november 201644 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 19. decembra 2016. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 12. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 12. številke revije Svobodna beseda 2016: 1. Rudi Babošek, Slavka Osterca 6, 9252 Radenci 2. Janez Bozovičar, Gogalova 6, 4000 Kranj 3. Katjuša Čeplak, Glinškova ploščad 9, 1131 Ljubljana Rešitve križanke: OČALA, UVOD, KERENŠČINA, OTEC, AKTER, PRATIKA, ČA, ATLANT, LAS, ENS, RTIČANI, FOKSTROT, IK, LJ, OPERA, SONJA HENIE, REK, KOTLJE, ANALI, MK, RŠI, EE, UL, RUR, AASEN, ETNOLOG, ME, V RADOVLJICI, KRI, IND, SITA, ETA, INK, VARSTVO, TAJNIKAR, ARAL, ON, ANEKDOTA. Geslo: ČETRT STOLETJA LECTARIJE V RADOVLJICI. B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 19. decembra 2016 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. PUŠČOB- NEŽ GESLO LESNATI DELI LANENIH STEBEL, PEZDIR GRŠKA MATI BOGOV EMIL ZATOPEK NAŠA TV- NOVINAR- KA (ERIKA) PREBI- VALKA BIZELJ- SKEGA MADŽAR- SKA POVRŠIN- SKA MERA PRINAŠA- NJE HRANE IN PIJAČE GOSTU KAR JE PO VREDNO- STI ENAKO DRUGEMU PREPIR IZIDOR (KRAJŠE) NAŠ NEKD. SMUČAR OŠLAK PRVI DEL BIBLIJE ŽENSKA, POVRAČIL- NA ŽRTEV OBLAČILO, ODEVA SNOV, MATERIJA ESTONSKI JEZIK MESTO V KOLUMBIJI (IZ ČRK: AVIEN) NASPROT- JE VSTO- PANJA ŠPELA BRAČUN STAROGR. MESTO IZRAELSKI PISATELJ (EPHRAIM) NIZEK ŽENSKI GLAS PEŠČENA MORSKA OBALA ELFI EDER PRIPOMO- ČEK ZA IGRANJE TENISA KRAJ ZAH. OD AJDOV- ŠČINE KOŠARKAR LAKOVIČ NASILNEŽ RAZDALJA PRILAGO- DITVE OČESA GL. PRVINA KIBELIN SVEČENIK V GRŠKI MITOLO- GIJI ZAPISKI S PREDA- VANJ IVO ANDRIĆ OTROK OTOČEK V MALEM PRESPAN. JEZERU V GRČIJI KRČEVINA, TREBEŽ, LAZ, JASA SREDNJE- AMERIŠKA OTOŠKA DRŽAVA TANTAL ZG. DEL LEDENIŠ. DOLINE TJAŠA ANDREE IME NEKDANJEGA JAPONSKEGA SKAKAL- CA V DALJINO TAJIME MANJŠI OKRAS NA KAPI POTRDILO NEKD. AM. ATLET OWENS (NI: HESSE) KATARINA IVANOVIĆ OŽAREK CENE ŠTUPAR GOBA MRAZNICA TRDA TEŽ- KA KOVINA (Cr) IRANSKA DENARNA ENOTA KRUTI RIM SKI CESAR ATEK SRBSKI REŽISER KUSTURICA TEMNI DEL DNEVA VOHALNI ORGAN ANGLEŠKA PIVNICA AMERIŠKA IGRALKA SHERIDAN EGIPČAN- SKI BOG SONCA LASTNOST STAREGA VINA, KI JE PREŠLO VRHUNEC NADA SEVŠEK NICK NOLTE DOMA SE DRŽEČ ČLOVEK TONE KUNTNER POJAV- NOST V ENOJNI OBLIKI POPRAV- LJALNICA UR MAJHEN KAMEN, KAMENC ŽENSKA OBLIKA IMENA BOJAN / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / november 2016 / cena 3 eur / letnik II / ISSN 2463-8218 B E S E D A 13 9 772463 821805 Kolumna Martin Premk: Nasilje nad resnico Aktualno Bo novi spomenik res pripomogel k spravi? Aktualno Huda jama – kraj maščevanja S T R A N 7 S T R A N 1 0 S T R A N 1 1 – 1 2 Muzej Franca Rozmana Staneta v Pirničah november 20162 43 Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... Z D R A V J E Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni Diabetes izbruhnil v svetovno epidemijo Po svetu 14. novembra zaznamujemo svetovni dan sladkorne bolez- ni. To je bil tudi rojstni dan kanadskega znanstvenika Fredericka Ban- tinga, ki je izoliral beljakovino, poimenovano inzulin, in za to odkritje leta 1923 tudi dobil Nobelovo nagrado. Po definiciji Mednarodnega združenje za diabetes in Svetovne zdravstvene organizacije je di- abetes civilizacijska bolezen, ki je doživela vzpon po drugi svetovni vojni. Združeni narodi so leta 2006 sprejeli resolucijo o diabetesu, v kateri ugotavljajo, da je bolezen prerasla v svetovno epidemijo. Ob letošnjem svetovnem dne-vu diabetesa je Mednarodno združenje za diabetes sporo-čilo, da je na svetu 415 milijo- nov odraslih z diabetesom. Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi se to število do leta 2040 zvišalo na 642 milijonov, kar po- meni deset odstotkov odraslega prebi- valstva. Z geslom »Diabetes na očeh« opozarja Mednarodno združenje za di- abetes v letu 2016 na pravočasno od- krivanje diabetesa, kajti potek bolezni v prvih letih je ključnega pomena za njen izid čez leta. Povišan krvni sladkor na- mreč povzroča nepopravljivo škodo na ožilju in živčevju, zaradi česar so med najpogostejšimi diabetičnimi zapleti: srčni infarkt, možganska kap, odpoved ledvic, slepota in diabetična gangrena s posledično amputacijo. Prepozna di- agnoza pomeni, da bodo imeli številni bolniki z diabetesom tipa 2 ob času dia- gnoze že vsaj en diabetični zaplet. Prva leta bolezni so za poznejši izid največjega pomena, žal pa je ena naj- večjih težav pri tej tiho napredujoči bo- lezni ta, da se bolezen prepozno odkrije. Tako številni bolniki živijo z diabetesom tipa 2, ne da bi se zavedali svojega sta- nja. Po nekaterih ocenah eden od dveh odraslih z diabetesom ni diagnosticiran, preden dobijo diagnozo in se začnejo zdraviti, kronično povišan krvni sladkor že nepopravljivo okvari ožilje in živčev- je do te mere, da imajo številni bolniki ob diagnozi že katerega od diabetičnih zapletov, najpogosteje je to na očeh. Opozorilni znaki za diabetes Ločimo dva poglavitna tipa diabetesa: prvi, tip 1, se pojavlja največ pri otro- cih in mladostnikih, medtem ko je tip 2 bolezen slabega življenjskega stila, po- javlja se v srednjih letih in napreduje zelo počasi. Kako spoznati diabetes? Pri posameznikih se lahko pojavijo različna opozorilna znamenja, včasih tudi ni oči- tnih znamenj, vendar je pojav nekaterih znakov bolezni splošen. Izbruh diabete- sa tipa 1 je običajno nenaden in drama- tičen in vključuje naslednje simptome: nenormalno žejo in suha usta, pogosto uriniranje, značilna je izjemna utrujenost oziroma pomanjkanje energije, prizadeti shujša brez posebnega razloga, rane se počasi celijo, ponavljajo se okužbe in zamegljena slika. Pri veliko bolj razširje- nem diabetesu tipa 2 so simptomi lahko isti, vendar so običajno manj izraženi. Napredovanje tega tipa bolezni je po- stopno in zato teže ugotovljivo. Mnogo ljudi v zgodnji fazi diabetesa tipa 2 ne kažejo nobenih simptomov in je bolezen diagnosticirana šele čez nekaj let, ko so prisotni že številni zapleti. Do 70 odstotkov diabetesa tipa 2 lah- ko preprečimo ali odložimo njegov na- stanek z uvedbo bolj zdravega življenj- skega sloga. Za omejevanje bremena diabetesa v Sloveniji od leta 2012 po- teka zdravstveno preventivna kampa- nja Bodi odličnjak! ki jo v sodelovanju s številnimi partnerji vodi Zavod za izo- braževanje o diabetesu. Naredi test diabetesa Za omejevanje bremena bolezni je Za- vod za izobraževanje o diabetesu letos razvil prvo spletno aplikacijo za oce- no ogroženosti z diabetesom. Test je brezplačen in dostopen na domeni di- abetes-test.si. Njegova dodana vred- nost je, da dobi uporabnik, ki preseže mejno vrednost seštevka točk, tudi na- potke, kako ravnati dalje. Test diabetesa je namenjen vsem, še zlasti pa tistim, ki imajo čezmerno telesno težo, diabetes v družini in se premalo gibljejo. Vir: www.diabetes.si Svetovni dan diabetesa zaznamujemo14. novembra, na dan, ko se je rodil kanadski zdravnik Charles Banting, odkritelj inzulina. O B L E T N I C A Ob obletnici smrti poveljnika slovenskih partizanskih enot Franca Rozmana - Staneta Sanjal je o svobodi in svojem konju »Borci mojega bataljona niso samo nezamenljivi, temveč so nenadomestljivi!« Te besede narodnega heroja, komandanta slovenskih partizanskih enot in enega najbolj priljubljenih par- tizanskih poveljnikov Franca Rozmana - Staneta so zapisane na steni njegove domače hiše v Pirničah pri Medvodah, ki je preu- rejena v muzej. Ob obletnici njegove smrti smo obiskali muzej v spremstvu Vladimirja Bertonclja, predsednika ZZB Medvode, in Franca Severja - Frante, ki je bil kot mlad partizan Stanetov kurir – kot pravi, je spomin na Staneta za vedno v njegovem srcu. Do muzeja vodijo lepo označe-ne usmerjevalne table, zanj pa zgledno skrbijo Stanetovi sorodniki, družina Rozman, ki je lani za to svoje poslanstvo prejela po- sebno priznanje ZZB za vrednote NOB Slovenije. Hiša, v kateri se je leta 1911 rodil legendarni partizanski poveljnik, bo prej ali slej potrebna obnove, stara je približno 200 let in jo vidno načenja vla- ga. Obiskovalec pa v muzeju dobi vpog- led v življenje in delo Franca Rozmana - Staneta, na voljo je tudi lična brošura v slovenskem in angleškem jeziku. Pred hišo je Rozmanov doprsni kip. To pa ni edini spomenik slavnemu krajanu v občini Medvode. V Pirničah je na velikem spomeniku sredi kraja Rozmanovo ime izpisano z velikimi čr- kami, Vladimir Bertoncelj pa nas po- nosno popelje tudi v središče Medvod, kjer je s tablo označena stavba, v kateri se je Rozman izučil za peka. Njegov oče Franc je leta 1914 padel na ruski fronti, mama pa je ostala v hudi revščini sama // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar s štirimi otroki, ki so morali zelo zgodaj za hlapce in pastirje. Francetov skrbnik je pri njegovih 15 letih postal komunist in udeleženec oktobrske revolucije Tine Rožanc in pomagal mu je, da se je izu- čil za peka. Zagotovo pa je tudi usodno vplival na njegov svetovni nazor. Leta 1936 je Franc Rozman odpotoval v Španijo, od koder se je preko francoskih taborišč leta 1941 vrnil v domovino kot prekaljen španski borec. In se seveda ta- koj vključil v NOB kot vojaški inštruktor. Njegova pot in uspehi v bojnih enotah so odmevali, zaradi znanja in organizacijskih sposobnosti je imel komandant Stane kmalu najbolj vzorno urejene in politično zgrajene bojne enote. »Ko sem ga prvič videl, tak majhen možic je bil, nismo mogli verjeti, da je to slavni komandant. Ko pa je spregovoril, je iz njega zasijala neverjetna karizma. Po imenu je poznal vse svoje borce, in kadar koli smo se vrni- li iz akcije, je vedno najprej vprašal: 'Ste vsi?'« se ga spominja Franta in pove, da je čas, ko je bil Stanetov kurir, najbolj obli- koval in zaznamoval tudi njega. Franta je tudi pobudnik akcije za postavitev nove- ga spomenika v Ljubljani, na katerem bi bil narodni heroj upodobljen na konju. »Vedno je govoril: 'Po vojni si bom najprej kupil konja,' dajmo ga torej na konja, to si zasluži,« utemeljuje svoj predlog Franc Sever - Franta. Franc Rozman - Stane se je smrtno ponesrečil 7. novembra 1944 pri preiz- kušanju novega minometa v Lokvah pri Črnomlju. Tam vsako leto na ta dan pote- ka spominska slovesnost. Tudi letos se je tam kljub slabemu vremenu zbrala res ve- lika množica ljudi, z izbranimi besedami pa se je poveljnika slovenskih partizanski enot spomnil Tit Turnšek, predsednik slovenske borčevske organizacije.Slovesnost v Lokvah pri Črnomlju (Foto: Danijel Divjak) Hiša v Medvodah, v kateri se je Franc Rozman izučil za peka. Štirje Rozmanovi otroci, fotografija je shranjena v muzeju. Franc Rozman - Stane se je smrtno ponesrečil 7. novembra 1944 pri preizkušanju novega minometa v Lokvah pri Črnomlju. Tam vsako leto na ta dan poteka spominska slovesnost. 3 U V O D N I K Dobila sem povabilo, da se udeležim uglednih slo-vesnosti ob pokopu posmrtnih ostankov trupel iz Hude jame. Pojasnila vam bom, kaj me zadržuje, da se dogodka ne bom udeležila. Moralna načela so mi privzgojili mati Primorka, vzgoja na klasični gimnaziji in predvsem vrednote, ki so v drugi svetovni vojni vodile Sloven- ce in Slovenke v boj proti tujemu in njim udinjanim se doma- čim izdajalcem. Zvestoba pridobljenim moralnim načelom in izoblikovanemu nazoru pri mojih 95 letih je vplivala, da sem se trudoma dokopala do spoznanja, da je največ, kar lahko dosežem pri sebi v odnosu do potomcev nekdanjih domobran- cev in njihovih današnjih somišljenikov, le tolerantno sožitje v skupni državi, čeprav se še danes nadaljujejo njihova prizade- vanja potvarjanja zgodovine in se povečuje njihovo sovraštvo do partizanov in drugače mislečih. Sprava, o kateri se toliko razpravlja, bi bila mogoča le ob pri- znanju domobrancev o lastni zablodi in ob obžalovanju nesre- če, ki so jo povzročili domovini. Izražanje ljubezni do sovražni- kov je mogoče le na papirju in je pravzaprav grdo licemerstvo. Prisotnost pri pokopu mi tudi brani pietetni obzir do žrtev, ki jih je utrpela naša družina in ki so jih brezdušno zagrebli. V vojni sem izgubila moža, športnika in pravnika Cveta Močni- ka - Florijana, narodnega heroja; svaka komponista Franci- ja Šturma; dva mlada Solkanca, Milojko Štrukelj, narodno heroino, in učitelja Miloša Gomiščka, ki ga Nemci dva tedna niso dovolili pokopati. Oba sta bila otroka mojih dveh sestri- čen, dveh sester. Ne morem pozabiti smrti bratranca Pavla Stritarja, ki so mu nacisti v koncentracijskem taborišču odse- kali glavo. Cerkvenih obredov se ne udeležujem, ker ne želim imeti oprav- ka s skrajno arogantno Rimskokatoliško cerkvijo, ki jo vodi pohlep po kopičenju bogastva in prevzemanju oblasti, čeprav je določena in naj bi bila uveljavljena razmejitev med Cerkvijo in državo. Upam, da boste razumeli moj odnos do predlagane udelež- be pri pokopu ustašev, esesovcev in drugih okupatorjevih so- delavcev, ki niso predali orožja ob koncu vojne in so konča- li v Hudi jami. Jaz pa razumem, da današnja generacija ne zmore podoživljati trpljenja, ki so ga domači in tuji sovražniki povzročili v drugi svetovni vojni, in da ne more razumeti, da se tega trpljenja ne da pozabiti. Ljubljana, 22. oktobra 2016 Pismo predsedniku Spoštovani predsednik Borut Pahor! // PIŠE: Zora Konjajev partizanka v civilni saniteti, zdravnica in družbena aktivistka B E S E D A 6 – 7: Kolumni Jože Poglajen: Utrujenost od gledanja opice v kletkah Martin Premk: Nasilje nad resnico 8 – 14: Aktualno Dr. France Križanič: Omejevanje kreditov povzroča škodo Dr. Maca Jogan: Spomenik sprave v glavnem mestu Slovenije Milan Gorjanc: Huda jama – kraj maščevanja Ob premieri filma Strah Zgodovinska ura z Antonom Vratušo in Bogdanom Osolnikom 16 – 17: Spomini Anica Ločniškar: Vojne nikoli ne izbrišeš iz spomina 18 – 25: Reportaže Spomenik slovenskim partizanom v Grčiji Jožefa Maslo v Ilirski Bistrici ni pozabljena V žico ujeto Novo mesto S člani KO ZB Zadobrova – Sneberje po Prekmurju Ob 75. obletnici Užiške republike Fotografija na naslovnici: Pred muzejem Franca Rozmana Staneta v Pirničah pri Medvodah (Foto: Jožica Hribar) SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: Janez Alič (predsednik), dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik. Odgovorna urednica: Jožica Hribar telefon: (01) 434-46-17 elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si Cena: 3 € letna naročnina: 36 evrov, trimesečna naročnina: 9 evrov ISSN 2463-8218. Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225 Davčna številka: SI 84151714 Tisk: Schwarz print, d. o. o. Ljubljana november 20164 N O V I C E Srečanje v spomin na Tončko Drobnič Potem ko smo v Svobodni besedi objavili spomine Tončke Drobnič iz Grahovega, aktivistke in borke Rakovške in De- kliške čete, se je zaradi izjemne odmevnosti prispevka njen sin Andrej Drobnič odločil za pripravo srečanja z mamini- mi nekdanjimi soborci, sokrajani iz Grahovega in prijatelji. In tako so se prijetnega septembrskega dne na Andrejevem domu pri Domžalah zbrali ljudje, ki so Tončko poznali, neka- teri še iz mladosti, saj so bili sokrajani, drugi iz partizanov, nekateri so jo srečali šele po vojni ali pa so z njo prijateljevali njihovi starši. V prijetnem razpoloženju so obudili spomine na to izjemno žensko, ki se je med vojno uprla svoji družini in se kljub hudim grožnjam odločila za odhod v partizane. Spominjali so se je kot pogumne borke, poštene in pokončne ženske, tople osebe in iskrene prijateljice. Spomine nanjo so obujali nekdanji borci Jože Simčič Jelen, njen soborec iz Rakovške čete in dolgoletni prijatelj, ki je pomagal urediti Tončkine spomine za objavo. Pa Lojze Maslo, borec v Brkinski četi, aktivist in Tončkin prijatelj, Tone Avsec iz Loške doline, ki je bil skupaj z mamo in dvema sestrama kot otrok v Slivniškem bataljonu po tem, ko so mu ubili očeta. Mamo, obe sestri in le mesec dni starega bratca so belogardisti ujeli v napadu na logor v snežniških gozdovih decembra 1942, njemu se je uspelo skriti in je sam ostal v bataljonu. Prišli so tudi Vlado Merhar, ki zdaj živi v Rogaški Slatini, sicer pa je bil partizan v Rakovški četi, pa Tone Gor- nik, brat Malke Gornik, Tončkine najboljše prijateljice, ki so jo belogardisti zverinsko ubili. O »teti Tončki« sta pripovedovala Silva Črnugelj, hči Fanike Črnugelj, komandirke Dekliške čete, v kateri je bila borka tudi Tončka Drobnič, obe ženski pa sta ostali tesno povezani tudi po vojni, ter družinski prijatelj Ivan Hvala. Spominov je bilo veliko, saj so med seboj ostali pove- zani tudi po vojni. Ta prijateljstva so se prenesla še na družine in potomce. Besedilo in foto: Jožica Hribar Tesnejše sodelovanje med muzeji Konec oktobra so se v Ljubljani sešli direktorji treh sloven- skih muzejev, ki delujejo na področju novejše zgodovine: Mu- zeja novejše zgodovine Slovenije, Muzeja novejše zgodovine Celje in Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi medmuzejskega sta- novskega sodelovanja, zato so predstavniki omenjenih muze- jev podpisali dogovor o sodelovanju. V dogovoru se dr. Kaja Širok (za Muzej novejše zgodovine Slovenije), dr. Tonček Kregar (za Muzej novejše zgodovine Celje) in dr. Aleksandra Berberih Slana (za Muzej narodne osvoboditve Maribor) za- vezujejo k nemotenemu izvajanju muzejskega poslanstva ob skupnem sodelovanju pri pripravi tematskih razstav in pri sno- vanju večletnih programskih razstavnih vsebin. Skupna pogod- ba je podpisana z namenom približevanja novejše zgodovine javnosti, pospeševanja digitalizacije muzejskega gradiva in za- gotavljanja kakovostnejšega dela na tem področju, so sporočili iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Maša za partizane Pater Bogdan Knavs je tudi letos na začetku novembra v cerkvici sv. Jerneja v Šiški v Ljubljani daroval mašo za pad- le partizane in njihove svojce. To je bila že druga Knavsova maša v Ljubljani, prvo pa je pred tremi leti daroval na Sveti gori nad Novo Gorico. Odziv je bil dober tudi letos, maše so se udeležili številni svojci, predsednik in podpredsednik ZZB za vrednote NOB Tit Turnšek in Matjaž Kmecl, prvi predse- dnik Slovenije Milan Kučan z ženo Štefko ter partizana Franc Sever - Franta in Albin Pibernik. Med pridigo se je pater Knavs vprašal, za kaj so med dru- go svetovno vojno umirali partizani, in odgovoril, da za ide- al pravične družbe in za slovenski jezik. »Darovali so svoja življenja, da lahko mi danes govorimo slovensko, pojemo iz globin svoje duše in v molitvi izgovarjamo upajoče besede,« je v uvodu poudaril pater. Foto: J. H. Tončke Drobnič so se spominjali (z leve): Anton Avsec, Vlado Merhar, Jože Simčič - Jelen, Tone Gornik, Lojze Maslo, Silva Črnugelj, Tončkin sin Andrej Drobnič in Ivan Hvala. 5 Obnova poškodovanega spomenika Noč pred slovesnostjo na Trebelnem, ko smo 10. septembra letos zaznamovali 74. obletnico ustanovitve IV. SNOUB Mati- ja Gubec, so neznani zlikovci poškodovali spomenik, postav- ljen v spomin ustanovitve brigade. Spomenik stoji na mes- tu, kjer je bila 4. septembra 1942 ustanovljena ena najbolj spoštovanih in uglednih partizanskih enot. Krajani takratnega Trebelnega in okoliških vasi so brigado, ki so jo sestavljali predvsem Dolenjci, sprejeli odprtih rok in srca. Danes pa… pred slovesnim polaganjem venca in kulturno prireditvijo pri spomeniku smo zrli v spomenik, ki so ga na prošnjo mokronoškega župana Antona Mavra za silo očistili gasilci. Strojno olje ali kakšna druga mastna tekočina je besedilo na spomeniku spremenila v komaj prepoznavne sledi črk. Vandalizem, ki zanesljivo ni rezul- tat zgolj objestnosti, nas je vse prizadel in zabolel. Zabolelo pa je predvsem peščico še živečih partizanov gub- čevcev, med njimi tudi upokojenega generala Lada Kocijana, ki je kot šestnajstletni parti- zan prisostvoval slove- sni ustanovitvi brigade. »Ponosen sem na svoje partizanstvo in na svojo Gubčevo brigado, na bojno pot, ki sem jo prehodil z njo. Pogled na poškodovan spomenik me je bolel in hkrati jezil. Odločil sem se, da mu vrnem prvotni videz. Mojster, ki je spomenik obnavljal, mi je povedal, da ga je moral v celo- ti zbrusiti za več kot tri milimetre in povsem obnoviti napis.« Tako Lado Kocijan. Ni povedal, koliko je za obnovo oziroma popravilo odštel iz svojega žepa, govoril je le o sramotnem one- čaščenju spomenika, s katerim je povezano njegovo življenje, njegova mladost. Z vandalskim dejanjem ni bil onečaščen samo spomenik, onečaščeni in popljuvani so bili partizanstvo in njegove vred- note. Dejanje strahopetcev v zavetju noči – koliko časa se bodo podobna dejanja neraziskano in nekaznovano dogaja- la? Zato v imenu članov Skupnosti Gubčeve brigade – Lado Kocjan, hvala. Besedilo in foto: Vesna Bleiweis Očiščeni in olepšani spomenik ZZB za vrednote NOB Medvode je pri spomeniku v dolini Ločnica na poti na Katarino pripravila spominsko slovesnost, na kateri so se spomnili 15 partizanov, ki so jih na tem ob- močju ustrelili 11. novembra 1944. Tiste dni je namreč za- padel sneg, okupatorji pa so ob pomoči domačih izdajalcev v snegu opazili sledi in borce izsledili, 15 jih je obležalo pod streli. Na slovesnosti so nastopili učenci podružnične osnov- ne šole Medvode, člani Pevskega zbora društva upokojencev Medvode, slavnostni govornik pa je bil Vladimir Bertoncelj, predsednik ZZB Medvode. Dan pred slovesnostjo pa sta prizadevni članici medvoške borčevske organizacije Geni Knific in Zora Vidrih poskr- beli za ureditev spomenika in njegove okolice. Skrbno sta po- metli listje, očistili spomenik in prinesli sveže cvetje. Za njuno prostovoljno delo sta ju pohvalila tako predsednik Bertoncelj kot tudi borec Franc Sever - Franta, poveljnik Zidanškove in Šlandrove brigade, ki sta prišla mimo. Foto: Jožica Hribar Fotografije z rusko dušo V Rusiji praznujejo 4. novembra dan narodne enotnosti, s ka- terim so leta 2005 nadomestili sovjetski praznik ob dnevu ok- tobrske revolucije. Z novim državnim praznikom želi Rusija pokazati svojo enotnost, ki še nikoli ni bila tako izrazita, kot je prav zdaj, ko doživlja silovite pritiske od zunaj, so zapisali na spletnem portalu RBTH. Na predvečer praznika so v Ru- skem centru znanosti in kulture v Ljubljani odprli fotografsko razstavo Rusija: Ljudje, kraji, trenutki, ki je pokazala, kako ra- znovrstna je v resnici največja država na svetu. Razstavo je pripravila Rossijskaja gazeta oziroma ekipa njenega multime- dijskega projekta RBTH s podporo veleposlaništva Rusije ter Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani. »Iz 500 fotografij, ki so se kadar koli uvrstile v multimedij- sko sekcijo RBTH, smo izbrali 30 fotografij. Ne želimo vam predstaviti Rusije, kot jo vidite v turističnih vodnikih, ampak njeno pisanost,« je pojasnila Jevgenija Marija Škonda, uradna predstavnica projekta RBTH v Sloveniji. Razstava je bila v Ljubljani na ogled do 18. novembra, potem pa se je preselila v dvorano Mestne občine Nova Gorica, kjer bo na ogled do 30. novembra. Vir: Spletna stran RBTH Slovenija Upokojenec Viktor Matvjejev se s konjem pelje do najbližjega mesta. Zaradi snežnih zametov jim hrane niso dostavili že dva tedna. Fotografija: Frank Herfort november 20166 K O L U M N A Jože Poglajen Utrujenost od gledanja opice v petkah S vet se zaradi zmage Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah (še) ni podrl, kajti kako bo Ameriki in posredno svetu vladal, je še vedno velika neznanka. Toda njegova napoved po izvolitvi, da bo zaprl in izgnal tri milijone ilegalnih priseljencev, kaže, da velike razlike med njegovimi besedami v volilni kampanji in tem, kar bo sledilo, ne bo. Predsednika Trumpa na- čelno res lahko omejita kongres in senat, toda v obeh predstav- niških telesih imajo republikanci večino in verjetno bo tako tudi na vrhovnem sodišču. Imenovanja jastrebov in tistih, ki so se in se še vedno zavzemajo za uveljavljanje ameriških interesov v sve- tu z vojsko, na ključne funkcije njegove oblasti lahko pomenijo samo to, da trumpovščina ne bo omejena le na ZDA in bližnjo okolico. V tem pogledu je zgovorna Trumpova nedavna izjava, da je »Izrael prava demokracija in branitelj človekovih pravic na Bližnjem vzhodu ter svetilnik upanja za mnoge ljudi«. Liberalna Evropa je zaskrbljena in zadržana pri čestitkah Trumpu. Ugledni Spieglov komentator Jakob Augestein denimo opozarja, da se je s Trumpom končalo obdobje liberalizma in se za- čenja fašizem. Saj ne, da bi (že zdaj) Trumpu pripisovali, da je fašist, toda njegova na- poved »Naredimo Ameriko znova mogočno« je res bolj kot ne zlovešča. Desničarji po svetu in tudi doma pa se- veda triumfirajo, Trumpu pojejo slavo in se veselijo (morebitnega) sodelovanja. Celo umirjenega šefa poslancev NSi Mateja Toni- na je zaneslo, da je v kamere zanosno zinil, da »če lahko Trump zmaga, lahko zmaga tudi NSi«! Čeprav je po bitki lahko vsak general, je vendarle treba pritrditi tistim, ki ocenjujejo, da Trumpova zmaga ni nobeno presenečenje. Za ZDA je trumpovščina samo na videz nekaj novega. Ameri- čanom je res desetletja uspevalo po svetu prodajati idealistične podobe svobode in demokracije, a v resnici so tam rasizem, dru- gorazrednost žensk, prezir in sovraštvo do tujcev temnejše polti in v zadnjem času tudi do muslimanov še vedno doma. Le da tega niso hoteli opaziti, ker se javno izražati takšna mnenja ni spodo- bilo. Pravi (večinski) obraz Amerike se na primer zrcali v zgodbici, kako je neka Beverly Whaling iz mesteca Clay na svojem Facebo- oku zapisala, da bo »osvežujoče imeti elegantno, lepo in dosto- janstveno prvo damo v Beli hiši. Utrujena sem od gledanja opice v petkah.« »Polepšala si mi dan, Beverly,« je bila nad to grobo rasistično zmerljivko navdušena tudi županja mesta Clay. Ne samo v ZDA, tudi v Evropi imamo kar nekaj trumpov: Ber- lusconi, Sarkozy, Kaczynski, Orban, Erdogan, populistični brexi- tarji in tako naprej. Trumpovščine imamo tudi v Sloveniji vse več, nimamo pa (še) slovenskega trumpa. Za zdaj tudi ne kaže, da bi ga kmalu dobili, čeprav podrast zanj obstaja. Nezaupanje v poli- tične elite je približno enako kot denimo v ZDA, kar se kaže v vse manjši volilni udeležbi. Volitev 45. ameriškega predsednika se je udeležilo dobrih 48 odstotkov volivcev. Trumpa je tako za pred- sednika določila manj kot četrtina odraslih Američanov. Volitev predsednika republike pri nas se je udeležilo še manj ljudi kot v ZDA, le 42 odstotkov volivcev, tako je tudi Pahorja za predsedni- ka vseh Slovencev izvolila le četrtina njih. Poleg Pahorja bi kandidat za slovenskega trumpa lahko bil Janša, kajti njegovi tviti in izjave so žaljivi in milo rečeno politično nekorektni, kot so Do- naldovi. Za najbolj žaljive in nesramne na račun dveh novi- nark RTV Slovenija si je Janša prislužil denarno kazen. Dru- ge, denimo, da je prvi predse- dnik Republike Slovenije Milan Kučan zakrknjen zločinec prve kategorije, pa očitno postajajo javno sprejemljive. Trumpov- ščina je torej doma tudi v SDS, a je med Janšo in Trumpom ve- likanska razlika. S politiko do zdaj neomadeževani Trump je za množice jeznih in razočaranih edino, čeprav zelo naivno upanje, da bodo tudi oni enkrat postali »veliki«. Janša pa je politik po poklicu, je pripadnik strankarske hobotnice, ki usodo slovenskih državljanov tako ali drugače kroji že tri desetletja, in zato – razen svojih še približno 200 tisoč zvestih podpornikov – ne more niko- gar več prepričati, da bi glasoval zanj. Še en pomemben razlog je, zakaj Janša ne more postati slo- venski trump. Če je v ZDA v trumpovski rog trobil le Trump, pri nas to počnejo vsi razen Združene levice. Zato tudi begunci ne morejo biti več priložnost za janšiste, kajti vladajoča koalicija sicer javno ne odobrava njihove govorice sovraštva in odpora do beguncev, zato pa zoper begunce uveljavlja skoraj vse njihove predloge o zidovih, bodečih žicah in izgonu in kar je še arzenala zoper človekovo svobodo. Američanom je res desetletja uspevalo svetu prodajati idealistične podobe svobode in demokracije, a v resnici so tam rasizem, drugorazrednost žensk, prezir in sovraštvo do tujcev temnejše polti in v zadnjem času tudi do muslimanov še vedno doma. Le da tega niso hoteli opaziti. 7 V ečkrat slišimo, da je bilo med drugo svetovno voj- no prav »partizansko nasilje« krivo za sodelova- nje z okupatorjem. Kaj pa je vojna sploh kaj dru- gega kot nasilje? Oziroma kot je to že ob začetkih spreobračanja zgodovine povedal poveljnik 9. korpusa, general Novljan: »Zdaj pravijo, da smo počeli grde stvari. Kaj pa je vojna drugega kot grda stvar?« Grde stvari so se začele že daleč pred drugo svetovno vojno in pred partizanskim uporom. A dvajsetletno italijansko nasilje nad Primorci, napad na Jugoslavijo ter vsi nasilni ukrepi in raznaro- dovanje v »ljubljanski pokrajini« niso prav nič motili tistih, ki so prijeli za italijansko orožje. Bilo je celo tako, da so se oboroženi oddelki vaških straž oziroma MVAC ustanavljali prav sredi najve- čjega italijanskega nasilja: požigov, ropov, pregonov v koncentra- cijska taborišča ter množičnega streljanja prebivalstva. Isti ljudje so potem prijeli še za nemško orožje in pri tem jih tudi ni prav nič motilo nemško nasilje. Ni jih motila nemška napadalnost, ki je pahnila v vojno celotno Evro- po in nato še ves svet. Ni jih ganilo nasilje, ki se je začelo z bombardiranjem nebranjenega Beograda (brez vojne napove- di, kar bi za tiste, ki se tako radi izgovarjajo na mednarodno pravo, moralo pomeniti, da pri nas sploh ni bilo vojne) in nada- ljevalo z metanjem onemoglih v krematorije, s pošiljanjem ljudi v izgnanstvo v živinskih vagonih ter z množičnim streljanjem, javnim obešanjem in uničevalnimi taborišči. Da med drugo svetovno vojno početje odpornikov, ki je bilo od- govor na nacistično in fašistično nasilje, ni bilo krivo za sodelova- nje z okupatorjem, vedo povedati tudi tuji zgodovinarji. Eric Hob- sbawm je ugotovil: »V vsaki državi so fašistična ter radikalna des- nica in konservativci, tamkajšnji bogataši in drugi, katerih glavni strah in trepet je bil socialna revolucija, praviloma simpatizirali z Nemci ali se jim vsaj ne postavljali po robu. Prav tako tudi gibanja na ideološki desnici, nekatera so dejansko upala, da bodo imela korist od kolaboracije.« Največja vojna ali pa največje nasilje v zgodovini človeštva se je končalo z atomskima bombama, petdeset milijoni ali več mrtvih ter na desetine milijonov izgnanih. Tisti, ki so vzeli orožje od oku- patorja in mu še prisegli, so vojno končali kot del nemških sil. Zato so bili pred vsem svetom krivi za velikansko nasilje, ki so ga ljudje pretrpeli, ter bili deležni tudi maščevanja. Kar nekaterih ni ustavi- lo, da ne bi še po vojni z nasiljem poskušali doseči ciljev, ki jim jih ni uspelo med drugo svetovno vojno. A očitno nikoli ni prepozno, saj se cilje iz druge svetovne vojne poskuša doseči še danes, čeprav nasilje ni več fizično oziroma vo- jaško. Danes gre predvsem za vse vrste nasilja nad resnico in zgo- dovino. Današnji zagovorniki domobrancev oziroma zagovorniki »sprave« za vse krivijo le »partizansko nasilje«. Zato imamo tudi nenehno kazanje lobanj in kosti, razglašanje partizanov za zločin- ce in enačenje komunizma in nacizma. Tudi to ni ni nič drugega kot oblika nasilja nad ljudmi. Da gledamo posnetke predsednika države, ko stoji zraven napi- sov o »ustaških junakih«, pa ni samo nasilje nad resnico, temveč že nasilje nad zdravim razumom in poniževanje vseh, ki so jih nacisti in fašisti pomorili med drugo svetovno vojno. Pri takšnem nasilju je zelo dejavna tudi naša »javna televizija«, ki nam je to spet doka- zala z »dokumentarcem« o Jugoslovanski ljudski armadi. Kdor je mislil, da bo v tem »izdelku« izve- del kaj novega o nekdanji vojski, se je krepko uštel, videlo se je lahko le nasilje ned resnico. Početje »raz- iskovalnega novinarja«, celo zgodovinarja, ki tako enostransko prikazuje pre- teklost in potvarja dejstva, težko pojasnimo. Morda le tako, da to počne po nalogu neke bedne politike in v strahu za lastne koristi. Seveda to s pokončnim novinarstvom ali pa zgodo- vinsko znanostjo nima nikakršne povezave, ampak to se vodstva naše javne televizije tako ali tako ne tiče. Saj nekateri tam niti ne skrivajo več, da so le hlapci določene »politične opcije«. In če lahko danes najdemo razumevanje za nasilje med drugo svetovno vojno, ko so bili nekateri prepričani, da počno dobro tudi, če se bojujejo skupaj s smrtnim sovražnikom proti svojemu narodu, za današnje nasilje nad resnico ne more biti razumevanja in ga ne sme biti. Vsa nasilna prizadevanja za spremembo zgodovine le spodbujajo sovraštvo, ki je bilo nekoč že preseženo. Sovraštvo, ki ga niti ne bi bilo, če bi bili vsi pripravljeni sprejeti resnico o dru- gi svetovni vojni, kakršna koli je že bila. Kot pa vemo in vidimo, poraženci niti za hipec še niso pomislili, da bi priznali krivdo in se opravičili za svoje izdajstvo. Namesto tega še vedno na vsem mo- goče načine skušajo spremeniti zgodovino. Če bi res hoteli poveda- ti resnico, bi to lahko počeli brez nasilja. Resnica za uveljavljanje ne potrebuje nasilja. K O L U M N A Martin Premk Nasilje nad resnico Kot je to že ob začetkih spreobračanja zgodovine povedal poveljnik 9. korpusa, general Novljan: »Zdaj pravijo, da smo počeli grde stvari. Kaj pa je vojna drugega kot grda stvar?« november 20168 A K T U A L N OA K T U A L N O za očitno najbolj prizadela Nizozemsko (vzrok je v visoki zadolženosti prebival- stva), medtem ko se je BDP na prebi- valca v Avstriji, Nemčiji in na Švedskem do leta 2015 povzpel že precej (od 11 do 19 odstotkov) nad primerljiv obseg v letu 2008. BDP na prebivalca v Slo- veniji in na Hrvaškem še ni dosegel svoje ravni iz obdobja pred nastopom zadnje finančne krize. V četrti vrstici ta- bele tudi vidimo, kaj je omenjene razli- ke povzročilo. To so bančni krediti. Za Hrvaško in Slovenijo je značilno, da se je ob upadu BDP zmanjšal tudi obseg kreditov bank. Gospodarsko razvitej- šim državam (zlasti Švedski in Nemčiji) je bančni nacionalizem, pri katerem je vsaka država poskrbela, da so se njeni prihranki plasirali v domače gospodar- stvo (prevladujoč odziv članic EU na svetovno finančno krizo), pomagal do hitrejše gospodarske rasti kot drugim opazovanim državam. Čeprav bi moral biti pretok kapitala (kreditov) v EU brez ovir, so se ti vendarle usmerjali znotraj // PIŠE: France Križanič Primerjava učinkov delovanja kreditnega trga v izbrani skupini članic EU Omejevanje kreditov povzroča škodo V Sloveniji se bančni krediti realnemu delu gospodarstva (tako imenovanim nefinančnim družbam) tako rekoč neprekinjeno zmanjšujejo. V zadnjem letu so se znižali za 1,5 milijarde evrov ali za 14 odstotkov. Ta proces poteka od julija 2010, ko je Banka Slovenije začela voditi omejevalno kreditno politiko. Na začetku je kazalo, da gre za ekonomsko politično napako – omejevanje kreditov med okrevanjem od recesije je očiten nesmisel – ven- dar je s časom postalo jasno, da je to konsistentna, k določene- mu cilju usmerjena dejavnost Banke Slovenije. Kot posledica te politike so od julija 2010 do septembra letos banke, ki delujejo v Sloveniji, iz realnega dela našega gospo- darstva umaknile 12,3 milijarde evrov ali 58 odstotkov (!?) vsote, ki je pred šestimi leti zagotavljala počasno okre- vanje našega gospodarstva po svetovni finančni krizi. Septembra letos so bančni krediti re- alnemu delu slovenskega gospodarstva dosegli samo še devet milijard evrov ali komaj 83 odstotkov slovenskega bru- to poslovnega presežka (10,9 milijarde amortizacije in dobička pred obdavče- njem) v letu 2015. To pomeni, da bi lah- ko podjetja ob prekinitvi investicij, zadr- žanju plačila dividend in ustrezni olajša- vi pri davku od dohodka pravnih oseb v desetih mesecih povsem odplačala dolg poslovnim bankam na Slovenskem. Go- spodarstvo pri tako nizkem dolgu glede na ustvarjene presežke ni prezadolženo. Kako je omejevanje kreditov v Slo- veniji učinkovalo na naš relativni po- ložaj glede na nekatere članice EU, kažejo tile podatki: V tabeli imamo poleg Slovenije, ki je po BDP na prebivalca v bližini spo- dnje meje skupine gospodarsko najra- zvitejšh držav sveta, štiri visoko raz- vita gospodarstva (od 37 tisoč evrov BDP na prebivalca na leto v Nemčiji do dobrih 45 tisoč evrov letnega BDP na prebivalca na Švedskem) ter Hrva- ško na ravni srednje razvitega naro- dnega gospodarstva. Med četverico opazovanih gospodar- sko visoko razvitih držav je finančna kri- 2015 Slovenija Nemčija Avstrija Nizozemska Švedska Hrvaška BDP/ prebivalec % 2015 na 2008 –1 17 11 3 19 –7 Bančni krediti nebančnemu sektorju % 2016/I na 2009/I –33,6 11,5 2,5 24,5 62,7 –6,9 Stopnja % 9,0 4,6 5,7 6,9 7,4 16,3 brezposelnosti ∆ 2015 na 2008 4,6 –2,8 1,6 3,2 1,2 7,7 Zunanje % v BDP 9,4 7,8 4,0 10,8 4,2 2,7 ravnotežje ∆ 2015 na 2008 11,3 1,8 –0,2 2,2 –2,1 10,8 Inflacija % –0,8 0,1 0,8 0,2 0,7 –0,3 ∆ 2015 na 2008 –6,5 –2,7 –2,4 –2,0 –2,8 –6,1 % 2015 na 2008 10 9 13 11 8 12 Raziskave in razvoj % v BDP 2,4 2,9 3,0 2,0 3,2 0,8 ∆ 2015 na 2008 0,8 0,3 0,4 0,3 –0,3 –0,1 Javnofinančno ravnotežje % v BDP –2,7 0,7 –1,2 –1,9 0,0 –3,2 ∆ 2015 na 2008 –1,3 0,9 0,2 –2,1 –2,0 –0,4 10.4Tisoč evrov 18.7 37.1 39.1 40.1 45.3 Med opazovanimi državami ima Nemčija več javnofinančnih prilivov od izdatkov, Švedska ima izravnano javnofinančno ravnotežje, Avstrija, Nizozemska in Slovenija so pod maastrichtskim limitom 3 odstotkov deleža javnofinančnega primanjkljaja v BDP, Hrvaška pa je malenkost nad njim. 9 A K T U A L N O Nove oblike zaposlovanja Prekarnost kot grožnja socialni državi Na začetku tedna je v Kinu Šiška v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom Prekarno delo, delavsko organiziranje in četrta industrijska re- volucija. Na njej so skušali odgovoriti na vprašanja, kam posameznike in družbo vodijo nove oblike dela, za katere obstaja skupna beseda prekarno, poenostavljeno rečeno – negotovo, z njim pa se sooča vse več ljudi, predvsem mladih, ne glede na svojo izobrazbo in poklic. Ali je prekarno delo novodobni okupator? Vsekakor. Okupi-ra namreč vse segmente živ-ljenja prekarnega delavca ali delavke. Obenem ogroža tudi državo in njen obstoj. Začnimo na začetku. Kaj sploh je pre- karno delo? V osnovi je to negotova ob- lika dela, ki je neredno, slabo plačano in delavcu ne daje možnosti izbire. Današ- nji čas mladim pri iskanju prve službe ne prizanaša. Slovenija med državami Evropske unije zaseda sramotno prvo mesto glede na količino nestalnih zapo- slitev med mladimi (od 15. do 24. leta starosti). Težave tovrstne negotovosti se podaljšujejo tudi v obdobje po 24. letu. Vse več ljudi dela preko s. p.-jev, avtorskih, podjemnih pogodb ali po- godb za določen čas. To seveda pome- ni, da takšni delavci po večini ne mo- rejo do posojila za stanovanje, težko se osamosvojijo in posledično je negotovo tudi načrtovanje družine. Ključna teža- va prekarnosti je poleg vsega naštetega tudi tekmovanje proti dnu. Danes se pri nekaterih delodajalcih vse pogosteje uveljavlja praksa, da ved- no iščejo nekoga, ki je delo pripravljen narediti ceneje. V poplavi prekarnega dela so delavci zato, da lahko redno pla- čujejo svoje položnice, prisiljeni spreje- ti dela, ki so izkoriščevalska in mizerno plačana. Na ta način se seveda zaradi nižjih urnih postavk podaljšuje njihov delovnik. Vse več je dela od doma, dela preko računalnika in dosegljivosti za delo ob večerih, koncu tedna in prazni- kih. S tem se razvrednotijo posamezni poklici in izobrazbe. Prekarni delavec je kar naenkrat suženj dela, njegov delov- nik ni več zamejen v osem ur, njegovo plačilo je neredno ali pa ga včasih zara- di vse večje plačilne nediscipline sploh ni. Današnja potrošniško naravnana družba od ljudi zahteva, da so poslov- neži, da na trgu prodajajo sami sebe in iz sebe naredijo blagovno znamko. Sa- mostojni podjetniki se tako med seboj bojujejo za drobtinice in so razčloveče- ni v nenehni tekmi za preživetje. Drugi veliki izziv je propadanje države. Med samostojnimi podjetniki ali drugimi zaposlenimi za določen čas je vse več takšnih, ki plačujejo minimalne prispev- ke. Z izgubljanjem klasičnih, fordističnih delovnih mest v tovarnah je individua- lizacija delavcev rak današnje države. S spodbujanjem fleksibilnosti politiki vede ali nevede uničujejo državo. Z nižjimi vplačili za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje bo denarja za javno zdra- vstvo in vzdržen pokojninski sistem vse manj. S tem se bo krčila socialna država in vse več bo privatnih storitev. V prvi vrsti lahko zaradi spodbujanja prekar- nosti čez čas pričakujemo privatizacijo zdravstva in šolstva ter vse manjšo vlogo države in seveda tudi lokalne skupnos- ti. Ta bo ob takšnem nadaljevanju svoje mesto prepustila mednarodnim korpo- racijam, ki že danes s pomočjo prosto- trgovinskih sporazumov skušajo vplivati na spremembe zakonodaje v posame- znih državah. Prekarnost je tako eden vi- dnejših simptomov nepravične razdelit- ve svetovnih bogastev, in če se ne bomo bojevali za delavske pravice in dostojno življenje vseh delavcev, bo srednji razred še hitreje propadal, peščica nesramno bogatih pa bo vse bolj bogatela. // PIŠE: Marko Funkl, predsednik Sindikata prekarcev Prekarni delavec je kar naenkrat suženj dela, njegov delovnik ni več zamejen v osem ur, njegovo plačilo je neredno ali pa ga včasih zaradi vse večje plačilne nediscipline sploh ni. posameznega narodnega gospodarstva. Pri tem je imelo vsako še svojo speci- fiko. Na Hrvaškem, na primer, ni bank v domači lasti, v Sloveniji pa je Banka Slovenije s svojo regulacijo kreditov povzročila in še vedno vzdržuje »kre- ditni krč«. Da naš BDP ni še bolj upa- del, so preprečili presežki na tekočem računu plačilne bilance (to so v bistvu novi prihranki), ki jih je ustvaril močan slovenski izvozni sektor. Prikazani rezultati nadalje kažejo, da imajo Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Švedska nižjo stopnjo brezposelno- sti kot Slovenija, Hrvaška pa več kot še enkrat višjo. Do leta 2015 se je stopnja brezposelnosti med opazovano skupino držav spustila pod svojo raven v letu 2008 samo v Nemčiji. Razlika v brezpo- selnosti med obdobjem pred krizo in po njej je največja v Sloveniji in na Hrva- škem. Sta pa ti državi v obdobju po kri- zi izrazito izboljšali zunanje ravnotežje (razliko med izvozom blaga in storitev ter ustreznim uvozom – v tabeli prika- zano kot odstotek v BDP). Zunanje rav- notežje se je po finančni krizi med ana- lizirano skupino držav poslabšalo le na Švedskem. Od leta 2008 do 2015 so se cene v šestih analiziranih državah pove- čale približno za desetino, v 2015 je in- flacija upadla v bližino ničle (v Sloveniji je prešla v deflacijo). Delež investicij v raziskave in razvoj (R&D) v BDP kot kazalnik intenzivnosti uvajanja novih tehnologij je na Nizo- zemskem približno enak povprečju EU, v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in Švedski pa precej nad njim. Hrvaška je po tem kriteriju periferna ekonomija. V obdob- ju krize so Nemčija, Nizozemska, Av- strija in zlasti Slovenija povečale delež izdatkov za R&D v BDP in tako krepi- le konkurenčnost svojih gospodarstev, medtem ko ga je Švedska znižala. Med opazovanimi državami ima Nem- čija več javnofinančnih prilivov od iz- datkov, Švedska ima izravnano javno- finančno ravnotežje, Avstrija, Nizozem- ska in Slovenija so pod maastrichtskim limitom 3 odstotkov deleža javnofi- nančnega primanjkljaja v BDP, Hrvaška pa je malenkost nad njim. Lahko povzamemo, da je kreditni krč, kot ga je z omejevalno kreditno politi- ko izzvala in ga še vedno vzdržuje Ban- ka Slovenije, povzročil precej škode, ki ostaja ob sedanji slovenski gospodarski rasti do neke mere zakrita. Opazimo jo lahko šele v mednarodnih primerjavah. november 201610 A K T U A L N O so vse žrtve pač žrtve ne glede na to, za katero »domovino« so padle, ter da je treba imeti enak pietetni odnos do vseh. Takšna redukcija konkretnih celovitih razmer in hkratno izenačevanje polo- žajev, ki se jih glede na konkretno de- javnost posameznih oseb ne more in ne sme izenačiti, je tudi v samem jedru spravnega projekta. Za nosilce sprav- nega projekta je prav izenačitev vseh mrtvih, »vseh žrtev« (ker vsakdo enkrat umre in je tu torej večna enakost) nujen pogoj za to, da se lahko spravni proces uresničuje. Hkrati ta namembnost (v spomin »žrtvam vseh vojn«) ustvarja videz nevtralnosti spomenika, s čimer je dodatno podprta »sprava«. Če upoštevamo, na katerih »žrtvah« temelji spravni projekt, potem gre v primeru dvojne namembnosti tega spomenika dejansko za zanikanje na- rodnoosvobodilnega boja, upora zoper okupatorje; ostane predvsem poveliče- vanje nasprotnikov NOB in sodelavcev okupatorjev. In po meri zagovornikov tega »nevtralnega« in obče veljavne- ga določanja »vseh žrtev« je določena sprava (kot druga namembnost). Tako pripisana nevtralnost spomenika vsem žrtvam nastopa kot plašč, za katerim stojita dolgoročna (predstavljena v Iz- beri življenje) in kratkoročna strategija Katoliške cerkve na Slovenskem. Predvideni spomenik s takšno dvoj- no namembnostjo verjetno ne bo pripo- mogel k prizadevanjem za želeno priho- dnost, ki bi omogočala sožitje ob različ- nosti prepričanj in političnih usmeritev. Veliko bolj kot dvojni obelisk (delno po španskem frankističnem zgledu) bi v prestolnici države potrebovali spome- nik (podobno ženevskemu parku refor- macije), neke vrste »narodno izkaznico upora in obstoja«, v kateri bi bili zapisa- ni ključni podatki o prelomnih dogaja- njih in vseh njihovih institucionalnih in množičnih (ciljno neenako usmerjenih) nosilcih, od kmečkih uporov in Trubarja do osamosvojitve, z vrhom v času NOB, ko je šlo za gol obstoj narodne skupnos- ti. Še to: zaradi »vseh žrtev« vseh vojn slovenska narodna skupnost ne bi več obstajala, zaradi trdožive upornosti pa je (za zdaj) preživela. Spomenik sprave v glavnem mestu Slovenije Bo novi spomenik res pripomogel k spravi? V Ljubljani naj bi se kmalu začela graditev spomenika sprave ozi- roma spomenika žrtvam vseh vojn. K spomeniku, ki naj bi ustrezal najvišjim zahtevam državnega protokola, naj bi polagali vence tudi visoki predstavniki tujih držav. Gre torej za pomembno javno zade- vo, zato so se v javnosti spet pojavila različna vprašanja in pomi- sleki, ki jih zamisel tega spomenika sproža že vrsto let. Vrh javnega obravnavanja je nedvomno odprto pismo gospodu predsedniku RS Borutu Pahorju, ki sta ga objavila dva univerzitetna diplomirana inženirja arhitekture (M. Kovač in P. Kerševan: Spomenik sprave ali spomenik žrtvam vseh vojn, Delo – SP, Prejeli smo, 15. 10. 2016, str. 31) in v katerem prosita za odgovor, ali je spomenik »namenjen spravi slovenskega naroda ali žrtvam vseh vojn«. Po njunem utemeljenem prepri-čanju bi bil za spomenik »žrt-vam vseh vojn« potreben nov razpis (ker da izbrani načrt spo- menika ne ustreza razpisnim pogojem), spomenik sprave pa v našem glavnem mestu ni potreben. K obilju utemeljenih pomislekov naj dodam še nekaj misli v zvezi z vprašanji, kako in zakaj je ta dvojna namembnost predvidenega spomenika sploh mogo- ča in čemu naj služi. Odgovore na ta vprašanja moramo poiskati v zaplete- nih družbenih okoliščinah, v katerih sta se uveljavili zamisel spomenika in njena snovna uresničitev. Dvojna namembnost spomenika ni nastala v praznem prostoru in tudi ni le posledica arhitekturnih prijemov, tem- več se navezuje na pričakovano vlogo spomenika v odnosu do (sedanjih in prihodnjih) »uporabnikov«: bil naj bi spodbuda za optimizem, za nov zače- tek družbe s točke nič, neobremenjen s sporočilnostjo, brez političnih in druž- benih konotacij; kot nevtralen naj bi spodbujal in ohranjal spravo (kar je po- udaril tudi predsednik RS 2015). In kaj povezuje spravo z žrtvami vseh vojn? Odgovor: vključitev teh žrtev je nujen pogoj za uresničevanje pričakovane spravne vloge. V nadaljevanju si oglej- mo, kako poteka ustvarjanje te »eno- tnosti v dvojnosti«. V bistvu se izenačitev žrtev povezu- je s prepričanjem, da obstaja nevtralen prostor spomina, ki naj bi ga ustvarjale opredmetene likovne stvaritve dokaj ab- straktnih oblik. Če se kot glavno sporo- čilo spomenika ponuja le tragična preki- nitev življenja, nikakršne pomenske po- vezave pa ni z vzroki za takšen množični pojav, potem odpade spraševanje, čemu so bile potrebne tolikšne žrtve, za čigave cilje so padala mlada življenja: ali za na- rodno, socialno svobodo svojih rojakov ali za pridobitev novih ozemelj in novih množic podrejenih. Zamisel o dvojni namembnosti spo- menika v osrčju Ljubljane se očitno navdihuje v predelani podobi zgodovi- ne slovenske narodne skupnosti v 20. stoletju s težiščem na prelomnem ob- dobju druge svetovne vojne oziroma okupacije slovenskega ozemlja. K revi- zionistični podobi spada tudi skrčenje ciljno neenakega delovanja na tehnični vidik oziroma na trditev (ki je po sebi resnična), da so v vojni vsi pobijali in da // PIŠE: dr. Maca Jogan Predvideni spomenik s takšno dvojno namembnostjo verjetno ne bo pripomogel k prizadevanjem za želeno prihodnost, ki bi omogočala sožitje ob različnosti prepričanj in političnih usmeritev. 11 Spomenik sprave v glavnem mestu Slovenije Bo novi spomenik res pripomogel k spravi? A K T U A L N O Ob prekopavanju žrtev po vojni pobitih Huda jama – kraj maščevanja V oktobru so se pri nas vrstili nekakšni pietetni dogodki, ko so se politiki klanjali nad kostmi padlih sovražnikov v drugi sve- tovni vojni. Videti pa je bilo kot osladen politično-propagandni šov z udeležbo najvišjih predstavnikov demokracije Slovenije in Hrvaške. Ti nesrečni ljudje naj bi bili nedolžni, saj naj bi bili žrtve »komunističnega nasilja«. Nekateri celo zatrjujejo, da so jih po- morili slovenski partizani. Bratski Hrvati nas obtožujejo, da je Slovenija največja grobnica Hrvatov in da jih v slovenski zemlji trohni nad sto tisoč. V poduk našemu predsedniku in v vednost Sloveniji je treba napisati, kdo so bili ti nesrečniki v Hudi jami. 10. maja 1945 je 3. udar-na divizija (črnogorska) presekala umik različ-nih vojsk pri Zidanem Mostu. Sočasno pa je naša Šlandrova bri- gada zaustavila drugo ustaško kolono v Celju, a je ta nato z grožnjo o požigu mes- ta izsilila nadaljnjo pot proti Avstriji. Na cesti med Zidanim Mostom in Celjem je obtičala velika množica hrvaških ustašev in domobrancev, civilistov in drugih beže- čih vojščakov v Hitlerjevi službi. Naslednji dan sta to kolono obkolili 9. črnogorska brigada, ki se je prebila čez zasavske hribe do Šmarjete pri Rimskih Toplicah oziroma skozi Rečico pri Laškem, ter 5. proletarska brigada (črnogorska), ki je skozi Lovrenc in Jurklošter prispela v dolino Savinje pri Gračnici in pri Laškem. Na zahtevo par- tizanov, da se množica bežečih v skladu z določili brezpogojne kapitulacije preda, so ti odgovorili z orožjem. Ustaški major je s konja streljal po partizanih na mo- stu v Zidanem Mostu, pridružila se mu je skupina sto ustašev z mitraljezi po žele- zniški progi. Partizani so vrnili z ognjem iz svojega orožja. Nastal je pokol in nato so se ustaši predali. Toda milosti črnogor- ski partizani niso poznali, morija se je po majhnih skupinah nadaljevala kar ob ces- ti. Po besedah pokojnega predsednika čr- nogorskih borcev, takratnega poveljnika 5. brigade, izrečenih pred leti na prvem srečanju predstavnikov borčevskih orga- nizacij po razpadu Jugoslavije v Novem mestu, nihče ni mogel zaustaviti mašče- vanja partizanov nad ustaši. Ozadje Zakaj tolikšna sla po maščevanju? V bit- ki na Sutjeski je bila 3. divizija razbita, iz obroča sta se z velikim žrtvami prebila 5. proletarska brigada in del takratne 10. hercegovske brigade. Padlo je več kot tisoč pripadnikov te divizije. Po preboju so se zbrali na območju vzhodne Her- cegovine in se dopolnili z novimi borci – domačini iz Hercegovine. Do Zidanega Mosta so se v dveh letih bojevali še v šte- vilnih bitkah in veliko teh borcev je prev- zelo poveljstvo nižjih enot v diviziji. 13. maja popoldne je 3. divizija odšla skozi revirje na Gorenjsko, v spodnjem toku Savinje pa je ostala samo njena 7. bri- gada, ki je zbirala ujetnike in vojni plen. Nemce so odvedli v zbirno taborišče pri Samoboru, razen folksdojčerjev iz Ba- nata – jugoslovanskih državljanov – v 7. SS-diviziji princa Evgena. Civiliste so po pregledu napotili nazaj na Hrvaško. Slovenskih partizanov ob Savinji in v Celju ni bilo. Šlandrova brigada je že 10. maja s tovornjaki skozi Maribor odšla na Koroško in je sodelovala pri zajetju 104. nemške divizije 14. maja na Poljani in naslednji dan pri obkolitvi ustaško-četni- ške grupacije na Libuški gmajni pri Pli- berku. 1. bataljon Kozjanskega odreda se je zaradi grožnje ustašev, da bodo požga- li Celje, umaknil globlje na Kozjansko. 1. // PIŠE: Milan Gorjanc bataljon 3. brigade VDV, ki ga danes »vo- jaški udbovec«, neki Leljak, obtožuje za poboje, pa se je umaknil proti Revirjem. Ni moj namen opisovati ustaških zlo- činov nad Srbi poleti leta 1941 v vzhod- ni Hercegovini, ki je pretežno naseljena s srbskimi prebivalci. Vendar vse pove pismo najzvestejšega fašističnega gene- rala Alessandra Luzana dučeju Mussoli- niju. Pisal ga je po obhodu vzhodne Her- cegovine poleti 1941: »Duče! Moja brezmejna vdanost vam naj mi dovoli odstop od strogega vojaškega protokola. Ko sem obiskal Stolac, Čapljino, Ljubinje in Dubrovnik, sem videl ustaške zločine nad Srbi. Nimam besed, da bi jih opisal. V šoli sem našel zaklane učiteljico in 120 učencev, nihče ni bil starejši od 12 let. Številnim so odsekali glave in jih posa- dili na klopi, izvlekli so jim čreva in z njimi krasili učilnice kot z novoletnimi trakovi. Klali so jih počasi in jim vmes solili rane. Zločinci so naprej posiljevali učiteljico pred otroškimi očmi, šele nato so začeli klati. Po- silili so tudi osemletne učenke. Ves ta čas jim je igral na silo pripeljani orkester Ciganov. Na večno sramoto naše Rimskokatoli- ške cerkve je sodeloval tudi župnik. Isti dan so ustaši polovili 700 prebivalcev in jih zmetali v jamo. Peščica preživelih bo moč- nejša od največje Pavelićeve divizije. Izgu- bili so vse, kar so imeli: otroke, žene, mate- re, sestre, domove, celo strah pred smrtjo. Smisel njihovega življenja je le še maš- čevanje, strašno maščevanje, po svoje jih je celo sram, da so sploh preživeli.« (poudarki avtorja). Pismo je v prevodu nekoliko skrajšano. Pi- sec omenja približno 300 rešenih moških. Skoraj vsi so bili zatem partizani v 10. her- cegovski in 5. proletarski brigadi, pozneje pa po celotni 3. udarni diviziji. To je opis samo iz vasi Prebilovci pri Čapljini. Po besedah pokojnega predsednika črnogorskih borcev, takratnega poveljnika 5. brigade, izrečenih pred leti na prvem srečanju predstavnikov borčevskih organizacij po razpadu Jugoslavije v Novem mestu, nihče ni mogel zaustaviti maščevanja partizanov nad ustaši. november 201612 Težava, s katero se ukvarja današnja družba, je neaktivnost, neangažiranost večine ljudi ob vprašanju nestrpnosti. A K T U A L N O Zločini In po vsem tem naj bi ustašem pravično sodili? Je mogoče kdo sodil nedolžnim otrokom ali učiteljici Stani Arnautović? V prvih dneh avgusta leta 1941 so usta- ši zmetali v 13 jam po Hercegovini več kot 4000 civilistov srbske narodnosti ne glede na spol ali starost. Te jame so naše oblasti na začetku 60. let zabetonirale in o teh zločinih se ni govorilo samo zaradi »bratstva in enotnosti«. Leta 1990 so pos- tavili spominsko znamenje in pokopali te žrtve s pravoslavnim verskim obredom. Junija leta 1992 so pripadniki prousta- ških HOS (Hrvatske oslobodilačke sna- ge) vas znova do tal požgali in spome- nik zravnali z zemljo, pri tem pa povsem uničili skoraj vse zbrane kosti v kostnici. Na srečo so prebivalci zbežali na varno globlje v zgornjo Hercegovino. Letos je bila pogrebna maša, udeležilo se je je ve- liko število Srbov, toda med njim ni bilo predstavnika hrvaških oblasti. Hrvaški predsednici Kitarovićevi bi zagotovo prej bilo mesto tam kot pri Hudi jami oziroma na pokopališču pri Mariboru. V sestavi HOS, katerega pripadniki so se usposab- ljali celo v Kočevski Reki z blagoslovom ministra Janše, so bili predvsem Bošnjaki iz Hercegovine. Tudi med ustaši iz leta 1941 je bilo precej Bošnjakov. Nihče še ni odgovarjal za te zločine iz leta 1941 in tudi iz leta 1992 ne. Naš predsednik je stal ob vencu z na- pisom Slava našim junakom, škofje so darovali mašo za žrtve »komunističnega nasilja«. Dejansko pa so to kosti okore- lih zločincev, ki so morili tudi z blagos- lovom Cerkve. Ob premieri kratkega igranega filma Strah Naj strah ne postane del življenja V Kinu Šiška v Ljubljani so premierno prikazali kratki igrani film z naslovom Strah, delo režiserja Dejana Baboska. Film je material- no podprla tudi Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Film predstavi zgodbo najstnika, ki pade v mrežo zavajanj in laži skrajne desnice, kakršna se je tudi zaradi strahu znova prebudila in med ljudmi zasejala strah. Odločitve glavnega igralca so povzročile posledice, ki jih bo občutil do konca svojih dni. Film izredno lepo prikaže, kaj lahko povzroči radikalno dojemanje strahu pred tujo kul- turo in kakšne posledice lahko takšno dojemanje prinese človeku. Pred premiero so na krajši okrogli mizi udeleženci z raz-ličnih zornih kotov spregovorili o svojih pogledih in izkušnjah v zvezi s strahom. V pogovoru so so- delovali Aljaž Verhovnik, v. d. general- nega sekretarja ZZB NOB, glasbenik in aktivist Rok Terkaj, Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija, Faila Pašić Bišić, direktorica človekoljubnega // PIŠE: Mitja Tomažič // FOTO: Boris B. Voglar dobrodelnega društva UP Jesenice, in Dejan Babosek, režiser filma Strah. Ok- roglo mizo je vodila Pia Nikolič. Tematika filma Strah je povezana s skrajno desnico. Njen vpliv se danes hitro povečuje, iz izkušenj in zgodovi- ne pa vemo, kaj lahko prinese politi- ka skrajne desnice. Zato je po mnenju Aljaža Verhovnika pomembno, da se spominjamo pogumnih borcev in bork, ki so tvegali svoje življenje za ubrani- tev svobode in ohranitev vrednot, na katere opozarja ZZB NOB Slovenije z besedami Nikoli več! Današnjo družbo je strah vsega, kar je tuje, in si niti ne daje priložnosti za konkretno spozna- vanje tujega. Takšen pogled po mne- nju Faile Pašić Bišić daje priložnost vnovičnemu vzponu skrajne desnice. Pomen in ozadje begunskega vala, ki je eden od vzrokov za nestrpnost, je lepo ponazoril Rok Terkaj. Ta vidi največjo težavo v izkoriščanju, ki ga maloštevil- na elita izvaja nad skoraj vsemi ljudmi tega planeta za dosego svojih ciljev ozi- roma interesov. Druga težava, s katero se ukvarja današnja družba, je neak- tivnost, neangažiranost večine ljudi ob vprašanju nestrpnosti. Po mnenju Met- ke Naglič je družba premalo dejavna pri pomoči drugim ne samo doma, tem- več tudi v tujini, s čimer dajemo prostor drugim družbenim entitetam, v tem pri- meru skrajni desnici, da s svojo politiko zapolnijo vrzel, ki je posledično nastala. Družba in njeni posamezniki bi morali začeti misliti v smeri, kaj lahko naredi- mo za drugega človeka, da bo mirno in srečno živel v skupnem okolju z nami, in kaj nam takšen odnos lahko v prihod- nje prinese. Udeleženci okrogle mize pred premiero filma. 13 A K T U A L N O Priročnik za preprečevanje grozodejstev Ozaveščajmo, izobražujmo, spoznavajmo »Grozodejstva so najhujši zločini zoper človeštvo. Kot mednaro- dna hudodelstva so opredeljena zato, ker z njimi povezana deja- nja prizadenejo samo bistvo človekovega dostojanstva.« Tako je zapisano v brošuri z naslovom »Okvir za prepoznavanje grozo- dejstev, Priročnik za prepoznavanje«, ki jo je izdalo Ministrstvo za zunanje zadeve, uredila pa jo je veleposlanica mag. Blanka Jamnišek. Brošura je prevod publikacije OZN, pripomogla pa naj bi k razumevanju pojavov, »ki si jih ne želimo in se ne bi smeli dogajati«, kot je v uvodu zapisal zunanji minister Karel Erjavec. Vsak od nas je pripadnik družbe in kot njen pripadajoči del se mora vsak od nas vprašati, kaj lahko stori za zaščito pred naj- hujšimi mednarodnimi hudodelstvi, ki se po svetu še kar dogajajo. Kakor pravi Ban Ki Mun, generalni sekretar OZN, je treba biti pozoren na opozorilne znake, saj hudodelstva ne nastanejo spontano, temveč postopoma, po določenem sple- tu zgodovinskih okoliščin, znanilcev in dejavnikov, ki jih izzovejo. V brošuri so opredeljeni osnovni poj- mi: kaj so grozodejstva, kdo so žrtve grozodejstev, kaj je to genocid, etnično čiščenje, hudodelstvo zoper človečnost, kdo so zaščitene skupine … Izraz gro- zodejstva se nanaša na tri pravno opre- deljena mednarodna hudodelstva: na genocid, na hudodelstva zoper človeč- nost in na vojna hudodelstva. Z zavezo držav članic OZN, da bodo prebivalstvo zaščitile pred genocidom, vojnimi hu- dodelstvi, etničnim čiščenjem in hudo- delstvi zoper človečnost, so postavili te- melje načelu odgovornost zaščititi (R2P – Responsibility to Protect). V povezavi s tem se je izraz grozodejstva razširil še na etnično čiščenje, ki pravno gledano ni mednarodno hudodelstvo, vendar vse- buje oziroma vključuje dejanja, ki kršijo človekove pravice. Preprečevanje hudodelstev je pred- vsem naloge posamezne države. Država mora za to poskrbeti s spoštovanjem na- čel pravne države in varstva človekovih pravic brez razlikovanja, z vzpostavitvijo državnih institucij, ki bodo delovale od- govorno in zakonito, z izkoreninjenjem korupcije, ki je danes eden hujših »para- zitov« v sodobnih družbah, s konstruk- tivnim pristopom k različnosti ter s pod- poro raznovrstni družbi. Brez takšnega jamstva lahko v državi nastanejo razme- re, ki lahko v prihodnosti pripeljejo do grozodejstev. V takem primeru je treba storiti vse, kar je v naši moči, da se pre- preči verjetni razvoj dogodkov. Danes poznamo trinajst dejavnikov tveganj. To so dejavniki, ki povečujejo tveganje ali verjetnost negativnih posledic. Med te štejemo določena ravnanja, okoliščine ali značilnosti, ki pripomorejo k ugodne- mu okolju za nastanek grozodejstev ali pa kažejo na možnost, verjetnost ali tve- ganje njihovega pojava. Prvi takšni dejavnik so oboroženi spo- padi in druge negotove razmere. Med negotove razmere štejemo predvsem razne politične napetosti, negotove go- spodarske razmere idr. Sledijo pretekle kršitve mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarne- ga prava. Zanimiva je ugotovitev, da so // BESEDILO: Mitja Tomažič družbe, ki so grozodejstva že izkusile, bolj nagnjene k novim grozodejstvom. Zato je treba biti na takšne vzorce še posebej pozoren. Tretji dejavnik tve- ganja so šibke državne strukture, ki s svojim (ne)delovanjem povzročajo vse hujšo krizo v dotični državi. Pod četrti dejavnik štejemo vzgibe in spodbude, kamor spadajo razne ideologije, poli- tični vzgibi, politizacija zamer, trenj ali nekaznovanosti iz preteklosti … Sledijo zmogljivosti za izvajanje grozodejstev, odsotnost odvračilnih dejavnikov, ugo- dne okoliščine za izvedbo grozodejstev in sprožilci. Med dejavnike tveganja spa- dajo tudi trenja med skupinami oziroma trajna diskriminacija zaščitenih skupin. Družba mora biti pozorna na znake, ki kažejo na naklep, da se delno ali v celoti iztrebi neka zaščitena skupina oziroma določena skupina na podlagi narodno- stne, etnične, rasne ali verske identitete. Zadnji trije dejavniki so zgolj vrhunec k izvajanju, temu pa sledi razširjen ali sis- tematičen napad na civilno prebivalstvo. K brošuri je priložen zelo aktualen dvostranski letak, namenjen otrokom, z naslovom Če smo otroci begunci v drugih državah, imamo pravico, da za nas po- skrbijo. Gradivo letaka je pripravljeno na podlagi učnega gradiva in projekta Naše pravice iz leta 2005, s tem projek- tom je Slovenija dejavno omogočila iz- obraževanje o otrokovih pravicah. Tudi risbica je delo dveh mladih Slovenk: Katarine (13 let) in Rebecce (11 let) Agius Jager, ki sta mladi ambasadorki Unicefa Slovenija. Zanimiva je ugotovitev, da so družbe, ki so grozodejstva že izkusile, bolj nagnjene k novim grozodejstvom. Ob premieri kratkega igranega filma Strah Naj strah ne postane del življenja november 201614 A K T U A L N O odposlance izzval, ali kljub vsemu hu- demu odobravajo boj proti okupatorju. Takrat je Osolnik, ki je bil član delov- nega predsedstva, Beceleta spodbudil, da je prvi nastopil in podprl NOB z be- sedami, ki jih je gost okrogle mize na Otočcu takole povzel: »Bom jaz pove- dal, kaj človek lahko stori, če verjame v domovino. Z ženo sva bila štirideset dni v vodnjaku, izgubil sem sina, izgu- bil sem hčerko, ki so jo ubili, in vendar nisem opusti boja in danes sem pred vami kot borec.« Bogdan Osolnik še vedno ne more skrivati navdušenja, ko pripoveduje o tem, kako se je dvorana dvignila in zaploskala; Becele je bil na Osolnikov predlog soglasno izvoljen za člana častnega predsedstva. Gosta sta spregovorila tudi o svo- jem delovanju med vojno in po njej ter o današnjem položaju v Sloveniji. An- ton Vratuša je opozoril na pomanjka- nje pokončnosti v slovenski politiki in na potvarjanje zgodovine; tudi zato je po njegovem mnenju »osnovna naloga ZZB širiti resnico o NOB in pridobiva- ti mladino – seveda ne za osvobodilni boj, ampak za odgovorno izkoriščanje svobode kot etične vrednote, ki smo si jo sami priborili, ko je bila celotna Evro- pa Hitlerjeva trdnjava«. Bogdan Osolnik se je kritično ozrl na proslavljanje 25. obletnice osamosvojitve, ko so bile po- polnoma prezrte pridobitve NOB, ki so pravzaprav omogočile tudi osamosvoji- tev Slovenije. Tak odnos škoduje ugle- du Slovenije in odnosom v njej. »Danes kmalu ne bo nobenega borca več in no- benega domobranca, sovraštvo pa je še hujše, kot je bilo med vojno.« ugotavlja Bogdan Osolnik in poziva politiko, naj se ne ukvarja s potvarjanjem zgodovine, temveč s težavami, ki mučijo državljane. Okrogla miza na Otočcu je bila pos- večena tudi spominu na žrtve fašizma in nacizma iz vasi na območju sedanje Kra- jevne skupnosti Otočec. Vsem tem – bilo jih je 98 – so se udeleženci prireditve po dveh urah zgodovine z Bogdanom Osol- nikom in Antonom Vratušo poklonili s polaganjem vencev k obema spomeni- koma na Otočcu, pri Beceletovi jami in pred obeležjem na Beceletovi hiši. Zgodovinska ura z Antonom Vratušo in Bogdanom Osolnikom na Otočcu Aktivisti OF in njihova vloga pri osvobajanju V Zagradu blizu Otočca še danes lahko vidimo vhod v Beceletovo jamo, okoli katere je KO ZB Otočec letos začela urejati spominski park, posvečen žrtvam fašizma in nacizma, še posebej aktivistom, ki so se v jamo zatekli 22. septembra 1942 med italijansko ofenzivo in postali žrtve izdaje. Po hudem boju je Vinko Paderšič - Batreja prihranil zadnji naboj zase, drugi pa so nasedli pozivom k predaji in bili skupaj z večino aktivistov iz jame v Žlebeh ustreljeni nas- lednjega dne, 24. septembra 1942. Temu dogodku sta bila letos posvečena dva dogodka. Spominska plošča, ki spominja na ta dogodek, je obnovljena. 24. septembra pa se je na aktiviste spomnila KO ZB Otočec v sode- lovanju z ZZB za vrednote NOB Novo mesto in pripravila okroglo mizo z nas- lovom »Aktivisti OF in njihova vloga pri os- vobajanju domovine«. Temo sta zbranim v Kulturnem domu Otočec poskušala osvetliti Bogdan Osolnik in Anton Vra- tuša, med NOB oba tudi sama aktivista. V pogovoru, ki ga je vodila članica KO ZB Otočec Jožica Jožef Beg, sta se gosta spomnila narodnega heroja Vinka Paderšiča - Batreje: Bogdan Osolnik je z njim sodeloval kot aktivist OF v no- vomeškem okrožju, Anton Vratuša pa ga je spoznal v Slavističnem semi- narju na Filozofski fakulteti v Ljublja- ni. V spominu mu je ostal kot visok in bojevit mladenič, nekoliko starejši od drugih študentov – klicali so ga »sta- ra bajta«. Po Vratuševih besedah je bil med slavisti »duša zadovoljstva in ve- selja ter spodbujanja k pripravljenosti za boj«. V Slavističnem seminarju se je pojavljal od časa do časa; odhajal je na Dolenjsko in se vračal v Ljubljano za- dovoljen in s pesmijo v pozdrav: »Vse je pomendrano, samo robida, robida v luft, luft štrli.« Po okupaciji se je takoj vključil v OF, pridobil dovoljenje za iz- selitev iz Ljubljane in začel sodelovati pri organizaciji osvobodilnega gibanja v novomeškem okrožju. Anton Vratu- ša je medtem deloval kot aktivist OF v Ljubljani, od aprila leta 1942 do kapitu- lacije Italije pa je preživel v taboriščih Gonars, Treviso, Padova in Rab, tako da je za smrt dobrovoljnega kolege, ki je bil »vir spodbujanja in hrabrosti v Slavistič- nem seminarju«, izvedel šele pozneje, ko je z Raba prispel na Mošun. Bogdan Osolnik je v uvodnih bese- dah udeležencem okrogle mize najprej izrazil posebno zadovoljstvo, ker je zgo- dovinska ura v Otočcu ravno na dan, ko se spominjamo tragedije aktivistov Osvobodilne fronte iz Beceletove jame in herojstva, ki so ga med NOB v lju- bezni do domovine pokazali prepros- ti ljudje. Po njegovem mnenju namreč prevečkrat pozabljamo, da je bil naro- dnoosvobodilni boj uspešen prav zaradi njihove vsesplošne podpore. Kot akti- vist se je srečeval z domačini na terenu, med njimi tudi s Francem Beceletom iz Zagrada, ki je bil eden od predstavni- kov šentpetrskega rajona v Kočevju na zboru odposlancev slovenskega naroda (1.–3. oktober 1943). Pomemben trenu- tek na zboru je bil, ko je Josip Vidmar // PIŠE: Jožica Jožef Beg Spominska plošča pri Beceletovi jami (Foto: Jožica Jožef Beg) Anton Vratuša, Jožica Jožef Beg in Bogdan Osolnik (Foto: KO ZB Drska) 15 A K T U A L N O Razstava Nikola Tesla – človek prihodnosti Bil je znanstveni genij in poet znanosti »Zgodovina znanosti nas uči, da s preučevanjem preteklosti čr- pamo znanje za prihodnost,« je zapisal ob razstavi Nikola Tesla – človek prihodnosti kustos razstave dr. Branimir Jovanović. Razstava iz Muzeja Nikole Tesle v Beogradu gostuje v Cankar- jevem domu v Ljubljani. Od pomladi si jo je ogledalo že več kot 23.000 obiskovalcev in je zaradi izjemnega zanimanja podaljša- na do 4. decembra. Genialnost in človekoljubnost Nikole Tesle sta vzbujali po-zornost, občudovanje pa tudi nelagodje že v času njegovega življenja. Na Teslovo nenavadno oseb- nost so vplivali štirje odločilni dejavni- ki: kultura in vrednostni sistem, ki sta bila pridobljena v družini, izobraževanje v evropskih znanstvenih ustanovah in ameriško pragmatično okolje, ki mu je omogočilo uresničiti vse zgodnje revo- lucionarne izume ter opravljati komple- ksne in drage raziskave. Nikola Tesla se je rodil v vasi Smiljan pri Gospiću v Liki med 9. in 10. julijem 1856 materi Djuki in očetu Milutinu, pra- voslavnemu duhovniku. Rodil se je toč- no opolnoči, zato je pogosto omenjal, da pravzaprav nima rojstnega dne, saj je ro- jen tako 9. kot tudi 10. julija. Vendar to ni bila edina posebnost, ki ga je spremljala že na začetku življenja. »Povedali so mi, da mi je od rojstva srce bílo na desni stra- ni. Med odraščanjem mi je bílo na obeh straneh in se končno umirilo na levi … Nikomur ni bilo jasno, kako se je to zgo- dilo,« je Tesla omenil v govoru 18. maja 1917 ob podelitvi Edisonove medalje. Že v otroštvu je rad eksperimentiral. Oče Milutin, paroh pravoslavne cerkve, je želel, da bi Nikola šel po njegovi poti in postal duhovnik. A Nikola je zbolel. Oče se je zaobljubil, da če ljubljeni sin ozdravi, mu bo plačal študij, ki si ga bo sam izbral. Tako je Nikola Tesla v letih od 1875 do 1880 študiral za inženirski poklic na Tehniški univerzi v Gradcu in prirodoslovno filozofijo na Karlovi uni- verzi v Pragi. Bil je izvrsten študent, a nobenega študija ni končal. Leta 1882 je odšel v Budimpešto, nato je v Parizu opravljal raziskave v eni izmed podru- žnic Edisona. Leta 1884 se je preselil v ZDA, kjer je najprej delal v laboratoriju izumitelja Thomasa Alve Edisona v New Yorku. Zaradi različnih – tudi finančnih – stališč je bil njun razhod neizbežen. A za drage raziskave je Tesla našel nove sponzorje. Želel je pomagati k razvoju človeštva, ni pa bil njegov cilj obogateti z izumi. Teslove raziskave sta med dru- gimi finančno podprla tudi poslovneža George Westinghouse in J. P. Morgan. Že daljnega leta 1900 je objavil študijo Pro- blem naraščajoče človeške energije, v kate- ri je opisal energetske težave človeštva v prihodnosti in predlagal rešitve. Umrl je osamljen in v skromnih razmerah leta 1943 v hotelu New Yorker v New Yor- ku. Okoliščine njegove smrti so nejasne. Na 11. generalni konferenci uteži in mer // PIŠE: Tea Černe leta 1960 so na predlog profesorja Fran- ceta Avčina z ljubljanske univerze novo mednarodno mersko enoto za gostoto magnetnega polja poimenovali tesla (t). »Nikola Tesla je bil velik človekoljub – čisti znanstveni genij – poet znanosti. V življenju je počel izjemne, osupljive, ču- dežne stvari. Preprosto, da bi služil člo- veštvu in za svoje delo ni ničesar računal. Denar – zanj mu ni bilo mar. Čast – kdo je dovolj časten, da lahko drugega počasti? To je bila njegova drža. Hvaležnost – ni je ne pričakoval ne zahteval,« je strnil nekaj misli v posmrtnem nagovoru tedanji žu- pan New Yorka Fiorello La Guardia. Na- govor je napisal Louis Adamič, sloven- sko-ameriški pisatelj in politik. Najpomembnejši Teslov izum na po- dročju radijske tehnike je uporaba vi- sokofrekvenčnega toka v brezžičnem prenosu signalov, ki se uporablja v brez- žični telegrafiji, telefoniji in radijski teh- niki. Teslov glavni prispevek znanosti je odkritje vrtilnega magnetnega polja, ki ga ustvari polifazni izmenični tok. Njego- vo odkritje je ob koncu 19. stoletja omo- gočilo nagel razvoj v proizvodnji, preno- su in uporabi električne energije, kar je močno spodbudilo razvoj industrije in napredek civilizacije. Teslov sistem po- lifaznih tokov je doživel v praksi največ- ji uspeh na Niagarskih slapovih, kjer so zgradili tedaj najmogočnejšo elektrarno na svetu. Tesla je izumil tudi asinhron- ski motor, ki ga imenujejo tudi »vlečni konj industrije«. Kot pogonski motor se še danes uporablja v tovarnah, rudni- kih, elektrarnah, pa tudi v gospodinjskih aparatih, kot so pralni stroji, črpalke za centralno ogrevanje, kosilnice… Njegov najambicioznejši načrt je bil globalni sistem brezžičnega prenosa električne energije. Načrt je moral opustiti zaradi finančnih težav. Razstava v Cankarjevem domu navdi- huje obiskovalce vseh starosti. Na ogled so izbrane replike Teslovih izumov in makete, med drugimi model brezžične- ga prenosa energije, model Teslovega transformatorja z izhodno napetostjo dva milijona voltov, Teslov transforma- tor, Teslova ladjica na daljinsko upravlja- nje. Replike modelov tudi delujejo. Ob četrtkih so organizirana vodstva z de- monstracijami delujočih modelov. Delujoči model brezžičnega prenosa energije. Načrt globalnega sistema brezžičnega prenosa energije je Nikola Tesla moral opustiti zaradi denarnih težav. november 201616 S P O M I N I Druga žena – Marija, rojena Bešter – je bila dvajset let mlajša. Sem se je primoži- la iz vasi Podblica izpod Jamnika, z višjih obronkov Jelovice. Tudi ona je izhajala s trdne kmetije. Doma so imeli žago in svo- jo elektriko, kar je bila zasluga njenega iz- najdljivega in praktičnega očeta. Pri Dežmanovih so imeli štiri otro- ke, hčere Cirilo (22 let), Anico (20 let), Angelo (18 let) in sina Toneta (14 let). Anica je bila že poročena in je pestovala desetmesečnega sinka Nika. Njen mož Hinko Ločniškar, tedaj star 24 let, doma iz Kranja, je bil mornariški častnik sta- re jugoslovanske vojske. Tedaj je bil že mobiliziran v nemško vojsko. Zaradi bližine mostu in Jelovice je bilo dogajanje okoli Dežmanove hiše precej živahno. Pri njih so partizani oddajali in prevzemali pošto. Hiša je imela vhod tudi zadaj, poleg je bil velik skedenj, kar je bilo priročno za skrivno prehajanje. Zara- di zastraženega mostu pa je bilo življenje za družino stresno in nevarno. Dežmano- vi so partizanom pomagali tudi s hrano. Franca, pet let mlajša sestra gospo- dinje Marije Dežman, se je omožila na kmetijo k Sušnikovim v vas Poljšica, dva kilometra južno od Podnarta, tudi Sušni- kovi so med vojno pomagali partizanom. Tragedija na Poljšici Po kapitulaciji Italije so poleg rednih vlakov vozili še številni izredni tran- sporti. To je bil čas, ko so partizanski Spomini Anica Ločniškar, rojene Dežman Vojne ne izbrišeš več iz spomina Anica Ločniškar, rojena Dežman, se je rodila pred 93 leti. Anica, pravzaprav Ančka, kot jo kličejo, zadnji dve leti prebiva v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici. Tukaj, na bližnjem Lancovem, je preživela vse življenje z izjemo obdobja neprostovoljnega iz- seljenstva med drugo svetovno vojno. Upokojila se je kot šivilja v tovarni Almira. Gospa Ančka je kljub letom še bistrih misli. S pomočjo dnevnega časopisja, televizije in obiskov sorodnikov in znancev sledi dogajanju doma in v svetu. Rada prebira tudi Svo- bodno besedo, njena vsebina jo ponese v čase, ki so se ji globoko zarezali v spomin, posebej pa še k dogodkom, ki so kruto posegli v življenje njene družine. To je njena pripoved. Vas Lancovo leži na desnem bregu Save. Začenja se kilo-meter pod mestom Radovlji-ca, pri mostu čez Savo. Lan- covčani so bili vedno zelo povezani z Radovljico. Železniška postaja na progi Ljubljana–Jesenice jim je najbližja. Po okupaciji in razpadu stare Jugosla- vije se je tukaj in v okolici kmalu začelo partizansko gibanje. Borcem je Jelovica podobno kot Pokljuka in Mežaklja daja- la dobro zavetje. Veliko zaslug za razvoj odpora proti okupatorjem je imelo že dolgoletno predvojno delovanje učitelja, spoštovane osebnosti, Primorca, komu- nista Staneta Žagarja, narodnega heroja. Njegovo ime nosi osnovna šola v Lipni- ci. Konec julija 1941 je bila najprej us- tanovljena Jelovška četa, ki se je na za- četku avgusta z Jeseniško četo združila v Cankarjev bataljon. Lancovčani so se vključili v partizansko gibanje kot borci in kot podporniki. Številni spomeniki pri- čajo o tragičnih dogodkih iz tega časa na samem Lancovem in v njegovi okolici. Nemci so že julija leta 1941 zaplenili premoženje zavednega Slovenca Fran- ca Remca in ga z družino med prvimi z Gorenjskega izselili v Srbijo. Remče- vi so imeli na Lancovem žago – več- ji obrat in skladišče. Da je žaga z vso zmogljivostjo obratovala naprej, so za vodstvo postavili dva Nemca. Pri- ganjala sta k delu, strašila z zaporom, vohunila za gestapo, med domačini sta povzročala dodaten strah in trepet. Na začetku oktobra so borci Jelovške čete obrate žage in skladišče požgali, Nemca pa pozneje ustrelili. Kot odgovor na te dogodke so Nemci čez teden dni iz be- gunjskih zaporov pripeljali petnajst tal- cev, med njimi je bila narodna herojka Rezka Dragar, doma iz Črnuč, in jih tri- najst ustrelili na Lancovem pri Remče- vih. Dva pa so ustrelili potem, ko sta op- ravila pokope, za pokopališkim zidom v Mošnjah pri Brezjah. Dežmanova domačija leta 1943 Pred 73 leti je bil gospodar Dežmano- ve domačije, na kateri je živela Ančka, Valentin, tedaj star 68 let. Bil je tesarski mojster, pri njem je delalo tudi šest delav- cev. Imeli so srednje veliko kmetijo. To je bil očetov drugi zakon. Kot vdovec se je znova poročil po koncu prve svetovne vojne, ko se je vrnil iz ruskega ujetništva. // PIŠE: Neva Ažman Anica Ločniškar 17 Spomini Anica Ločniškar, rojene Dežman Vojne ne izbrišeš več iz spomina minerji intenzivno izvajali sabotažne akcije na progi Ljubljana–Jesenice. Za to so bili primerni odseki v bližini goz- da. Prav med Podnartom in Besnico je bil tak kraj. Zaradi poškodovane proge so vlaki vozili z velikimi zamudami ali pa jih sploh ni bilo. Nemci so prebival- ce Poljšice sumili, da sodelujejo s parti- zani. Tako je na začetku oktobra 1943 na mino spet zapeljal transportni vlak. Človeških žrtev ni bilo, nastala pa je ve- lika materialna škoda, saj so lokomotiva in nekaj vagonov zgrmeli v Savo. Zato pa so se Nemci ponoči kruto znesli nad prebivalci Poljšice. Prav tistega dne se je Ančkina mati, Marija Dežman, tedaj stara 48 let, na- menila z vlakom obiskati sestro Franco Sušnik na Poljščico, ki je prav tedaj pri- čakovala novorojenčka. Otroka Anica in Tone sta mater Marijo pospremila na že- lezniško postajo. Nameravala se je vrniti še istega dne, a žal se to ni nikoli zgodilo. V vas Poljšica je ponoči prišla sku- pina železniške policije iz kranjske po- stojanke, ki jo je spremljalo nekaj oro- žnikov iz postojanke v Podnartu. Svoj bes so že pred tem krotili z žganjem, ki ga je bilo polno v nepoškodovanem vagonu. Maščevalno so divjali po vasi od hiše do hiše in sejali grozo. Vdrli so v hišo Sušnikovih, po domače pri Pi- bercu. Ustrelili so gospodarja Alojza in ženo Franco, njeno sestro Marijo Dež- man so odvlekli v črno kuhinjo in jo tam potolkli s puško. Medtem se je doma- ča sedemletna hčerka Anica skrila med posteljnino. Nemški vojak jo je pozneje odkril, vendar ji je prizanesel. Ustreli- li so tudi Jožeta Rozmana, po domače pri Bitencu, njegovo ženo pa so vpričo štirih mladoletnih otrok posilili. V hiše Alojza Beštra, po domače pri Toncu, Jožeta Beštra, pri Kralu, Janeza Vidica, pri Fištru, in Franceta Kalana, pri Bla- ževcu, so vrgli ročne bombe. Notranje prostore v hišah so močno poškodova- le, na srečo človeških žrtev ni bilo. Hišo sester Katarine, Ane in Pepce Sušnik, ki je bila tedaj prazna, ker so bile vse tri in še Katarinina hčerka Jela zaprte v Begunjah, so požgali. Nasilneži so se vračali po isti poti, v nekatere hiše so še enkrat pogledali. Pri Sušnikovih so pogledali, ali sta oba zakonca mrtva. Ni znano, ali so že prej ali zdaj nosečo ženo prebodli z bajonetom. Povsod so tudi kradli. Izmed vojakov in orožnikov je najbolj divjal komandir z orožniške postojanke v Podnartu. Čez dva dni je na poti na orožniško postojanko padel pod streli partizanov. Pri Dežmanovih doma na Lancovem so mamo Marijo nestrpno čakali. Ho- dili so jo čakat k vlakom, ki so vozili z večurnimi zamudami. Niso je dočaka- li. Naslednji dan se je k njim s kolesom pripeljala Mara Bešter, po domače Ton- cova s Poljšice, in povedala, da se je pri Sušnikovih nekaj hudega zgodilo. Anica se je potem s tem kolesom takoj napo- tila skozi Lancovo in po Lipniški dolini na Poljšico. Pokojno mamo so z lojtrni- kom odpeljali domov. Dr. Šarec je po- trdil, da so mamo s puškinim kopitom udarili po glavi. Pri pripravi pokojnice za mrtvaški oder so pomagali tudi pre- sunjeni sosedi. Na pogrebu se je zbralo veliko ljudi. Nekaj dni po dogodku je bilo zborova- nje v gostilni pri Pogačniku v Podnartu. Navzoče domačine je kreisleiter iz Ra- dovljice skušal prepričati, da so ta gro- zodejstva storili partizani. Prepovedal je širjenje govoric, da so zločin zakrivili Nemci, in zagrozil s strogo kaznijo. Spominska plošča na hiši pri Bitencu v vasi Polšica pri Podnartu Domačin izdajalec V tisti strašni noči je Nemce po vasi vo- dil domačin, najbližji sosed Sušnikovih, kar mi je povedala gospa Ančka. To so vedeli in vedo vsi domačini, saj so ga takrat videli. Ta oseba je pozneje delala tudi kot aktivist OF. Iz osebnih spisov, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije, je razvidno, da je bila ta oseba leta 1949 obsojena na tri leta odvzema prostosti s prisilnim delom, na izgubo državljan- skih pravic za eno leto po prestani kaz- ni in na odvzem premoženja. Spoznana je bila za krivo, da se je na začetku leta 1943 na žandarmerijski postaji v Pod- nartu zavezala k sodelovanju z Nemci, da jih bo kot vaški zaupnik obveščala o premikih partizanov, ter da se je večkrat sešla z vodjo gestapa na Bledu, Rozu- mekom. Obtoženi pa je bil oproščen ob- tožbe, da je v letu 1944 Nemcem izdal enoto Kokrškega odreda, ki jo je peljal kot terenec čez Savo pod Poljšico in so jo nato Nemci ob prehodu čez Savo na- padli, pri čemer je padlo devet in bilo ujetih pet partizanov. O dogodkih na Poljšici pa nič! Tako Poljšičani nikoli niso bili deležni pravičnega zadoščenja. Izgon Dežmanovih v taborišča Partizani so bili pogosti obiskovalci pri Dežmanovih, kar ni bilo neopaženo. Marca leta 1944 so jih skupaj z družino Ažman, po domače pri Podnošar, tudi z Lancovega, Nemci s tovornjakom od- peljali v zbirno taborišče v Goričanah pri Medvodah. Tedaj so Nemci izselili tudi prebivalce vasi Mošnje. Čez tri te- dne so očeta, brata in sestri Dežman z vlakom odpeljali v Burghausen, Anico z otrokom pa čez naslednje tri tedne v Kochel pri Walchenseeju, tudi na južno Bavarsko. Obema sestrama in bratu De- žman ter sosedu Tonetu Ažmanu se je skoraj takoj po prihodu tja uspelo vrniti na Lancovo in so se takoj pridružili par- tizanom. Ob koncu vojne so se vsi vrnili živi in zdravi. Sestra Cirila se je po koncu vojne vrni- la iz italijanskega Barija, kamor so jo po poškodbi roke v partizanski kuhinji pos- lali na zdravljenje. Vrnil se je tudi oče, vrnila se je Ančka z otrokom. Z možem, ki je medtem ušel iz nemške vojske in se pridružil partizanom, se je spet sre- čala v Zabreznici pri Žirovnici. Tedaj je deloval v Titovi vasi, v partizanskem lesenem taborišču pod Stolom. Izkazal se je kot dober telegrafist. Domača hiša jih je pričakala cela, vendar je bila brez mame tako prazna. Danes nihče od De- žmanovih ne živi več tam. Po vojni so jih čakale nove preizkušnje. november 201618 A K T U A L N OP R I P O V E DV M E T E Ž U Z G O D O V I N E Nemci so nove ujetnike uporabljali kot delovno silo pri graditvi utrdb, rovov, pri raztovarjanju tovora in izsuševanju močvirij, kjer so številni zaradi malari- je umrli. S pomočjo kurirjev pa je jetni- kom uspelo vnovič vzpostaviti zvezo z ELAS-om. Ves čas ujetništva so skuša- li pripraviti vse potrebno za morebiten pobeg, ko bodo razmere to dopuščale. Dokončno se jim je pobeg posrečil 13. septembra 1944, nato pa so ustanovili svojo partizansko četo Primorje. O časih italijanske okupacije Kefa- lonije in o nemškem nasilju je bil po li- terarni predlogi Louisa de Bernieresa posnet tudi film Corellijeva mandolina s Penelope Cruz in Nicholasom Cageom, ki je bil na programu slovenskih kine- matografov in tudi televizije. Ohranjanje spomina Predstavniki obeh držav so leta 2002 na otoku postavili spominsko ploščo v spo- min na slovenske partizane. Zelo pozitiv- no pa je, da predstavniki oblasti na Kefa- loniji ohranjajo spomin na vojno obdob- je na otoku, pred tremi leti so v spomin na tragične dogodke leta 1943 v Evrop- skem parlamentu organizirali razstavo in konferenco z naslovom Kefalonija – otok miru, solidarnosti in dialoga. V mestu Argostoliju imajo tudi Spo- minski muzej o dogodkih med drugo svetovno vojno. V muzeju so predsta- vljene zgodbe vojakov divizije Acqui. Del razstave je posvečen tudi slovenskim partizanom na Kefaloniji, vključno s fo- tografskim gradivom, povezanim s slove- snostmi ob odkritju slovenske spominske plošče v letu 2002, na katerih je sodelo- Počastili spomin na slovenske partizane na otoku Kefalonija Slovenci so umirali tudi v Grčiji Slovenska veleposlanica v Grčiji, Anita Pipan, in predstavniki tamkajšnjih oblasti so ob dnevu spomina na mrtve položili ven- ce pred spomenik slovenskim partizanskim borcem v mestu Kastro na otoku Kefalonija v Jonskem morju. Spominsko plo- ščo z imeni slovenskih borcev sta leta 2002 postavili vladi Re- publike Slovenije in Helenske republike. Zgodovinski oris Malo je znano dejstvo, da so slovenski partizani delovali tudi v Grčiji in da so se septembra leta 1944 kot samostoj- na partizanska četa z imenom Primor- je tudi uradno vključili v grško brigado ELAS (ELAS – grška narodnoosvobo- dilna vojska, op. ur.). Skupaj z enotami ELAS-a so se bojevali predvsem v se- verozahodni Grčiji. S pomočjo ELAS-a se jim je v februarju 1945 posrečilo, da so se preko Albanije vrnili v Jugoslavi- jo, do Skopja, kamor so dospeli v marcu leta 1945. Junija leta 1945 se je večina vrnila v Ljubljano. Velika večina slovenskih borcev je bila Primorcev in Istranov, letnik 1923, ki so jih leta 1942 mobilizirale italijan- ske oblasti in jih najprej namestile v Astiju v Italiji, kmalu pa so jih obvesti- le, da jih nameravajo premestiti na gr- ško fronto. Temu se je večina uprla in s tem hotela preprečiti odhod. Po pre- jetju obvestila o premiku so po mes- tu v času prostega izhoda uničevali in razbijali trgovine, gostilne, avtomobile in slike fašističnih veljakov. Po zidovih in javnih lokalih so pisali protifašistične znake (srp in kladivo) in parole. Italijan- ske oblasti so zato večino demonstran- tov iz Astija 5. marca 1943 premestile. Manjši del mobilizirancev so razorožile in poslale na Sardinijo v tako imenova- ne posebne bataljone, večji del Primor- cev in Istranov pa so zaradi njihovega uporništva premestile v Grčijo. V mestu Patras so italijanske oblasti na različne predele Grčije dokončno razmestile štiri »posebne kazenske čete«, ki so jih obli- kovali že po izgredih v Astiju. Na Kefalonijo sta bili poslani 215. in 218. »posebna kazenska četa«, tja sta prispeli 25. marca 1943. Tudi tu so jih uporabljali predvsem kot delovno silo za popravljanje poti in za kopanje zaščitnih jarkov. Primorcem in Istranom je v okvi- ru tajne organiziranosti še naprej uspelo delovati proti italijanski komandi. Po- vezali so se z grško osvobodilno vojsko ELAS. Primorci in Istrani so se od dru- gih italijanskih vojakov ločili že na videz, saj običajno niso nosili orožja oziroma streliva, na ovratnikih pa so nosili rdeče znamenje v obliki pike. Takoj po kapitulaciji Italije so se Nem- ci izkrcali na otoku. Primorci in Istrani so se jim skupaj z grškim partizanskim gibanjem in s skoraj polovico redne ita- lijanske vojske uprli z orožjem. Vendar so predvsem zaradi letalskih napadov, močnih planinskih odredov in izdajstva italijanskih fašističnih oficirjev morali priznati premoč in so padli v njihovo ujetništvo, nemška divizija Edelweiss pa je nad njimi zagrešila enega največ- jih zločinov nad vojnimi ujetniki med drugo svetovno vojno. V bojih oziroma po predaji so Nemci postrelili ali dru- gače pokončali več kot 9000 italijanskih vojakov. Boji so trajali do 21. septembra 1943, v tem času so imeli Nemci proste roke glede novih ujetnikov. Šele 22. sep- tembra je namreč prišel ukaz, da ujetih vojakov ne smejo več streljati. Tudi // PIŠE: Silvana Knok // FOTO: arhiv Veleposlaništva RS v Helenski republiki Veleposlanica Anita Pipan z delegacijo veleposlaništva in lokalne skupnosti na spominski slovesnosti 19 A K T U A L N OP R I P O V E DR E P O R TA Ž A Milan Tičar, oskrbnik bolnišnice Košuta Želimo, da prihaja čim več domačinov Na sončno avgustovsko soboto so se tudi letos zbrali udele-ženci pohoda do bolnišnice Košuta. Pohod do bolnišnice Košuta pod južnimi obronki Storžiča na nadmorski višini 1034 metrov priprav- lja preddvorska borčevska organizacija, razveseljivo pa je, da na pohod prihaja- jo tudi mladi. Pod Kališčem je na Kisovcu nekdaj stala partizanska bolnišnica Košuta, ki so jo vaščani obnovili okoli leta 1973. Na skali je zdaj vzidana spominska plo- šča z napisom: Na tem mestu je bila par- tizanska bolnica Košuta in kurirska posto- janka S-19. Ohranjena je lesena baraka z ambulantno opremo. Bolnišnica Go- renjskega in Kokrškega odreda je bila zgrajena 15. aprila 1944 in je delovala do konca vojne. Prvi ranjenci so prišli že 19. aprila 1944. Ker niso imeli zdrav- nika, so to delo opravljali kar bolničar- ji. V bolnišnici je umrlo šest borcev, ki so pokopani v bližini pod Kališko skalo. Že deseto leto pa bolnišnico oskrbuje in skrbi za oba pohoda, drugi je zimski v novembru, Milan Tičar, ki nam je od- govoril na nekaj vprašanj. Kako ste postali oskrbnik partizanske bolnišnice Košuta? Sem praporščak združenja borcev za vrednote NOB Preddvor in beseda s predsednikom borčevske organizacije Marjanom Gorzo je pred desetimi leti nanesla na to, da bo treba urediti okolico bolnice Košuta. Ker rad hodim v hribe, sem pred prvim pohodom odšel pogle- dat, v kakšnem stanju je. Na začetku je bilo veliko dela: polomljene veje, veliko listja okoli bolnice in na njeni strehi, ne- očiščena pot ... Vse to smo uredili, zdaj pa so potrebna le manjša opravila. Kakšne so vaše naloge med letom? Pred vsakim pohodom, se pravi trik- rat na leto, se odpravim do bolnice, da pregledam urejenost poti. Okoli bolnice počistim veje in pograbim listje s stre- he. Na grobišču poberem sveče in jih odnesem v dolino. Pred kratkim smo namestili žlebove, da voda ne zamaka. Zadnji del bolnice, kjer je že začelo gni- ti, smo zamenjali z novim stebrom in steno ustrezno zaščitili. Kakšni so načrti v zvezi z bolnišnico? Želja in dela je zelo veliko. Malo nas ome- juje čas, včasih pa tudi vreme. Na poslo- pju bolnišnice bo treba prebarvati streho in utrditi temelje, da živali ne bodo zaha- jale v notranjost. Vsekakor pa želimo po- večati obisk domačinov, saj ugotavljam, da se pohodov udeležujejo največkrat le simpatizerji drugih organizacij, ki priha- jajo iz okoliških krajev, seveda z izjemo stalnih domačih obiskovalcev, ki na zbo- ru občanov tudi prejmejo priznanje. Po- hvalno je tudi to, da enkrat na leto učite- ljica Petra Lombar Premru sem pripelje učence planinskega krožka. Hodi z vami tudi vaša družina? Na pohod hodita tudi moja vnuka, kar me zelo veseli. Večkrat gre z nami tudi pes Lordi. Organizirani pohodi pa so pos- tali že družinska stalnica, saj so prijetni tudi zaradi druženja, za kar poskrbita naš predsednik Marjan in Anica Gorza. Naj omenim, da je žledolom pred dvema le- toma dodobra spremenil dostop do bol- nice, a je okolica bolnice ostala nedota- knjena, torej je res na najbolj skritem in težko dostopnem mestu. // PIŠEIN FOTO: Urška Tičar Več si lahko preberete na spletni povezavi: http://www.primorske.si/Plus/7--Val/ Kefalonija,-otok,-kjer-zivi-spomin-na-Elia vala tudi večja delegacija iz Slovenije. V kraju Kastro je 4. novembra letos slovenska veleposlanica v Grčiji Anita Pipan skupaj s podžupanom Kefaloni- je ob prisotnosti predstavnikov tamkaj- šnjih institucij položila venec pred spo- minsko ploščo 25 umrlim in 43 pogre- šanim Slovencem. Na komemorativni slovesnosti je bil osrednji govornik prof. Petratos, predstavil je zgodovinska dej- stva, povezana s slovenskimi partizani. Krajša nagovora pa sta imela tudi vele- poslanica in podžupan. Slovensko veleposlaništvo je pred ko- memoracijo poskrbelo tudi za očiščenje spominske plošče in za izobešenje slo- venske zastave ter tako poskrbelo za to, da bo plošča vidna in urejena. Ne na- zadnje Kefalonijo v poletnih mesecih obišče kar precej slovenskih turistov, saj med Ljubljano in otokom obsta- ja čarterska letalska povezava Adrie Airways, slovenske turistične agencije pa spominsko ploščo uvrščajo tudi v ponudbo svojih izletov po otoku. Spominska plošča z imeni umrlih in pogrešanih Slovencev november 201620 R E P O R TA Ž A 3. januarja 1944 so jo Nemci s pomočjo domačega izdajalca aretirali in odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Tam je po strahotnem mučenju zbolela, sežgali so jo v krematoriju 26. novem- bra 1944. Bila je stara 53 let. Maslova družina v Brkinih velja za sinonim zavedne slovenske družine, ki je med vojno plačala visok krvni davek. Otroci, razen štirih najmlajših, so bili v partizanih, dva sta izgubila življenje. Najstarejši sin, Karlo Maslo, je bil le- gendarni komandir Brkinske čete in po- zneje komandant 30. divizije ter koman- dant Kosovelove brigade. Leta 1953 je bil razglašen za narodnega heroja. Hče- ri Kristina in Marija sta bili med prvi- mi primorskimi partizankami. Celo naj- mlajša otroka sta sodelovala s partizani kot kurirčka. Partizanska mama Jožefa Maslo v Ilirski Bistrici ni pozabljena Obnovljeni spomenik in ime vrtca Jožefa Maslo je sinonim za partizansko mater, njen kip je dolga leta stal pred vrtcem v Ilirski Bistrici, ki je nosil po njej ime. Z graditvijo novega vrtca, zgrajenega tudi z evropskimi sredstvi, je na mestu prejšnjega vrtca zasnovana nova parkovna ureditev, v katero se umešča tudi obnovljeni kip Jožefe Maslo. Slovesno odprtje tega območja je bilo 22. septembra, ko je spregovorila Bernarda Dodič, članica ZB Ilirska Bistrica, venec pa sta k spo- meniku položila predsednik ZB NOB Ilirska Bistrica Stanislav Zver in župan občine Ilirska Bistrica Emil Rojc. Prvega oktobra pa so slovesno odprli povsem nov vrtec, ki nosi ime po Jožefi Maslo. Na slovesnosti sta bila navzoča sin Lojze in hči Marija, dva od štirih še žive- čih otrok Jožefe Maslo. Jožefa Maslo se je rodila v družini No- vak 16. maja 1891 na Dolnjem Zemonu. Ko je bila stara dvajset let, se je omo- žila na kmetijo Maslovih v vas Ostro- žno Brdo pri Ilirski Bistrici. V zakonu se je zakoncema Francu in Jožefi rodilo enajst otrok: Karel (Drago), Franc, Kri- stina, Tone, Marija, Edvin, Lojze, Pavle, Jože, Janez in Vera, vse so starši vzgaja- li v ljubezni do domovine. Sinova Drago in Frane sta že leta 1935 pred mobili- zacijo v italijansko vojsko pobegnila v Jugoslavijo, zaradi tega so za nekaj časa zaprli očeta, doma pa je vse delo padlo na mamo in mlajše otroke. Vse od za- četka vojne je družina sodelovala s par- tizani. Aprila leta 1942 so aretirali očeta, nekaj dni pozneje pa so jim požgali hišo. V plamenih je izginilo vse, kar sta ustva- rili dve generaciji družine Maslo. Areti- rali so tudi mamo Jožefo in jo zaprli v zapor Avelino v južni Italiji. Mučili so jo, a najbolj jo je prizadela izguba dveh si- nov. Tudi to je dostojanstveno prenesla in se po kapitulaciji Italije vrnila na pož- gan dom. Čeprav bolehna, je sodelovala s partizani, reševala zapornice, poma- gala zbirati sanitetni material za ranjen- ce. Sodelovala je tudi pri graditvi nove partizanske bolnice v Ostroškem gozdu, pozneje imenovane bolnišnice Zalesje. // PIŠE: J. H. Z odprtja novega vrtca, desno sedita sin Lojze Maslo in hči Marija Maslo Wabra. (Foto: Stojan Spetič) Odprtje novega parkovnega območja in prenovljenega spomenika (Foto: Maja Uljen) Obnovljeni spomenik Jožefe Maslo (Foto: Maja Uljen) 21 Partizanska mama Jožefa Maslo v Ilirski Bistrici ni pozabljena Obnovljeni spomenik in ime vrtca R E P O R TA Ž A Proslava pri spomeniku obešenim partizanom V žico ujeto Novo mesto KO ZBV NOV Mestne njive-Ločna-Mačkovec je 24. oktobra or- ganizirala proslavo ob spominu na padle, obešene in pogrešane v oktobru 1943 z namenom ohranjati trajen spomin na dogodke v jeseni leta 1943 na območju mesta, obdanega s 103 bunkerji in žičnatimi ovirami, ki so ga močno branili okupatorji in be- logardisti, pozneje domobranci. Žrtve so bili pogosto meščani, ki so pretrpeli številna bombardiranja letal in napade topništva – to je imelo namen pregnati iz mesta partizanske enote 15. divizije, ki so mestu omogočile 43-dnevno svobodo kot prvemu svobodnemu mestu v tedanji pokorjeni Evropi. Vsa ta dogajanja imajo na foto-grafijah in panojih ohranjena v zgodovinskem krožku v OŠ Center (prej OŠ Katje Rupena) v Novem mestu. Po kapitulaciji Italije in veličastnem partizanskem mitingu na trgu v No- vem mestu je 10. septembra partizan- ska vojska pod vodstvom OF v mestu in okolici vzpostavila vse veje oblasti: gospodarstvo, bančništvo, sodstvo, zdra- vstvo, izobraževanje, kulturo, varstvo in celo šport. Novo mesto ni bilo indu- strijsko razvito mesto, imelo je razvito obrtno dejavnost, zato za okupatorja ni imelo večjega gospodarskega pomena, strateško gledano pa je kot središče in največje mesto za širšo Dolenjsko s pre- hodi v Belo krajino in na Kočevsko bilo pomembna utrdba za okupatorja. Na obleganje mesta se je okupator dobro pripravljal in s tem vezal nase številne partizanske enote. Tako kot prej Italija- ni so tudi Nemci mesto obdali z bunkerji in žico. Predvsem po umiku partizanskih enot iz mesta konec oktobra leta 1943 so Nemci skupaj z domobranci močno po- večali intenzivnost obrambe, predvsem na Kapiteljskem hribu, Znančevem hribu in samem Marofu. Na ograji tedanje Koširjeve gostilne so Nemci z 22. na 23. oktober obesili štiri partizane: Rudolfa Štraserja, Jožeta Dragmana iz Regrče vasi, oba zidarska vajenca, Alojza Saška z Zajčjega Vrha, delavca in očeta šestih otrok, ter dija- ka Lada Škrbca - Pajka iz Šentjerneja. V noči s 26. na 27. oktober so obesili še dva neznana partizana. Na ograji so žrtve pustili obešene tri dni, nato pa so svojcem pokojnega Saška dovolili pokop na pokopališču na Malem Orehku. Drugi partizani so bili pokopani na pokopali- šču v Ločni. V tem času so dva partizana obesili tudi na ograji v Mačkovcu. Tam je bil obešen domačin iz Tomažje vasi, Jože Rodič, drugi pa je bil iz Mirne. Nemci so skupaj z domobranci moč- no krepili svojo moč v mestu. Strah jih je bilo napadov partizanov, ki so sklepali obroč okoli mesta. Komanda XV. divizi- je, borci Cankarjeve brigade in Gubčeve brigade, brigade XII. in X. SNOB, so si zelo prizadevali, da zavzamejo mesto, a jim ni uspelo. Vzrok je treba iskati v po- manjkanju topništva, saj so od Italijanov odvzete topove shranili v gozdovih in jih niso mogli takoj uporabiti pri napadu na mesto v novembru. O trpljenju in boju meščanov Novega mesta danes izpričujejo zapisi v spomin- ski loži poleg študijske knjižnice s kipom talca, spomenikom pesmi svobode, na ploščah so vklesana imena 129 borcev in bork, šestih narodnih herojev, 53 ubi- tih in umrlih, 58 žrtev bombnih napadov // BESEDILO IN FOTO: Jože Pečnik in dveh talcev. Mesto se lahko postavi ob bok veliko evropskim mestom z ju- naško pripovedjo partizanskega boja za svobodo v boju skupaj z zavezniki proti silam osi. Največ pripovedi iz naše preteklosti v času NOB izve pohodnik na trinajst kilo- metrov dolgi pohodni poti objetega mesta ali uradno NM*v*ŽICI, ki je spominska, turistična, rekreativna in gospodarska pešpot po območjih nekdanjih bunker- jev in topniških mest. Pohodnik dodobra spozna prelepo panoramo mesta, saj je z dvignjenih mest, ki jih je okupator upora- bil za topniška gnezda, lepo videti nase- lja, središče mesta s Kapitljem, vijugavo Krko, tovarnami, športnimi objekti in šte- vilnimi turističnimi objekti. Številni poho- dniki porečejo, da je bilo mesto heroj, ko spoznajo ta del zgodovine. Številni obiskovalci proslave so potrdi- li, da je prav, da se spominjamo tega dela naše preteklosti, in je prav, da smo po- nosni na boj partizanov za svobodo in da smo ponosni, da nismo klonili, da smo v podjarmljeni Evropi in svetu znani kot slovenski uporniki. Spomenik – danes na Prisojni poti, nekdaj na Cesti herojev – je bil postav- ljen leta 1957, arhitektka je bila Špela Valentinčič. Danes za spomenik skrbi KO BVNOB Mestne njive-Ločna-Mačk- ovec skupaj s svojci obešenih in s pre- bivalstvom Cankarjeve ulice, ki je ena izmed najbolj partizanskih ulic mesta. Skupaj z mentorji in učenci OŠ Center so se spominu na oktober 1943 poklonili z devetimi točkami kulturnega progra- ma, vsi prisotni pa s petjem ob spremlja- vi harmonike v Danetovih rokah. Nastop učencev na proslavi november 201622 R E P O R TA Z A nih koncentracijskih taborišč, ki so jih v spomin zasadili preživeli taboriščniki ali njihovi svojci, breza iz bližine kraja, kjer je bil rešen pisatelj Prežihov Voranc, in smreka, kjer je padel Karel Destovnik - Kajuh, pa drevesa iz Rašice, Jasenovca, vrtnice iz Čeških Lidic, od Treh žebljev na Pohorju, iz zaporov v Begunjah, Gra- mozne jame pri Ljubljani, s Čebin, Sut- jeske, Kadinjače, Kozare, iz Jajca, Kra- gujevca, Drvarja, Orlandeta na Norve- škem, Leningrada, tu je rasla zahvalna jelka ZDA v zahvalo za reševanje zave- zniških pilotov v drugi svetovni vojni. Vsem tem drevninam se je pridru- žil črni gaber, ki so ga v imenu KO ZB Zadobrova - Sneberje posadili prvobor- ca Franc Sever - Franta in Polde Maček - Poldač ter Lado Sluga in Julka Žibert. Ernest Ebenšpanger, predsednik usta- nove dr. Šiftarjeva fundacija, ki upravlja vrt, in podpredsednik Marjan Šiftar, S člani KO ZB Zadobrova - Sneberje po Prekmurju Z obiski navežemo stike in stkemo nove vezi Krajevna organizacija ZB Zadobrova - Sneberje je s 195 člani naj- večja in najdejavnejša ljubljanska borčevska organizacija. Vse leto se organizirano v večjih in manjših skupinah udeležujejo številnih spo- minskih slovesnosti po Sloveniji in tudi preko naših meja, nekajkrat na leto pa pripravijo izlete, ko obiščejo manj znane kraje ali obmo- čja, kjer so se med drugo svetovno vojno zvrstili pomembni dogodki. Za simbolno slovo od poletja so se sredi jeseni odpravili v Prek-murje. »Ti kraji so nam morda nekoliko manj poznani, pred- vsem o odporu med NOB na tem obmo- čju vemo dokaj malo, imamo pa tam ve- liko prijateljev. V trajen spomin pa smo s seboj prinesli še darilo, črni gaber, ki smo ga zasadili v Vrtu spomina in tovarištva na Petanjcih,« je povedal Lado Sluga, predsednik KO ZB Zadobrova - Sneber- je. Kar za ves avtobus jih je odšlo na pot, med njimi so bili tudi članica predsedstva slovenske borčevske organizacije Branka Kastelic, ki je tudi predsednica ZZB za vrednote NOB Moste, in podpredsednik Tone Podobnik, podpredsednica ljubljan- ske mestne borčevske organizacije Julka Žibert, nekaj udeležencev druge svetov- ne vojne in člani borčevske organizacije. Petanjci Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih v občini Tišina se razteza na 1,5 hektar- ja velikem sonaravno urejevanem nek- danjem dvoriščnem delu posestva dru- žine Šiftar, tam se prepletajo drevesa in grmičevje, avtohtoni in prineseni z raz- ličnih koncev sveta. Po popisu iz pomla- di leta 2013 je bilo v Vrtu 451 dreves in 70 grmovnic oziroma več kot 200 raz- ličnih vrst in sort drevnin. Med njimi je nekaj deset takih, ki zaradi svojih daro- valcev in izvora spominjajo na številna krvava prizorišča človeškega trpljenja in umiranja med drugo svetovno vojno ter na kraje številnih pomembnih akcij in dogajanj med NOB. Ti živi naravni pomniki dajejo Vrtu poseben simbolni in spominski pomen in s tem posebno dimenzijo, ki ga loči od drugih vrtov. V Vrtu najdemo med drugim zimzeleni bršljan, darilo nekdanjega generalnega sekretarja OZN U Tanta, omorike mar- šala Josipa Broza - Tita, vrtnico Mir, po- tomko vrtnic, ki so jih delili delegatom na ustanovni konferenci Organizacije združenih narodov v San Franciscu 25. oktobra 1945, tu so drevesa iz števil- // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Predstavitev Vrta spominov in tovarištva Skupinska fotografija pred spomenikom sredi Murske Sobote Spomenik v Črnskih mejah 23 S člani KO ZB Zadobrova - Sneberje po Prekmurju Z obiski navežemo stike in stkemo nove vezi sin dr. Vaneka Šiftarja, ustanovitelja Vrta, sta goste popeljala po vrtu in jim ga predstavila. Srečanja so se udeležili tudi župan Tišine Franc Horvat, Da- mir Domjan, predsednik občinskega odbora ZB Murska Sobota, in Jože Vi- dič, predsednik Pokrajinskega sveta ZB za Prekmurje, in predsednik taboriščne- ga odbora Šarvar na Madžarskem, ka- mor je bil kot otrok tudi sam deportiran. Vsak s svojega zornega kota so predsta- vila zgodovinsko dogajanje in današnji trenutek občine, ki je ravno na dan naše- ga obiska praznovala občinski praznik. Izvedeli smo, da so se na območju, kjer se danes razprostira vrt, že pred letom 1941 zbirali prvi aktivisti in uporniki, ki so snovali odpor proti Madžarom – Pre- kmurje so namreč zasedli madžarski oku- patorji, ki so s prvimi uporniki tudi kruto obračunali in povsem zatrli organiziran upor v teh krajih. Kot je povedal Vidič, so v Vrtu letos zasadili tudi drevo iz Šarvarja, v katerega so Madžari med vojno interni- rali ogromno ljudi, pretežno Primorce, ki so v Prekmurje še pred drugo svetovno vojno pribežali iz fašistične Italije. V Prekmurju je bila šele pozimi 1944/1945 ustanovljena Prekmurska četa. V njej je bilo 32 borcev, izvedli so več akcij in prodrli vse do Porabja. Črnske meje »Zadnje dni marca leta 1945, tik pred osvoboditvijo Prekmurja, je po Madžar- ski proti zahodu nezadržno prodirala Rdeča armada. Spone štiriletne ma- džarske strahovlade so se sicer že trga- le, toda fašizem je še strahoval, grozil in moril. 31. marca 1945 so iz soboških zaporov do Črnskih meja prignali dva- najst vklenjenih političnih jetnikov – tal- cev. Med njimi sta bili tudi dve ženski, ena od njiju je bila že visoko noseča, zato so ju izpustili, preostale pa ustrelili v bližnjem gozdičku. KO ZB za vredno- te NOB Tišina vsako leto na ta dan prip- ravi v sodelovanju s tukajšnjo osnovno šolo komemoracijo, na katero povabi- mo tudi še živeče sorodnike tukaj ustre- ljenih. Vsi so nam zelo hvaležni, da tako skrbimo za ta spomenik,« je ob spome- niku v Črnskih mejah, kjer smo se usta- vili ob glavni cesti Radenci–Murska So- bota, povedala Nada Miladinovič, se- kretarka ZZB za Pomurje in Prekmurje. Murska Sobota Na malici pri jezeru sta se nam pridru- žila tudi župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek in Viktor Vrečič, predsednik KO ZB Tišina. Vrečič je predstavil delo svoje organizacije in ugotovil, da imajo občutno manj članov kot njihovi gostje, vse to pa je poveza- no tudi z zgodovinskimi okoliščinami in z dejstvom, da so Madžari po letu 1941 tako rekoč povsem zatrli vsak odpor. V Murski Soboti smo se ustavili pri največjem ruskem spomeniku v Slove- niji, ki so ga postavili Sovjeti avgusta leta 1945. Načrt zanj je izdelal sovjet- ski vojni inženir Arončik, kipa vojakov pa kiparja Boris in Zdenko Kalin. Po- budo za postavitev spomenika je dala Sovjetska zveza in je bil prvotno miš- ljen kot grobnica za 521 sovjetskih vo- jakov, ki so padli na fronti ob Muri, po- zneje pa so se odločili, da bodo padle vojake pokopali v skupni grobnici na pokopališču, spomenik pa je posvečen njihovemu junaškemu boju. 25. maja 1980 je bila v bližini spomenika posa- jena kavkaška smreka v spomin na Jo- sipa Broza - Tita. Ta mogočni spomenik je, kot je po- vedal kustos Franc Kuzmič, največji ruski spomenik v Evropi, vzdržuje ga mestna občina ob pomoči Rusov, ki ga vsako leto ob obletnici zmage nad fa- šizmom in nacizmom obiščejo in polo- žijo cvetje. Poleg njega stoji spomenik osamosvojiteljem iz vojne za Slovenijo 1991, kar zaokroža podobo osrednjega murskosoboškega parka, ki nosi ime Trg zmage. Franc Kuzmič nas je s svojo pri- povedjo povrnil v čas druge svetovne vojne, govoril je o krutem ravnanju ma- džarskih okupatorjev, o trpljenju ljudi v taborišču Šarvar in o prodiranju Rdeče armade, ki je, skupaj s partizanskimi če- tami, ki so leta 1954 že začele prihajati preko Mure, osvobodila Prekmurje. Gosti in gostitelji: Borut Kruder, Franc Bera, člana ZZB Slovenska Bistrica; Franc Sever - Franta, Aleksander Jevšek, župan Murske Sobote in Marjan Šiftar Eden najbolj impozantnih spomenikov v Sloveniji stoji sredi Murske Sobote. Črni gaber sta posadila prvoborca Franc Sever - Franta in Polde Maček - Poldač. november 201624 R E P O R TA Ž A Pjenovac Pot nas je vodila naprej proti Roma- niji, v Pjenovac. Malo pred Goraždem nas je z vzpetine nad vasjo Mravinjac, ki spada že v Federacijo BiH, pozdravil lepo urejen spominski park z napisom Tito, rdečo zvezdo in 88 borovci. Pri- jazni domačini so nas oskrbeli s sveže stisnjenim jabolčnim moštom in vrečo pravih bio jabolk. Kmalu smo bili spet v Republiki srbski. Pjenovac je bil kot vas duhov: nekaj hiš, človeka pa nikjer. Iskali smo spomenik padlim borcem 1. proletarske brigade, ki so 21. januarja 1942 tu doživeli pravi pokol. Bili so že postrojeni in pripravljeni na odhod, ko so jih obkolili Nemci v belih ogrinjalih. Postali so žive tarče. »Padlo jih je 59, med njimi tudi pet ali šest Slovencev; oče je bil ranjen,« nam je pripovedoval Albin. Spominjal se je tudi železniške postaje – po železnici so spravljali les iz okoliških gozdov. Vstopili smo na ograjeno in lepo ure- jeno dvorišče manjšega samostana in cerkve Janeza Krstnika. Nekoliko Ob 75. obletnici Užiške republike Ko so spomini spet oživeli Šli smo na pot v Bosno in Srbijo, na jug naše nekdaj skupne domovine – ob 75. obletnici Užiške republike. Z nami je bil Al- bin Pibernik, najmlajši udeleženec igmanskega marša, ki je kot deček stal v vrsti, ko so ustanovili 1. proletarsko brigado. Na Igmanu je izgubil mamo Julko, ki je pokopana v Foči. Albin je prišel tja s starši po legendarnem igmanskem maršu. V stavbi bolnišnice, v kateri se je zdravila in umrla njegova mama, je bila pozneje vojašnica, nato zapor. Na novo mestno pokopališče so prenesli tudi posmrtne ostanke igmancev. Foča Do groba Julke Pibernik nas je pospre- mil prijatelj, namestnik komandirja po- licijske postaje Zoran Ostojić, ki je pos- krbel, da je bila pot do groba, v katerem počiva Albinova mama skupaj s petimi tovariši, pokošena. Peljal nas je tudi v muzej, v katerem spominja na slavne dni iz druge svetovne vojne lepo urejen oddelek, posvečen Foškim predpisom, Foški republiki. Tam je tudi fotografi- ja Julke Pibernik. Ob njej in ob drugih fotografijah in faksimilih dokumentov nam je Albine pripovedoval o vsem, kar je doživel v Foči in pred tem. Iskal je zidni časopis z duhovitim verzom: »Mir- no spi tovariš Stari, saj ga čuva Albin mali.« Ob eni od Titovih fotografij nam je povedal tudi, da mu je dal vrhov- ni komandant takrat sešiti čisto pravo partizansko uniformo in mu podaril celo pištolo, da bi ga po mamini smrti vsaj malo potolažil. Ko je Albinu v Foči mama umrla za posledicami ozeblin na pohodu čez Igman, je namreč ma- lega Albina k sebi za nekaj mesecev vzel Tito. Z Julko Pibernik sta bila sta- ra znanca iz Moskve, oba člana Komin- terne. Obisk v muzeju je bil nepozaben, tudi za mladega kustosa, ki je spoznal Albina, živo pričo takratnega dogajanja. Foča leži zdaj v Republiki srbski. Med zadnjo vojno poškodovane džamije ob- navljajo, mestne oblasti mrzlično gradijo novo mestno središče. Ob glavni spreha- jalni ulici stoji spomenik kralju Petru I. Vse skupaj se nam je zdelo precej evforično: bil je petek pred referendumom o ohranit- vi 9. januarja, dneva Republike srbske, pa pred bližnjimi lokalnimi volitvami 2. okto- bra. Srbstvo na vsakem koraku, mladci so iz avtomobilov mahali s srbskimi zastava- mi. Obet novih napetosti, posledica naci- onalizma in verske nestrpnosti. In to kljub grozljivim podobam človeškega trpljenja v muzejskem oddelku, posvečenem zad- nji nesmiselni vojni, bratomorni vojni z za- četka 90. let minulega stoletja! Še en do- kaz, da je zgodovina slaba učiteljica. // PIŠE IN FOTO: Aleksandra Jankovič Albin Pibernik na maminem grobu v Foči. Izidor Čebrom, Lilijana Pahor in Albin Pibernik so položili venec na slovesnosti v Užicu. Pred spomenikom v Pjenovcu 25 Ob 75. obletnici Užiške republike Ko so spomini spet oživeli stran, v ozadju, stoji spomenik, prav- zaprav tisto, kar je ostalo od njega: tri marmorne sohe z imeni treh narodnih herojev, Milana Ilića - Čiče Šumadij- skega, Slaviše Vajnerja - Čiče Romanij- skega in Dragana Pavlovića - Šilje; nji- hovih doprsnih kipov ni več. Enega je spravil oče Nikolaj, prijazen duhovnik, pop. Ko smo se mu predstavili, nam je orisal dogajanje v današnjem Pjenovcu. Skrbi ga predvsem odhajanje mladih iz te odmaknjene vasice; po šolanju v Han Pijesku si boljše življenje poiščejo tudi v Beogradu. Ob kavi, kozarčku žganja in jabolčnem zavitku nam je zaupal še, da smo prvi obiskovalci spomenika, ki so potrkali na vrata samostana. Menda prinašajo venec sem januarja tudi »neki ljudje« iz Han Pijeska; položijo ga, se zadržijo pet minut in odidejo. Brez be- sed in brez pozdrava. Morda se nam je želel opravičiti tudi zaradi neurejene okolice spomenika, ki je pravo nasprot- je posajenemu cvetju ob cerkvi? Užice Proti večeru smo prispeli v Užice. Priča- kali so nas tovariši iz užiške borčevske organizacije s predsednikom Zdrav- kom Jakšićem. Naslednji dan smo se udeležili komemoracije v spomin pad- lim borcem na užiškem partizanskem pokopališču. V imenu ZZB za vrednote NOB Slovenije so venec položili Albin Pibernik, Izidor Čebron, borec 1. pre- komorske brigade, in podpredsednica KO ZB NOB Sežana Lilijana Pahor. Sle- dila je prireditev ob Titovem spomeni- ku, ki stoji za muzejskim poslopjem in čaka na vrnitev na glavni trg v Užicu. Za to se je z obljubo, da bo prihodnje leto spomenik že tam, kjer bi ves čas moral biti, zavzel poslanec in predse- dnik užiške Socialistične partije Srbije Neđo Jovanović. »Naša dolžnost je prihodnjim rodovom prenesti dedišči- no pridobitev Užiške republike, pred- V muzeju v Foči hodnice svobodoljubja in svoboščin. Ni trajala dolgo, samo 67 dni, vendar se takrat nikjer drugje v zasužnjeni Evro- pi človekove in vse druge pravice niso spoštovale tako kot v Užicu. Ne smemo dovoliti, da zmagovalci postanejo po- raženci, poraženci pa zmagovalci,« je dejal. Ob tej priložnosti je v Srbiji izšla tudi poštna znamka, ki je vzbudila ne- malo negodovanja zaradi delavcev, ki naj bi predstavljala borce delavskega bataljona, pa na kapah nimata rdeče zvezde. »Ta je bila simbol partizanske vojske, zato se nam je ni treba sramo- vati. Nikoli ni predstavljala nič slabega, bila je simbol delovnih in svobodnih ljudi, hkrati pa je del naše zgodovine,« so menili navzoči. Obiskali smo še poslopje gimnazije, v kateri je bila ustanovljena slovenska četa Ivana Cankarja. Albin se je spomi- njal, da so tam na tleh tudi spali; pa tega, kako je v Arilje, kjer je njihova družina bivala, Tito poslal avtomobil po njego- vo mamo, da jih je pripeljal v Užice. Pa eksplozije, ki je uničila tovarno orožja in streliva in povzročila veliko žrtev ... Kadinjača Popoldne smo se odpravili na Kadi- njačo. Čudovit spominski kompleks je priljubljeno shajališče okoliških prebi- valcev, zlasti mladih, obišče pa ga tudi veliko turistov. Najbrž si bosta srečanje z nami za vse življenje zapomnila mla- da obiskovalca iz Požarevca. Čudila sta se predvsem Izidorju Čebronu, ki jima je kot iz rokava natresel cel kup po- drobnosti iz ne tako davne zgodovine njunega mesta. Kako tudi ne, ko pa je kot prekomorec prehodil vso nekdanjo Jugoslavijo in s tovariši osvobajal mes- to za mestom, pokrajino za pokrajino! Tudi njega je imel v mislih Albin, ko je govoril o Slovencih, na katere je domo- vina skorajda pozabila … Ob tem sem se nehote spomnila mladih primorskih fantov, ki so jih internirali v posebne delovne bataljone in jih odpeljali daleč na jug Italije – nikoli niso dobili orožja, nikoli niso prisegli kot italijanski voja- ki, pa jim še danes ne priznajo statusa žrtev vojnega nasilja. In kaj smo med potjo spoznali? Pred- vsem to, da je pomembno biti človek. To si ali pa nisi, nacionalnost, bar- va kože, religija s tem nimajo nič. Pa da nacifašizem spet dviga glavo, da si povsod nekdanji poraženci prizadevajo spremeniti zgodovino v svoj prid in da je zgodovina žal slaba učiteljica. Naše upanje so le dobri ljudje. AKCIJSKA ODPRODAJA KNJIG IZ ZALOGE PO UGODNIH CENAH Po simboličnih cenah, že od 1 € dalje, vam nudimo možnost nakupa knjig, izdanih med leti 1992 - 2014 in rahlo poškodovanih knjig starejših letnikov (prašne, odrgnjene). Tematika: NOB, partizanske enote, vrednote NOB, Jugoslavija, Tito, biografije …… Popis in prodajne cene knjig so objavljene na spletnih straneh www.zzb-nob.si in www.svobodnabeseda.si. Knjige lahko kupite na sedežu ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, vsako sredo med 13. in 15. uro in sicer od 2. novembra do 21. decembra 2016, lahko vam jih pošljemo tudi po pošti (stroške poštnine zaračunamo po veljavnem ceniku Pošte Slovenije). Za druge informacije smo na voljo na tel. št. 01 434 44 45 ali po e-pošti: romana.jemec@zzb-nob.si. november 201626 D O G O D K I Komemoracije ob dnevu spomina na umrle Ljubljana: Ob dnevu spomina na umrle so se v Ljubljani zvrstile številne slovesnosti s polaganjem vencev, ponekod so komemoracije spremljali krajši nagovori in priložnostni kulturni program v spomin na umrle v prvi in drugi svetovni vojni ter v osamosvojitveni vojni. Na komemoracijah v Ljubljani so bili pri- sotni gardisti Slovenske vojske in praporščaki. Pri grobnici narodnih herojev in pri osrednjem spomeniku NOB na Žalah so cvetje položili predstavniki vlade, ZZB za vrednote NOB Slovenije in mestnega odbora ZZB ter veteran- skih združenj, Mestne občine Ljubljana in stranke Socialnih demokratov. Predstavniki ZZB NOB Slovenije so venec položili tudi h kostnici žrtev prve svetovne vojne. Na osrednji spominski slovesnosti pri spomeniku NOB na ljubljanskih Žalah je bil govornik Tit Turnšek, predsednik slovenske borčevske organizacije, v kulturnem programu pa so zapeli člani Partizanskega pevskega zbora. Cvet- je so položili v imenu vlade Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino in enake možnosti, ter predstavniki veteranskih organizacij, Mestne obči- ne Ljubljana in Socialnih demokratov. Pri spomeniku ustreljenim talcem v Gramozni jami je v kulturnem programu sodeloval kvintet trobil Slovenske policije, predstavniki veteranskih organizacij so nato položili še vence k spomeniku umrlim v vojni za Slovenijo 1991. Venec so predstavniki ZZB za vrednote NOB Slovenije položili tudi k spo- meniku umrlim ruskim vojakom na slovenskih tleh v prvi in drugi svetovni vojni, ki sta ga poleti na Žalah odkrila predsednika Slovenije in Rusije, Borut Pahor in Vladimir Putin. Nekaj priložnostnih besed je spominu na umrle namenil Tit Turnšek. Slovensko in rusko priložnostno pesem so zapeli člani Partizanskega pevskega zbora. Predstavniki ruske ambasade so položili ve- nec tudi k spomeniku NOB. Prvega novembra pa so se množično poklonili spominu žrtvam na Urhu nad Ljubljano, kjer je spregovoril mag. Mitja Bervar, predsednik državnega sveta. Besedilo in fotografije: Jožica Hribar Cvibelj: Na Cviblju nad Žužemberku so na spominski slovesnosti v organizaciji šte- vilnih borčevskih organizacij in Občine Žužemberk počastili spomin na več kot 2000 slovenskih in tujih junakov, ki so dali življenje za svobodo in do- movino. Pred spomenik z grobnico, v kateri so pokopani posmrtni ostanki padlih, med njimi so tudi vojaki iz Avstrije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Litve, Madžarske, Makedonije, Rusije, Sr- bije in Ukrajine, so spominske vence in cvetje položile številne borčevske delegacije in delegacije diplomatskih predstavništev, med njimi tudi pred- sednik državnega zbora dr. Milan Brglez, ki je bil slavnostni govornik. Poleg številnih praporščakov so na prireditvi sodelovali častna enota Slo- venske vojske, mestna godba Novo mesto, člani Duletove četa, Moški pevski zbor Lopar s Primorskega, harmonikar Peter Moravec, recitator Vid Čopi in učenki OŠ Žužemberk. Župan Žužemberka Franc Škufca je v gradu Žužem- berk pripravil sprejem za diplomatske in vojaške predstavnike v Sloveniji. Besedilo in foto: Slavko Mirtič Visco, Gonars, Gorica: Predstavniki slovenske države, med njimi so bili tudi predstavniki ZZB za vrednote NOB Slovenije in novogoriškega območnega odbora ZZB, so se 1. novembra poklonili spominu umrlim internirancem v fašističnih taboriščih Visco in Gonars. Na osrednji slovesnosti v Gonarsu je spregovorila poslanka državnega zbora Teja Ljubič. Slovenska delegacija je položila vence tudi na glavnem goriškem pokopališču. Pred partizansko grobnico sta spregovorila Gramozna jama Polaganje vencev pri ruskem spomeniku na Žalah Grobnica narodnih herojev Komemoracija na Urhu. (Foto: Ladislav Zupančič) Nagovor Tita Turnška na Žalah 27 pokrajinski svetnik Aljoša Sosol in predsednica goriške sekcije VZPI - ANPI Anna Di Gianantonio, pri spomeniku pripadnikom jugoslovanske četrte ar- made, ki je osvobodila Gorico, pa državni svetnik Zoran Božič. Krajša slove- snost je bila še pri spomeniku glasbeniku Lojzetu Bratužu in njegovi ženi, pesnici Ljubki Šorli. Na fotografiji: polaganje vencev pri kostnici umrlim ju- goslovanskim taboriščnikom na pokopališču v Gonarsu. Besedilo in foto: Jani Alič Jasenovac: Pred dnevom spomina na mrtve je spominski park Jasenovac, ki se razpro- stira na ožjem območju nekdanjega ustaškega koncentracijskega tabori- šča III Ciglana, obiskala slovenska veleposlanica na Hrvaškem dr. Smiljana Knez. Spremljala jo je delegacija ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki jo je vodil član predsedstva Janez Alič. Veleposlanica je v imenu Republike Slo- venije v kripti spomenika Cvet v spomin na slovenske in vse druge žrtve Jasenovca položila venec. Ob tej priložnosti si je ogledala tudi spominski muzej, predstavniki muzeja pa so goste seznanili z najnovejšimi raziska- vami pri ugotavljanju števila žrtev Jasenovca. Do zdaj so v knjigi umrlih popisali nekaj več kot 83.000 žrtev, po ocenah pa naj bi ta številka presegla 100.000 mrtvih. Na seznamu v knjigi umrlih je tudi 20.000 otrok v starosti do 14 let in 266 taboriščnikov slovenske narodnosti. Taborišče je bilo ustanovljeno avgusta leta 1941, prve ujetnike pa so vanj pripeljali iz Sarajeva. Razpuščeno je bilo aprila 1945. Jasenovac je bil kompleks petih večjih in treh manjših taborišč v krogu 240 kilometrov. Po prvotnih podatkih naj bi v Jasenovcu umrlo od 500.000 do 700.000 ljudi. Na fotografiji: Veleposlanica dr. Smiljana Knez in član predsedstva ZB Janez Alič sta položila venec pri spomeniku v Jasenovcu. J. A.; foto: Boris Nemec Kozlarjeva gošča, Ljubljana: Zelo slabemu deževnemu vremenu navkljub se je tudi letos na spomin- ski slovesnosti pred spomenikom v Kozlarjevi gošči na Ljubljanskem barju zbralo veliko število ljudi, ki so se prišli poklonit spominu na umrle domači- ne iz okoliških vasi. Spomenik še posebej spominja na zločine proti nemoč- nim ljudem, večinoma še otrokom, materam in očetom, ki so jih domači iz- dajalci v temnih nočeh leta 1943 in1944 odvlekli z njihovih domov v vaseh na Barju in jih kruto pobili v Kozlarjevi gošči. Večine teh zločinskih domačih izdajalcev, ki jih je vodil France Frakelj, ni nikoli dosegla roka pravice. Slovesnost je tudi letos pripravila KO ZB Barje, udeležili pa so se je župan Ljubljane Zoran Janković, prvi predsednik Slovenije Milan Kučan in številni drugi, vključno s sorodniki in znanci kruto pobitih domačinov ter prebivalci barjanskih vasi. Vence so k spomeniku položile delegacije mestne občine Ljubljana na čelu z županom, mestnega odbora ZZB NOB Ljubljana, KO ZB Barje in stranke Socialni demokrati. V kulturnem programu, ki ga je povezo- vala Mojca Poredoš, so nastopili člani Moškega pevskega zbora Barje, učen- ci Osnovne šole Vič in Tone Zaletel, zbrane je nagovoril predsednik krajevne organizacije ZB Barje, slavnostni govornik pa je bil Tone Kovič, član MO ZZB za vrednote NOB Ljubljana. Besedilo in foto: Jožica Hribar Kobarid: Tradicionalna spominska slovesnost na italijanski kostnici nad Kobaridom je potekala 29. oktobra. Vodja slovenske delegacije je bil državni sekretar na obrambnem ministrstvu, mag. Miloš Bizjak. Italijansko delegacijo je vodil italijanski veleposlanik v Sloveniji Paolo Trichilo. Na slovesnosti se je zbralo veliko članov italijanskih veteranskih organizacij in predstavnikov oblasti iz Furlanije - Julijske krajine in pokrajin Videm, Gorica in Trst. Prisotni so bili tudi člani borčevskih organizacij in delegacije občin iz Posočja. Slovesnost se je nadaljevala na kobariškem pokopališču, kjer so se poklonili tudi pad- lim borcem NOB in h grobnici položili vence. Obisk partizanskih grobov in grobov pomembnih mož v Benečiji in Re- ziji je potekal 31. oktobra. Tam sta dve delegaciji predstavnikov upravne enote Tolmin in NOB Posočja obiskali pokopališča v Landarju, Špetru, Liesi, Štoblanku, Gorenjem Tarbilju, Černetičih, Tarčmunu, Matajurju, Topolovem, Hlodiču, Podutani, Oborči, Čeneboli, Fojdi in Osojani in Ravenci v Reziji. Na slovesnostih so bili prisotni predstavniki občin iz zamejstva, slovenskih za- mejskih organizacij in predstavniki italijanske partizanske zveze ANPI. Osrednja slovesnost je potekala v Čedadu, kjer so bile prisotne tudi dr- žavna sekretarka Marija Pukl iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, slovenska generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš in konzulka Tanja Mi- lač. Pred spomenikom, kjer so položili vence, sta prisotne pozdravila župan Čedada Stefano Balloch in predsednik ANPI Elio Nadalutti. Na fotografiji: slovesnost v Matajurju. Besedilo in foto: Vojko Hobič november 201628 D O G O D K I Adlešiči: V Adlešičih so se krajani zbrali na komemoraciji po maši, ki jo že vrsto let organizira ZZB za vrednote NOV. Padlih borcev, nedolžnih žrtev vojnega in povojnega terorja ter vseh pokojnih sta se v svojih govorih spomnili pred- sednik adlešiške krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Rudi Hotujec in Tončka Jankovič, ki je tudi osvetlila ozadje praznika. V kulturnem programu so sodelovali pevke cerkvenega zbora, oktet Prelo in recitatorke OŠ Adlešiči. Blagoslov na pokopališču je opravil adlešiški župnik Vinko Guna. Besedilo in foto: Boris Grabrijan Senožeče: Kot vsako leto smo se tudi letos konec oktobra zbrali v Senožečah pri osre- dnjem spomeniku in se spomnili vseh padlih in žrtev fašističnega in naci- stičnega terorja. Navzoče je pozdravila Gordana Pavlovič, predsednica kra- jevnega odbora ZZB NOB Senožeče. Nekaj priložnostnih besed sta povedala županja Alenka Dolgan Štrucl in Mirko Martinčič, predsednik OO ZZB NOB Divača, ki je poudaril, da mlajši rodovi najlepše počastijo spomin na trud in življenje naših predhodnikov z obiskom in postankom pred spomenikom. Dodal je še, da si je za mir vedno treba prizadevati. Za kulturni program so kot že vrsto let poskrbeli Nataša Adam in Ada Škamperle z učenci podru- žnične osnovne šole in domačim zborčkom ter župnik Pavle Kodelja s kitaro. Vsem se v domačem krajevnem odboru zahvaljujemo za nastop. Istega dne smo kot vsako leto položili venec še k spomeniku v Dolenji vasi in Lažah. Besedilo in foto: Andrej Škapin Nova Gorica: V Rožni dolini pri Novi Gorici pri bajti, kot pravijo domačini mestu, kjer stoji spomenik žrtvam iz NOB tega kraja, smo se na zad- nji oktobrski dan zbrali, da bi počastili spomin na pred 75 leti ustanovljeni odbor Osvobodilne fron- te in spomin na vse padle domačine med drugo sve- tovno vojno. Tradicionalne proslave so se udeležili krajani Rožne doline, predstavniki lokalne skup- nosti in borčevske organizacije. Slavnostni govornik je bil podpredsednik državnega zbora Matjaž Nemec, sin pokojnega kiparja Njegovana Nemca, avtorja spomenika. V svojem govoru je poudaril pomen takih proslav v da- našnjem času, ko se na vse načine poskuša razvrednotiti partizanski boj in rehabilitirati kolaboracija, ki je bila in vedno tudi bo sramotno dejanje povsod po svetu, ne samo pri nas. V kulturnem programu so sodelovali Ženski pevski zbor Strmica iz Rožne doline, moški pevski zbor Provox in vokalna solistka Polona Kante Paulin ob spremljavi harmonikarja Dejana Vidoviča. Proslavo je pripravila krajevna organizacija ZB Rožna dolina pod vodstvom Boruta Lemuta, program pa je z ubrano besedo povezovala Tjaša Mišček. Besedilo in foto: Miloš Lozič Gornja Radgona: Ob spomeniku NOB na Partizanski cesti v Gornji Radgoni so se na komemo- raciji pred dnevom spomina na mrtve spomnili na žrtve nesmiselnih vojn in druge umrle. Slovesnost so pripravili Občina Gornja Radgona, Osnovna šola Gornja Radgona in Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, vodil jo je ravnatelj OŠ Gornja Radgona Dušan Zagorc. V kulturnem progra- mu so nastopili: Ženski pevski zbor Društva upokojencev Gornja Radgona, učenci Zasebne glasbene šole Maestro Gornja Radgona in recitatorki OŠ Gornja Radgona pod mentorstvom Nade Beznec. Sodelovali so praporšča- ki borčevskih in veteranskih organizacij in združenj. Priložnostni nagovor je imel župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko, delegacija ZZB je ob spomenik položila cvetje, predstavniki drugih organizacij pa so prižgali sveče. Cvetje so delegacije položile tudi k spomenikom prve in druge sve- tove vojne ter vojne za Slovenijo. Venec so položili pri spominski plošči pri Admondu in spominski plošči Janezu Svetini, prvi civilni žrtvi v Gornji Radgoni ter na grobove Maistrovih borcev, jugoslovanskih vojakov, na grob Alojza Gaubeta, žrtve vojne za Slovenijo, ter na grob dr. Antona Trstenjaka in h grobnici msgr. Franca Puncerja, oba sta častna občana Občine Gornja Radgona. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger Maribor: Krajevna organizacija ZB NOB Ivan Zagernik - Joco Maribor, Osnovna šola Leona Štuklja Maribor Tabor in Osnovna šola Ludvika Pliberška Radvanje so pred letošnjim dnevom mrtvi obudili spomin na šestdeset talcev, ki so pokopani na starem pokopališču v Spodnjem Radvanju v Mariboru, v bližini obeh osnovnih šol. Spominske slovesnosti se je udeležilo precej krajanov in taborniki Reda Ljubo Šercer s praporom. Slavnostna govornica Štefka Meršnik je spregovorila o Hitlerjevem napadu na Slovenijo leta 1941, o ustanovitvi OF in njenem pomenu za boj Slovencev za osvoboditev izpod okupatorja. Govorila je tudi o usodah talcev v štirih letih bojevanja za osvo- boditev in o vsesplošnem ljudskem odporu Slovencev proti okupatorju in izdajalcem, ki je po štirih letih privedel do zmage. Spominsko proslavo so pod vodstvom mentorjev obogatili učenci obeh osnovnih šol z izvirnimi re- citali, glasbo in pesmimi šolskih pevskih zborov. Udeleženka NOB Marjanca Gorenšek - Lakota je spregovorila o talcih, ki so bili ob zori svobode, kot je napisano na spomeniku, ustreljeni na Ledini pod Pohorjem in preneseni v 29 D R U G I D O G O D K I skupni grob v bližini Osnovne šole Leona Štuklja Maribor Tabor, kjer se jih vsako leto spominjamo s hvaležnostjo in globokim spoštovanjem. V njihov spomin so člani KO ZB NOB Ivan Zagernik Joco Maribor položili ob spome- niku tudi venec. Marjanca Gorenšek – Lakota Vodice pri Ljubljani: Na vodiškem pokopališču smo se 28. oktobra poklonili mrtvim in padlim borcem, talcem ter vsem domolju- bom iz prve in druge svetovne voj- ne ter vojne za Slovenijo leta 1991. Spomnili smo se tudi vseh umrlih po vojni, ki so tako ali drugače dali svoj prispevek k miru, svobodi in samo- stojnosti. Zahvaljujemo se vodstvu Osnovne šole Vodice, mentorjem in nastopajočim na komemoraciji. Slavnostni govornik je bil Urban Ko- glar, član KO ZB Vodice in podpred- sednik MO ZZB NOB Ljubljana, ki je opisal odnos današnje družbe do državljank in državljanov, sodelovali so tudi praporščak in člana veteran- skih organizacij. KO ZB Vodice Dovje - Mojstrana: ZB za vrednote NOB Dovje - Mojstrana in KS Dovje - Mojstrana sta ob dnevu spomina na mrtve pripravili žalno slovesnost v spominskem parku na Dov- jem. Cvetje in sveče je delegacija odnesla v Drago in Begunje. Žalna slove- snost je bila posvečena vsem pokojnim svojcem, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki jim je smrt pretrgala nit življenja. V imenu upravnega odbora ZB za vrednote NOB in KS Dovje - Mojstrana izrekamo zahvalo mladincem krajevne skupnosti, učencem Osnovne šole 16. decembra Mojstrana in vo- kalni skupini Triglavski zvonovi, ki so sodelovali na slovesnosti. Sonja Mirtič; foto: Jože Mirtič Pivka: V petek, 28. oktobra, je bila pri kostnici na Habjanovem hribu v Pivki spominska slovesnost v spomin padlim borcem v skle- pnih operacijah druge svetovne vojne v Pivki in okolici. Slove- snost je pripravil krajevni odbor ZB NOB Pivka. Prisotne je kot slavnostni govornik nagovoril zgodovinar in član Sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije dr. Branko Marušič. Siniša Čeligoj, foto Mojca Štunf Ljubljana: Četrtna skupnost Ljubljana Center in ZZB za vrednote NOB Ljubljana Cen- ter sta pri spomeniku talcem v Ulici talcev pri poljanski gimnaziji pripravili spominsko slovesnost v spomin na 24 talcev, ki so jih ustrelili 13. oktobra 1942. Talce, vidne aktiviste OF v Ljubljani, so italijanski okupatorji ustrelili kot kazen oziroma povračilni ukrep zaradi uboja dravskega bana Marka Na- tlačna, ki je bil najvišji slovenski politik med vojno. Slavnostni govornik na letošnji prireditvi je bil partizan Božidar Gorjan - Bogo. Kulturni program so pripravili dijaki Gimnazije Poljane, ki so tudi vo- dili celotno prireditev, sodelovali so še Partizanski pevski zbor, Godba Poli- cije in častna enota Slovenske vojske. Vence so položili predstavniki Mestne občine Ljubljana in mestnega odbora ZZB NOB Ljubljana. Prireditve so se poleg številnih Ljubljančanov udeležili tudi člani ZZB Ajdovščina - Vipava. Besedilo in foto: Jožica Hribar Veliko Korinje: ZZB za vrednote NOB Grosuplje, krajevni odbor Zveze borcev Krka, Občina Ivančna Gorica in PGD Korinj že desetletja skrbijo za srečanja italijanskega in slovenskega naroda na Velikem Korinju. S spoštovanjem in hvaležnostjo se vsako leto spominjamo padlih. Spomenik nas opominja na čase, ko je pri nas, v Evropi in po svetu divjala druga svetovna vojna. Delegaciji vsako leto slovesno položita cvetje k spomeniku padlim slovenskim in italijanskim partizanom. Nagovor italijanskih partizanov ANPI je imel letos Enjo Piro- ni. S skupnim bojem slovenskih in italijanskih partizanov je bila tlakovana tudi sedanja vez med obema državama, ki sta enakopravni članici Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij. Ta skupni boj in skupne žrtve za isti cilj so nam danes lahko v opomin, da se vsi skupaj trudimo za mirno življenje v skupnosti. Krajevni odbor Zveze borcev Krka, ki vsako leto pripravi spominsko slo- vesnost, se zahvaljuje gostiteljem, PGD Korinj in nastopajočim, predstavni- november 201630 D O G O D K I kom Slovenske vojske in praporščakom. Program so izvajali: Krški rogisti z vodjem Žanom Pušem, operna pevka Rebeka Radovan, recitatorka Tatja- na Zadel, učenci OŠ Stična, podružnična šola Krka z mentoricami Majo Se- ver, Katjo Čakš, Brigito Langenfus, Nadjo Jankovič Fortuna, Tončko Rajer in Matejo Jere Grmek, na harmoniko je zaigral Jure Humljan, moderatorka je bila Mateja Jere Grmek, prevajalka Vesna Bašin, Franc Gačnik pa je gonilna sila pri vsakoletni organizaciji srečanja. Besedilo in foto: Simon Sedevčič, predsednik KO ZB Krka Ravne na Koroškem: ZZB za vrednote NOB Mežiške doline, Občinska organizacija ZB Ravne na Koroškem, je v spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte za Guštanj in Pre- valje leta 1942 na Navrškem vrhu tudi letos pripravila že 18. pohod in spo- minsko slovesnost. Pohodniki smo se zbrali v soboto, 15. oktobra, v parku ob Gimnaziji in Muzeju na Ravnah, zbralo se nas je približno 50, večinoma člani z Raven, pa tudi člani krajevnih in občinskih organizacij iz Kotelj, Pre- valj, Leš in tudi iz Mežice. Na kmetiji Navršnik, kjer že nekaj let poskrbijo za pogostitev pohodnikov, so nas pričakali praporščaki, lovci, člani Orkestra harmonikarjev Prežihove- ga Voranca, pridružilo pa se nam je še nekaj starejših članov, ki so se pripe- ljali z avtomobili. Prisotna sta bila tudi ravenski župan dr. Tomaž Rožen in podžupan Aljaž Verhovnik. Zaradi slabega vremena smo kulturni program izvedli kar na kmetiji Navršnik in ne ob spomeniku, ki stoji na travniški jasi, oddaljeni še dober kilometer. Po uvodnem nagovoru in pozdravu predsednika ravenske Občinske orga- nizacije ZB za vrednote NOB Maksa Večka in ob nastopu harmonikarjev je spregovoril slavnostni govornik, naš član in podžupan Raven ter v. d. gene- ralnega sekretarja ZZB Slovenije, Aljaž Verhovnik. V svojem govoru je nani- zal razloge, ki so v Guštanju dokaj pozno, šele leto dni po ustanovitvi OF v Ljubljani, spodbudili ljudi k uporu proti okupatorju. Na Navrškem vrhu so se 12. oktobra 1942 v popoldanskem času zbrali Beno Kotnik - Lubas, kmet iz Podgore, ki je bil pobudnik sestanka, Anton Metarnik, nadgozdar grofa Thur- na, Janko Rožman, glavni računovodja grofa Thurna in tudi nečak škofa Rož- mana, Alojz Vinkler, lesni trgovec, ter Vinko Krevh in Pavel Medvešek, ki sta bila delavca v guštanjski železarni. Na sestanku so se dogovorili o začetku upora proti delovanju okupatorja v Mežiški dolini. To nalogo je prevzel Beno Kotnik, ko ga je na domu obiskal Dušan Kveder - Tomaž, pozneje poveljnik NOV in POS, in ga seznanil s smernicami in sklepi, sprejetimi 27. aprila 1941 na ustanovnem zboru OF v Ljubljani. Po končanem programu smo položili venec k spomeniku na Navrškem vrhu. Vrnili smo se pred Mestno hišo na Ravne in prisostvovali občinski proslavi. Kraj Guštanj so leta 1952 preime- novali v kraj Ravne na Koroškem. Besedilo in foto: Stanislav Ovnič Dane pri Sežani: Vaščani Dan pri Sežani, borci in člani ZB za vrednote NOB, društva Tigr Pri- morske, veterani vojne za Slovenijo in člani drugih domoljubnih in veteran- skih organizacij so se v velikem številu odzvali vabilu na prireditev ob 70. obletnici postavitve prvega spomenika v sežanski občini. Spomenik padlim borcem NOB iz vasi Dane pri Sežani je bil postavljen 20. oktobra 1946 in spominja na vaščane, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo. Zbrane je najprej nagovoril sežanski podžupan in dolgoletni predsednik KS Dane pri Sežani, Rado Pirjevec. Slavnostni govornik pa je bil tajnik od- bora Skupnosti IX. korpusa in generalni tajnik Društva Tigr Primorske Miha Pogačar, ki je orisal dogodke iz zgodovine vasi. Dotaknil se je razmer med obema vojnama, ko so se vaščani Dan izselili bodisi v Ameriko bodisi v Ju- goslavijo in druge države. Nekateri so bili ob začetku vojne v Etiopiji mobi- lizirani kot italijanski vojaki, vsi so se na srečo vrnili. O drugi svetovni vojni pa je dejal: »Januarja leta 1943 je v Dane prišel Avgust Dugulin - Maks Po- tokar in v vasi ustanovil odbor OF, ki je imel naloge zbiranja živil, denarja in sanitetnega materiala. Prve dni oktobra 1943 so sklicali množični sestanek vaščanov, članov OF, in organizirali celico KPS. Po kapitulaciji Italije je bila v vasi organizirana Zveza mladine Slovenije, nato še SKOJ in AFŽ.« Naštel je tudi imena vaščanov, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodno domovi- no. To so bili: Ivan Štok, Ivan Bekar, Herman Jelušič, Stanislav Fabjan, Jožef Miklavec in Karol Zabric. Pred obnovljen spomenik NOB so položili venec. V kulturnem programu je pod vodstvom dirigenta Iva Bašića zaigrala Kraška pihalna godba. V vaškem domu pa so odprli dokumentarno razstavo o delovanju do- mačega Prosvetnega bralnega društva Solnca žar, ki je bilo ustanovljeno leta 1913. Na ogled so številne fotografije in knjige, ki so jih za razstavo prispevali domačini. Knjige so bile last društva Solnca žar, ki so jih prebirali vaščani. Zanimivo je, da so domačini po prepovedi slovenske besede knjige s slovenskimi besedili skrivali in odtrgali platnice s slovenskimi naslovi. Namen tega je bil, da preiskovalci ob morebitnih hišnih preiskavah ne bi odkrili knjig in njihove vsebine. Knjigo so krožile po hišah in z branjem so slovensko besedo ohranjali živo. Po ukinitvi društva leta 1926 so knjige raz- delili po hišah v Danah, nekaj se jih je ohranilo in pričajo o bridkosti tistega časa. Med deli zasledimo tudi delo Franca Erjavca Slovenci, zgodovinski zapis iz leta 1923. Besedilo in foto: Olga Knez Srednja Dobrava: 20. oktobra je na pokopališču ob grobovih padlih potekala tradicionalna spominska slovesnost v organizaciji KO ZB NOB Dobrava - Kamna Gorica in KS Srednja Dobrava. Kljub zelo slabemu in mrzlemu vremenu se je slove- snosti udeležilo dokaj veliko ljudi, ki so med drugim prišli poslušat govor dr. Boža Repeta, profesorja na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti 31 v Ljubljani. Poleg predstavnikov domače in sosednjih KS ter predstavnikov bližnjih KO ZB NOB sta prireditvi prisostvovala tudi gosta iz Ljubljane, prav- nika dr. Ljubo Bavcon (Žagarjev zet) in dr. Dragan Petrovec. Svojo vlogo so spet zelo dobro opravili nastopajoči učenci in mentorji OŠ Lipnica (mentorice Polona Frelih, Elizabeta Mikolič, Breda Gašperin, Andre- ja Kolman, ravnateljica Alenka Cuder) ter praporščaki Milan Štibelj, Anton Mrak, Nail Konjevič in Oskar Kranjec. Ob prigrizku in pijači smo čestitali na- šemu dolgoletnemu članu Mirku Špendovu za njegov 90. rojstni dan, Alojz Vidic pa je obujal spomine na čase v nemškem izgnanstvu, čemur smo z zanimanjem prisluhnili. Mira Hladnik, KO ZB NOB Dobrava - Kamna Gorica Ankaran: Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Ankaran in Občina Ankaran sta ob 75. obletnici ustanovitve OF pripravila prisrčno slo- vesnost, na kateri so se poklonili spominu na partizana, pisatelja in kultur- nega delavca Milana Gučka. Guček se je rodil 21. junija 1917 v Dobrniču, po gimnazijski maturi pa je opravil enoletni tečaj na Trgovski akademiji v Zagrebu. Že poleti leta 1941 je stopil v partizanske enote, bojeval se je v brigadi Ljuba Šercerja. Leta 1943 so ga na njegovo željo poslali v slovensko Istro z nalogo, da osnuje mrežo ciklostilnih tehnik. Delal je v tehniki Naš dom v Gabrovici in v tehniki Bistra pod Snežnikom. Po italijanski okupaciji je bil med drugim partizanski komandant Ilirske Bistrice, tajnik okrožnega odbora OF v Brkinih in na območju slovenske Istre. Po vojni je bil prvi di- rektor Viba filma ter režiser in scenarist številnih dokumentarnih filmov. Po upokojitvi leta 1968 se je preselil v Ankaran. Svoje partizanske spomine je opisal v dveh knjigah: Jutri bo vse dobro in Počakaj do prihodnje pomla- di. Kot urednik in avtor je sodeloval pri zborniku Slovenska Istra v boju za svobodo, najobsežnejši del njegovega literarnega ustvarjanja pa predsta- vlja monografija o Šercerjevi brigadi v dveh delih z naslovom Strmi lazi in Pekoči sneg. Umrl je leta 1986. Slavnostna govornica na prireditvi je bila dramska igralka Lara Jankovič. V kulturnem programu prireditve so nastopili učenci OŠ Ankaran, recita- torka Dana Kavšček, glasbenika Drago Mislej -Mef in Darko Nikolovski ter Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. J. H., foto: Bojan Jeram Ilova gora: Na začetku novembra leta 1943 sta se na območju Ilove gore naključno znašli Cankarjeva in Ljubljanska brigada ter se skupaj uprli silovitemu pro- doru nemških sil. Štiri dni in štiri noči so potekali težki boji; Nemci so ne- nehno napadali in dovažali vedno nove sile, partizani pa so odbijali napade in menjavali bojne položaje. Toda borci in borke so bili po štirih dneh brez počitka in hrane že čisto izčrpani, zato sta se brigadi peto noč izmaknili in zapustili območje Ilove gore, s seboj pa odnesli tudi vse svoje ranjence. Bri- gadi sta imeli približno sto smrtnih žrtev, približno toliko pa tudi sovražnik. V spomin na ta junaški podvig partizanov so borčevske in veteranske organizacije v občini Grosuplje v sodelovanju s tamkajšnjimi kulturnimi društvi in planinskim društvom tudi letos pripravile spominsko slovesnost pri spominskem znamenju ob naselju Velika Ilova Gora. Poleg članov ome- njenih organizacij se je slovesnosti udeležilo še veliko pohodnikov, številni iz bližnje in širše okolice, pa tudi iz Ljubljane, ter predstavniki borcev Can- karjeve in Ljubljanske brigade. Ob spomeniku je bilo veliko število praporov in častna straža garde Slo- venske vojske. Pri grobnici padlih partizanov so se poklonile in položile venca delegacije ZB Grosuplje in borcev obeh brigad. V kulturnem sporedu so nastopili: pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje, Moški oktet Grosu- plje ter članice in član gledaliških skupin iz Grosuplja z recitacijami. Celo- ten program je bil na visoki kakovostni ravni, to velja tudi za organizacijo in vodenje prireditve. Slavnostni govornik Franc Štibernik, predsednik ZB Grosuplje, je na kratko nanizal zgodovinska dejstva o bojih na Ilovi gori, več besed pa je namenil prizadevanjem za ohranitev pridobitev NOB. Po kon- čani slovesnosti je bilo pri gasilskem domu na Veliki Ilovi Gori še kako uro tovariško druženje ob prigrizku. Besedilo in foto: Stojan Pertovt Matavun: V vasi Matavun v središču Parka Škocjanske jame stoji spome- nik padlim borkam in borcem NOB v obdobju od leta 1941 do 1945. Spomenik je bil postav- ljen v spomin domačinom Ma- tavuna in okoliških vasi: Dan pri Divači, Naklega pri Divači, Podgrada, Škocjana in Betanje, žrtvam fašističnega terorja in umrlim v koncentracijskih ta- boriščih v Nemčiji. Vodstvo in delavci Parka Škocjanskih jam so maja letos na pobudo Kra- jevne organizacije in Občin- skega odbora ZB Divača plačali obnovo in uredili okolico spo- menika. Za to gesto se jim ZB iskreno zahvaljuje. Besedilo in foto: Nada Grandič november 20163232 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Ljudje smo razpeti med dva svetova, človeškega in nečloveškega, med preteklost in prihodnost, med ljubezen in sovraštvo, med življenje in smrt. Pri zadnji ima vsak človek pravico do groba, pra- vico do spoštljivega pogreba ne glede na svojo življenjsko pot. Povezovanje med različnimi sve- tovi, pa tudi sprava in ustrezno razumevanje pre- teklosti niso, ko se postaviš na eno stran. Priče smo pojavom politike, ko se pietetni po- kopi mrtvih spreminjajo v odobravanje in celo v oživljanje ideologij, ki so ljudi za časa njihovega življenja postavljale ali zapeljale na stran oku- patorjev. Organizatorji takšnih slovesnosti ob odobravanju najvišjega državnega predstavnika Republike Slovenije prestopajo mejo spodobno- sti in politične odgovornosti do naše države in njene zgodovine. Bojevnike za preživetje, svobodo in bolj pra- vično družbo, borce proti fašizmu in nacizmu in ljudi, ki so jih podpirali med drugo svetovno voj- no, se umešča na stran zgodovine, ki ji ni prime- re v Evropi. S tem se poskuša redefinirati sode- lavce in dele nacifašističnih okupacijskih sil, ki so želele izbrisati slovenski narod in se polastiti slovenske zemlje. Tudi konec druge svetovne vojne je tako kot po vsej Evropi imel krut obraz. Povsod so zma- govalci preganjali naciste, fašiste in njihove domače sodelavce. Tudi na naših tleh so se zgo- dila dejanja, za katera je težko najti opravičila. Vendar nam zato danes ni treba početi dejanj na način sprevračanja resnice in zgodovinskih dejstev, pa tudi ne na način, ko ni več pravih odgovorov na vprašanja, ali je bilo sodelovanje z uničujočim okupatorjem dopustno, ga je mo- goče pozabiti, zamolčati. Danes obžalujemo vse smrti med vojno in še posebej ob njenem koncu. Ne moremo pa se priklanjati ideologiji in politiki izdajstva. Podpi- ramo dostojno slovo od vseh mrtvih, vendar ne na način dodatnega netenja zla in razdora. Še vedno verjamemo, da je mogoče s preudarnim ravnanjem prispevati k skupnemu premisleku o slovenski in evropski prihodnosti. Predsednika Republike Slovenije pozivamo, da se vzdrži dejanj, ki ne pripomorejo k spravi, krepijo nestrpnost med različno mislečimi v Slo- veniji in se, tako kot moderni evropski voditelji, izogiba aktivnosti, povezanih s sprevračanjem zgodovinskih dejstev. Ne zaradi odrekanja pietete žrtvam, ampak za- radi politizacije celotne zadeve se predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij, poveza- nih v KODVOS, nismo udeležili žalne slovesnosti na mariborskem pokopališču ob poslovitvi od žrtev iz Hude jame; za katere žrtve je šlo, smo povedali že v prejšnji izjavi naše članice (ZZB). Ljubljana, 28. oktober 2016 Koordinacija domoljubnih in veteranskih organi- zacij Slovenije: Društvo TIGR Primorske Zveza društev civilnih invalidov Slovenije Zveza društev general Maister Zveza društev in klubov MORiS Zveza društev vojnih invalidov Slovenije Zveza policijskih veteranskih društev SEVER Zveza slovenskih častnikov Zveza veteranov vojne za Slovenije Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Izjava KoDVOS o pietetnem pokopu žrtev druge svetovne vojne Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 8. no- vembra 2016 sprejelo na podlagi 23. člena Statuta Zveze spremembe in do- polnitve Sklepa o osnovah in merilih za razdelitev proračunskih sredstev z naloge v javnem interesu. Prečiščeno besedilo se glasi: Sklep o osnovah in merilih za razdelitev proračunskih sredstev za naloge v javnem interesu 1. Sredstva, ki so v državnem proračunu RS namen- jena Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slo- venije, se s finančnim načrtom Zveze razdelijo na Zvezo in na združenja ter druge kolektivne člane Zveze. V zvezi s financiranjem ima enak status kot drugi kolektivni člani tudi Koordinacija taboriščnih odborov. 2. Združenja in drugi kolektivni člani Zveze, ki želijo participirati pri sredstvih iz 1. odstavka 1. točke tega sklepa za uresničevanje svojih nalog v jav- nem interesu na področju vojnih veteranov NOB, žrtev vojnega nasilja in vojnih grobišč ter drugih nalog v smislu 7. člena Statuta Zveze, sporočijo Zvezi vsako leto v skladu z obvestilom Zveze napovednik programa za naslednje leto na obrazcu, ki je sestavni del tega sklepa. 3. Sredstva bodo združenjem oziroma društvom razdeljena v sorazmerju s številom upravičenih točk po merilih napovednika. Vrednost točke bo določena tako, da bo vsota sredstev, namenjenih združenjem oziroma društ- vom, deljena s skupnim številom upravičenih točk po napovednikih vseh združenj in društev ZB. 4. Mestni zvezi Ljubljana pripada 25 % sredstev, do katerih so upravičena združenja na območju mesta, če se združenja z Mestno zvezo ne dogov- orijo drugače. 5. Razdelilnik sredstev po osnovah in merilih iz tega sklepa predlaga vsako leto Komisija pred- sedstva Zveze za finančna vprašanja, sprejme pa jih Predsedstvo na prvi seji, ki datumsko sledi podpisu pogodbe z Ministrstvom za obrambo o pridobitvi sredstev za izvajanje nalog v javnem interesu. O dodelitvi, razporeditvi in pogojih porabe sklene Zveza z vsakim upravičencem posebno pogodbo. Zveza bo nakazovala sredstva upravičencem praviloma po isti dinamiki, kot bo pridobivala sredstva iz proračuna. Osnova za nakazila so podpisana pogodba, oddani napovedniki in po- ročanje o porabi za prejšnje leto in o tekoči pora- bi, če to zahteva državni organ, ki sredstva dodeli ZZB NOB (vsaj polletno in letno). 6. Sredstva so namenska in se uporabijo izključno za namene, ki jih določata Zakon o vojnih veter- anih in Zakon o žrtvah vojnega nasilja, vključno z režijskimi stroški. Računovodstva upravičencev so dolžna o namenski porabi sredstev po tem sklepu voditi posebno evidenco. 7. Priporočena najnižja enotna članarina je 10 EUR na člana na leto. Član, ki ima manj kot 400 EUR mesečnih pri- hodkov, lahko plača samo evidenčno članarino v znesku 1 EUR. Predvsem članom organov organi- zacije priporočamo, da plačajo tudi prostovoljni prispevek. Vsa članarina, prostovoljni prispevki, dotacije in vsi drugi prihodki se nakažejo na transakcijs- ki račun združenja, vsi odhodki pa se izvršujejo prek tega transakcijskega računa. To velja tudi za vsa sredstva, ki pripadajo krajevnim organizaci- jam in odborom enot in služb NOV in POS, a o teh sredstvih odločajo le predsedniki teh enot in združenje vodi posebno evidenco o teh sredstvih. 3333 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Srečanje predstavnikov ZZB NOB Slovenije in ANPI iz Trsta V soboto, 5. novembra, je v Sežani potekalo srečanje med delegacijama ZZB NOB Slovenije in ANPI iz Trsta. To je srečanje med predstavniki dveh organizacij iz Slovenije in Italije, ki neguje- ta tradicijo partizanskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno. Vodja slovenske delegacije predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije dr. Tit Turnšek je ob tej priložnosti povabil predsednika nacionalne ANPI na srečanje v Ljubljano, ki bo predvidoma v januarju 2017. Pogovor je tekel tudi o okrepitvi sodelovanja na lokalni ravni, in sicer med obmej- nimi organizacijami ANPI Trst ter Zvezo borcev za vrednote NOB na Primorskem. Predstavniki obeh delegacij so izrazili tudi zaskrbljenost nad vse večjim širjenjem neofašizma ter drugih oblik nestrpnosti v družbi. Spoštovani predsednik ZZB NOB, gospod Tit Turnšek, 8. Pri finančnem poslovanju je treba dosledno up- oštevati načelo zakonitosti in s sredstvi skrbno gospodariti. 9. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o osnovah in merilih za razdelitev proračunskih sredstev za naloge v javnem interesu, ki je bil ob- javljen v Svobodni besedi št. 1/2015. Ta sklep velja takoj. PREDSEDNIK ZZB NOB Slovenije Tit Turnšek v današnji izdaji Svobodne misli (21. oktober 2016) je na strani 31 objavljena vaša »Izjava o podpori odstavljenim profesorjem na Univer- zi na Primorskem«. Sporočamo vam, da ne drži zapis, da so ugledni profesorji in profesorice na Univerzi na Primorskem dobili odpoved delov- nega razmerja, kot ste v izjavi napačno zapisali. Od dvanajstih zaposlenih, ki so v podpis prejeli novo pogodbo o prerazporeditvi, in sicer v 100 % deležu na delovno mesto raziskovalca, je vseh dvanajst pogodbo že podpisalo. V dosedanjih po- godbah so poleg večinskega raziskovalnega de- leža imeli tudi 10-30 % pedagoške obveznosti, kar je skupaj za vseh dvanajst zaposlenih zneslo za 3,68 pedagoškega delovnega mesta. Dovolite, da znova povemo, da so se prerazpore- jeni zaposleni na lastno željo odločili za odhod z univerze na nov javni raziskovalni zavod, kamor bodo s seboj odnesli tudi svoje raziskovalno delo. Predvideno je bilo, da bo Vlada Republike Slove- nije ustanovila nov zavod, ki bo začel delovati 1. oktobra 2016 in takrat bi lahko s temi raziskoval- ci uredili nadaljnji način sodelovanja. S spoštovanjem, Danijel Božič, glavni tajnik Univerze na Primorskem Vsak torek, razen prvega v mesecu 1. Predsedstvo AKTIVNOSTI DELOVNIH TELES IN ORGANOV ZVEZE OD 1. 11. DO 30. 11. 2016 2. Kolegij predsednika 3. Odbor za priznanja 8. 11. 1. 11. 2. 11. 3. 11. 3. 11. 5. 11. 7. 11. 8. 11. 12. 11. 14. 11. 18. 11. 19. 11. 21. 11. 22. 11. 24. 11. 25. 11. 26. 11. 26. 11. 7. - 30. 11. Poročilo o uresničevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje, sklepi o osnovah in merilih za razdeljevanje proračunskih sredstev za naloge v javnem interesu, sklep o povračilu potnih stroškov, poročilo o sestanku delovne skupine v zvezi z administrativnimi potrebami društev oz. združenj, usmeritve za program nalog Zveze v letu 2017, finančne zadeve, druga medsebojna obvestila in dogovori. Člani predsedstva so se udeležili: komemoracij ob dnevu mrtvih na Urhu in v Begunjah, maše za padle partizane in vse žrtve druge svetovne vojne v Šiški v Ljubljani, sestanka na Vzajemni d. d. Ljubljana o oglaševanju v reviji Svobodna beseda, nastopa Partizanskega pevskega zbora v Cankarjevem domu, srečanja članov vodstev ANPI v Trstu, spominske slovesnosti ob 72. obletnici smrti narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta v Lokvah pri Črnomlju, premiere filma Strah v Kinu Šiška, koncerta partizanskih pesmi v Kobaridu, sestanka z vodstvom ZB NOB Medvode, državne proslave ob dnevu Rudolfa Maistra v Dornavi, prireditve Praznik partizanske pesmi v Festivalni dvorani v Ljubljani, odprtja razstave avtorskih del za postavitev spomenika padlim ruskim vojakom na Žalah v Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani, sestanka z vodstvom Desusa, predstavitve monografije o Vladimirju Velebitu v Zagrebu, sestanka z ministrico za notranje zadeve mag. Vesno Györkös Žnidar o sovražnem govoru, prireditve Dnevi AVNOJA v Jajcu, proslave ob 75. obletnici ustanovitve odborov OF v Kanalu ob Soči, sestankov s predstavniki Pokrajinskih svetov. 18. 11. Pregled zapisnika in sklepov zadnje seje z dne 17. 6. in dopisnih sej z dne 27. 6., 22. 8. in 14. 9., pregled razdelitve priznanj po regijah v letu 2016 do vključno 18. 11. 2016, obravnava in potrditev prispelih predlogov za priznanja v okviru kvot za 2016, obravnava in potrditev predlogov za podelitev priznanja praporščakom, potrditev načrta za razdelitev kvote zlatih in srebrnih priznanj po regijah v letu 2017, program dela odbora za priznanja v letu 2017, obravnava sprememb in dopolnitev Pravilnika o priznanjih, razno. 4. Komisija za finančne zadeve 29. 11. Potrditev zapisnika prejšnje seje, obravnava osnutka finančnega načrta za leto 2017, razno. november 201634 R E K L I S O »Pod njegovim po- veljstvom in po- veljstvom drugih slavnih komandan- tov, kot sta bila Lado Ambrožič-Novljan, Dušan Kveder in še bi lahko našteval, je iz spon- tanega upora slovenskega narod zrasla slovenska narodnoosvobodilna vojska, ki je osvobodila velik del slovenskega ozem- lje. Pregnala je okupatorje skupaj z izda- jalci svojega naroda, ki so se jim priključili in stopili v njihove vrste. Bojevali smo se z okupatorjem. Na vse mogoče načine bi danes potomci izdajal- cev želeli zaničevanja vredna dejanja oče- tov in dedov prikriti kot nekakšen odpor proti komunističnemu nasilju, kot drža- vljansko vojno proti nekakšni komunistični revoluciji. Ne da se prikriti zločina izdaje, pa tudi vseh grozodejstev, ki so jih zagrešil nad lastnim narodom, ne. Danes klerofašistični propagandisti bla- tijo komandanta Staneta, pa tudi Lada Ambrožiča-Novljana in druge voditelje OF in partizanskih enot. O našem boju za obstanek naroda spletajo prav neverjetne laži, nekatere so prav smešne. Ne moreš verjeti, da med te propagandiste spada tudi kakšen univerzitetni profesor, ki je celo 'zaslužen'. Nobenega nasilja ni bilo. V vojni se ova- duhi in izdajalci likvidirajo, v vseh vojnah je tako, če ne, bi bilo žrtev še več. Sramote kolaboracije se s poplavo laži ne da izpra- ti. NOB je bil tudi boj za boljšo in pravič- nejšo družbo. Vsak prevzem oblasti, po ne z ustavo predpisani poti, je po definiciji re- volucija. S tega vidika je bila že sama usta- novitev OF revolucionarno dejanje, ki so ga podprle vse družbe skupine, vključene v OF. Krščanski socialisti so med vojno celo izdajali časopis Narodna revolucija. Koloni niso več hoteli biti koloni, dninar- ji ne več dninarji. Nihče ni več hotel stare kraljevine Jugoslavije, ki je temeljila na hegemoniji. To ni bila nikakršna demo- kracija, bila je kraljeva diktatura, v kateri so bile delavske in kmečke množice v obu- pnem socialnem položaju. Boj za svobo- do in boj za pravičnejšo, bolj socialno »Leta 1923 je fašizem prepovedal slovenske šole, leta 1933 še ve- rouk in maše v do- mačem jeziku. Pri- morski Slovenci smo se skupaj s tigrovci, slovenskimi duhovniki, komunisti, vsi združeni v protifašizmu, od- ločno upirali taki politiki. Navkljub takim izkušnjam so v ljubljan- ski stolni cerkvi – nekaj tednov po italijan- ski zasedbi – zapeli zahvalno mašo za pri- ključitev k fašistični Italiji. Še preden se je organiziran upor dobro začel. To pa je bilo v popolnem nasprotju z množičnim razpoloženjem Slovencev. Nadškof se je odločil za služenje fašizmu kljub izkušnjam vernikov na Primorskem in Koroškem. V pastoralnem pismu, obve- znem za duhovnike, je škof Gregorij Ro- žman pozval k odločnemu ideološkemu boju proti komunizmu. Upor Slovencev za preživetje je obsodil kot komunizem. Kar- dinal Rode pripisuje krivdo za strahotne žrtve druge svetovne vojne komunistom. Tako ponavlja Rožmanovo politiko iz leta 1941. Njegov zadnji govor je bil eno samo opravičevanje kolaboracije. Fašizem in nacizem sta zaupala orožje in organizirala vojaške formacije samo ta- kemu sistemu, ki je užival njihovo popolno zaupanje, to je slovenskemu klerofašizmu. Za smrt enega organizatorja kolaboracije so ustrelili 23 nedolžnih ljudi. Vendar niso vsi duhovniki sodelovali v tej protislovenski zaroti z nacifašizmom. Du- hovniki na Primorskem in v Beneški Slove- niji so bili na strani upora, mariborski škof Tomažič je odrekel sodelovanje s škofom Rožmanom, v Ljubljanski pokrajini je v narodnoosvobodilnem boju sodelovalo 40 duhovnikov, s Štajerskega izseljeni duhov- niki so se vračali v domovino, vendar ne »Ob takih spominjanjih, kot je današnje, se se- veda sprašujemo, kaj lahko širši skupnosti pomenijo v dana- šnjem času. Kaj nam pomeni ali kaj bi nam lahko danes pomenil Sta- ne Žagar, ki seveda simbolizira tudi svoje tovarišice in tovariše ter njihov boj? Kot pedagog je zagovarjal povezovanje učne snovi z življenjem in to tudi uspešno prak- ticiral. Pri učencih je spodbujal delavnost in disciplino. S tem bi se strinjali tudi da- našnji zagovorniki neoliberalističnega kon- cepta vzgoje in izobraževanja, saj naj bi bil smisel vzgoje in izobraževanja produkcija kadrov za trg, torej od vajencev do visoko izobraženih. Do sem bi Žagarja verjetno današnji neoliberalci brez težav, celo nav- dušeno posvojili, morda po njem znova po- imenovali kakšno novodobno nagrado. A obstaja še drugi, za današnji čas bolj zoprn del. Žagar je zagovarjal vseživljenjsko uče- nje, kar je lahko težava, saj pomeni doda- tni strošek in odsotnost iz produkcijskega procesa. Zagovarjal je pokončnost, načel- nost, uporništvo, boj za delavske pravice. Današnje vrednote so ponižnost, ubog- ljivost, prekarništvo, skratka, popolna od- visnost najemne delovne sile od lastnikov in kapitala, kot je že bilo med obema voj- nama. Že v tistem času je Žagar zagovar- jal samoupravljanje, delavsko lastništvo, zadružništvo. Leta 1931 je ustanovil Go- spodarsko zadružno zvezo kot alternativo tedanjim, v mnogočem zaslužkarskim in izkoriščevalskim uradnim zadrugam. Po tekstilni stavki v Kranju so komunisti v Oto- čah postavili »sumljivo tovarno«, kot so ji rekle oblasti. Kupili so nekaj strojev, začeli proizvodnjo in se organizirali v Tekstilno zadrugo. Res je bilo zaposlenih le približ- no 12 delavcev, a bil je poskus. Poskus, Tit Turnšek predsednik ZZB NOB Slovenije, na spominski slovesnosti ob obletnici smrti Franca Rozmana Staneta, Lokve pri Črnomlju, 7. november 2016 Božidar Gorjan - Bogo partizan, ob spomeniku 24 talcem v Ljubljani 13. oktobra 2016 Dr. Božo Repe zgodovinar, ob dnevu spomina na umrle na Srednji Dobravi, 20. oktobra 2016 družbo sta bila dva vzporedna procesa, med seboj neločljivo povezana. Z zavezniškim priznanjem Avnoja je bila mednarodno pravno priznana tudi revolu- cionarna sprememba, ki je nastala tako v Jugoslaviji kot tudi v Sloveniji. Ko pa je re- volucionarna sprememba priznana, je pri- znana tudi suverenost nove oblasti in vsi njeni pravni in državni akti kot legalni, v skladu z mednarodnim pravom, za nazaj od samega začetka.« k domobrancem, ampak v partizane. Po mojih izkušnjah s Primorskega, Štajerske- ga in Koroškega trdim, da je večina vernih ljudi sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanjem. Tudi zato smo vzdržali v neena- kopravnem boju.« 35 »Te dni se znova in zno- va sprašujem, za kaj so se bojevali naše none in nonoti. Mar niso še po hostah us- tanavljali kulturnih društev, da so lahko ohranjali, negovali našo besedo? Da so s tem dvigovali moralo, samozavest in neuklonljivo voljo bojevati se naprej? Saj naša kultura je naša iden- titeta, brez kulture nas ni. To so v skoraj nemogočih razmerah vedeli naše none in nonoti. Se spomnite zame ene najlepših pesmi na svetu – Lipa zelenela je? Ko jo je v Unionski dvorani v Ljubljani v zna- menje upora zapel naš Akademski pevski zbor (pozneje Akademski pevski zbor Tone Tomšič), ko so fašisti prepovedali vsakršno slovensko besedo, ker bi bila lahko preveč domoljubna in k uporu hujskaška? A naši vrli domoljubi so se domislili in zapeli pe- sem, ki na videz govori o naravi, in tako jo je agresor tudi razumel in se mu ni zde- la škodljiva, v resnici pa je našim borcem po gozdovih sporočala, naj se ne predajo, naj vzdržijo, saj so fašistom štete ure in bo za nas prav kmalu vzcvetela pomlad … Kakšna zavest! Kakšna pripadnost! Kakšna vera in moč! Kaj lahko naredi- jo slovenska beseda, slovenska pesem in združeni slovenski duh! Zakaj je Primorska vstala in se uprla temu, da bi na naši primorski zemlji prev- ladala tuja beseda? Ker se je zavedala, da bi se z vdajo začelo naše počasno, a go- tovo izumiranje. Stephan Hessel, med dru- gim velik borec za človekove pravice, meni, da je to, kar se nam dogaja pod kapitaliz- mom, popolnoma primerljivo s fašizmom, ki je seveda danes zamenjal podobo, in bi se morali proti njemu bojevati, kot so se ne- koč bojevali proti fašizmu. Zato se mora- mo zbuditi in dvigniti. Prej nas je ogrožal »Sklicevanje na par- tizanski boj nam je mnogokrat pomaga- lo pri premagova- nju težkih povojnih položajev. Narodno- osvobodilni boj je bil na primer tudi zgled pri snovanju Teritorialne obrambe, neposre- dne predhodnice Slovenske vojske, sedanje obrambne formacije Republike Slovenije. Očitno je torej, da je narodnoosvobodilni boj še vedno vsestransko vtkan v družbe- no tkivo današnje Slovenije, tudi zaradi naravnanosti evropske politike in kljub ne- katerim trditvam, da se slovenska držav- nost začenja šele z nastankom samostojne Slovenije. Še več je drugih in drugačnih primerov, ko se partizanski boj sooča z očitki dela dnevne politike, usmerjenega le za doseganje kratkoročnih ciljev, pred- vsem pa boja za prevzem vladanja v drža- vi. Nenehno se partizanski boj enači in opredeljuje kot gola komunistična revolu- cija, uvaja se ločevanje med narodnostno na eni in ideološko opredeljeno sestavino boja na drugi strani. Potem sledijo besede o spravi, ki si jih različno razlagajo in raz- lagamo, zlasti pa nekateri na način, da bi bila kolaboracija med drugo svetovno voj- no čim manj omadeževana in da bi se vsa krivda za grešna dejanja prenesla na par- tizansko stran. To nikakor ne vodi k spra- »Vse to onečaščanje NOB je mogoče tudi zaradi pasivnosti le- vice in politične sre- dine, ki se s tem ne želi ukvarjati, pa tudi, resnici na ljubo, nas po- tomcev in sorodnikov bor- cev in drugih pripadnikov NOB. Kar mirno gledamo, vsaj večina, kako se vztrajno iz dneva v dan potvarja zgodovinska resnica o NOB, o naših starših in starih starših in povojni državi, kot da je bilo vse zločinsko, slabo in se je začelo dobro, demokratično z letom 1990 oziroma 1991. Naša naivnost se mora nehati, resnica v takem okolju ne more zmagati sama po sebi. Ljudje, ki nimajo lastnega vedenja o polpretekli zgodovini, ne bodo ob potvar- janju, ki smo mu priče, sami razbrali, kaj je res in kaj ni. Ne morejo, saj organiza- torji gonje proti NOB in vse bolj tudi proti voditeljem Slovenije v povojnem obdobju posegajo po znani Göbbelsovi strategiji, da »če dovolj pogosto ponoviš laž, posta- ne resnica«. Da je to strategija, jasno kaže tudi postavitev strankarske, povsem ideo- loško enoznačne televizije in spletnega me- dija, kjer tudi po desetkrat in več ponavlja- jo samo tovrstne prispevke. Treba bo bolj organizirano stopiti v bran delu in vrednotam, za katere so dali živ- ljenje tisoči partizanov, aktivistov in tabo- riščnikov, med njimi tudi ti, ki so pokopani in napisani na tem spomeniku pred nami. Samo proslave in govori bodo, če se bo ta gonja nadaljevala, premalo. Treba bo za vse primere vlagati ovadbe policiji, tožil- stvu ali neposredno na sodišče, lahko tudi proti neznani osebi, ki jih je umorila.« Lara Jankovič dramska igralka, predsednica Gibanja TRS, ob 75. obletnici OF in spominu na Milana Gučka v Ankaranu, 22. oktobra 2016 Branko Marušič član Sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije, na slovesnosti v Spominskem parku v Pivki, 28. oktobra 2016 Vasja Butina član društva Novi cvet, na komemoraciji v Stožicah v Ljubljani, 27. oktobra 2016 kakršnega danes v širšem obsegu uresniču- jejo nove leve politične sile na izkoriščanih obrobjih Evrope: v Španiji, Grčiji in še kje, sem ter tja celo v Sloveniji. Kriza nas vrača k pozabljenim in omalovaževanim premi- slekom in praksam, kakršne je soustvarjal Stane Žagar. vsaj tuji agresor, zdaj nas pa naš lastni. Čas je, da se Cankarjevi hlapci vrnejo v povesti, slovenski zavedni duh pa naj se spet prebudi in temu brezobzirnemu kapi- talističnemu rušenju reče NE! Prebudimo v sebi vrednote, ki v sodobnem svetu namiš- ljenih dobrin in lažnih vrednot izginjajo – solidarnost, povezovanje, tovarištvo, spre- jemanje, spoštovanje in strpnost. Prebudi- mo tega duha OF, partizana in kulturnika Gučka, komisarke Drine in številnih drugih junakov, ki so padli, da smo mi lahko vsta- li. Ki so se žrtvovali, da smo mi lahko v miru in svobodni. Vsaj delno svobodni, saj se boj za svobodo in mir nikoli ne konča. Ker je pesem osvobajala, še preden smo si svobodo priborili.« vi, pa čeprav vrh države išče rešitve tudi med Rimom in Buenos Airesom in pogosto prilagaja in spreminja zakonsko določbo o ločitvi Cerkve od države. Mislim, da bomo še iskali pota k pomi- ritvi, k premostitvi razcepa, ki vlada med nami, toda vselej moramo trdno negovati dediščino, ki nam jo je zapustila v hrambo Osvobodilna fronta – ne le zaradi nas in tistih, ki nam bodo sledili, marveč in pred- vsem zaradi spomina na tiste, ki se jim da- nes na tem mestu klanjamo.« november 201636 R E K L I S O »Veliki evropski pisatelj in humanist Meša Se- limović je zapisal, da so v vojni najlaže umirali mladi ljudje. Da, mladostno srce je tisto, ki nosi v sebi ide- al lepote in pravičnosti, vzor solidarnosti in prijateljstva. In večina naših partizanskih enot je bila sestavljena iz mladih fantov in deklet! Danes lahko re- čemo, da so ti naši dragi, po večini mladi ljudje ljubili ideale, ki so jih nosili v svojem srcu, ter so se bili zanje pripravljeni tudi žrtvovati. Zato je prav, da si te vrednote tudi mi prikličemo v zavest. Morda lahko vse njihove lepe želje, sanje, navdušenje in pričakovanja strnemo v tri ideje: Prva ideja je bila ljubiti in ohranjati slo- venski jezik. Kolikšna radost in veselje nas navdajata, ker lahko tudi mi (…) svobod- no izgovarjamo svoj materni jezik, ga sli- šimo po ulicah, v javnih občilih in v naših državnih ustanovah. Naši padli partizani so ljubili naš jezik in zanj tudi umirali. Njihov drugi ideal je bil pravična druž- ba. K pravičnosti na tem svetu je spada- la tudi lepa slovenska domovina, katere gospodarji moramo biti Slovenci in se ne smemo več počutiti tujce na lastni zem- lji. Toda naši dragi rajni so sanjali tudi o novi družbi, ki bo pravičnejša, ker bo vsak spoštovan in ker bo vsak imel ne samo hra- no in obleko, ampak bo lahko svobodno hodil naokoli, si ustvaril družino in gledal v svetlo prihodnost. Poleg ljubezni do slovenskega jezika in želje po pravičnejši družbi pa so naši padli nosili v sebi tudi ideal tovarištva in prija- teljstva. Bili so sposobni tvegati življenje drug za drugega, in kot vemo, so ga števil- ni tudi izgubili. Želeli so si, da bi bilo nji- hovo srce svobodno, da bi lahko ustvarili resnično prijateljstvo, družine in da bi se porajalo novo življenje. Nekateri med pad- limi so že imeli svoje otroke in tako so umi- rali tudi za te, ki so jih seveda imeli najra- je. Velika večina njih je obiskovala cerkev in poslušala evangelij, zato so poznali od- lomek iz Janezovega evangelija, ki pravi: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje.« »Danes je treba vsake- mu pevcu, vsem, ki so kadar koli peli v tem zboru, vsem dirigen- tom in tem, ki njego- vo tradicijo ohranjajo še danes, izreči iskreno zahvalo. Za ves pogum in vse pesmi energije in radosti, ki so nam jih prinesli v 72 letih delovanja. Peli so v boju, peli ob zmagi nad fašizmom in nacizmom, in pozneje ob graditvi povojne države Ju- goslavije. Takrat je partizanska pesem postala tudi državna pesem. Bila je del šolske- ga programa in številni smo imeli to sre- čo, da smo partizanske pesmi spoznali v šoli in doma od staršev. Te pesmi so spremljale našo mladost in odrašča- nje. Povsem običajno je bilo, da smo na proslavah tudi iz občinstva pritegnili s prepevanjem teh pesmi. Potem pa so prišle nove generacije, novi časi v iskanju slovenske samobitnosti, graditev samostojnosti in lastne države. Partizanska pesem je počasi izginjala z državnih in lokalnih proslav, le borci se ji na svojih prireditvah niso nikoli odrekli. Občinstva na proslavah so postajala vse bolj sramežljivo tiho. Ko smo šli skozi čas osamosvojitvene vojne, nismo imeli niti ene nove slovenske pesmi, ki bi nastala zaradi boja in za naše borce, teritorialce in milič- nike. Vse, kar smo imeli iz svoje bojne tra- dicije, so bile partizanske pesmi. Pa smo jih osamosvojitelji kdaj zapeli? Ali smo se jih sramovali? Poznali smo tudi pesmi odpora drugih na- rodov sveta in imeli smo uporniške druž- benokritične balade pop zvezdnikov in pe- snikov, kot je Bob Dylan, letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo. Na našo vest je trkal z vprašanjem In koliko krogel bo še sproženih, preden bo mir obveljal? Odgo- vor, moj brat, je v vetru izgubljen, odgovor je v vetru izgubljen! Ta odgovor ni bil nuj- no pri vseh enako razumljen!« »Za Kozlerjevo goščo obstajajo dokumenti- rani spomini, da je Frakljeva tolpa z nje- govimi 12 apostoli v noči na 24. november 1943 od hiše do hiše pobirala žrtve v Črni vasi. Naslednje jutro so pobili 12 ljudi v Kozlar- jevi gošči. Ti zločinski pohodi so se nada- ljevali tudi v naslednjih dneh in mesecih. Ob teh grozotah se sprašujemo, česa so bile krive nedolžne žrtve podivjanih oku- patorjevih pomočnikov. Sprašujemo se, kaj je storila umorjena, komaj 15-letna Vera Škraba, kaj 15-letni dijak Bojan Me- lik, ki je bil le eden od petih članov druži- ne Melik. Česa je bila kriva 53-letna Ma- rija Verbič iz Podpeči, mati desetih otrok? Žrtev je bila tudi 70-letna Frančiška Čebu- lar z Iga, ki so jo skupaj s še osmimi žrt- vami z Iga, Iške in Iške vasi pobili 1. maja 1944. To je le nekaj imen in usod 90 žrtev, ki so bile pobite tukaj v Kozlerjevi gošči in v bližnji okolici in so napisane na tem spomeniku. Pisatelj in duhovnik Fran Fin- žgar je napisal, da je bilo takšno pobijanje »bolečina vseh bolečin«. Pri nas pa danes hočemo vse bolj potvar- jati zgodovino. Trdijo, da so kolaboranti morali poprijeti za okupatorjevo orožje, da bi se ubranili komunizma. Pa se vpra- šajmo, koliko so sploh mladi fantje in de- kleta, ki so se spoprijeli z okupatorjem, vedeli o tem, kaj je komunizem! Dobro pa so vedeli, da je sodelovanje z okupatorjem zavržno dejanje in navadno izdajstvo.« Pater Bogdan Knavs v pridigi pri maši za padle partizane in njihove svojce v Ljubljani, 2. novembra 2016 Dr. Ljubica Jelušič podpredsednica ZZB NOB Slovenije, na letnem koncertu Partizanskega pevskega zbora, v Ljubljani, 3. novembra 2016 Tone Kovič član MO ZZB za vrednote NOB Ljubljana, na spominski slovesnosti v Kozlerjevi gošči 20. oktobra 2016 Vsi govori so v celoti objavljeni na spletni strani www.svobodanabeseda.si B E S E D A 37 P R E J E L I S M O V spomin in opomin Ob komemoracijah in spominskih slo- vesnostih si človek znova in znova postavlja vprašanje, zakaj. Če pogleda- mo samo na morišča, kot so Sveti Urh, Kozlarjeva gošča, grad Lisičje, je njihov skupni imenovalec: umorjeni v imenu Kristusa in za Kristusa! V knjigi Jože- ta Vidica Črna roka preberemo: »Ko je Angela Kumše iz Vrbljen svojemu so- šolcu Francu Požarju na Lisičjem zab- rusila pekočo resnico, da ni daleč dan, ko bodo tudi ti morilci pobiti, ji je od- vrnil: mi se borimo v imenu Kristusa in za Kristusa. Kristus nas ščiti in zahteva, da vas pobijemo.« V katerem evange- liju Kristus naroča svojim učencem, da je vse tiste, ki mu ne sledijo ali mislijo drugače, treba pokončati? Zatorej je danes domobrance, ki so svoj dan začeli s Heil Hitler, častiti in povzdigovati v nebesa, kot je to počel kardinal Rode v Šentjoštu nad Horju- lom, žalitev za vse preživele taboriščni- ke, za tiste, ki so svoje bližnje izgubi- li v taborišču, za zavezniške vojake, za borce NOB in za vse zavedne Slovence. In ne nazadnje je to žalitev za kristjane, saj je bil v tistem času večinski del slo- venskega prebivalstva krščanske vere. In žrtve domobranskega nasilja med civilnim prebivalstvom in partizani so bili večinoma kristjani, ki pa niso niko- li zavzeli odklonilnega stališča do vere, temveč do tistih, ki so ubijali v imenu Boga in vere. Celo papež Frančišek je obsodil vse, ki se vojskujejo v imenu Boga – saj Bog vojne ne obstaja! V zvezi s trditvami, ki jih je izrekel kardinal Rode, da so komunisti izda- li slovenski narod, pa samo odlomek iz spomenice škofa Rožmana, ki jo je 12. septembra 1942 poslal generalu Robottiju, iz katere jasno izhaja, kdo so bili pravi izdajalci: »Italijanska vojska, je sicer že razgnala uporniške tabore in skupine, vendar se jih še veliko skriva v gozdovih ali v vaseh pod krinko mi- roljubnih državljanov. Italijanski vojaki takšnih ljudi ne prepoznajo. Ker ne ra- zumejo jezika in ker je težko najti posa- meznike, ki pomagajo skrivačem v goz- dovih, bo zelo težko priti do hudodel- cev. Za lokalne mlade može pa takšnih ovir ni ali pa jih z lahkoto premagajo.« In še besede grenkobe pisatelja in duhovnika Frana Saleškega Finžgarja: »Pametni in pošteni so se trudili, da bi se strnil ves narod v boj za osvobodi- tev. Dobro hoteči možje niso uspeli. Sta- ra zagrizenost je poznala samo prvo in zadnjo besedo – oblast! Rajši so sprejeli, orožje, obleko in denar od okupatorja, za boj zoper brate Slovence. Razumljivo je trdno krščansko prepričanje, razumljiva kapitalistična usmerjenost, nerazumlji- va in po vesoljnem svetu obsojena pa je drznost, da sežeš po orožju smrtnega narodnega sovražnika za boj zoper svoje brate. To je bolečina vseh bolečin.« Za danes samostojno Slovenijo so bili temelji postavljeni že med NOB in pot do nje je posuta z grobovi zavednih Slovencev, ki so svoje življenje darova- li za svobodo in boljše življenje. Mi pa, ki danes živimo tu, v tej samostojni in svobodni Sloveniji, smo njihovi večni dolžniki! Boris Reven, Ig Ali je bil Tito res kolaborant? Kadar napišem kakšen članek za časopis, v katerem branim vrednote NOB in par- tizane, sem deležen anonimk z vso mo- gočo vsebino. Nekatere so do skrajnosti žaljive, nekatere me podučujejo, kakšne zverine so bili partizani in kakšni svetni- ki so bili domobranci, priporočajo mi, naj več berem, itd. Nobenega od teh »mod- recev« pa ni toliko v hlačah, da bi se upal podpisati. To pove vse. Priporočajo mi, naj berem glasili Reporter in Demokra- cijo. Slabšega pa mi res ne bi mogli za- želeti! Kadar katero od njiju morda pre- listam, ko čakam v vrsti na pošti, se mi začne temniti pred očmi in tresti se mi začnejo roke, dvigne se mi tudi tlak. Gla- sil s tako podlo, pritlehno, zlagano in do skrajnosti napihnjeno vsebino ter prire- jenimi fotografijami jaz ne berem. Poni- žujejo vse in vsakogar, ki ni po meri SDS. V zadnji številki Demokracije sem med drugim zasledil tudi odgovor na vpra- šanje novinarja: »Kaj je Milan Kučan?« Neki Janez Janša odgovarja: »Kučan je zločinec prve kategorije.« Iskreno si že- lim, da bo nekdanji predsednik Republi- ke Slovenije Milan Kučan pojasnil svoje »zločine« na sodišču. Da se vrnem k naslovu članka! V eni od anonimk mi je nekdo napisal, da kolabo- ranti niso bili domobranci, ampak Tito. In Tito da je dal ubiti tudi ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja!? Os- tajam brez besed. Me pa zanima, koli- ko Nemcev in Italijanov so domobranci postrelili, ko so »branili« domovino! Za- kaj so se sestreljeni ameriški piloti tako bali priti v roke domobrancev? Seveda je premalo prostora za vsa vprašanja. Če se vrnem v sedanjost: SDS motijo pionirske kape, ki so si jih nadeli čla- ni narodno-zabavnega ansambla, ki so nosili narodne noše. Dalje, SDS predla- ga uvedbo vajeniške dobe. Kje ste bili in kaj ste pa delali v letih 2004–2008, ko ste bili na oblasti? Zakaj tega nis- te naredili takrat, saj vajeništva ni že od uvedbe usmerjenega izobraževanja pred dobrimi tridesetimi leti? Zakaj je nam veteranom Janševa vlada vzela do- datno zdravstveno zavarovanje? Cerar- jeva vlada nam ga je zdaj vrnila. Pa je ena od poslank SDS pred dnevi dejala, da je vlada Mira Cerarja kriva za tako slabo stanje duha pri nas. Za tako sla- bo stanje duha v Sloveniji ste krivi vi s svojim podlim obnašanjem v Državnem zboru, ko se ljudem posmehujete, jih ža- lite in se iz njih norčujete! To ste počeli ob interpelaciji ministrice za zdravstvo. Poleg že obravnavanih in napovedanih interpelacij, ki jih vlagate v stranki SDS, pričakujem še eno, čisto svežo. Gre za ministra za kulturo Toneta Peršaka. Na državni proslavi v Kopru v čast držav- nega praznika ob dnevu suverenosti je minister Tone Peršak na tribuni namreč sedel zraven Milana Kučana. Srečko Križanec, Štore O delu vlade in nekaterih njenih ministrov Kot aktivni državljan sem zelo zaskrbljen zaradi odnosa te vlade in njenih ministrstev do vojske, policije, družine, vzgoje in zdravstva. V zvezi s tem mi vzbuja skrb premalo sredstev za vojsko in policijo ter gasilce, kajti s tem sta ogroženi tudi naša varnost in obrambna sposobnost. Prenizke so tudi plače policistov, ki so izpostavljeni vsakršnemu nasilju in so pri tem celo ogrožena njihova življenja. Med njimi so bile celo smrtne žrtve. Skrajno me je pretresla smrt mojega dobrega znanca, policista Igorja Mavserja, ki je bil srčno dober človek in z vsem srcem predan svojemu poklicu. Zaradi vsega tega so policisti tudi stavkali. Zaprepaden sem bil v primeru odvze- ma otrok starim staršem, kjer sta bila otroka v varnem in ljubečem okolju. To sta bili nezaslišana brezsrčnost in zlo- raba moči državnih organov! Tudi ministrstvo za zdravje naj čim prej uredi perečo problematiko v zvezi z zdravstvom, predvsem plače bolniških sester in drugega osebja v zdravstvu, kjer so plače prenizke za njihovo člove- koljubno in požrtvovalno delo. Kot vzgojitelj v dijaških domovih sem delal 40 let in sem zdaj zelo zaskrbljen, november 201638 ko ugotavljam, kako malo ali pa sploh nič se posveča pozornosti vzgoji v domolju- bju – ljubezni do družine in do domovine. Pričakujem, da bo ministrstvo za izo- braževanje končno pojasnilo – kar sem že predlagal v časopisu Dnevnik 20. septembra, kako je mogoče, da Ukra- jinec, ki je organiziral protest pred ru- skim veleposlaništvom v Ljubljani pro- ti obisku ruskega predsednika Putina v Sloveniji, še vedno dela kot vzgojitelj v dijaškem domu na Viču v Ljubljani. V kaj in kako vzgaja naše otroke? Kako so se kadrovali in kako se kadrujejo vzgojite- lji v dijaških domovih? Sam sem v okviru vzgojnih ur ved- no poudarjal predvsem domoljubje in svobodoljubje, ljubezen do družine in do domovine ter veličino naše NOB, ki je zahtevala veliko žrtev – partizani so bili borci za svobodo svojega naro- da in našo lepšo prihodnost, v skladu z verzi našega pesnika Otona Župančiča: Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se dvigne v življenje, ko pade v smrt! Predvsem zdaj je močno treba po- udarjati veličino naše NOB, ko se iz- postavlja samo tisto, kar prinese vsaka vojna – veliko morijo. Žrtve pa so na obeh straneh – eni krivi, drugi nedolžni. Nesreča pri nas je bila tudi ta, da so v tako imenovani Ljubljanski pokrajini nekateri nasedli rimskemu načelu Di- vide et empera – delaj in vladaj. Stori- ti je treba vse, da se ne bi spet zgodila kakšna taka katastrofa, kajti – »grobovi tulijo«, kot je napisal naš pesnik. Zelo sem bil vesel, ko sem izvedel, da je naš legendarni partizanski koman- dant Franc Sever - Franta prinesel našo zastavo z rdečo zvezdo na mednarodno proslavo ob praznovanju zmage nad na- cifašizmom. Pod to zastavo so se boje- vali tudi naši borci med NOB. Ponosen sem, da ga imam lahko za iskrenega pri- jatelja in kot za svojega starejšega brata. Metod Škerjanec, Ljubljana Da ljubezen gre skozi želodec, niso prazne litanije: tam zgoraj žro se zvezde in brezmejne galaksije, na Zemlji za plenilce rezervirane so vse gostije; še pri maši, v svetem čudežu evharistije, sam vsemogočni Bog se použije ... le kam naj pred človekom se vesolje skrije? Edo Tomc, Radovljica A K T U A L N OP R I P O V E DV M E T E Ž U Z G O D O V I N E Otroci, največje žrtve vojn Družina Hrast – družina devetih partizanov Marsikateri partizan in aktivist NOB se še spominja partizanske družine Hrast, po domače Žvan, z Livka na Kobariškem. Vsa dru- žina je sodelovala v narodnoosvobodilnem boju. Mati Jožefa, po domače Pepa, se je rodila leta 1889 v družini Mohor v vasi Čeple- šišče v Beneški Sloveniji. Vzgojena je bila v ljubezni do slovenske- ga jezika. Učil jo je znani slovenski buditelj Ivan Trinko - Zamejski. Kot mladenka je najprej služila v gostilni pri Krocu na Livku. Tam je spoznala Ivana Hrasta in se z njim poročila na Livek. Med prvo svetovno vojno se je Ivan kot vojak avstro--ogrske vojske bojeval na ruski fronti. Leta 1915 je Jožefa s prvima dvema sinovoma, Jan- kom in Bertijem, odšla v pregnanstvo. Ivan je bil na ruski fronti ranjen, a se je živ vrnil domov. Leta, ki so sledila pod državo Italijo, so bila za zavedno slo- vensko družino bridka. Zaznamovali so jih vzpon fašizma, prepoved slovenske- ga jezika in naporno revno življenje. V zakonu se je Jožefi in Ivanu rodilo devet otrok, sami sinovi. Zaradi pomanjkanje so vsi fantje delali kot hlapci in pastirji pri premožnejših kmetih. Ko se je začela druga svetovna voj- na in je nastalo partizansko gibanje, sta imela oče Ivan in mama Jožefa vrata svoje domačije vedno odprta za borce in sodelavce NOB. Od devetih sinov jih je bilo kar sedem v partizanih. Najmlajša dva, še šoloobvezna fantiča, pa sta kot kurirja prečila poti livških vasi v okolici in tudi v Beneški Sloveniji in prenaša- la pošto partizanom. Preostalih sedem bratov je bilo raztresenih po različnih delih sveta: v Kairu v Egiptu, v Italiji, v Mauthausnu v Nemčiji. Jožko se je bo- jeval kot pripadnik partizanske morna- rice v prekomorskih brigadah in je edini od otrok padel na otoku Pag, drugi so vojno preživeli. Sin Anton Hrast, med domačini bolj znan kot Toni Žvan, je na začetku vojne služil pri konjenici v Tori- nu in bil pozneje poslan v posebne ka- zenske delovne enote italijanske vojske. Po zlomu Italije se je vrnil domov in se kot partizan pridružil bataljonu Andreja Manfrede. Bil je dodeljen v VOS in pre- meščen v 18. bazoviško brigado in po- zneje v Briško-beneški odred. Leta 1944 je bil imenovan za komandirja vojaške postojanke M4 na Livških Ravnah. Po koncu vojne je služboval kot namestnik komandirja postaje Narodne zaščite v takratni coni B na Šentviški Gori pri Grahovem in kot komandir bloka na razmejitveni črti na Mostu na Soči. Svo- jo delovno dobo je končal na Brdu pri Kranju, kjer je bil odgovoren za varova- nje protokolarnega objekta. Ko je 7. aprila 1945 potekala zadnja bitka med nemško enoto in partizani pod Livškimi Ravnami, so se v njej bo- jevali kar trije Hrastovi sinovi. Po osvoboditi je družino čakalo boljše življenje. Oče Ivan je umrl 1947, mati Jožefa pa leta 1976. Žal so pokojni že tudi vsi Hrastovi sinovi, a spomin na pogumno in zavedno družino je v teh krajih še vedno živ. // PIŠE: Janko Mlakar Mama Jožefa Hrast 39 Otroci, največje žrtve vojn Družina Hrast – družina devetih partizanov I M E L I S M O L J U D I Martina Jakša V 91. letu starosti je zapustila semiške gorice in končala svo- je plodovito poslanstvo Martina Jakša. Svoje pestro, bogato, različnih preizkušenj polno in dolgo življenje je premagovala s pogumom in optimizmom. V močno osebnost se je utrdila že v otroških letih, skozi katera se je prebijala z mamo Hele- no Matozelj. Da je bilo resnično tako, je dokazala s svojim delovanjem med NOB. V Vavpči vasi pri Semiču, kjer sta živeli z materjo, ko se je začela druga svetovna vojna, je od začetka odpora deloval odbor Osvobodilne fronte. Vodila ga je Milka Mihelčič, sestra narodnega heroja Jožeta Mihelčiča. Za OF je delovala skoraj vsa vas, posebno aktivni so bili mla- dinci. Za partizansko vojsko so zbirali hrano, sanitetni material, denarne prispevke, orožje in še kaj. Opazovali so gibanje okupatorja in prena- šali pošto. Oskrbovali so šte- vilne partizanske bolnišnice v Kočevskem rogu, med njimi je bila tudi Martina. Opravlja- la je delo, ki bi jo lahko stalo življenje. V njenih mislih je bila na prvem mestu zvestoba domovini, njeni kulturi in jeziku. V njenem delovanju ni bilo mladostne vihravosti in nepremišljenosti, verjela je v cilje in vrednote, za katere se je bojevala: v svobodo, požrtvoval- nost, tovarištvo, prostovoljstvo, za življenje, za sočloveka … Za vse našteto je zastavila svojo pot tudi po vojni. Kljub družini in zahtevnemu delu tajnice direktorja v semiški Iskri je našla čas za sodelovanje v udarniških akcijah in za delo v različnih društvih: bila je predsednica ZB za vrednote NOB Semič in Društva upokojencev Semič, ena od ustanoviteljev stranke DeSUS … Neizbrisen pečat pa je zapustila na podro- čju ohranjanja ljudskega izročila. Štirideset let (1945–1985) je delovala v folklorni skupini Semiška ohcet. Bila je njena voditeljica in mentorica, zbirateljica gradiva o svatbenih običajih in oblačilih, šivilja noš, zbirateljica rekvizitov, hišna mati itd. Skozi njeno šolo je šlo več kot sedemsto plesalcev in plesalk. Skupaj so velikokrat uspešno predstavljali sebe, Semič, Belo krajino in Slovenijo po nekdanji skupni državi Jugoslaviji in po Evropi. Pisala je članke za strokovno revijo Folklorist, se nenehno izobraževala, natančno urejala arhiv itd. Njeno kakovostno delo so opazili in cenili tudi v strokov- nih krogih. Prejela je Maroltovo listino. Leta 2001 so ji občani namenili občinsko priznanje za nje- no požrtvovalno in odgovorno delo; ZZB za vrednote NOB Slovenije ji je podelila srebrno plaketo. Velikokrat pa so se ji znali na različne načine zahvaliti njeni radoživi in navihani folkloristi. Bila je njihova redoljubna, vedra, optimistična, za- upanja vredna hišna mati. Neverjeten spomin je krasil Mar- tino Jakša, ki je še ne tako dolgo nazaj zapisovala spomine na čase pred svetovno vojno, med njo in po njej. Ti bodo – z vsemi njenimi že objavljenimi zapisi – še zelo dolgo ohranja- li spomin na Martino. Rosa Mohar za ZZB Semič in KUD Jože Mihelčič Semič – Folklorna skupina Semiška ohcet Srečko Šarh st. Bilo mu je sojeno, da bo odšel v času pohorskih jesenskih pastelov, le nekaj dni po tistem, ko je dopolnil svojih 86 let. Devet Šarhovih otrok je raslo ob vrednotah, ki so jih obli- kovale v neuklonljive trdne, delovne in poštene osebno- sti. Vse, kar so bili in so imeli, so ustvarili z lastnimi rokami in bistrostjo. Zlo vojne je pri- neslo tragično spremembo, ki je udarila s hišno preiskavo. Najprej so na domačijo prišli nemški policisti, ki so pri oče- tu praporščaku iskali ruški sokolski prapor. Kako simbolično! Ko so si z vojaško zmago podredili državo, je bilo treba za zlom preostanka njenega duha najti in uničiti še njene simbo- le. Drugič so prišli v zgodnjem jutru na avgustovski dan leta 1942, ko se je družina pripravljala na žetev. Takrat so morali zapustili dom in že eno naslednjih noči so zveri v človeški podobi otrokom vzele mater. Šli so vsak v svojo smer: mama v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je že novembra tistega leta umrla, otroci pa v poseben zbirni center v kra- ju Frohnleiten pri Gradcu. Tam je spet sledila ločitev, ko so najstarejši trije skrivnostno izginili ter se napotili k očetu na Pohorje in z njim postali najmlajši slovenski partizanski borci. Srečko je tisto leto dopolnil komaj 12, njegov najmlajši brat Branko pa tri leta. Usoda mu je namenila, da je pos- tal glava preostanka družine, nekakšen angel varuh svojih mlajših bratov in sester, ki so jih nacisti razselili po Nemčiji. Jeseni 1944 mu je uspelo prepričati vodjo taborišča, da so se lahko spet zbrali pod isto streho v Kastlu pri Ambergu. Tam so izvedeli, da je umrla mama, ob koncu vojne, po vrnitvi v Celje, pa še o usodi očeta in treh bratov – borcev Pohorske- ga bataljona. Srečka je po prihodu v Ruše kar odneslo na izropano domačijo, kjer je začel graditi trden dom novemu Šarhovemu rodu. Bil je klen in odločen, vedno jasnih mnenj in sporočil, pa naj- si je šlo za gospodarske ali politične zadeve. Kot kmet je trpel ob spoznanjih, kako nespametno in neodgovorno ravnamo s tistim, kar se je gradilo desetletja, kot domoljub pa je vedno glasno ne glede na prepričanje poslušalca povedal, kdo je bil kdo v naši zgodovini in da so tisoči umrli, da sta dom in rod preživela. Je pa vsako leto okoli 8. januarja imel svojo pot tja na Tri žeblje pri Osankarici, kjer so padli njegovi najbližji. Tam so bile zanj slovenske Termopile in s svojimi besedami je ved- no povedal, da se je tisto tam njegovim »stražarjem zvestim« zgodilo, »ker je tako veleval ukaz domovine«. Ko bo na pomlad spet zavelo proti dolini, bo v šelestenju vetra tudi Srečkovo sporočilo. Tisti čuteči ga bodo slišali, kako nam naroča troje: imejte radi Pohorje, delajte in vas nič, kar hudega prinaša čas, ne bo moglo uničiti – in še: ču- vajte svojo domovino, kot so jo rod za rodom branili Šarhovi. Ta tri sporočila so večna oporoka Šarhovega rodu, zapisana z nesmrtno iskrenostjo ter pečatena s krvjo. Stane Kocutar Milena Kelih - Vlasta V globoki žalosti smo se na blejskem pokopališču poslovili od partizanke Milene Kelih - Vlaste. Govornik ob njenem grobu, dr. Borut Rus, predsednik KO ZZB Bled, se je v svo- jem govoru povrnil v leta, ko so v blejski šoli skupaj nabirali znanje. V spominih se je sprehodil skozi mladostniška leta do leta 1941, ko je v državo z oholostjo vdrl nacistični oku- pator, ki je imel nalogo, da nas iztrebi. Milena se je vključila v odporniško gibanje in postala partizanka. Milena Cerkvenik se je rodila 20. septembra 1925 v Seža- november 201640 I M E L I S M O L J U D I ni, že leta 1928 pa je morala bežati s starši iz rodne Sežane, ker se je oče Andrej pridružil tigrovcem, saj ni zmogel več prenašati fašističnega ponižanja in zatiranja. Bled je postal drugi dom družini. V Mileni je tlela iskra odpora, ki jo je s svojim delovanjem v skupini TIGR prižgal njen oče. Njeno medvojno delovanje, najprej v mladinski organiza- ciji Gorje-Bled, jo je utrdilo v odporniškem duhu proti na- cističnemu zlu. Pozneje se je vključila v partizanske vrste, v okrožno tehniko, skrito med levim bregom Radovne na po- bočju Mežaklje, v skalovju nad Njivicami. Nato so se preselili v Srednjo Radovno. V tehni- ki so natisnili več sto izvodov Slovenskega poročevalca, več sto partizanskih pesmaric in drugih edicij. Varovala jih je previdnost, Pangerčev topol s svojo signalizacijo, predvsem pa so jih varovali prebivalci Radovne. Skupaj z osebjem in tehniko je bila Milena poslana v Bohinj, v Škrjanc – Emilovo tehniko, pozneje pa v dolino Voje. Tam je kljub hudi zadnji marčevski ofenzivi pričakala svobodo. Po osvoboditvi je bila njena prva zaposlitev na sedežu ob- čine Bled, leta 1967 pa je bila premeščena na občino Rado- vljica. Delala je na oddelku za gospodarstvo, do upokojitve pa pri sodniku za prekrške. Sodelovala je v kulturi in krajevni skupnosti Zasip, za kar je ob svoji 90-letnici prejela posebno priznanje. Ko je izgubila moža Rada in sina Dušana ter pres- tala težko operacijo na srcu, se je odločila za bivanje v domu starejših občanov dr. Janka Benedika v Radovljici, kjer se je med novimi prijatelji prijetno počutila. Do konca svojega življenja je ostala zvesta načelom NOB, kri- vice, ki so se dogajale na račun borcev, pa so jo zelo prizadele. Vlasta nam bo ostala v spominu kot izredno pozitivna oseb- nost, dobra sogovornica in poslušalka ter predvsem kot dob- ra mami, babica in prababica. Hčerka Jana Pogačnik Jana Hribar Leto dni je že minilo, odkar smo se v Grižah pri Žalcu poslo- vili od Jane Hribar, ki je vse življenje nosila posledice tega, da je bila ukradeni otrok. Jana se je rodila leta 1942 kot zadnji, šesti otrok staršem Ani in Janezu Berlec v Lokah v Tuhinjski dolini pri Kamniku. Oba star- ša sta bila borca Kamniškega bataljona, oče je bil pozneje tudi komandant bataljona in leta 1943 odposlanec koče- vskega zbora. Zaradi svojega delovanja so starši vseh šest otrok, pet hčera in sina, skri- li pri svojih sorodnikih. Zaradi izdaje pa so vse otroke našli in jih odpeljali najprej v zapore v Kamnik, nato pa v nemška otroška taborišča. Mala Jana je imela le dva meseca, ko je postala ukradeni otrok. Ločili so jo od bratov in sester in jo odpeljali v Leipzieg pri Berlinu, kjer so bili otroci, namenjeni za posvojitev pri nemških družinah. Druge Berlečeve otroke so razposlali po različnih taboriščih, ločili so jih namreč po starosti in po spolu. Spomladi leta 1945 pa so v otroško taborišče Saldenburg pripeljali sedem otrok, med njimi je bila tudi tedaj triletna Jana Berlec. Tam je bila tudi njena sestra Slavka, ki se spom- ni, da je mala Jana govorila le nemško, skupaj z deklico, pa so prinesli tudi fotografijo, na kateri je mala Jana gola, nad- zornica v taborišču pa jo iz škropilnice poliva z mrzlo vodo. To je deklici pustilo posledice na zdravju za vse življenje. Po koncu vojne so se vsi Berlečevi otroci vrnili domov, vrnila se je tudi izčrpana in bolehna mama, ki so jo ujeli kot partizan- ko in jo poslali v taborišče Auschwitz in nato v Ravensbrück. Doma jih pričakal tudi oče. Jana se je hitro naučila slovenščine, po vojni je obiskovala tudi šolo in se najprej zaposlila v knjižnici v Kamniku. Po poroki sta z možem nekaj časa živela v Velenju, nato pa v Grižah. Vse življenje je bile bolehna, saj so taborišča pustila hude posledice na njenem zdravju. Stanislava Završnik Ciril Zupanc V Železnikih na Gorenjskem 29. marca 1925 rojeni partizan in publicist Ciril Zupanc je bil Novogoričan do smrti, umrl je sredi letošnjega poletja. Do konca je bil tesno povezan s Primorsko od tistega poletnega dne leta 1943, ko je kot sre- dnješolec prišel med borce Gradnikove brigade. Po pravici se je zato uvrstil med »za Primorsko zaslužne«. Partizanski čas je preživel med Gorenj- sko kot borec Gorenjskega odreda, ozemljem 9. korpu- sa (zaledna oblast) in nalo- gami komisarja čete v Brdih (komanda mesta Kojsko), na Tolminskem (kobariško voj- no področje, komanda mesta Bovec) in na obali severnega Jadrana (Tržič/Monfalcone). Po končani vojni je ostal v vojaški službi na Primorskem ter začel s činom stotnika leta 1950 obiskovati pehotno oficir- sko šolo v Sarajevu. Služboval je v organih vojaške oblasti v Ajdovščini, Sežani in Piranu. Dokončal je srednjo šolo in študiral na vojni akademiji v Beogradu. Bil je v službi na voj- nih odsekih v Kopru in Novi Gori, kjer je leta 1965 dočakal upokojitev s činom pehotnega podpolkovnika. Odločil se je, da bo tudi potlej živel v Novi Gorici. Tam se je posvečal delu predvsem v planinski organizaciji in organi- zaciji zveze borcev, najbolj pa ga je označevala publicistika, predvsem pisanje o dogodkih in ljudeh iz narodnoosvobodil- nega gibanja; pisal je tudi o planinstvu. Napisal je vrsto član- kov, objavil pa je tudi samostojne publikacije, kot so Gradišče in Oševljek v NOB (1971), Praznik neke vasi – Prvačina (1972), Kromberk - Loke v NOB (1974), Zapadnoprimorskookrožje (1974), Kanalski Kolovrat (1974), Kamen na kamen, ob odkri- tju spomenika primorskim gradbincem v Renčah (1978) in Zaščitni bataljon 9. Korpusa NOVJ (1983). Pri pisanju pa se ni odrekel rodnim krajem, saj je bil zelo marljiv sodelavec Loških razgledov. V Novi Gorici se je povsem vživel v njeno družbeno oko- lje, posegal je tudi aktivno v dejavnosti nastajajočega mesta in občine Nova Gorica. Njegov delež v zgodovinopisju za- hodne Slovenije – pisal je veliko na podlagi ustnih virov, ker pisanih virov ni bilo na voljo – ohranja trajno vrednost. Branko Marušič 41 J U B I L E J // PIŠE: Jože Kavčič, Skupnost borcev gorenjskih partizanskih enot 90 let Martina Koširja Tovariš Martin Košir je svojo življenjsko pot opisal v spo- minih z naslovom Moja pot skozi čas. V tem delu predstavi okolje pod Zaloško goro, kjer se je rodil v Goričah, v družini malega kmeta delavca. Rodil se je 11. novembra 1926, na sv. Martina dan, v družini s sedmimi otroki. Že v otroških letih je kot pastir služil pri različnih gospodarjih. Osnovno šolo je končal v Goričah. Okupacija 1941 je zaostrila socialne razmere in narodno- stno vprašanje, ponemčevanje je bilo prednostna naloga okupatorja. Ljudem pod Zaloško goro so slovenske učite- lje in duhovnike zamenjali z nemškimi, ljudje so se počuti- li ogrožene. Bili so oropani slovenstva in dostojanstva. Ta ogroženost je bila »eden od temeljnih vzrokov za oborožen upor okupatorju«, je zapisal Martin. Junija leta 1943 je kot dobrih 16 let star fant odšel v partizane. Najprej je bil borec v 5. bataljonu Gorenjskega odreda, pozneje v Tomšičevi brigadi. Bil je udeleženec pohoda 14. divizije na Štajersko. Na Koroškem je bil v VDV-bataljonu kot komandir zaščitne čete Pokrajinskega komiteja KPS za Koroško in Okrajnega komiteja KPS za Celovec. V partizanih je bil dvakrat ranjen, najprej septembra leta 1943 v Škocjanu pri Cerknici, drugič pa junija 1944 v Solčavi. Po osvoboditvi je leta 1947 končal kmetijsko šolo, leta 1951 politično šolo v Beogradu in leta 1960 srednjo eko- nomsko šolo v Kranju. V teh letih je bil najprej zaposlen v republiškem in nato v zveznem ministrstvu za kmetijstvo v Beogradu. Leta 1947 je kot brigadir gradil progo Šamac–Sa- rajevo, leta 1951 se je vrnil v Kranj. Dve leti se je kot pred- sednik Okrajne zadružne zveze aktivno vključeval v orga- niziranje kmetijskih zadrug na Gorenjskem. Vrsto let je v Kranju in na Gorenjskem profesionalno deloval v vodstvih družbenopolitičnih organizacij in državnih organov. V njih je opravljal najodgovornejše naloge in usmerjal vrsto po- litičnih aktivnosti. Naj omenim akcijo zbiranja sredstev s samoprispevkom občanov, ki so jo v Kranju izvedli prvi v Sloveniji. Akcija je uspela in v Kranju so s tako zbranimi sredstvi zgradili pet osnovnih šol in nekaj vrtcev. Martin Košir je bil takrat predsednik Skupščine občine Kranj. Vseskozi pa je tudi deloval v okolju, kjer je odraščal in kjer je kljub zavidanja vredni starosti še vedno dejaven. Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Goriče je med najaktivnejšimi v občinski organizacij ZB za vrednote NOB v Kranju. Martin je znal motivirati mlajše krajane in jih vključiti v članstvo te organizacije. Po aktivnem delovanju v Kranju in na Gorenjskem je Martin Košir opravljal vrsto najodgovornejših nalog v druž- benopolitičnih organizacijah in v državnih organih tako na republiški kot tudi na zvezni ravni, med drugim je bil tudi re- publiški sekretar za narodno obrambo. To nedvomno kaže, da je bil odgovoren in zaupanja vreden človek ter zavzet družbenopolitični delavec. Ob tem pa velja opozoriti, da je imel ne glede na položaj oziroma funkcijo, ki jo je opravljal, zelo odkrit in pošten odnos do sodelavcev. Številni, ki ga poznamo, vemo, da si je v vseh delovnih in življenjskih oko- ljih prizadeval za odgovornost, ustvarjalen odnos do dela in za pristne človeške odnose. To povedo tudi odlikovanja in priznanja, ki so mu bila podeljena. Sam o tem ne govori veliko, rad pa omeni zlato priznanje ZZB za vrednote NOB Slovenije. Očitno mu veliko pomeni. V to priznanje je ned- vomno vključenih tudi osem let predsedovanja Skupnosti borcev gorenjskih partizanskih enot v zadnjem obdobju. NE PREZRITE V januarju 2017 načrtujemo akcijsko prodajo knjige Zlomljena krila. To je dolga zgodba o 237 zavezniških letalih in letalcih, ki so bili sestreljeni in so pristali na slovenskih tleh oziroma obmejnih ozemljih. Letalce so reševali domoljubi in partizani ter jih vodili na osvobo- jeno ozemlje v Belo krajino. Nobena sosednja država tedaj ni imela niti osvobojenega ozemlja niti partizanskega letališča, kjer bi pristajala zavezniška letala. Pri nas smo vse to imeli….. (avtor Matija Žganjar, 631 strani, 24 x 32 cm) REDNA CENA: 75,00 EUR Akcijska cena: 20,00 EUR* Stroški pošiljanja po pošti: 4,6 EUR Vaša naročila sprejemamo do 30. 12. 2016 na tel. št. 01 434 44 45 ali po e-pošti: romana.jemec@zzb-nob.si. *Akcijska prodaja bo realizirana le v primeru zadostnega števila predhodnih naročil. Ob 73. obletnici zasedanja Avnoja v Jajcu Muzej drugega zasedanja Avnoja Jajce vabi na tradicionalno prireditev Dnevi Avnoja v Jajcu, ki bo letos potekala od petka, 25., do torka, 27. novembra, v Jajcu v Bosni in Hercegovini. V pe- tek, 25. novembra, ob 16. uri bodo v Muzeju drugega zasedanja Avnoja v Jajcu odprli razs- tavo, posvečeno obnovi Muzeja. V soboto, 26. novembra, bo od 11. do 13. ure pri spomeniku v Jajcu potekalo tradicionalno polaganje cvetja borčevskih in protifašističnih združenj in orga- nizacij iz držav nekdanje Jugoslavije. Ob 13. uri se bo v dvorani kulturnega centra v Jajcu začela slovesna akademija, posvečena 73. obletnici dru- gega zasedanja Avnoja. Ob 14. uri pa bo promoci- ja knjige »Tito i mi – juče, danas, sutra«. V torek, 29. novembra, pa bodo ob 13. uri odprli razstavo: Anna Frank – zgodovina za danes! V A B I L A november 201642 Znova razbili spomenik Konec minulega tedna so vandali zno- va razbili ploščo na spomeniku padlim športnikom kolesarjem nasproti tržnice Koseze v Ljubljani. Kot je povedala Zla- ta Kralj, predsednica KO ZB komandan- ta Staneta, ki skrbi za spomenik, je bil ta v zadnjih letih že nekajkrat tarča na- padov, večkrat so ga polili z oljem ali ga kako drugače onesnažili. Člani krajev- ne borčevske organizacije so ga vsakič znova očistili, pogosto s svojimi lastnimi sredstvi, nekajkrat ga je očistilo podjetje Sisapi, vsak napad pa so tudi prijavili na policijsko postajo in na oddelek za kul- turo Mestne občine Ljubljana, saj spada spomenik v kulturno dediščino. Avgusta letos so vandali ploščo na spomeniku razbili, a jo je Mestna občina Ljubljana jeseni znova postavila, na njej pa je bilo zapisanih 26 imen športnikov aktivistov, pretežno so bili to predvojni kolesarji, ki so padli med drugo svetovno vojno. Spomenik stoji ob rekreativni in spo- minski Poti, ki poteka okoli Ljubljane (nekdanja Pot spominov in tovarištva). Umeščen je ob Vodnikovi cesti, v manj- šem parku, kjer so klopi in poleti prijet- na senca, ob njem pa se radi zadržuje- jo starejši in mlajši prebivalci. Okolica spomenika je vedno lepo urejena, za to skrbi podjetje Želva, člani ZB koman- dant Stane pa večkrat na leto spomenik očistijo in prinesejo rože ter pripravijo krajše komemoracije. Foto: Jožica Hribar V A B I L A Kanal: KO borcev za vrednote NOB Kanal, Občina Kanal, KS Kanal in Območno združenje ZB NOB Nova Gorica vabijo na spominsko slovesnost, pos- večeno 75. obletnici ustanovnega zbora OF za kanalsko območje, ki bo v nedeljo, 27. novem- bra, ob 11. uri v športni dvorani Osnovne šole Kanal. Slavnostni govornik bo Milan Kučan, prvi predsednik Slovenije. Žužemberk: Turistično društvo Suha krajina in Cankarjeva založba vabita na predstavitev knjige Edwarda F. Logana, Skočite, prekleto, skočite, ki bo v sredo, 30. novembra, ob 18. uri v avli Osnovne šole Žužemberk. Knjiga prinaša pretresljive spomi- ne pilota na deset letalcev sestreljenega letala B-17 med drugo svetovno vojno v Gradencu pri Žužemberku. Nova Gorica: Združenje slovenskih častnikov, Območno združenje Nova Gorica, vabi na pohod Po poteh soške fronte, ki bo v soboto, 3. decembra, z zače- tkom ob 8.30 pred vojašnico na Ajševci. Pohod bo potekal na območju Panovca, pot ni zahtevna. Dodatne informacije Stanko Dužič, 031/373-642 Radovljica: Združenje ZB za vrednote NOB Radovljica in Od- bor Prešernove brigade vabita v soboto, 10. de- cembra, ob 11. uri na spominsko slovesnost ob 73. obletnici boja 3. bataljona Prešernove briga- de. Slovesnost bo na kraju boja – pri spomeniku na Goreljku v bližini hotela na Pokljuki. Celje: ZZB za vrednote NOB Celje vabi na slovesno aka- demijo v spomin na osvoboditev političnih zapor- nikov iz Starega piskra decembra 1944. Prireditev bo v petek, 16. decembra, ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Celje. V soboto, 17. decembra, pa Društvo pohodnikov Stari pisker vabi na tradi- cionalni Pohod po poti osvoboditeljev od Celja do Šmartna v Rožni dolini. Pohod se bo začel ob 9. uri pred poslopjem Starega piskra v Celju. Cerkno: ZZB za vrednote NOB Idrija – Cerkno vabi na spominsko slovesnost, ki bo v soboto, 24. de- cembra, ob 11. uri na Nemcih pri Orehku v občini Cerkno. Slovesnost je posvečena prvim padlim borcem NOB na Cerkljanskem v decembru 1941. Slavnostna govornica bo Valerija Skrinjar, borka, pesnica in pisateljica. Tudi za leto 2017 je na voljo koledar s fotografijami Josipa Broza Tita. Cena koledarja je 5 evrov + poštnina. Naročila sprejema Mojmir Lipovšek na telefonski številki 041/769-200 Pojasnilo V zadnji, 12. številki Svobodne besede smo na strani 37, v rubriki Prejeli smo objavili prispevek pod naslo- vom O spravi. Žal je izpadlo ime enega izmed avtorjev članka; avtorja sta Rastko Plohl in Franko Pleško. november 20162 43 Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... Z D R A V J E Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni Diabetes izbruhnil v svetovno epidemijo Po svetu 14. novembra zaznamujemo svetovni dan sladkorne bolez- ni. To je bil tudi rojstni dan kanadskega znanstvenika Fredericka Ban- tinga, ki je izoliral beljakovino, poimenovano inzulin, in za to odkritje leta 1923 tudi dobil Nobelovo nagrado. Po definiciji Mednarodnega združenje za diabetes in Svetovne zdravstvene organizacije je di- abetes civilizacijska bolezen, ki je doživela vzpon po drugi svetovni vojni. Združeni narodi so leta 2006 sprejeli resolucijo o diabetesu, v kateri ugotavljajo, da je bolezen prerasla v svetovno epidemijo. Ob letošnjem svetovnem dne-vu diabetesa je Mednarodno združenje za diabetes sporo-čilo, da je na svetu 415 milijo- nov odraslih z diabetesom. Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi se to število do leta 2040 zvišalo na 642 milijonov, kar po- meni deset odstotkov odraslega prebi- valstva. Z geslom »Diabetes na očeh« opozarja Mednarodno združenje za di- abetes v letu 2016 na pravočasno od- krivanje diabetesa, kajti potek bolezni v prvih letih je ključnega pomena za njen izid čez leta. Povišan krvni sladkor na- mreč povzroča nepopravljivo škodo na ožilju in živčevju, zaradi česar so med najpogostejšimi diabetičnimi zapleti: srčni infarkt, možganska kap, odpoved ledvic, slepota in diabetična gangrena s posledično amputacijo. Prepozna di- agnoza pomeni, da bodo imeli številni bolniki z diabetesom tipa 2 ob času dia- gnoze že vsaj en diabetični zaplet. Prva leta bolezni so za poznejši izid največjega pomena, žal pa je ena naj- večjih težav pri tej tiho napredujoči bo- lezni ta, da se bolezen prepozno odkrije. Tako številni bolniki živijo z diabetesom tipa 2, ne da bi se zavedali svojega sta- nja. Po nekaterih ocenah eden od dveh odraslih z diabetesom ni diagnosticiran, preden dobijo diagnozo in se začnejo zdraviti, kronično povišan krvni sladkor že nepopravljivo okvari ožilje in živčev- je do te mere, da imajo številni bolniki ob diagnozi že katerega od diabetičnih zapletov, najpogosteje je to na očeh. Opozorilni znaki za diabetes Ločimo dva poglavitna tipa diabetesa: prvi, tip 1, se pojavlja največ pri otro- cih in mladostnikih, medtem ko je tip 2 bolezen slabega življenjskega stila, po- javlja se v srednjih letih in napreduje zelo počasi. Kako spoznati diabetes? Pri posameznikih se lahko pojavijo različna opozorilna znamenja, včasih tudi ni oči- tnih znamenj, vendar je pojav nekaterih znakov bolezni splošen. Izbruh diabete- sa tipa 1 je običajno nenaden in drama- tičen in vključuje naslednje simptome: nenormalno žejo in suha usta, pogosto uriniranje, značilna je izjemna utrujenost oziroma pomanjkanje energije, prizadeti shujša brez posebnega razloga, rane se počasi celijo, ponavljajo se okužbe in zamegljena slika. Pri veliko bolj razširje- nem diabetesu tipa 2 so simptomi lahko isti, vendar so običajno manj izraženi. Napredovanje tega tipa bolezni je po- stopno in zato teže ugotovljivo. Mnogo ljudi v zgodnji fazi diabetesa tipa 2 ne kažejo nobenih simptomov in je bolezen diagnosticirana šele čez nekaj let, ko so prisotni že številni zapleti. Do 70 odstotkov diabetesa tipa 2 lah- ko preprečimo ali odložimo njegov na- stanek z uvedbo bolj zdravega življenj- skega sloga. Za omejevanje bremena diabetesa v Sloveniji od leta 2012 po- teka zdravstveno preventivna kampa- nja Bodi odličnjak! ki jo v sodelovanju s številnimi partnerji vodi Zavod za izo- braževanje o diabetesu. Naredi test diabetesa Za omejevanje bremena bolezni je Za- vod za izobraževanje o diabetesu letos razvil prvo spletno aplikacijo za oce- no ogroženosti z diabetesom. Test je brezplačen in dostopen na domeni di- abetes-test.si. Njegova dodana vred- nost je, da dobi uporabnik, ki preseže mejno vrednost seštevka točk, tudi na- potke, kako ravnati dalje. Test diabetesa je namenjen vsem, še zlasti pa tistim, ki imajo čezmerno telesno težo, diabetes v družini in se premalo gibljejo. Vir: www.diabetes.si Svetovni dan diabetesa zaznamujemo14. novembra, na dan, ko se je rodil kanadski zdravnik Charles Banting, odkritelj inzulina. O B L E T N I C A Ob obletnici smrti poveljnika slovenskih partizanskih enot Franca Rozmana - Staneta Sanjal je o svobodi in svojem konju »Borci mojega bataljona niso samo nezamenljivi, temveč so nenadomestljivi!« Te besede narodnega heroja, komandanta slovenskih partizanskih enot in enega najbolj priljubljenih par- tizanskih poveljnikov Franca Rozmana - Staneta so zapisane na steni njegove domače hiše v Pirničah pri Medvodah, ki je preu- rejena v muzej. Ob obletnici njegove smrti smo obiskali muzej v spremstvu Vladimirja Bertonclja, predsednika ZZB Medvode, in Franca Severja - Frante, ki je bil kot mlad partizan Stanetov kurir – kot pravi, je spomin na Staneta za vedno v njegovem srcu. Do muzeja vodijo lepo označe-ne usmerjevalne table, zanj pa zgledno skrbijo Stanetovi sorodniki, družina Rozman, ki je lani za to svoje poslanstvo prejela po- sebno priznanje ZZB za vrednote NOB Slovenije. Hiša, v kateri se je leta 1911 rodil legendarni partizanski poveljnik, bo prej ali slej potrebna obnove, stara je približno 200 let in jo vidno načenja vla- ga. Obiskovalec pa v muzeju dobi vpog- led v življenje in delo Franca Rozmana - Staneta, na voljo je tudi lična brošura v slovenskem in angleškem jeziku. Pred hišo je Rozmanov doprsni kip. To pa ni edini spomenik slavnemu krajanu v občini Medvode. V Pirničah je na velikem spomeniku sredi kraja Rozmanovo ime izpisano z velikimi čr- kami, Vladimir Bertoncelj pa nas po- nosno popelje tudi v središče Medvod, kjer je s tablo označena stavba, v kateri se je Rozman izučil za peka. Njegov oče Franc je leta 1914 padel na ruski fronti, mama pa je ostala v hudi revščini sama // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar s štirimi otroki, ki so morali zelo zgodaj za hlapce in pastirje. Francetov skrbnik je pri njegovih 15 letih postal komunist in udeleženec oktobrske revolucije Tine Rožanc in pomagal mu je, da se je izu- čil za peka. Zagotovo pa je tudi usodno vplival na njegov svetovni nazor. Leta 1936 je Franc Rozman odpotoval v Španijo, od koder se je preko francoskih taborišč leta 1941 vrnil v domovino kot prekaljen španski borec. In se seveda ta- koj vključil v NOB kot vojaški inštruktor. Njegova pot in uspehi v bojnih enotah so odmevali, zaradi znanja in organizacijskih sposobnosti je imel komandant Stane kmalu najbolj vzorno urejene in politično zgrajene bojne enote. »Ko sem ga prvič videl, tak majhen možic je bil, nismo mogli verjeti, da je to slavni komandant. Ko pa je spregovoril, je iz njega zasijala neverjetna karizma. Po imenu je poznal vse svoje borce, in kadar koli smo se vrni- li iz akcije, je vedno najprej vprašal: 'Ste vsi?'« se ga spominja Franta in pove, da je čas, ko je bil Stanetov kurir, najbolj obli- koval in zaznamoval tudi njega. Franta je tudi pobudnik akcije za postavitev nove- ga spomenika v Ljubljani, na katerem bi bil narodni heroj upodobljen na konju. »Vedno je govoril: 'Po vojni si bom najprej kupil konja,' dajmo ga torej na konja, to si zasluži,« utemeljuje svoj predlog Franc Sever - Franta. Franc Rozman - Stane se je smrtno ponesrečil 7. novembra 1944 pri preiz- kušanju novega minometa v Lokvah pri Črnomlju. Tam vsako leto na ta dan pote- ka spominska slovesnost. Tudi letos se je tam kljub slabemu vremenu zbrala res ve- lika množica ljudi, z izbranimi besedami pa se je poveljnika slovenskih partizanski enot spomnil Tit Turnšek, predsednik slovenske borčevske organizacije.Slovesnost v Lokvah pri Črnomlju (Foto: Danijel Divjak) Hiša v Medvodah, v kateri se je Franc Rozman izučil za peka. Štirje Rozmanovi otroci, fotografija je shranjena v muzeju. Franc Rozman - Stane se je smrtno ponesrečil 7. novembra 1944 pri preizkušanju novega minometa v Lokvah pri Črnomlju. Tam vsako leto na ta dan poteka spominska slovesnost. november 201644 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 19. decembra 2016. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 12. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 12. številke revije Svobodna beseda 2016: 1. Rudi Babošek, Slavka Osterca 6, 9252 Radenci 2. Janez Bozovičar, Gogalova 6, 4000 Kranj 3. Katjuša Čeplak, Glinškova ploščad 9, 1131 Ljubljana Rešitve križanke: OČALA, UVOD, KERENŠČINA, OTEC, AKTER, PRATIKA, ČA, ATLANT, LAS, ENS, RTIČANI, FOKSTROT, IK, LJ, OPERA, SONJA HENIE, REK, KOTLJE, ANALI, MK, RŠI, EE, UL, RUR, AASEN, ETNOLOG, ME, V RADOVLJICI, KRI, IND, SITA, ETA, INK, VARSTVO, TAJNIKAR, ARAL, ON, ANEKDOTA. Geslo: ČETRT STOLETJA LECTARIJE V RADOVLJICI. B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 19. decembra 2016 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. PUŠČOB- NEŽ GESLO LESNATI DELI LANENIH STEBEL, PEZDIR GRŠKA MATI BOGOV EMIL ZATOPEK NAŠA TV- NOVINAR- KA (ERIKA) PREBI- VALKA BIZELJ- SKEGA MADŽAR- SKA POVRŠIN- SKA MERA PRINAŠA- NJE HRANE IN PIJAČE GOSTU KAR JE PO VREDNO- STI ENAKO DRUGEMU PREPIR IZIDOR (KRAJŠE) NAŠ NEKD. SMUČAR OŠLAK PRVI DEL BIBLIJE ŽENSKA, POVRAČIL- NA ŽRTEV OBLAČILO, ODEVA SNOV, MATERIJA ESTONSKI JEZIK MESTO V KOLUMBIJI (IZ ČRK: AVIEN) NASPROT- JE VSTO- PANJA ŠPELA BRAČUN STAROGR. MESTO IZRAELSKI PISATELJ (EPHRAIM) NIZEK ŽENSKI GLAS PEŠČENA MORSKA OBALA ELFI EDER PRIPOMO- ČEK ZA IGRANJE TENISA KRAJ ZAH. OD AJDOV- ŠČINE KOŠARKAR LAKOVIČ NASILNEŽ RAZDALJA PRILAGO- DITVE OČESA GL. PRVINA KIBELIN SVEČENIK V GRŠKI MITOLO- GIJI ZAPISKI S PREDA- VANJ IVO ANDRIĆ OTROK OTOČEK V MALEM PRESPAN. JEZERU V GRČIJI KRČEVINA, TREBEŽ, LAZ, JASA SREDNJE- AMERIŠKA OTOŠKA DRŽAVA TANTAL ZG. DEL LEDENIŠ. DOLINE TJAŠA ANDREE IME NEKDANJEGA JAPONSKEGA SKAKAL- CA V DALJINO TAJIME MANJŠI OKRAS NA KAPI POTRDILO NEKD. AM. ATLET OWENS (NI: HESSE) KATARINA IVANOVIĆ OŽAREK CENE ŠTUPAR GOBA MRAZNICA TRDA TEŽ- KA KOVINA (Cr) IRANSKA DENARNA ENOTA KRUTI RIM SKI CESAR ATEK SRBSKI REŽISER KUSTURICA TEMNI DEL DNEVA VOHALNI ORGAN ANGLEŠKA PIVNICA AMERIŠKA IGRALKA SHERIDAN EGIPČAN- SKI BOG SONCA LASTNOST STAREGA VINA, KI JE PREŠLO VRHUNEC NADA SEVŠEK NICK NOLTE DOMA SE DRŽEČ ČLOVEK TONE KUNTNER POJAV- NOST V ENOJNI OBLIKI POPRAV- LJALNICA UR MAJHEN KAMEN, KAMENC ŽENSKA OBLIKA IMENA BOJAN / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / november 2016 / cena 3 eur / letnik II / ISSN 2463-8218 B E S E D A 13 9 772463 821805 Kolumna Martin Premk: Nasilje nad resnico Aktualno Bo novi spomenik res pripomogel k spravi? Aktualno Huda jama – kraj maščevanja S T R A N 7 S T R A N 1 0 S T R A N 1 1 – 1 2 Muzej Franca Rozmana Staneta v Pirničah