Pri Vajda Petrovi je od nfgda raao lepa ilžra famllijska navada Iada!af štera je prek več let bldjženo rnirovnost podeliia toj familiji. I či
je bLr gdate za kaHega maioga štin eta volo kaj preerkanja nastanolo med njima, je li hitro blaj-žena rairovnost obsžla njidva srdca. Tž lepa fa-milljska navsda je pa tO b\at ka šteri se \t oied njima ve^er siedi na počinek povrrso. aii oča aSi mati, je na glas zmolo *O5a naš* molitev, I jako globoki $6a b! mogao obsesti toga, šieri si je prvle doli legao, ka se mhl zbfido na glas mo-l^čega i srdc& nebž žsjitn vred molo Gospodno-vc niolitv!, — Ci se je aied njima kakše preer-kanje dalo napre — pri molenji cte prošn]?: .Odpiisti nam dug6 naše, kak I mi odpiistfmo dužnikom naiim! - \& prošnja njima je niteli-ko genola srdca, da bi jo od satnoga Boga čiiia i njidva vfista so drgeUJoč pravile (6 rcči. — I kak je ta driiga prošnja nasledOvala: wOsI6bodi nas od hftdoga!" — z-pobitim srdcom jevadlfi-vao eden torrsi ovomi prestoplčnje. Odpria so se njima srdca, vsaki je seb^ spoznao z* grešnog* i ovoga proso odpGŠčenje;  oblflbila  sta  edea
september 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 111.
Ka vala tak več dni, či li (6 ost&ne, Či vu kruhi li siikešina postane?!
Kelko z-ti bogati jih smčtje razkaple;
Kak blajženi bode, Či drobtinje naide.
Kelki gingav obraz postihšeni grdta,
Koža na Čonte vsiihšna, čarna od glada.
Vkiipspadne na poti... obide me britkost.
Nega včkše tuge, kak je moja žukost!
Dece rodjenje je ne radost pri hiži; Zibel se od britki skuz moča, navlaži. Cecatji gečanje se čfije po cestaj, Glavice stisnjene vu materni nddraj. Zaman je! Vsi preido nevolni od gldda, Stradajoča mati, zdajati neldda.
Od sukešine bi što vervao Ič čiide,
Štere premenijo srdce ino diiše: ,  Angelske matere, zvirine gratajo.
Mrtve svoje dece telo razd?apajo.
Groza me prehodi... oblde mebritkosL.
Nega vekše tuge, kak je mo;a žukost!
Jehova je zakrio naše nebe sveklost; Zobston pošilamo rcoiitvi na rniiost, Zduh&vajoč ide, jočeč naza spadae . . , Bije, kaštiga Bog, milošče nevredae. Vnoge naše grehe nemore trpeti: Odebrane svoje raztepe, kak smeti.
Skuzne oči  povsčd skvarjenje vidijo;
Žnjl mantre potoka vretino glasijo,
Objočejo va^raš, njega opuščenost, Živoče i mrtve, to veiiko groznost! Na težkom zgubički - me obide britkost... Nega vekše tuge, kak je moja žukost!
OusYetn»it i  spravišfe Gustšv Idolfa driištva.
Prekmursko evang. Gustav Adolfa flialno dfiiitvo je s^ojo leiošnjo osvetncst i spfšvišče sept. 8 ga v Moravci mdo, na šterom so tao vzeii zastopnici vse naši prekmurski gman i dosta prJitelov-pri^telic Gustav Adolfa društva,
Ousvetnost se je ob 8, v6ri začnola vu c^rkvl zpopevanjern podpornepesffie: wPrcbiid(e sc ino žujift". Luthdr Adanj, predsednik driiitva, ao na pod&gl Ap. Dj. 2, 9 — 12 predgali i bo-g&noHli. Po popevanjf so 3 dekline i 1 pojbžr prlpra?ne veriuše deklamžlivsiH.
Potoni je občinftvo popGvalo sNcvcagaj, ch čieda mala" pesem. 2%l6m so predsednik dffiit?a čdprli spravUCe i nsprSdali svoje nazna-nilo cd dtBStvenog* delov^oja v preicSeftorn leii. Z togs naznenila II nlSlcrne točke znmcrkamo e$e.
Notrijcmatija je biio — z osL4iim i žojcm pneiega leta — navkflp 14 399 70 D, več774 50 D, liki v prsešem ietl. D^suvano je po fiisj: Puconcl 3 637, M. Sobcta2.160, Bodond 1.915 75, Križesc; 1.413 5, SlaveCa 1.173 25, HodoS 897, Mora^ci 765, Pdrovc? 569 75. Lendava 500   Do*
ovomi veroost i liibezaost. T&fciega hipa sta cd-krito vadluvsla endifigomi, ka se njima srdce li vu miri cuti prav i dtinok nsgosti priiuta te hu di duh, iteroga hipa tak, da b! njima pred du-hovnimi otkml kmičen oblak nastano i it hudi dflh njidva vu svajo i vu nemirovnost stira. — Takiega hipa sta vad!u?ala, ka či pš moliti, se njima tak vidi, da bi se njima kakia višiša zmož-nost zoselila vu srdc^ na hudoga diiha mesto i tečas ga ostro bičfije, dokeč ga odnut «6 nesti* ra. — I teda tak, da bi se človek z omutnosti zbudo, — tak da bi se njemi vrata odprle i z grozne kmice noči, že — že zgfibleni bodoči: bi v-cden lepo presyet!eni »Eden pOngrad* glčdao. Vu znova gorl naidenom blšjženstva občfitenji je vsaki z radostjov spoznao svoje prestoplenje, tnolo se je za odpuičenje, oblubivši, ka de se poetomtoga zevse rnuči bojOvao z tim hfiditn nc-prijdklom, iteri se znova i znova nsgosti pri-bliž^v*. Tdkšega hlpa sta vu blajženom sne zi
spala i m difigs d^a i p<.'kre^>ieniai s?dcom se zbudJa. Tak sta ^fit.la, da bi se njidva hištva prvi vremcnov bfajženstvo naklonilo notii k-nji-ma. Nestanoma sta edea za difiglm hrepeneia — vu blajženom edncr^zmenji so se njuna dotikali njidva liibeznlvi pog!edi.
Vajda Peter i tuv^rlšfc% Nanika sta prek diigi let obarvala 16 lepo indašnjo fatniiijsko ni-vado i ta je tiidi obarvala med njima blšjženi mir i vkOprazmenje. Vu tom mirovnom l blajže-nom žitki se je osnavlalo i gori raslo njfdva troje dece tfidi. Nanika tavariifca je dobroga duhi sa-mica, dclavna, skrbna vertinja bila, z-pršznimi rokaml je nigdar ne piistiia od svoje hiže siro-mška, Peter oča jc paičlivo, redno delao i nz-meto pelao v^rstvo. Ali njidva blajženstvo je ne» doveden i nečakani, veiiki ingter;ž!nj zgiibiček dosčgno i zmoto. — Peter se je za 2000rajnški (20000 D!n) v porok vz^o za druge, tej so doj zavertivaii i id dug je on mogao
Stran 112.
DUSEVNI UST
september 20.
raanjševci 433, Apače 342 5 Dia. — Dece dar je ?5zanesao 1561 Din. — Poprekno spadne na dflio 68 par; d6nok cta popreknost se vu poje-dini faraj etak razvija: Lendava je dala za vsa kov d&Iov 1 D 56 p, Apače 1 Dll p, Puconci 93 p, Hodoš 91 ps SoboU 90 p, Bodonci 80 p, Slaveča 73 p, Moravci 68 p, Križevci38 p, Dg-manjševci 35 p, Petrovci 26 p.
Podpore so dane: Apačara 2 000 D, Len-davi i Seli 1000-1000 D, Doml Diakcnis v N. Vrbasi i Sirotišnlci v N. Pazovi 100-100 Din. Goriostenjena šutua je pdleg pravil dana gfav-nomi dtftitvi,
Predsednik so se s spoituvajočsmi rečšmi spominali z pok. Bencik Janoša blvšega pcsest-nlka v Mor&vci, ki je vu svojem teštama-iši na Gusfšv Adolfi drtiško 1000 Din določo.
Nazadnje so  predsednik zahvaMnost vadlii vaii vsem onlm,  ki so se vu priložncsti Gustiv Adolfa družt^a vkom.ali tifidlU i z ktatkica zdii havom zaklDčili spravišče. Po popOvanji evang? ličanske-himne so   z   cerkvi   vo doči 307 5 dn offertoriuma pciožiii na cio Ousta? Ado f •; pod  ?a. ~~ (L)
Vsakši ndj poglidne v svojc srce, na keliko liibi Bogd. Ar Bogd nemremo samo v misli liibiti, nego tak, ka hližnjega lilbimo.
Luther.
Slabe ndvade.
Prl zddvanjl.
Hari Lipot ev. diihovnik.
Stano9ita vernost i pobožnost $e nšjbole v tom Izkaže, kakio dUievno vsebioo vlejč v člo-večega srca občtiiecja v žitka znamenitj dn^.7aj. Či z t€ strdni gl^danio žitka najznamenKejšl dča - zdd/aoje, sk!enitey hižnoga zakona, fč dosta-kra! žiiostne stvari, poganske navade vidimo i najderno tudi pri sklenitvi evangeličanski hižni zakono?.
Dostakrat i v dosti mesUj je pra? za prav ne važno i ne prvo to zdžvanfe, nego glavno je gostOsanje, šr v zdavanja zvuneinjoj telovnoj lirmi, v jestvini i pitvin*, diiše gids, prisega hžnoga žškcna, Božega bi3goslova ?elikost, i čist6ča p»ave i istinske Jfib^zni tho m&rejo gT dtati.
Oh kak dcsta evang«ili'!dnski h žnl zakonov začetek |e že prelomite?, oskruaitev Uč!je bože zapovedi, ar se »li v soboto, gli pa v necičio d;ži: Jestejo ki se ešče v posli šc:e]o zddvati, i zra-en veliko gosiuvgnje držati. N.kftj bi ne rrieli protl tomi, či b! na gcsiuvanjt boduči IUd]e 2e tak dostakrat nC oskrunili n:er i svžtcst nede -ncga dr^vo, či bi se novi pa-i v scboto, fli v nedelo predpoldr.d/om zdali, / nžjb!?M.ija r^cf-bina, staiiije, bratje, ssstre b? si po ira^cm obedl !epor lii^ezn^o zgu^a^iL   \e<!e   h   se p3 k po-
 pitsaitinnU: jei< \c .^ zgiibl ček t&k dosegno '«6 pobolna faniiiijo, Uki nedo veden bliska stre!3 šieri je n|e blajženstvo osmr-to, — ali je pa takii črv graiao vu famliie žitka cveti, šteri je nje  blajženstvo  zdifizgao? — Ni cden, ni te drflgi ne presvetl pravice, kx je zgii biček vdarec bio, kak feiisk,  za  štertrn  je  kak druzgajoči črv ostao iDdi pri fatniliji.
Či eden včrt edno vekio šumo, ali za svo-je nepaziivostl, a!i pa za ti driigi hudobe volo zgiibi i z&ča se trapiti. brigsti, se r^deu mJrod-seli z hiže njegove. Britko si premiš?a?a, ka to črbino vu celom svojem žitkl nebodemogao v5 zbrusiti, dosfa Iet trfida sad je v tnlako vtonjcoi i ka bode k tomi pravo svet i njegova nedužna deca? — Peter i tiif&rišfca sta bar nika malo prišparane lumc mela, ali ta \t bogme premžla bila k zgObički. Dčn z\ dnčvom njšdva je <a tnisel cerala: ka je tofa 2000 rahniki! . . .
nja, pogo^ajanja, naožirnetanja, nezl^ženosti, svaje, tožbeo, poivdrjanja latan zgnezdo. M6ž je po etom z bfidlm pogledom gledao Ien6 to ii~ nenje, ka je ešče itak tak obHno obde?ja?ala k hiži prihajajCSe siromžke. Ženo je pa to bantii valo, ka js zmoža nespanieincsti dosegno fi-miilo tak vejiki zgUblček. — Peier je ženi naoči metao nespametno dariivanje, štero ešče i to wA\o vrednost, štero mata pccera. Nanika verti-nja je pa rijzaj loskštala, ka je on kri? 2000 ranško? zgubički, za šferim se njlraa prvle ali siedi kodižka paiica da vroke i k tomi lud! oš-poiavanje!
Peter je po ednom taišem vih^rnom dnevi veččr pred hižo? vone aa stclici v misii vtonjen sedo i kadio i kama si je on ednok doli seo, je bogme ne rad gori st?no, Rad bi si bar že doli ižgao, ali srditost ga je naza zadržavala. Tak je dugi čas vdne ostano, eto pot ne ra?no samo
september 20.
DUŠEVNI LIST
Strdn 113.
činki povrnoli. AH največ gostfivanjov ne trpi tak kratek čas, nego dva tri dni i noči, i či je zdavanje v soboto, ali v nedelo, bogtne vsi tistl gosti v nedelo ne prfdejo k božoj slfižbf.
V dosti mestaj se popivanje i pijanČfivanje že pred zddvanjom začne, naimre t€ či si gosti od daleč, z drugi vfsn:c priili. Ne se je že ssmo ednok zgodilo, da so vsi svati pijaai prišli v cerkev, pred Gospodnov olfžr. Takše pijane svate bi ne ikodilo vostirati iz Božega hrama, iz cčrkvi.
K cerkci večkrat na kolaj kričeči, v rokaj vinske glaže dižeči svati prihajajo. T6 je pre-več žalostna predigra k tistomi dostojnomi i najznamenitejšemi stopaji človečega žltka, šteri §e z hižnoga likom prisegov začne. Te gro biLnske, poganske navade ednok odsfraniti mo remo iz naše evangeličanske cčrkvi, ar nemajo istine tisti, ki to pravijo: do etoga mao je tudi vsigdar etak biio, zikaj bi ne leko tak bilo po etomtoga. Jas pa tO pravim, da tak več nemre i nesme biti, zdavanje more biti dostojno, mčrno.
Ob priliki zdavanja tGdi tisti pridejo 7 cer~ cev, ki pri drfigi prilikaj i boži službaj nigdar ne poisčejo gori cčrkvi, tiidi t\$V, ki so našo cčrkev neverno ostavili, tudi tisti, ki so driigič nfgdar ne radovedni na predganie boze sv^te reči. Či bi vsi tej liidjč radovcdni bili na tiste Rože sv^te reči, štere se glasijo pri zdavanji, bi vse v redi bilo, ali skoron vsi na?zoči so samo na tG radovedni,   kakii gvant mata sneja i mla
doženec, kak je t€ gvant zaiiti, kakše clpele mi\a, kak ta pravla za duhovnikom h:žnoga zž-kona prisego, jeli gUsno vopoveta to reč: liibim te, ali pa tiho, sramežlivo. Tam naprej poleg oltšra stojijo tQdi raatere z svojov malov decov, začne se driigič tak liibezniva, ali zdaj tak ne-prijčtna otroika muzika.
I po zdavanji pa, gda je duhovnik eiče niti ne odiio od oltara, n&itnre pri tikzvani gos-podski držinaj se začne tisto grozno kuiOvanje tam v cerkvi poleg oltara, gda znanci, sorodniki, prijatelje z tčm neokusnim kiišavanjem sneje i mladoženca gratuiirajo tomi miadomi pari, ne vem, jeli to činijo z čistoga srca, ali pa iz skaz-livosti. T6 kiiifivanje pa ne spdda v cerke?, to se ludi vo more strebiti pri gospodski zdavanjaj, či se že ščžjo kfišuvati, to naj doma opra?jjo, ne pa v cerkvK
Od samoga gostOvanja pa mi iak mislira nž trbej dosta gučati. Na gostu^anje, na dinom-danom, na pitvino i jčstvino, na mužiko naii !Qdjč večkrat tak dosta potioiijo. da po gostfi-vanjf večkrat obetežšjo, duga bremen pa Ieta i leta nosijo. Či nemajo penez, tak idejo pa pro« gijo posojiio. ali ve!ko} glasno gostavanje pa Ii more biti, na to pa ne mislijo taVšega hip«, kak težko bo tisto posojilo nazžiplačiivati. I tQdi zd-man je td velko vodžvanje i zaprd?lanje, &x po gostuvanji se H tiajdejo liidje ki do se srdili na dorranjega gazdo, eden zato, ar so ga ne poz-vali na gostuvanje, drfigi zato ar so ga tam raz-
z na?ade. Takše je čuto pri sebi, kakie vsaki človek čuti, či se k-onomi šče približavati, od koga zna, ka je obžaljeni i neve jeli se itak srdi, ali je pa gotov ae zmiriti? — DakeČ sara nema telko batrivnosti, ka bi se odkrito z poniznim, mirovnitn n&gibom i z pokornitn srdcom k nje-m\ pr!biižavao.
K koncovi je dflnok notri šo vu hlžo. On je bio te slednji, ki si je doli Ičgeo. On ]e molo tak BOča naf tnolitev, bar glasno kak drugog* hipa, ali to pot sam jedini, ar se je Nanika tQ-varišica ne zglžsila i ne je moliia žnjim vkupno i trdje dece ttidl ne. Gda je raoiitev dokončao, je ma!i čdiek čakao. — Nanika je mučaia, — nema je osfala; mož je jo ne pitao, jeli že spi, ali pa ne? — Ne je vOpao, ka bi rej wjeli spii" zazino, pa jo je že na jeziki meo. — Tak si je on tfidi mučL5 doli 16gao. — T6 je bio te prvi hip, ka sta oe vkupno tnoliia i medsebno edea drfigomi ne Mlehko noč" želela.
Žena je eiče ne spala, ali gori je djala pri sebi, ka ona bogtce nede začinjaia prple gučati. Peter je na den svaje jako grobijanski bio k-nje. On more začnoti to prvo reč i ona je na to ča-kala! — Ne je bila gviiina vu tora jeli se zmo-žom z iit-nom vozmirl, ali pa ne ? I tQdi se je ne mogSa na to podati, ka bi njemi povedala, da ona to stiliiče, iL srd ne more prenositi.
Gda je Peter molo: wOdpQsti nam dug6 naie, kak i m\ odpuičatno dužnikom našim", žena si je na to misiila : jeli Peter spozaa te bint ka je k njL grobianski bio? Čakala je naj Peter pregovori prvlc. Gda je on po molitvi eš-če mučao i tak se je na počinek vzčo, ka nje je ne želo: »lehko nOč", — je vu sebi mislila: WČ< ti tak činiš! Či nespoznai tvojega bina, tak sem jae milDvanja vredno stvorjenje. Ali z^to nemisli, ka jas podam, kak ti tneni, tak jas tebi!"
Žena si je na to noislila, ka vu molitvi sa-tno od greh« odpuščenja jeste reč i ne od no-
Strdn 114.
DUSEVNI LIST
september 20.
žalili,   trčtji   se  je  v    svojoj pij&nosii U fam svado z druglmf svati,   štrti je nezadovoien,   Lr je prej lačen i žeden ostao i zLlo ogrizž/a hiž noga veria, ki |e gostuvanje držo svojoj decl
Kskše naj bode zšto vsako evangellčsnsko zdžvanje:
1.  Ne ženi se,   i ne  zd&vaj se v postnom vrefBeni.
2.  Ne drži glasncga, kriče*ega gostuvanja, či vsega tak obižno rndi, pri priliki svojega zda-vanja si zrn>s"ii na iačnc š r?a"ge bllžnje svoje.
3 či v saboio, aJi v nedčlo drž;š Svoje zdavanje^ to se nsj predpoldnčvom vršit večer se pa naj tvoja hiža obleče v ir.6r.
4.  P?ed zda*?anjem ne napajsj, po zdavanji pa ne zapojl svoji svatov.
5.  Mladoženec i snčja naj pred zdd?anjom ži?eta z Kristuiovov ssčtov veferjov.
6.  Samo pozvšni svati naj pridejo v cerkev, oni naj mlšdomi pari ne gratulcrajo zkiiiuvanjom v c^rkvi, nego dorrž
7.  Svafi i rodbina naj ne iičejo na gostu vanji teio?na veselja nego ? rcolitvi i v pomš gajočoj liibezaosti podp^rajo domaSe hižnike.
8.  Glčdaj na to da bodei v tom dugovanji na pomoč svo)emi diihovniki,  da   naj ti v vsa kotn dell kak pravi evangeličanski  čiovek  š^š svojo dužnost oprš?lati.
16 je lastivnost krščanske lubezni, ka vse prenaša i trpi, ttidi nezahvdlnost i ven-dar ne pozna bridkosti.               Luther.
trispoznanja tiidi Gda je mož na notrispoznanje dužen ostao, oca je v tom novi greh vidUs, šteri se nje je neodpfifčeni vido. Gda je pa oavadno dobro želenje i eden ovoga blagoslovlenje zacs-talo, se njO je zdelo, ka se je med njd? i mo-žom globoka prepdst odpria, itero je nemogoče premostiti. Včasi je tak čutila, ka bi nje donok trbflo pregovoriti, Ar se nepobogšana hiba zgo-dl, či denčšnje sunce raed srditostjov i svaje oblakmi zžjde doli. Ali \i dober duhovni nžgib je zadiio on veliki srd, šteri je v-nje Iddao, ka či prvle pregovori, sebe poniža.
Vu toj nuči j« ne megnola, ali vu srdci se nje }e tQdi ne zbudila odpfiščanja pokora.
*
Kotnaj, kak se je z&čalo zoriti, Nanika žen-gka je gori st&nola, ali tnožč je ne želela dobre utre. či je preminoči d^a bio te prvi, ka sta brezi navkGpne raolitvi na počinek Jegla, tak je
KristušoYi diidcke.
Malo ji pozna pri nas tlsto dljakov-svetov-no gibanje, itero je pred ednim dobrirn tnOse-com v Cambridge ji (Anglija) laelo svojo sve-tovoo konferenco. Pa z 31 ndrodov 750 vsevu-čiliščni dijdkov je vzelo tao na njej. TO g*banje že više 60 lel obs*a"-a. K Njemi s? držijo svda skorcn vse iva^odov omurno — krstianski dijac-ke, št«ri ttidi živejo krstšsnsko. Nej so dvodom-oj, liki je td navads krstsa«ski Ifidi. Nemajo zo-sebncga neddao-Bužehižncga i zosebBoga cest-noga krstšanst?a. Vu sveti živčjo, ali nej s sve-toffii žterogt Ii preveč rrjilujejo i Ifloijo i svoj žitek pos!a;;jo na slfižbo evangeiiuma, naj vu skvarjenje idoče pogane i d?6dorone — krsiše-nike reži|o Odkiipiteli. ZaL> žnji sto i stO ji ide v5 vu zvOntšnjo missijo med pogane, drugi pa doma tUdi vfipajo missijon^fje oslšaoti.
Tifuli g!a?ni predš?anj na konferencijl so zbdjali z 30. verluža k Korinthušancom poslš-noga I. lista: Kristuš je nsm modrost, spraviča-nje, posvečenje i odkfiplenje, Zvontoga vnoga driiga fontošna pitanja so razpravlali. Eden večer so te dijžcke dčvali svedostva od tcg*, ka kako je je zbudo Gospod i so nsjšli Knsiuša na zaČ-nenje nd?oga žitka. Na pokonci so pa vsi z Gospodnovov večerjov živeli.
Tč dijacke k različnim verevadliivanjom sli-iijo, ali enovoga vadlfivanje vu lubčzni prešti-majo, svoje lastme cčrkvi se pa z vernosijov držijo.
tč džri bio te prvi, šiercga sta brezi reči zsrd-jenjem začnola.
Kmično, brez reč/ ]e premino (e dea. Priiao je vcčer i zdaj je Peter legao prvle y-postelo. Želo je čiiti žene glas, šteri njemi je celi den tak falio, kx njemi je prijčtna biia lufarišica. Premišlavao si je, či je bar siromLke obilno ob-deljavala, poieg toga je pa skrbna, deiavna žen-ska i či ga oberčč, njš srdca odgovori, tak či bi se nika nebi zgOdilo med njima. Vem sta že 22 lct vu oajjakietn m&d vkupprebivala i ti ešče odzajaj bodoči dnč?ov ddnok nebodeta vu srdi-tosti ta troiila. — Nanika žena je priila, na ti-hotna vu sebi je zmolila Bogd. — Da je žena brezi reči legla doli, — si je mislo — zaka bi gučao oo ? P* kak je želo žnjov na g!as moliti! Ali da si je ona brez reči legla doli, je Čuto, ka se nje je grozno ožmečalo srdc^!
Ka je on včeraj 4Qdi brezi dobroga želenja Ičgao doli, na to si je nc mislo, nego li  sa.uo
september 20.
DOSEVNI LIST
Strdn 115.
Dijžcke toga g<banja živčjo žitek »tub spe-cie seternitatis", vu svetlosti večnosti, z edaov nogov na ovoai s^eti — i donok spJoj notfi vu vsa*koj nalogi i očiščenoj radosti etoga žitka.
Nasproti poimenskoga krsišisnstva mJJijonov Ifidi i modernoga pcganttva etak Sivčjo resac režlen žitek. Računajo zevsem, k* je istinsko, reaino: z grehom i zveličanjfm, z labeznostjov i bojaznostjov, z žitkotu i smrtjO1?, z etito svetorn i z prižestnim ?no viie vsega Njega denejo na-pres ki je prvi, Kristuša.                        — L, —
Šola.
Pa se je približao čas ka svojo deco v šolo morerno poslati. Tfidi šoJa je z Božov po-rcočjov postavlena nastava, da$e nam deca spo-puni v svetskom zndnji.
Vnogokržt čfijem materč guJati od togs, ka ne bi bilo potrebno, ka deca morejo (ak duga leta v šolo hod ti, ar kmeti je eej potrebnazaa-ncst. Difige matere pk potnilujejo dsco, itera more v iolo it), pravijo, da so deca sirotraki, ka se mantrajo z včenjorn. Vsem tem ženskam bi r&da povedala, ka nemajo istine.
Tiidi kmeti je potrebna znanost Ar jenig dar nikomi nej ikodilo, če je več znao, samo če je pretnalo znao,  te je bio zapostavleni.  lntel!-genten kmet je bio vs gd^r ndjbogši steber svoje doraovlne. Čas Ide naprej,   po   celom   svžti  se
 krnečka mladezen, zaka bf ravno pri nas nazajostaSa?
Defe je nfgdar nej miiiivanja vredno, če more v iolo iti. Šola je najbogše blvaliiče za dete. Nigdar se njeraJ ne naložl več, kak more nesti, nigdar se od deteta več ne že<ejs kak dati more. Pod3ago zs naišo vero sc dete v šoli včl. Čf fiidi nisii svoje dete doma vči rcoliti, njenii pripovedivA pripov-est z svetoga pisma. nigdžr t^k glofooko ne s^gne do deteče duše, kak v šoJf, gde se deci vse rsztolrnoči po njuvom mišjenji, do njuvoj starostj i po njuyoj pimttL Čisto na-6pa2no je misliti, ka dete v šoii trpi. Dete se v šoli dobro obf uti rned enžko sfšrimi pajdšli, po-mall se njemi pamet raziiri vaic iejko, da stm niti ne opdzL
Člsto nsrobe je, dete že od maloga mao sagati pred sulov. Posnam deco, šiero se more z botorn pivič gaati v šolo. fcda krivda je to? Samo materina! Ona more dete od zsietta na~ vdditi na to, da je njemi prva dužnost v živie-nji   i 6 1 a.
Tam m& dužnost biti bogaven i miren. Du-žen je, se včiti, ar je to samo njegov hasek. Tak pomagfi niati nej samo scbi, tiidi vučiteii i de teti. Dete se da včiti, ar zna ka njemi je to po-trebno za živlenje. Vučitcla boga i tisti detctov pajdat grata, tak so šolska leta ndjlepia leta v detečam živienji.
Dužnoft ženske je, da podpera iolo, po-rošga stem svojemi deteti, vučiteli i cerkvi. Tfldi cerkvi! Ar pošteno, bogavno dete de tiidi dobra kotnga naic evangelščanske cerkve. Stempomd-ga ženska našoj cerkvž i spuni svoio dužnost pred Bogoin.                         Frida Kovats.
na to, ka zda ona čini.   Grozno  se   razdrasto: »čf ti tak itel, jas tudi ne bom nači činio. C^* kajl Od edne tšizie ženske se ne  dam egzece rati. K-iomi sem bogme eiče ne zadosta božeki"
Tak se je pri Petri zbudo srd i kak je to že pri okorni naturaj navadno, \čm bole se je ožaro. Nanitta je pa na to čž<ala, ka de jo Pe ter pitao: zaka na glas ne moii ? — Gori jedja-la pri sebi, ka či de jo pitao: ka njemi že do-bro spove ! . . . Ali da jo je Peter nika ne pitao, si je vu sebi mislila: *Či se tebi tak vidi, oaj ti bode !¦ — Tak se njž je požmččalo srdcč, da ]e raalo falilo, ka bi se britko začala jokati, ali srditost je moč vzdia nad njo? i vo nje je srdcž stirala to dobro naminjavanje!
Tak se njima je začnola obema kmična, britka noč. Tak se je zgodilo, ka sta vgojdno pa brczi reči stanola gori i na njidva žitek se novi tužen čas naklono.
Či se v-edno srdce srditost zgnezdi, ta nje sebično i okorno včini. Kak pa^uk samo \i one miihč ma porobiti, štere se vu njega pavočlno zamrežijo, ravno tak je srditost tudi li proti onim dugovdnjam občutna, itera se je oepctredno ti-čejo ino je hranijo. Vse drugo je tak, da bi ga niti nebi bilo na sveti. I kak je Archimedet vu računanje vtonjeni, ne vzčo na pamct, ka njemi hiža gori.
Či se hižni tuvarišje nestanoma med sebotn borijo, pernjajo, se ne satno cela hiža napuni sr-ditostjov, nego vu etoj srditosti se vsa dobra zničijo; vsa krotkost, pobožnost, jakost minč. Te srditosti pun človek niti nevidi, itera se okoli njega godijo, K ničemi ncma vole, najmcnje pa k tomi dobromi. Za toga volo se njega stan po-huia, ar te hiidi bogme nečini tak, kak orjajoči oroslan, nego skrivoma, šutajoč se približava k svojcmi porobi. Pekel je jako spodoben k kžh-latn, ne so včasi žerjave, prottomi zaprva jako prijčtno toplOčo dajo.
Stran 116.
DOSEVNI LIST
september 20.
Blagoslovitev f undamantnoga kamna selanske cčrkve.
Selančanje so meli augustuša 20 ga zgodo-vinski oseetek, ar je takrat položen fundamentni kamen njihove nove cerkvi. Zagojdna je sunce ešče od oblškov gledalo vo radovedno, kama hiti vnožina naroda, ali sledi je lepi sunčavni dčn bio. Več jezero Ifldi se je zbčralo na cer kvenom prostori, gde so cerkvene stenč že do oken bile zozidane i se je že vidlo, da lepa, prestrana cerkev bode tfi. Prestor je lepd bio oklnčani z zeienimi vencami i korinaml, pri vho-daj so postaviH slavolok z primčrnimi, pobož nimi pozdravi. To so scianaki dečki i vrle de-kline že v soboto goripostavili i vookinSaie.
Navzoče gg. dfihovnike \z Križevec, Len dave i Mora.ec na čeli z g. senforom Kovatš Stefanom i drfige odličnjdke, pcsebno g. Benko Jožefa sinj. inipektora je g. šolski upravitel H&ri Dčneš pozdravo pri vhodi z prebrLnimi, selan> čarov radcst i viipanje kažejimi rečami i dyč deklini sta iopek korin dalč prCk gg. iinjori i šinj. inšpektori.
Ob 10 ti se je začnola Boža siužba. G. ši-njor so primerno tnoiitev držali, potom so Kri ževski dQh. Darvaš A (st) meii predgo na po-dlagi Ž 84, 2—5, v Steroj so svedočili od toga, da pravzaprav sploh nevorvanoga človeka nega i da je cčrkev potrebna, ar tisti, kl pravijo, da ne, Ar se doma, na polji itd. tudi lehko vrši Boža
sifižba, molitev, navadno nindri ne slfižijo Bogi i nfndri ne raolijo. Za njimi so Moravski duh. KOhar Ferenc držali predgo v vogrskom jezlkl na podlšgi Kronika I. 22, 11 — 13 i so batrsvili md!o selansko čredo v tom velikom deli, po šte-rom pride tftdl radostni Č6nt gda se odprejo d?e-ri te hiže Bože na trošt i z?e!ičanje ^orni duš. Potom so lendavski dUh. glajili Reč Božo na podlagi Žolt. 118,24-25. i so pravli, da je to ziistino veseljš \ radosti dčn, ar se po Božoj milošči položi fundamentni kamen že te 11 te evang. c^rkvi v Prekraurji. Radost je to najob-prvim selančarom, ir ka se je očakora kornaj senjaio, koga so se ništerni raalo^orni do zad-njega ne troštali, tisto je več očlvesna istina — zdigajo se stene selanske cerkvi. Radost je to i njim, kaa Sela rojdki, da po 300 leti pa bodc v rojstnoj vdsi evang. cerkev, kak nigda za vre-mena reform^cije. Veselje je to celoj šinjorjji t evang. Materfcerkvi, ar vidi, da poleg niiterni vflki i nemarni ma tQdi vr&le sinove, ki z velikov lOb^znostjov i aldovnostjov nes^jo svoj dar na oltar Kristuiov. C^rkev zidajo, oltšr postavlajo te, gda indri po sveti cerkve zažigajo, Kristuiove olfdre ifišijo. Z toga se vidi, da smo ne mrtva, aii stoječa cčrkev, nego živa i napreidoča c6r-kev, od štere nlšče nemre vzdti bodočnost.
T6 delo kaže liib^zen i vdrnost do Gos-podnoga Boga i do cerkvi selančarov i verebrat-sko liibdzen tisti verebratov z Prekmurja i z Arrcrike, ki so lepo pomoč dali i vupanjeje, da
Tak se je godilo td z-t^ma nesrečnima hiž nikotna tUdi. Sama radiva sta netila vu sebi sr-ditosti ogen. Zaprva sta ne štela Ir^zati pred liid-mi nezbivanja svaje, nazlfik sta hitila eiče te prvtše na?ade kazati, Pred diugimi sta endrfl goga kazala prežtimati, ali po pravici je pa tak stalO de!o, ka je Peter li zato ne dao višešnje tsarhe odati, ka bi žojč cenov zgfibiček pomen-ižvao! Li zato je ne držao menje držine! Za de-lo je menje marao, kak prle. Žena je tem obilne obdeljavala siromake, može na čemere. Tak sta se vganjala; eden bole, kak te ov, sebi na iko-do. Med tčtn se je eden žnjidva ne spozabo 2000 duga naoii metati. Njidva znotrešnji žitek se je pa vsebole spremenjavao i na h&le obračao.
To so najprvle deca vzžla na   pamet.  Do tegamao so se roditelje za njč vsško delo inte reserali, brigali. Zda so lehko činili ka so šteli; lehko so esi i ta hodUi, ni oča,  ni mati tta ne
pitala: Odkud i katna? Ti btiši otroki so za to ne marali, ali te dobre je to nezgovorno boieJo.
Peter i žena sta vedno endrfigoga z nepri-stojnimi, čamurnimi rečatni traktalivala i nezakri-to potakala eden tomi drfigomi nesr&mno šinfa-nje i človeče krhkosti naoči metaia. — Pe^er je na oči raetao ženi njč darovitost, iJnfao je jo, ka je eta i ova sosedkinja nakeliko načiša, kak ona, keliko penez priskrbi z belic i z mleka, ali eti pri nas skoron vsaki den dva človeka stojita pred dverami i čakata naj drfigi trijč vu hiži bo-doči vč pridejo, da njidva prideta na vrsto. Z takžov ženov je bogme ne radost vkQp prebiva-ti. On kakšte robi, mantra se, či se glih pretrg-ne, donok se nika ne pozna, vse jc zaman!
Žena je tudi nfi zaoslala dužna. Cooivajoč je g'axila, ki je 2000 rahnškov ne ona zakockala. (Dale pride).
šeptember 20.
DUŠEVNI LIST
Strdn 117.
i nadale dajo tem cerkevzidajočim s?cjim bratom. Kžže to delo krščansko vkupdržžnje i raztrievanje, ar so todi kat. vere bratje na pomoč selančaroru znajoč, da eden je naš OJa nebeski, na koga diko se pozdigšva <Q cdrkev. Zah^lili so se vsem dobročinilelom, ki so darUvali, ali v kom drfigom pomogli, da se ta lepa naiseo sresničl Gori so pozvali selančare na vkuperdržanje, ar samo tak je mogOče, da pride kem prAe od to-ga dnčva ešče veseleši, gda se ii hiža Boža prek dž svojemi svetomi cli.
Potcra so g, šinjor po kra{kora govori bla-goslovili fundatnentni karacn i trikrat so s kle pačom vdarili po njem, ka so itorili tQdi osfiii gg. diihovnicke,   gg. šinj. inšpektor,   Val   Kžrol
le dahovnike i diuge odlične goste, zahvalo se njira je za njihavo funkcljo i navzočnost^ kak dobročlnftelom. G. šinj. inšp. Benko Jožtf so držali potom krdtek go^or, v iterora so tolmačili pozdravlenje iinjorije i da se radftjejo, da vid jo (akio navdiišenost, aldovnost i napreidenje.
Ču!e so se tiidi lepe deklamacijc, spisane od g Fiisar Janoša i napreddne jedrno od Koltai L3JG»a i Kisili Jolžnke.
G. Vaš Kšrol {e potom zaklfičo sejo.
Te osvetek ostane nepozžbleni vsein ki so z bluii i daleč prišli i na njem tali Pfi toj priliki so se ludi ogffišali, da je zaistino »Trdi grad naš Bog zmožni", ki je naša obram-ba i bcdočnost naia.                       Goričžnec.
svetski predsednik scidnskc f na e. L^di Vi»ce podpr, čarni Ferenc, BaSaž c Jožef, Heklič Ste-fan. V fundamentni k&men je bio djšni doku-mentni spis, v šterom je na kr&tci blla splssna hištorija nigdašnje (pred 300 lctmi) seianske gmajne, vezdašnje prlzadevanje za cerkev zidanje, imena v^kii daritelov. Fundamentni kamen so potom zidarski tnajster zozldali na svoje mesto. Se razrai, da pri zsčetki Baže službe, med pred gaml i na konc! so bilž lepe cerkvene pesmi, obcinske i ifidi z selanskim korušom, šteroga so agilen g. upravitel Hari Dčneš pripravili za to. Igrala je tudi naša strukovska godba zmšs.
Ousvefek se je zaklfi^o z svečanov sejov, na šteroj je Vai Kitol preds. f;l(a!e srčno po-zdravo gg. sinjora, sinjorskoga inipektora, osta-
EvongBlicanshi ftalendari
za 1940« Beto
do naskori gotovi. Na   Trezovom senji v Soboti do se že odavali.
Vsakša evang. hiša si naj drži za dužnost, se od evangeličanskoga ka-lendarija dati sprevajati v prišest-nom leti.
D6bo de se pri vsakšem duhovniki. Kak vsakše leto, tak tadi letos vnogo hasnovitoga i prij^tnoga čtenja' zdrž^va.
Strdn 118.
DUSEVNI LIST
september 20.
Zahvalnost.
Na driigom štoki velke hiše je živila vdo-vica z svojim malitn detetom. Ednok, naj bi za vsakden6inje potrebčine na plšc! notrispokfipila, ]e svoje mL!o nasebe pustila, ki je ržvrio spalO. Odi je proti domi ila, je že od daieč čfila ro-pot konjskoga galopirinja. T6 so gasilci bili, ki 30 mimo tirali i ona se je za njimi paičila, ar je r*dovedna bila, gde je ogenj.
Gda se je na kflklfi vu svojo vilico obrno-la, včasi je zapazila, ka liFtio ona hiia gori v velkora pl&mni, gde je om stanfivala. Z divjov prestrašenostjov je tš. vrgla košaro na cesti i je začala bežati z ccle rooči, kak so jo samo noge nesle, pruti toj gorččoj hiii. Brezi preralšlžvanja bi bfižala gori po stubaj, či bi jo ne nazajzadr-žaii. Donok ona z4ča kričati i roke lamatl: »Moje dete je na drugom štoki. Spi vu postell*. Ali te komandant gasilcov z ostrim zapoveda^ajoSirr! g!asom odgovori: MVu hišo stopiti telko zadene, kak vu smrt idti."
Te z reddv   ti   gaiiicov  naprestopi   eden tnož i tttit   ka   se on viipa t6 dete rešiti,   ali komandanl ga je mz^jzadržo kak to niater l po novo: MVu hiio stopiti  je telko,   kak   vu  smrt iti." Ddnok te batriven mož za dale prosi:
»Vzerotno, ka je 16 detc rooje i neroam dtugoga nikoga na sveti, smeo bi te puskusiti rešiti njega ?*
I komandant njemi erče: ,Poskusite!l
Te gasilec beži gori po stubaj i je najšo to spajoče dete. Močno ga je v narcče stisno i le obrne z njim nazaj doli.
Naednok prvle liki bi pa vo z hiie na stube stdpo, se potflši z eden kraj poda pod njem, na dtugi kraj pa stube z strašnim ropo-tanjem vu globočino. On je pa tned dvcrami Osto v nžročaj z tim detetora, odrezani od vsakše v6 poti, ravno ni onoj stržni, gde je ne bilo obloka. Zgtjbleni je bio. Ali či je on bio zgGbleni, se je ne zgfibilo dete. Z velkim gla-som zača kričiti svojim vone bodočim tUvžri-iom : ,,Jeli me čfljete ?" — ,Ja!" — ,,V6napnlte ponjavo! Jas vdlUčim dete skoz okno, gori ga primlitel" — I resan, dete je skoz okno, štero je od njega na ovom kraji bilo, voliičo na yiJico, gde so ga drfigi gasilci srečno, z vovl^gnjenov ponjavov goriprejali. Te batriven gasilec je pa pod gorččimi brvatni najšo smrt ivojo.
Dvajseti let sledi, idt eden mož skoz brfi tiv onoga všraša. Pri ednom grobi je vido, kak edna mlada iepa deklina ravno eden lepi venec pcloži na njega. Te mož bliže stopi i jo pita, fi tfi njčni oča počiva, ali ona erče: SSNS!" ~ ,,Mog65e fai brat?* plta na dalc te tiih^aec. AU ona z skuznatnirai očmi erče: ,,NeI Tu je on mdž, ki je svoj žitek dao za mojega."
Si piiueso že ti, ki ete redč Uei, cden ve-nec liibizno&ti i zahvš!nosti k ncgatn onomi, ki je s?oj žitek dao za tebe na Golgothi?
V Uubliani
iivecim prekmurskim evange-
liianom naznanjam, da imam slovetv
sko bogosluije vsako nedelo
(rdzen 3. nedelo v mesecu) ob  9  Ufi
dopoidan v mojem stanovanju.
Ste srčno vabljeni!
Vekoslav J. Korošec
evang. misijonar
Liubliana - Most@
Bezenskova 34. 1.
Razpls.
Voditeistvo
d6ma razpisiije dobavo
50 metrov krompira
i
5 metrov graha.
Poniidbe se naj vložijo pri vo ditelstvi do 1. oktobra.
september 20.
DOSEVNI LIST
Stršn 119.
 m6li glasi.
Radosti glas: ,,Gosp6d me oslobo-di od vsega hiidoga dela i obdrži me na svoje nebesko krdlestvo". (Tit. 4, 18.)
Šinjorski gjiileš. Naša šinjorija je 8. septembra držala svoje letošnje rčdno spra-višče v Moravci. Po osvetnosti Gustav Adolf driištva se je začnolo spravišče, na šterom so čestniki šinjorije i odposlanci gmajn v velkom računi vzeli tal. Dnčvni rLd sprdvišča je navaden bio. Po zboro-vdnji je skiipen obed bio.
N6vo reditelstvo Duševnoga lista. Šinjorsko spršvišče je odebralo za reditele Duševnoga lista Flisar Janoša, vpok. vuči-tela; Hati Lip6ta, domanjševskoga duhov-nika i Darvaš Aladara, soboškoga kapldna, ki so že od oktobra lanskoga leta bili za-Časni reditelje našega lista.
Verenavučna kniga. Ddvna je že potreba primeme verenavučne knige. Ši-njorija je že lani dala prestaviti Cahverske biblijske zgodbe, štere je naša piišpekija sprejala za šolsko knigo. Ministerstvo je zdaj odobrilo prevod i dalo dovolenje za tisk. Reditelstvo Diiševnoga lista je sesta-vilo pogoje i de prosilo poniidbe za tisk.
Turobni gl&si iz Gor. Slavečke ev. fare.
Odselili so se zadnji mescc vu večnost: Dne 4. aug. Maitz Viljem, roj< v Qot. Slaveči, 16 let star, od 1938 ieta mao bio kak betežnik prot diako-niskoga dritftva v Novom Vrbasi. mro je v No-vooi Sadi; dne 8. aug. Huber Magdalena roj. Pondejlek, roj. v Otovci, biv. Gor. Slaveči 87, stara 69 let, mrla v G;aci v Landes Krankenhausi; 24. aug. Krpič Anica tz Oor. Siaveč v2 1. sta-rosti; 29. aug. Kisittk Ana fz G r. Lenda?e ? 1 »/a ^es.; 1. sept. Kranjec Štefan h Sotine v 8 mes. staroiti. -— Vsi tej pokojni naj spijoiKirno v cintori do zorjanstva goristanenja! Tcj žaluva-joči pa naj se počlnčjo v Bužem sv. rnvnatjji. BlagoslovJtev pokop&lišča. Med genli vim osvctkom je bilo 3 ga »ept. v Šalamenci blagoslovleno povčkšano pokopšliiče. K toj pri-liki priddčega puconskoga dtihovnfka sta pri slAvni vržtaj (na iteri smo ete napfsek čicli: ,,€i žlvdmo, Oospopni živ^tm)." — Riml. 14,8) po-zdravila Kovš^ Štefin, povelnik ogengasiicov i Janža Ir^na devojka, itera je (udi pufeo žlvi ko
rin predala duhovnikl. Po zjshv^lni rečdj dtihov-hovnika se je formfrao sprevod od križopotja vesi i med potjov do cintora pod vodstvom pu-conskoga kantora popevao primerne koralae pes-mi. Pri vržtaj cintora so tfidi b!16 slšvna vržta z etim napisom: ,,Či meri^tno, Gospodni merjčaio." (Riml. 14 8) Na lepo vrčdzčtom zemlišči za pokopališče po občnotn popevanji 323 pesme so diihovnik po sv. govori i tnolitvaj blagoslovili nuvi prestor za cintor. Po popevanji ,,Nej sem ves prah" pesme sta Podlesek Aranka i Ilonka deklamalivale pripravne veriuše. Po popevanji 402 pesme je sprevod okoli id po cintori ino se stavo na starom brfitivi pri nd?om kamenom križi Podlesek Juliane, r. Obal, kl je na večen spomin svojega v svetovnoj bojni zgiiblenoga si-na Janoša Pueonskoj firi eden srebrni kelih (pe-har) aldu?a!a. Njčni grobni kimen je ftidi bla-goslovlcn bio to pot. (L)
Samovolni dari. Na gorlirždnjt Dliševno-ga Lisia: Mikola Ša~ndor Šalamenci 5 D, Vercn Aranka Sebebojci (Francija) 10 D, Franko Ste-fan Markišavci 5 D, Darvaš Ferenc M. Sobota 20 Din. — Na nesprhllvl všnec Luthdrove Fltszdr Šarolte: DrvariČ ŠSndor i Bmilija Vancča (z Fran-cije) 20 D, Škrilcc Irma Puconcl 10 D, M5rec Sarolta Tešanovci 10 D, Darvaš Ferenc M. So-bota 20 D, Banfi Ujoš Pečarovc! 10 Din. — Na Dlacki Dom: Kardoi Jol&nka Polana (z Nem-čije) 10 D, ral. S ftar Štefan Gorica 10 Din. -Vsem najtcpleia hvala!
Dogodk! zadnjega meseca. Naj-v^kši dogodek naše notranje-političnoga živlenja je bio sklenjeni sporazum s Hrvati. Hrvati so dobili s tem narodno autonomijo s svojim zosebnim parlamentom — sdbo-rom. K banovini Hrvaški se pridrfiži: Hr-vaška, Slavonija, tal Srema, Dalmacija do Dubrovnika i ništerni okraji Vrbaske i Drinske banovine. Štela de nikaj nad 4 milijon prebivalcev. Mdček je postao pod-predsednik vlade i ešče več ministrstev so dobili Hrvati v skupnoj vladi. Potnali se prenesejo gospodarsko-kulturni posli na banovino Hrvaško. Skiipna ostdne vojska, žandarmerija, finance i zunanja politika. Z zosebnov fin&nčnov pogodbov se določi delež, šteroga Hrvaška pldča drždvi za skupne stroške. — Ndrodna autonomija de se lehko   uzakonila   tiidi v   Sloveniji i v
Stran 120.
D0SEVN1 LIST
september 20.
driigi ta"laj drždve. — Najvčkši dogodek europske politike je bojna med Nemčijov i Poljskov. Poleg svoje pogodbe, po šte-roj sta se Anglija i Francija zavezali Polj-skoj poniiditi pomoč, če de napddena, sta tiidi Anglija i Francija napovedala Nem-čiji bojno. Nemška vojska je že zavzela velki tao poljske države. Že so na vnogi mestaj prekordčili granice leta 19! 4. Zdaj se bijejo boji za VarŠavo, v štero so Nemci že vdrli. Vzhodno od Varšave se čaka odločilna bitka. — Na zahodnoj fronti je ešče nej bilo včkši dogodkov. — Ttidi Rusija je mobiiizjrala i poslala velki tao svoje arm&de na poljsko granico. — Vse menše države Europe so neutralne ostale i se neščejo vmešati v bojno. — Italija se ešče trudi s pogdjanji rešiti mir, ali za vsakši slučaj ,,z orožjom pri nogi" čaka na razvoj dogodkov. — Naša vlada je v zvčzi z bojnov izdala uradno objdvo, v šteroj pravi, ka Jugoslavija ttidi nadale
verna ostdne politiki zšdnji peti let, štere se je triidila, na"j naša drždva v dobrom prijatelstvi žive z vsemi sosednimi drždva-mi i nevtralna ost^ne v vsej svdjaj driigi dr~ žav, štere do samo spoštiivale neodvisnost i nedotaklivost naše države. — Naša vla-da je izdala uredbo za izplačiivanje novi hranilni vlog, po šteroj se nove vloge do 5000 dinarov včasi vopldčajo, do 20.000 din proti ednomesečnoj odpovedi. — Vla*-da de naskori izdala zakon od volitev na-rodni poslancov, s šterim se pa nazdj po-stavi tajno glasovdnje. — Finančno mini-sterstvo je dalo v promet nove kovane peneze po 50, 20, 2 i 0.50 dinarov. Stari kcvanci tej vrednosti do 16. febr. oziroma 16. aug. 1940 ostanejo ešče v veljavi.
Vsakoga   evangeličanca   dužnost je, da podpira i širi
wDiiševni List!"
Miro Domajnko
Murska Sobota
Aleksanclrova c. 23
 FrEKIIURSRO FoSHEBHO PqO3ET3E
•PRODAJAM
Sprejmem naročila
tudi za sveže vence ! !
Skladišče pri pokopališču
Nagrobne vence nmetne    od        Din      601—
Mrtvaške rakve mehki les od         Din     160"—
Mrtvaškc rakve trdi les    od          Din    750'—
Mrtvaške rakve kovinaste od          Din   1250'—
Mrtvaški   prti   (šlari) nav.  od        Din      30"—
Traki za vence  od         ,               Din      20" —
IN VSE DRUGE POTREBŠČINE ! Izposojatn mrtvaški oder (ravatal) in voz.
Izvršujem : kompletno   pogrebe,   prevoze in   izkope vse po
zmerni ceni.
POPOLNOMA DOMAČE PODJETJE ! ! !
Stampano v »PREKMURSKI TiSKARNI ,odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.