-----   368    -----
Šolski naš program
za Slovence glede ljudskih in srednjih šol.
Po sedanjem učilnem načerta avstrijanskem dele se učildice na troje: nižje ali ljudske, srednje in više šole.
L Kar se tiče Ijadske šole, to so se vsi peda;^ogi že davno zedluili, da se mora osnovati čisto na mater ne m jeziku, ako hoče uspeh imeti. Sklicujemo se v tem oziru na spis Nemca barona Helferta, sedanjega C. kr. vodja učilnih zadev avstrijanskih. '•^¦)
To prepričanje je tudi naše, ter terjamo, da bodo ljudske, tako imenovane „farn e sole^', čisto slovenske. Samo v tako imenovanih glavnih šolah po mestih s štirimi razredi, iz kterih mladež deloma prestopa v srednje 8ole, naj bi se odstopilo od načela na toliko, da bi se v 3. in 4. razredu jel učiti tudi nemški jezik, kakor poseben nauk; al slovenski jezik ima ostati tudi v teh f šolah skoz in skozi učni jezik.**)
Naj nam nihče ne ugovarja, da kmet sam želi nemšk jezik. To proti nam nič ne dokazuje, ker vemo, zakaj si ga želi. Kmet je praktičen človek, ter sodi svoje potrebe po dosedanjih okoliščinah, kjer je le nemščina kaj veljala; al dajte slovenskemu jeziku v šoli, pisarnici in djanskem življenju njegove pravice, ki mu gredo po temeljnih postavah naše deržave, da ne bode ptujec na domači zemlji, pa bo kmet kmali drugačnih misli. Ako bi pa poedini kteri človek na kmetih želel, da bi se njegov sin tudi nemškega jezika učil, naj ga da po učitelju posebej v tem jeziku podučevati; al nihče naj ne terja, da bi se zavoljo enega ali dveh morali vsi drugi otroci po nepotrebnem z nemščino ubijati in dragi čas zgubivati za druge mu tako kervavo potrebne vednosti.
*) „In die Volksschule als Anfangsschule, als erste Grundlage alles Unterrichtes, gehort die Muttersprache , und die se ali e in." Glej njegovo knjižico: „Die sprachliche Gleichbe-rechtigung in der Schule von Alex. tVeiherrn v. Helfert. Prag 186J. **) Glej Helfertov spis str. 25.
II. Zastran srednjih šol, ki se razdeljujejo na gimnazije in realke, je načelo  naše:
Da naša mladež na koncu realke ali gimnazije popolnoma zna tako slovenski kakor nemški jezik, ne samo govoriti, temuč tudi pisati.
Da se pa to doseže, ni dosti, da se dotični jezik uči samo kakor nauk ali predmet; jezika ne boš znal nikdar dobro, ako se v njem nisi učil tudi drugih naukov. Za tega voljo naj se po naših z zvedenimi možmi dogovorjenih, mislih:
v
1. šolski nauki v realkah in gimnazijah po slovenskih krajih razdele tako, da bo kolikor mogoče polovica slovenska, polovica pa nemška, na pr. tako-ie:
A.   V gimnazijah:
a)   slovenski naj se uči: nauk vere, naravopis (hi-storia naturalis), latinski in slovenski jezik; povest-niča Avstrije in pa domačije; zemljopis v 1. razreda;
b)   nemški: Povestnica in zemljopis od 2. razreda dalje, naravoslovje (fizika), matematika; propedevtika, gerški in nemški jezik.
B.    V realkah:
a)   slovenski: nauk vere, naravopis, kemija, gradi-teljstvo (Baukunst); slovenski jezik; zemljopis v 1. razredu;
b)   nemški: razun 1. razreda zemljopis, povestnica, fizika matematika, nemški jezik.
2)    V pervem razredu naj učitelj slovenski in nemški jezik privzemlje v predmetih , ki imajo biti v viših razredih nemški.
3)   Terminologija mora biti povsod obojna, tedaj v predmetih slovenskih naj se mladež nauča tudi nemških, v predmetih nemških tudi slovenskih tehniških imen.
Da pa dosežemo ta namen, potrebujemo knjig.
Tedaj prosimo vse slovenske rodoljube, da se primejo pripravljanja potrebnih šolskih knjig. Da bi se pa pri tem eno in isto ne delalo morebiti po dvakrat, dokler bi drugo zaostalo, treba je sporazumno ravnati, zato prosimo, da bi se gospodje, ki bi se radi udeležili tega narodnega dela, oglasili vsi do konca tega mesca pri vredništvu jjNovic^ in povedali, kaj žele prevzeti, ter se bo potem izdelovanje po okoliščinah razdelilo. Po takem izvemo tudi može, kterim bi se prevodi, dogotovljeni v prepisu, dajali v presodbo, da dobimo tako, kolikor je mogoče, izverstne knjige.
Knjige, ktere se imajo prestaviti, ali za primer vzeti, so:
Naravopis: Pokorny za I. II., Feiloker za III. razred dolnje gimnazije in realke. Schmarda zoologija, Biller botanika, Feiloker za  više razrede.
Latinski jezik: Ena slovnica za celo gimnazijo. Berilo za I. in II. razred po Schinnagelu.
Slovenski jezik: Slovnica se že izdeluje.
Zemljopis za 1. razred: Schubert.
Povestnica Avstrije: Tomek; povestnica cele Slovenije ima se izvirno zložiti.
Graditeljstvo: Gabrielli.
Nadjamo se v ostalem, da nam daljni razvitek zagotovljene nam ravnopravnosti pokaže sredstvo, kako bi se izdelane knjige in kako bi se delavcom primerno na-plačal njih trud.
Na noge tedaj, dragi Slovenci! Združimo svoje moči; stori vsaki od nas, kolikor premore; pokažimo sveta, da se zavedamo, da nam je v resnici mar za narodnost našo, ter da za njo, kadar je potreba, radi tudi žertve prinašamo; — pokažimo tudi po šolskih knjigah popolnoma zmožnost slovenskega jezika za vsako stvar, celo preprosto ali vi-Boko učeno.