Stefania Rocca za konec Mittelfesta V Medjevasi širijo športno infrastrukturo Proračun Občine Trst vreden 668 milijonov JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 173 (21.410) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 28. JULIJA 2015 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store 9 771124 666007 50728 slovenija - hrvaška - Po izbruhu prisluškovalne afere Hrvaška napoveduje odstop od arbitražnega sporazuma Zunanji minister Karl Erjavec ne namerava odstopiti ZAGREB - Po izbruhu prisluškovalne afere in objavi pogovorov slovenskega člana arbitražnega sodišča Jerneja Sekolca s slovensko agentko Simono Drenik je Hrvaška napovedala, da bo odstopila od arbitražnega sporazuma. Hrvaški premier Zoran Milanovic je ta namen napovedal vodjem poslanskih skupin v saboru, kjer bodo o tem razpravljali jutri in v četrtek. Slovenija naj bi medtem jutri imenovala svojega novega arbitra. V Sloveniji je slišati pozive k odstopu zunanjega ministra Karl Erjavca, ki pa je včeraj pojasnil, da je govoril s pre-mierjem Mirom Cerarjem. Ta je po njegovih besedah ocenil, da ni razloga, da bi Erjavec odstopil. Če ga bo doletela interpelacija, pa bo na očitke odgovoril, je napovedal. Na 3. strani rusija-slovenija Obe državi pričakujeta odpravo sankcij LJUBLJANA - Ruski premier Dmitrij Medvedjev se je na delovnem obisku v Sloveniji včeraj sešel s premierjem Mirom Cerarjem. Največ pozornosti sta posvetila gospodarskim odnosom in se strinjala, da so sankcije EU proti Rusiji in ruski povračilni ukrepi prizadeli gospodarstvi obeh držav. Na 2. strani doberdob - Rivalstvo poravnali na igrišču Oživljena tradicija nagradila Merkeduce ■ s " j,. ? w s -i t / _ r11 Rakotvorni delci TRST - Antonietta Morena Gatti spada med največje izvedence o okolj-skem onesnaževanju v Italiji in na svetu ter je bila pred kratkim uvrščena na seznam tridesetih najvažnejših znanstvenikov na svetu. Na pobudo poslancev Lorenza Battiste in Arisa Prodanija je opravila zdravstveno študijo o strupih, ki izhajajo iz škedenjske železarne. Študija je pokazala, da številni prašni delci, zaznani v zraku na Tržaškem, ne presegajo velikosti 2,5 microna. Mednarodna zdravstvena organizacija uvršča tovrstne delce med rakotvorne snovi. Na 5. strani gospodarstvo Padec Šanghaja pretresel vse svetovne borze ŠANGHAJ - Na borzi v Šang-haju se kljub naporom Pekinga nadaljuje obdobje velike nestanovitnosti. Včeraj je borza dan zaključila z 8,48-odstotnim padcem, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi stanja kitajskega gospodarstva, ki je močno upočasnilo svojo rast. Dogajanje na Kitajskem je povzročilo občutne padce vseh svetovnih borz. Indeksi v Evropi so se znižali okrog 2,5 odstotka (v Milanu skoraj 3 odstotke). V New Yorku so se sinoči tečaji vrednostnih papirjev znižali, vendar nekoliko manj. Na 2. strani DOBAVA IN MONTAŽA Leseni podi Blindirana vhodna vrata Notranja vrata Okna in okvirji vrata pvc okna in okvirji GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it (UD) -J A carpinus OUTLET PELLET AKCIJA MESECA BUKOVI PELETI BIOPROFIT 3,90 € PRIPELJEMO NA DOM minimalno paleta - 90 vreč Za naročilo: 0038653334404 S___/ URNIK ponedeljek - petek: 7.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 13.00 Carpinus d.o.o. Krvavi potok 31 6240 Kozina www.carpinus.si OBISK V TRSTU mm» v • v Mirosic: Manjšina naj bo složna TRST - »Slovenci, bodite složni, ker je prihodnost na vaši strani.« S temi besedami se je veleposlanik Iztok Mirošič včeraj poslovil od novega Tržaškega knjižnega središča, ki je bilo zadnja postaja njegovih poslovilnih srečanj. Mirošič namreč zapušča slovensko ambasado v Rimu, ki jo bo po novem vodil Bogdan Benko. Složnost slovenske manjšine v sklopu vse boljših odnosov med Italijo in Slovenijo je bil glavni moto njegovega dela. Morda našli truplo šoferja cisterne Na 3. strani Pot impresionistov vodi tudi v Slovenijo Na 9. strani Mitja Emili zmagal na dirki v Misanu Na 14. strani Martina Pecchiar blizu evropskega prvenstva Na 14. strani <šant'Anna Jrtijjrfiu Trasjvrti Tuncbri 1jF Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 19158 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst skorajšnje odprtje nasproti pokopališča v Nabrežini Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 213356 Usluge na domu podi 2 Torek, 28. julija 2015 ITALIJA, SVET / slovenija - Ruski premier Dmitrij Medvedjev se je srečal z Mirom Cerarjem Premiera za konec sankcij, ki so prizadele gospodarstvo V ospredju pogovorov dvostransko sodelovanje v gospodarstvu ter v kulturi, znanosti in športu LJUBLJANA - Ruski premier Dmitrij Medvedjev se je na delovnem obisku v Sloveniji včeraj sešel s premierjem Mirom Cerarjem. Največ pozornosti sta posvetila gospodarskim odnosom in se strinjala, da so sankcije EU proti Rusiji in ruski povračilni ukrepi prizadeli gospodarstvi obeh držav. Premierja sta se sicer strinjala, da se je blagovna menjava med Slovenijo in Rusijo, ki je leta 2013 dosegla skoraj dve milijardi dolarjev, zmanjšala tudi zaradi padca cen energentov, ne le zaradi sankcij. Slednje po besedah Medvedjeva prispevajo kakih 20 odstotkov, so pa negativen dejavnik, zato je v pogovorih s slovenskim kolegom ponovil stališče, da sankcije zavirajo razvoj in ovirajo gospodarsko sodelovanje. Premierja sta poudarila, da je končanje sankcij v interesu vseh, še bolj pa je to v interesu vseh ljudi, vpletenih v konflikt. Cerar je ob tem poudaril, da morajo biti za ukinitev sankcij izpolnjeni določeni pogoji. »Ker sankcij ni začela Rusija, ampak EU, od unije tudi pričakujemo, da jih bo prva ukinila,« pa je ponovil Medved-jev in izrazil prepričanje, da se bo sodelovanje s Slovenijo nadaljevalo. Medvedjev je izrazil pričakovanje, da bo imela Slovenija še naprej zmerno stališče v okviru EU. Cerar je zagotovil, da bo stališče Slovenije glede sankcij in odnosov do Rusije ostalo enako kot doslej. Če bodo izpolnjeni pogoji za ukinitev sankcij, bo Slovenija po Cerarjevih besedah zadovoljna, da bodo sankcije ukinjene. Slovenija je sicer prva članica unije, ki jo je Med-vedjev obiskal od začetka zaostritve odnosov z EU pred več kot letom dni. Slovenski premier je še dejal, da je ruskega kolega seznanil s stališči Slovenije glede Ukrajine, med drugim, da podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine in spoštovanje dogovorov iz Minska ter si prizadeva za dialog. Predsednik ruske vlade pa je v pogovorih ponovil stališče Moskve, da konflikta ne bi smeli reševati z vojaškimi sredstvi temveč z dialogom med vpletenimi stranmi. Premierja sta skušala ugotoviti, kako v prihodnjih letih izboljšati gospodarsko sodelovanje, tako na ravni velikih kot malih in srednjih podjetij. Ob obisku sta se strani dogovorili za nadaljevanje skupnih projektov v pomembnih panogah, kot sta farmacija in visoka tehnologija. Slovenija in Rusija sta podpisali triletni program o sodelovanju v kulturi, znanosti in športu ter sporazuma o sodelovanju na področju zdravja ter pravosodja. Sklenili so tudi sporazum o skupnem nastopu obeh gospodarstev na tretjih trgih, družba Co-mita in rusko ministrstvo za energijo pa sta podpisala sporazum s področja obnovljivih virov energije. Slovenija je bila zainteresirana za plinovod Južni tok, ki pa se mu je Rusija odpovedala. Medvedjev je izrazil prepričanje, da bi Slovenija lahko sodelovala pri projektu novega plinovoda Turški tok kot tranzitna država. Pri tem je poudaril, da se bodo morale zainteresirane države same dogovarjati z Brusljem. Popoldne je Medvedjeva sprejel še predsednik DZ Brglez, s katerim sta se pogovarjala o dvostranskih odnosih. (STA) rM 1» - Dmitrij Medvedjev na srečanju s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem rtvslo Gratteri: Norme o posnetkih »velika usluga mafijam« RIM - Pravosodni minister Andrea Orlando je včeraj skušal utišati polemike zaradi zakonskega osnutka, po katerem bi skrivno snemanje zvočnih in video posnetkov postalo kaznivo dejanje. Stvar je povzročila precej zadrege v Demokratski stranki, ki ji očitajo, da hoče postaviti nagobčnik medijem. Nerodnost so pobudniki skušali popraviti tako, da bi novinarji bili izvzeti iz novih kazenskih predpisov, to pa bi spet odprlo druge probleme. Nanje je včeraj opozoril znan pro-timafijski sodnik Nicola Gratteri, ki je nove norme označil kot »veliko uslugo mafijam,« saj bi s tem izničili odločilno dokazno gradivo v primerih izsiljevanja. Minister Orlando je včeraj predlagal, naj bi uporaba posnetkov bila kazniva, samo ko gre za namerno obrekovanje. Potrjeni dosmrtni obsodbi zaradi umora Sarah Scazzi TARANTO - Prizivno sodišče v Taran-tu je sinoči potrdilo obsodbi na dosmrtno ječo zaradi umora 15-letne Sarah Scazzi. Sodišče je potrdilo, da sta za umor 26. avgusta 2010 odgovorni se-strična žrtve Sabrina Misseri in teta Co-sima Serrano, kot je že razsodilo prvostopenjsko sodišče. Prizivni sodniki so razsodbo izrekli po tridnevnem zasedanju za zaprtimi vrati. rim SEL ostaja v večini toda ne več v upravi Marino naj bi danes imenoval tri odbornike gospodarstvo - Rekorden padec Šanghaj pretresel vse svetovne borze RIM - Usoda rimske občinske uprave še vedno visi na nitki. Župan Ignazio Marino je vsak dan tarča topovskega obstreljevanja državnega tajnika svoje lastne stranke Mattea Renzija in njegovih somišljenikov. Po drugi strani pa Marina še vedno podpira predsednik Demokratske stranke in komisar stranke v Rimu Matteo Orfini, ki je včeraj po srečanju z županom napovedal, da naj bi že danes prišlo do imenovanja treh novih občinskih odbornikov, s katerimi bi rimska uprava dobila nov zagon. V novi upravi pa zagotovo ne bo predstavnikov stranke Levice ekologija in svobode, je včeraj izjavil njen rimski koordinator Paolo Cento. Zagotovil je, da bo sicer SEL še naprej lojalno podpirala Marina, spričo bratomorne vojne v DS pa prepuščajo tej stranki odgovornost za vodenje uprave. Ignazio Marino Po napovedih naj bi Marino danes javil imena novih odbornikov. Za mesto podžupana in odbornika za bilanco se omenja Marco Causi, resor prevozov naj bi prevzela izvedenka Anna Donati, skrb za predmestja pa Marco Rossi-Do-ria, bivši podtajnik za šolstvo v Monti-jevi in Lettovi vladi. ŠANGHAJ - Na borzi v Šangha-ju se kljub naporom Pekinga nadaljuje obdobje velike nestanovitnosti. Včeraj je borza dan zaključila z 8,48-odstotnim padcem, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi stanja gospodarstva. Včeraj je Peking objavil, da se je skupen dobiček večjih industrijskih podjetij junija na letni ravni znižal za 0,3 odstotka. V petek pa je raziskava pokazala, da se je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) znižal na najnižjo raven v več kot letu dni. Kitajske oblasti so sicer skušale razmere na borzah v državi normalizirati z različnimi ukrepi, med drugim s šestmesečno prepovedjo prodaje delnic za velike delničarje in policijsko akcijo proti prodajam delnic na kratko. A je po šestih dneh rasti šanghajska borza po objavi podatkov o PMI že v petek znova zabeležila 1,29-odstotno znižanje. Vlagatelji špekulirajo tudi, da bi lahko Peking kmalu začel umikati podporna sredstva, s katerimi je podprl cene delnic. Kitajski regulator borznega trga je načrte o umiku stabilizacijskih sredstev sicer zanikal. Dogajanje na Kitajskem je povzročilo občutne padce vseh svetovnih borz. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je znižal za 2,41, pariški CAC 40 je izgubil 2,57 odstotka, frankfurtski DAX 2,56 odstotka, londonski FTSE 100 pa 1,13 odstotka. V Milanu je indeks FTSE MIB zdrsnil za 2,97 odstotka. V New Yorku so se sinoči tečaji vrednostnih papirjev prav tako nižali. zda - Predsednik Obama Kritičen do politične kulture republikancev NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je med obiskom Etiopije kritiziral sodobno politično kulturo v ZDA, ki se hrani z blatenjem nasprotnikov in drugače mislečih, pri čemer izstopata predsedniška kandidata Donald Trump in sedaj tudi Mike Huckabee, ki je jedrski dogovor z Iranom primerjal s holokavstom. »Čez 18 mesecev predajam ključe in rad bi videl, da jih bom dal nekomu, ki je resen v resnih stvareh, kar od vseh strani zahteva resnost, spodobnost in odkritost,« je dejal Obama, ko so ga vprašali o lobiranju v kongresu za podporo iranskemu jedrskemu dogovoru in izjavi Hucka-beeja. Ta je za konservativni medij povedal, da je Obama z jedrskim dogovorom Jude potisnil proti vratom peči. »To je del splošnega vzorca, ki bi bil smešen, če ne bi bil tako žalosten. Državnega sekretarja Johna Kerryja so poimenovali Poncij Pilat, senator, ki se poteguje za predsednika, me je označil za glavnega sponzorja terorizma. To so voditelji republikanske stranke. Gre za preveč resna vprašanja, da bi se lahko tako poigravali z njimi,« je menil Obama. Na strani republikanskih predsedniških kandidatov se trenutno gnete 16 bolj ali manj nacionalno prepoznavnih politikov, ki se borijo za večjo prepoznavnost, brez katere ne bo glasov. Odkar je v kampanjo vstopil newyorški milijarder Donald Trump, ki izstreli vse kar mu pade na pamet, ker si to lahko dovoli, se je kampanja izrodila v tekmovanje, kdo bo povedal kaj bolj nezaslišanega in odmevnega. Glede lobiranja za iranski sporazum, ki ga bo republikansko vodstvo po preteku 60-dnevnega roka zavrnilo, Obama pravi, da ne gre toliko za lobiranje kot za predstavitev dejstev o sporazumu, za katerega 99 odstotkov sveta pravi, da je dober in rešuje problem na diplomatski način ter izpolnjuje cilj, kar je to, da Iran ne pride do jedrskega orožja. »Doslej še nisem slišal argumenta nasprotne strani, ki bi vzdržal. Da je sporazum dober meni 99 odstotkov sveta, 99 odstotkov jedrskih znanstvenikov in 99 odstotkov strokovnjakov za neširitev orožja. Sporazum dosega cilje veliko bolje kot bi ga alternative,« je dejal Obama. (STA) grčija - S predstavniki posojilodajalcev Začetek pogajanj za 3. program pomoči ■ ZLATO (999,99 %%) za kg 31.665,76 -173,75 ATENE - Predstavniki mednarodnih posojilodajalcev so prišli v Grčijo, kjer so s predstavniki vlade nemudoma začeli pogajanja o tretjem programu pomoči, je v Bruslju včeraj zatrdila tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva. Medtem pa viri blizu grške vlade trdijo, da bodo pogajalske skupine v Atenah z delom začele šele danes. Predstavniki institucij so se v Atene odpravili, ko so bile izpolnjene obljube o sprejemu dveh paketov reform. Ob predstavnikih t.i. trojke - EU, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB) - se pogajanj udeležujejo tudi predstavniki stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). Obe strani sta pod velikim pritiskom, da sporazum o novi pomoči, vredni do 86 milijard evrov, skleneta pred 20. avgustom. Takrat morajo Atene vrniti 3,2 milijarde evrov ECB. »Korak za korakom napredujemo v smeri programa za Grčijo,« je dejala Andreeva. Po njenih besedah sicer institucije od Grčije pričaku- jejo še več reform. Pogajanj se bodo udeležili tudi nekateri visoki predstavniki institucij, Andreeva pa je zagotovila, da bodo vsi glavni pogajalci v Atene prispeli najkasneje v sredo. Grške politične stranke pa medtem v Atenah od vlade zahtevajo odgovore glede informacij, da je nekdanji finančni minister Janis Varufakis pripravljal skrivne načrte za vzporedni bančni sistem v primeru, da bi Grčija zapustila območje evra. Pripravo rezervnega načrta naj bi mu decembra naročil Aleksis Cipras, ki je mesec po tem prevzel vodenje vlade. Namestnik finančnega ministra Dimitris Mardas pa je zanikal, da bi vlada kdaj govorila o takšnem načrtu. Grčija se je zaradi pomanjkanja denarja konec junija znašla na robu bankrota. Banke so bile več dni zaprte, sedaj pa oblasti počasi odpravljajo omejitve. Grškim podjetjem so tako od petka znova omogočena plačila v tujino do višine 100.000 evrov, Grki pa lahko na potovanje s sabo vzamejo do 2000, in ne več do 1000 evrov. (STA) ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 53,04 $ -2,89 ■ EVRO ■ 1,1058 $ +1,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. julija 2015 valute evro (povprečni tečaj) 27. 7. ameriški dolar 1,1058 1,0939 japonski jen 136,23 135,70 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,029 27,042 danska krona 7,4615 7,4615 britanski fun 0,71270 0,70690 madžarski forint 310,02 311,19 poljski zlot 4,1285 4,1286 romunski lev 4,4180 4,4211 švedska krona 9,4530 9,4263 švicarski frank 1,0595 1,0512 norveška krona 9,0420 8,9955 hrvaška kuna 7,5965 7,5830 ruski rubel 65,8156 63,9190 turška lira 3,0679 3,0085 avstralski dolar 1,5184 1,5058 braziljski real 3,7354 3,6466 kanadski dolar 1,4409 1,4320 kitajski juan 6,8668 6,7918 indijska rupija 70,9592 70,1404 mehiški peso 18,0555 17,8076 južnoafriški rand 14,0287 13,8192 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 26. julija 2015 slovenija-hrvaška - Po zapletu glede arbitražne komisije o meji med državama Slovenija išče novega arbitra, Hrvaška odstopa od sporazuma Zunanji minister Karl Erjavec po srečanju s Cerarjem izjavil, da ne bo odstopil 423 LJUBLJANA - Medtem ko slovenske stranke iščejo kandidata za člana arbitražnega sodišča, ki odloča o meji s Hrvaško, je ta sklenila odstopiti od arbitražnega sporazuma. Postopek naj bi na seji jutri oziroma četrtek sprožil hrvaški sabor. Potem ko je prejšnji četrtek - dan po objavi posnetkov njegovih pogovorov s slovensko agentko Simono Drenik v hrvaškem tisku - odstopil dosedanji slovenski član sodišča Jernej Sekolec, je arbitražno sodišče Sloveniji dalo 15 dni časa, da imenuje novega člana sodišča. Odbor DZ za zunanjo politiko je v soboto na zaprti seji sklenil, da DZ o kandidatu ne bo glasoval, kot sicer predvidevajo obstoječi zakonski postopki v Sloveniji glede imenovanja sodnikov mednarodnih sodišč, saj bi to trajalo več kot 15 dni. Zato bo novega slovenskega arbitra predvidoma jutri izbrala vlada. Še pred tem se bodo danes o kandidatu skušali uskladiti predstavniki parlamentarnih strank. Opozicijske stranke so že napovedale, da svojih predlogov ne bodo posredovale, medtem ko naj bi vladna koalicija na srečanje prišla s skupnim kandidatom. Doslej predstavniki strank o imenih možnih kandidatov niso želeli govoriti, v medijih pa se omenjajo ustavni sodnik in strokovnjak za mednarodno pravo Ernest Petrič, pravnik in diplomat Borut Bohte, sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič ter nekdanja pravobranilka na Sodišču EU Verica Trstenjak. Slednja je medtem že zavrnila to možnost, češ da je osebno nasprotovala arbitražnemu sporazumu in bi se ji zato lahko očitala pristranskost. Je pa bilo v Sloveniji že slišati pozive k odstopu zunanjega ministra Karl Erjavca. Ta je včeraj pojasnil, da je govoril s pre-mierjem Mirom Cerarjem, ki je po njegovih besedah ocenil, da ni razloga, da bi Erjavec po izbruhu prisluškovalne afere ponudil svoj odstop. V primeru, če ga bo doletela interpelacija, pa bo na očitke odgovoril, je napovedal. Priznal je tudi, da je bil Cerar nezadovoljen, ker se zunanji minister ob izbruhu afere, ki je zamajala arbitražni sporazum s Hrvaško, ni prej vrnil z dopusta. logatec - Kronika Našli truplo, morda gre za voznika cisterne LOGATEC - V gozdu v okolici Logatca so v nedeljo okoli 13. ure našli moško truplo. Tiskovna predstavnica ljubljanske policijske uprave Maja Ciperle Adlešič je pojasnila, da bo šele analiza DNK pokazala, ali gre za truplo pogrešanega voznika tovornjaka s cisterno Stanka Brajerja, ki je bil udeležen v nedavni prometni nesreči na primorski avtocesti. Ci-perle Adlešičeva je opozorila, da je zaenkrat mogoče govoriti le o domnevi, da gre za Brajerjevo truplo. Po njenih besedah bodo rezultati analize DNK znani v prihodnjih dneh. Truplo je zaradi vremenskega vpliva bilo v zelo slabem stanju. V sporočilu za javnost ljubljanske policijske uprave pa je Ciperle Adlešičeva še pojasnila, da so truplo našli na gozdnem območju med Logatcem in Lazami. Doslej zbrana obvestila in ogled kraja najdbe niso pokazali znakov kaznivega dejanja. Voznik tovornjaka s cisterno, 50-le-tni Brajer iz Trebelnega je bil 13. julija vpleten v tragično prometno nesrečo na primorski avtocesti, v kateri so življenje izgubili štirje romunski državljani. Brajer je zapustil kraj nesreče in odšel neznano kam. Policija je takoj začela obsežno akcijo iskanja, ki pa ni dala sadov. Hrvaški premier Zoran Milanovič arhiv Medtem je Hrvaška napovedala, da bo odstopila od arbitražnega sporazuma. Hrvaški premier Zoran Milanovič je po srečanju z vodji poslanskih skupin v saboru povedal, da so se strinjali, da naj Hrvaška v skladu s pravili mednarodnega prava odstopi od arbitražnega sporazuma ter iz sodišča umakne svojega sodnika Budislava Vukasa. Izredna seja hrvaškega sabora, na kateri bodo razpravljali o vladnem predlogu, je sklicana za jutri in četrtek. Gre sicer za postopek v skladu z dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb, je pojasnil hrvaški pravni strokovnjak Davorin Lapaš. Hrvaška mora kot stranka v postopku, ki se sklicuje na grobo kršitev temeljnih določil arbitražnega sporazuma, obvestiti slovensko stran, da zahteva razveljavitev arbitražnega sporazuma ter pojasniti svoja stališča. Če Slovenija ne bo odgovorila, Zagreb lahko sklepa, da je sporazum razveljavljen, je dejal. Arbitražni spor je sicer poenotil hrvaško politiko in včeraj sta prvič za skupno mizo sedla Milanovič in vodja največje opozicijske stranke HDZ Tomislav Ka-ramarko. Slednji je poudaril, da bodo z odstopom od pogodbe s Slovenijo preprečili "malverzacije in prevare". Nekdanja pre-mierka Jadranka Kosor, ki je s tedanjim slovenskim premierjem Borutom Pahorjem leta 2009 sklenila arbitražni sporazum, pa je vnovič poudarila, da je sporazum mrtev. Slovenska stran se včeraj na hrvaško napoved odstopa od sporazuma ni odzivala. Prejšnji teden je profesor mednarodnega prava z mariborske Pravne fakultete Silvo Devetak pojasnil, da vsaka suverena država lahko odstopi od mednarodne pogodbe, če smatra, da ta ni več veljavna, ker je prišlo do njene bistvene kršitve. Hrva- ška bi morala z odstopom od arbitražnega sporazuma uradno seznaniti Slovenijo in arbitražno sodišče ter verjetno Evropsko komisijo, ki je v procesu vzpostavljanja arbitražnega sodišča delovala kot posrednik. Ti bi se nato izrekli glede hrvaške namere. Neke višje instance, ki bi odločala o upravičenosti odstopa neke države od pogodbe, v mednarodni skupnosti ni, ima pa druga stran, v tem primeru Slovenija, možnost tožiti državo zaradi odstopa, npr. na Meddržavnem sodišču v Haagu, je pojasnil. V Evropski komisiji so včeraj znova potrdili, da so seznanjeni z zadevo, vendar pa, so poudarili, komisija v zadevi nima formalne vloge. Evropska komisija je zgolj posredovala pri sklepanju sporazuma med državama, ki pa je izven njenih pristojnosti. Sredi afere pa je Slovenijo včeraj pred koncertom Zagrebških solistov in Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije obiskal hrvaški minister za kulturo Berislav Šipuš. Dejal je, da dobrih odnosov med državama ne more skaliti arbitražna afera. Gre le za eno odprto vprašanje, ki ga je treba rešiti na kulturen način, je dejal. (STA) Takse za napačno parkiranje v Piranu po sodbi okrajnega sodišča nezakonite PIRAN - Po sodbi okrajnega sodišča so sodne takse, ki jih piranska občina ob kaznih za napačno parkiranje zaračunava kršiteljem, nezakonite, pišejo včerajšnje Primorske novice. Občina se je na odločitev pritožila, o primeru bo sedaj odločalo višje sodišče. Mesec in pol po prejeti kazni za napačno parkiranje poleti 2013 je Pirančanka prejela obvestilo o prekršku, v katerem jo je občinski inšpektorat pozval, da lahko pojasni dejstva in okoliščine prekrška. Ker je prekršek priznavala in se ji je zdelo nepotrebno karkoli izjavljati, tega ni storila, ampak je preprosto čakala položnico za plačilo kazni. Prvi dan oktobra 2013 je prejela odločbo o prekršku piranskega urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo, s katero so ji naložili plačilo 40 evrov kazni in 40 evrov sodne takse. Kazen je plačala, takse pa ne. Na odločbo se je pritožila, sredi letošnjega aprila je o pritožbi odločalo piransko okrajno sodišče in razsodilo, da ima kršiteljica prav. Po zakonu lahko prekrškovni organ (inšpekcija) kršitelju naloži tudi plačilo stroškov postopka, ne pa tudi sodne takse. Na Občini Piran so za Primorske novice potrdili, da so seznanjeni s sodbo in da so se nanjo pritožili, do odločitve višjega sodišča pa zadeve ne želijo komentirati. fjk - Nov most v dolini Cellina Začasna rešitev pred poplavami BARCIS - Predsednica deželne uprave Debora Serracchani je včeraj predala namenu začasni most čez hudournik Varma v občini Barcis v dolini Cellina. Gre za dolgo pričakovan poseg na deželni cesti 251, ki jo je potok že več let ob vsakem izdatnejšem deževju redno poplavljal in odrezal Barcis in druge bližnje kraje od zaledja. Cesto so na kritičnem območju zavarovali tako, da so dvignili cestišče v dolžini približno 750 metrov in namestili 40-metrski kovinski most čez Varma. S tem naj bi bilo cestišče na varnem pred poplavami. Z deli so začeli maja letos in jih končali v rekordnem času. Poseg je bil vredem 1,6 milijona evrov. Zdajšnja rešitev še ni dokončna. Začasni most bo treba nadomestiti predvidoma v roku sedmih let. Dotlej naj bi izbrali tehnične rešitve in denar za dokončno ureditev območja, pri čemer bodo poleg cestnih del potrebna tudi vzdrževalna dela na strugah vodnih tokov in drugi posegi za urejanje odvodnjavanja. BENEČIJA - Z Deželo Dva dogovora za ovrednotenje krajinskih območij SAN DANIELE - Deželna od-bornica za prostorsko načrtovanje Marigrazia Santoro se zavzema za realizacijo deželnega omrežja ti. počasne mobilnosti, ki naj bi bilo namenjeno promociji sonaravnega turizma in ovrednotenju krajine ter sanaciji doslej zanemarjenih območij. Santorova je o tem govorila včeraj na posvetu o deželnem krajinskem prostorskem načrtu v kraju San Daniele, kjer je posebej izpostavila cilj ovrednotenja gričevnatih oziroma nižjih goratih območij v deželi. Ta območja naj bi promovirali tudi z realizacijo mreže kolesarskih poti, kot se že dogaja na nekaterih območjih, mimo katerih teče kolesarska pot Alpe Adria od Trbiža do morja. Odbornica je pri tem omenila dogovor s šestimi občinami v Benečiji (Dreka, Grmek, Praprotno, Po-dutana, Sovodnja in Srednje), ki bodo sodelovale z deželo v pripravi krajinskega načrta. Podoben dogovor so sklenili tudi z devetimi občinami vzdolž Nadiže, s ciljem krajinske valorizacije zelenega koridorja ob reki. Natečaj za najboljšo protestno pesem ali družbeno satiro LJUBLJANA - Revija Mentor in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) razpisujeta natečaj za najboljšo protestno pesem ali družbeno satiro - Mentorjev fe-feron. Natečaj, ki je odprt do 7. avgusta, je anonimen, vsak avtor lahko pošlje največ dve pesmi. Pesmi je mogoče v elektronski obliki poslati na naslov men-tor@jskd.si. Opremiti jih je potrebno s šifro avtorja, v posebni priponki morajo biti dodani še njegovi podatki. O prispelih pesmih bo odločala žirija v sestavi Ksenija Jus, Matej Krajnc, Jose in Aida Kurtovič. Nagrada bo uglasbitev pesmi in njena predstavitev na Festivalu mlade literature Urška 16. oktobra v Slovenj Gradcu. Še trije najbolj ostri feferoni bodo nagrajeni z udeležbo na Festivalu angažirane umetnosti maja prihodnje leto in na Festivalu slam poezije. Eden od avtorjev bo prejel še vabilo na brezplačno literarno šolo Mladost v močvirju, ki bo septembra potekala v Veliki Polani. Hrvaški policisti v prtljažniku našli 24-letno Slovenko KOPER - Hrvaški policisti so v nedeljo zjutraj na mejnem prehodu Dragonja ob izstopu iz države v prtljažniku osebnega avtomobila, ki ga je vozil 28-letni Slovenec, našli 24-letno dekle. Poleg njiju so se v vozilu nahajali še štirje potniki. Kot navaja hrvaška policija, se je dekle v prtljažnik skrilo, ker je bilo vozilo registrirano le za pet oseb. Policisti so dekle odkrili pri pregledu vozila in prtljage. Zaradi poskusa nezakonitega prečkanja meje so njo in voznika kaznovali. Tatovi obiskali več stanovanj na Koprskem KOPER - Policijska uprava v Kopru se je ob koncu tedna med ukvarjala z več tatvinami v stanovanjih. V Kopru na Cesti na Markovec je nekdo zvečer vlomil v stanovanje. Pregledal ga je, nato pa ukradel mobilni telefon znamke Samsung S5, črne barve, 2.000 evrov in 1.200 ameriških dolarjev. Med vikendom je nekdo vlomil v hišo v Kopru. Prostori so bili pre-metani, po prvih ugotovitvah pa je neznanec iz spalnice ukradel vzidan sef, v katerem so imeli lastniki različne kreditne kartice, dokumente in nekaj denarja. Z ogledom so ugotovili, da so lastniki oškodovani za 1500 evrov. V Tomaju je nekdo z dvorišča stanovanjske hiše ukradel kosilnico - mulčer, zelene barve, znamke CMI, vredno 350 evrov. Vinjen potnik se je šel šoferja IZOLA - V nedeljo popoldne je voznik avtobusa v Izoli poklical policiste, ker eden od potnikov ni hotel zapustiti avtobusa, ampak je vinjen hotel sesti za volan. Policisti so 25-letnemu domačinu odredili pridržanje in mu izdali plačilni nalog zaradi kršitev javnega reda in miru. 4 Torek, 28. julija 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu aktualno - Sporočilo Iztoka Mirošiča, ki zapušča slovensko veleposlaništvo v Rimu »Slovenci bodite složni, razlike niso bistvene« »Slovenci, bodite složni, ker je prihodnost na vaši strani.« S temi besedami se je veleposlanik Iztok Miro-šič včeraj pod večer poslovil od novega Tržaškega knjižnega središča, ki je bilo zadnja postaja njegovih poslovilnih srečanj. Mirošič namreč zapušča slovensko ambasado v Rimu, ki jo bo po novem vodil Bogdan Benko. Slož-nost slovenske manjšine v sklopu vse boljših odnosov med Italijo in Slovenijo je bil glavni moto njegovega dela. Od Trsta in od Slovencev se je želel posloviti prav v knjižnem središču, ki - tako Mirošič - predstavlja pogled v prihodnost in primer dobre prakse sodelovanja med manjšino in matično državo. Veleposlanik se je srečal s predstavniki slovenske manjšine, z županom Trsta Robertom Cosolinijem, s prefektinjo Mario Adelaide Garufi in s predsednico Pokrajine Mario Tereso Basso Poropat. »Problemi so, a se jih da rešiti« Cosolinija in prefektinjo, ki je tudi vladna komisarka, je Mirošič (spremljala ga je generalna konzulka Ingrid Sergaš) opozoril na problematičnost nedavno odobrene reforme lokalnih uprav. Izrazil je prepričanje, da se da probleme rešiti z dialogom, nova upravno-politična ureditev pa ne sme v nobenem primeru okrniti pravic slovenske manjšine. Na področju odnosov med Italijo in Slovenijo so bili v zadnjih letih narejeni veliki koraki, kar velja tudi za Trst in za vso Furlanijo-Julijsko krajino. Odnose je treba graditi v vidiku prihodnosti, nikoli pa ne smemo pozabiti na preteklost. Mirošič je glede tega večkrat opozoril italijanske oblasti na gorje, ki ga je fašizem povzročil Slovencem. V tem okviru je diplomat veliko naredil, da je npr. italijanska javnost spoznala taborišča, kjer so fašisti zapirali Slovence. »Združevanje ne mimo manjšine« Mirošič ni želel komentirati zadnjih dogajanj v deželnem svetu glede manjšinskega glasbenega šolstva. »Dogovarjanje o združevanju nekaterih slovenskih institucij pa ne more in ne sme potekati mimo urejenega procesa dogovarjanja in normalnega dialoga prizadetih ustanov, je dejal ambasador. Prepričan je, da odnosi med sosednjima državama blagodejno vplivajo na obe manjšini, glede naše manjšine pa je poudaril, da razlike, ki so in bodo, ne smejo negativno pogojevati skupnih ciljev. S tem v zvezi je Mirošič pohvalil skupno spomenico, ki so jo zastopniki Slovencev na obisku v Rimu pred nedavnim izročili italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli. »TKS naj ne bo le knjigarna« Mirošiča je novo knjižno središče zelo prijetno presenetilo. Prostore si je ogledal v spremstvu predsednika TS Veleposlanik Iztok Mirošič zapušča Rim in se vrača v Ljubljano foto damj@n 360 Marija Maverja, člana upravnega sveta Aceta Mermolje, vodjo obnovitvenih del Iva Corve in upraviteljice Ilde Košuta. Veleposlanik podpira zamisel, da TKS ne bi bil le navadna knjigarna, temveč, da bi se s časom razvil v pravo kulturno in tudi družabno središče tržaških Slovencev. Gost se je strinjal, da bi se morala Slovenija, ki je veliko naredila za roj- stvo TKS, aktivno angažirati tudi pri njegovem delovanju. Pri tem je omenil Slovensko turistično organizacijo (STO), ki po novem ni več sestavni del Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (Spirit). Prav turistična krovna turistična organizacija bi se lahko po Mirošičevi oceni vključila v dejavnost TKS in morda celo postala njegov poslovni partner. srecanje z slovenskimi organizacijami Mirošiču zahvala za veliko pomoč Srečanje na generalnem konzulatu Republike Slovenije foto damj@n Veleposlanik Iztok Mirošič se je med svojim poslovilnim obiskom na sedežu generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu srečal s predstavniki manjšinskih organizacij. Šlo je za srečanje brez odvečnih formalnosti, tako rekoč v domačem krogu med najvišjim predstavnikom Slovenije v Italiji, ki pa je hkrati - kot je sam povedal - tudi človek s Krasa (doma je iz kraja Lokev), ki se v Evropi brez mejnih prehodov tudi v Trstu počuti doma. Srečanje, ki ga je uvedla kon-zulka Ingrid Sergaš, je bilo predvsem priložnost, da so se predstavniki organizacij zahvalili veleposlaniku Mi-rošiču za pomoč, ki jo je na vseh rav- neh - v Rimu, na Deželi in v Ljubljani, nudil pri razreševanju številnih vprašanj. Vsi so izpostavili, da je svoje delo opravil z zagnanostjo in učinkovitostjo. Srečanja v Trstu so se udeležili Milena Padovan in Bogdan Kralj za Glasbeno matico, Walter Bandelj za Svet slovenskih organizacij, Rudi Pav-šič za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, Stanka Čuk za Sklad Mitja Čuk, Andrej Šik za Slovensko deželno gospodarsko združenje, Devan Jagodic za Slori in Narodno in študijsko knjižnico, Breda Pahor za Slovensko stalno gledališče in Aleksander Koren za Primorski dnevnik. V kratkem morda spomini Po koncu mandata v Rimu se Mi-rošič vrača v domovino in torej ne bo odšel na drugo veleposlaniško mesto (govorilo se je o Zagrebu in Beogradu), čeprav so o tem - kot pravi - obstajale različne ponudbe in zamisli za delovna mesta v tujini. »S soprogo sva se odločila, da se bova po skoraj desetih letih tujine, z eno prekinitvijo vmes, vendarle posvetila prioritetam v Sloveniji. Mislim, da bo ta odločitev zelo dobra, saj vsakdo po tako dolgem obdobju v tujini potrebuje tudi malo domačega vzdušja. Pri srcu mi leži nekaj načrtov, ki bi jih rad uresničil.« In kakšni so ti načrti? »Želim se posvetiti urejanju spominov iz mojih izkušenj in dela v tujini,« odgovarja Mi-rošič. Bo torej to knjiga spominov ali nekaj podobnega, ga vprašamo. »To bo neka pot skozi London, pogajanja o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, ki so sedaj spet aktualna, seveda vse do zanimive in polne doživetij italijanske izkušnje. Ne vem še sicer kaj bo iz tega, bom vsekakor uredil zapiske in potem videl kaj in kako pravzaprav z njimi.« Da se rojeva knjiga spominov je Mirošiča včeraj vsekakor »izdala« generalna konzulka Ingrid Sergaš. Ilde Košuti je namreč priporočila za predstavitev ambasadorjeve knjige v Tržaškem knjižnem središču. Sandor Tence Hitra cesta: huda prometna nesreča pod Katinaro Ostri ovinek v levo na hitri cesti pod Katinaro je bil včeraj zjutraj prizorišče hude prometne nesreče. Malo pred pol sedmo je fiat punto, ki je vozil v smeri proti mestu, trčil v kovinsko obcestno ograjo, od katere ga je odbilo na sredino cestišča. Udarec je bil tako močan, da je motor avtomobila in menjalnik iztrgalo iz šasije, da so ga tržaški gasilci našli kakih deset metrov stran od vozila. Na kraju je posegel rešilec hitre pomoči, ki je voznika takoj prepeljal v bolnišnico. Po podatkih, ki jih je popoldne posredovala prometna policija, je bilo njegovo zdravstveno stanje hudo. Policisti so uvedli preiskavo, da bi odkrili vzroke nesreče. Zjutraj je bilo cestišče hitre ceste razmočeno zaradi nočnega dežja, zato kaže, da je prav na mokrem odseku cestišča voznik izgubil nadzor nad avtomobilom, ki je -med vožnjo navzdol proti mestu - treščilo v obcestno ograjo. Zaradi nesreče se je na tistem odseku hitre ceste kaj kmalu ustvarila dolga kolona vozil, saj ob tisti uri številni odhajajo na delo v pristanišče ali v tržaško industrijsko cono. Vrsta je bila tako dolga, da so bili mestni redarji prisiljeni hitro cesto zapreti pred vhodom v veliki predor pri Padričah in preusmeriti promet v smeri proti mestu po nekdanji Trbiški cesti. Danes avdicija za statiste v slovenskem filmu Producentska hiša Arsmedia vabi na avdicijo za statiranje v filmu, ki ga bo posnela v drugi polovici avgusta med Trstom in Ljubljano. Iščejo moške in ženske med 30. in 70. letom starosti. Avdicije bodo danes, 28. julija, od 11. do 13. ure v veži Slovenskega stalnega gledališča v Trstu (Ulica Petronio 4). mirošič pri županu trsta »Hvala Cosolini za to, kar si naredil za Slovence« Ingrid Sergaš, Iztok Mirošič, Roberto Cosolini in Edi Kraus foto damj@n »Hvala župan za vse, kar si v teh let koristnega naredil za slovensko manjšino.« Veleposlanik Iztok Mirošič je tako nagovoril župana Trsta Roberta Coso-linija, ki ga je sprejel ob njegovem odhodu iz Italije. Mirošiča je spremljala generalna konzulka Ingrid Sergaš, s Cosolinijem pa je bil občinski odbornik Edi Kraus, katerima se je nato pridružil slovenski občinski svetnik in predsednik občinske komisije za proračun Igor Švab. »To so bila leta zelo plodnega in intenzivnega sodelovanja med Občino in slovensko manjšino, ki so se udejanila ne le na področju kulture, temveč tudi na drugih nivojih. To smo naredili, ker so se splošni odnosi med Italijo in Slovenijo zelo izboljšali, a tudi zaradi prepletanja medčloveških in prijateljskih odnosov,« je naglasil Cosolini. »Naredili smo marsikaj in bomo nadaljevali po tej poti,« je dodal župan, ki je Mirošiča predstavil tudi kot velikega prijatelja Trsta in Tržačanov. Odbornik Kraus je izpostavil odlično sodelovanje na kulturnem področju ter posebej omenil okrepljene odnose med Trstom in Ljubljano. Še več bo treba narediti na gospodarskem področju, je dodal Kraus. »Hvala za odlično sodelovanje,« je Mirošič zapisal v »zlati knjigi« mestne uprave. / TRST Četrtek, 30. julija 2015 5 škedenjska železarna - Novi podatki o onesnaževanju škedenjskega obrata Študija pripisuje prisotnost rakotvornih delcev železarni Neskončno vprašanje o dejanskem vplivu na okolje škedenjske železarne je dobilo skoraj neizpodbiten odgovor. Da iz dimnikov izhajajo smradljive vonjave, prah in potencialno škodljive snovi, ni nobena novost, kot prav tako ninovost povišek rakastih in drugih obolenj prebivalstva v bližini industrijskega obrata. Meritve onesnaženosti zraka mobilnih naprav se včasih precej razlikujejo, lastnik Arvedi ostaja pri stališču, da je vpliv na okolje minimalen. Poslanca Lorenzo Battista in Aris Prodani sta zato naročila znanstveno študijo priznani znastvenici Antonietti Moreni Gatti z željo, da bi dokončno razjasnila, kateri strupi izhajajo iz škedenj-skega plavža. »Po sestavi in dimenziji evidentiranih prašnih delcev bi težko podvomili, da ti niso nastali zaradi železarne. Del- železarna Lovat: srečanje odpadlo zaradi izpadov peščice Združenje Rifare l'Italia je nameravalo včeraj v knjigarni Lovat ob prisotnosti članice poslanske pravosodne komisije Anne Rossomando (DS), tržaškega župana Roberta Cosolinija in izvedenca s tržaške univerze Pierlui-gija Barbierija predstaviti zakon proti onesnaževanju okolja. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje škedenjske železarne, a srečanje je odpadlo zaradi izpadov peščice prisotnih. Demokratska stranka je ostro obsodila dogodek. Posnetek s tiskovne konference poslancev Lorenza Battiste in Arisa Prodanija o onesnaževanju škedenjske železarne fotodamj@n ce, ki ne presegajo dimenzij 10 micro-nov normirajo evropski zakoni, poleg teg pa je v okolici še veliko manjših delcev. Ti ne presegajo velikosti 2,5 microna in Mednarodna zdravstvena organizacija jih uvršča med rakotvorne snovi,« sta dejala nekdanja člana Gibanja petih zvezd, na včerajšnji tiskovni konferenci v Knulpu. Dodala sta, da je treba enkrat za vselej nehati z diskusijo, ali železarna onesnažuje, ali ne, temveč se posvetiti zdravju prebivalcev in to predvsem z vključitvijo priznanih strokovnjakov kot je Gattijeva. Battista in Prodani v luči novih podatkov zaprošata vse javne uprave, da upoštevajo novo študijo, predvsem pa upata, da ne bo izdano novo okoljsko dovoljenje (AIA). Železarna trenutno obratuje z zapadlim okoljskim dovoljenjem, ki je bilo podaljšano za pol leta. Predsednica odbora NoSmog Alda Sancin pa je prepričana, da bo - kljub pritiskom in novim podatkom - dovoljenje izdano. (mar) »Preveč je škodljivih prahov« Profesorica Antonietta Morena Gatti spada med največje izvedence o okoljskem onesnaževanju v Italiji in po svetu. Pred kratkim je bila vključena v spisek tridesetih najvažnejših znanstvenikov na svetu. Z možem Stefanom Montana-rijem, ki je obenem ravnatelj raziskovalnega središča Nanodiagno-stics, je tržaški publiki predstavila povezavo med železarno in nano-patologijami. »To kar izhaja iz dimnika železarne je prava norost!,« je uvodoma dejal Montanari, ki je občinstvu predstavil še vpliv prašnih delcev. Ti so različnih velikosti, najmanjši so najbolj škodljivi. Zbirajo se v celicah in povzročajo mutacijo Dnk-ja, sterilnost, levkemijo in ne na zadnje rakasta obolenja. »Nanodelci nastajajo ob visokih temperaturah topitve različnih elementov, pri katerih silicij in predvsem ogljik v kombinaciji z drugimi elementi tvorijo nevarne molekule. Višja je temperatura plavža, več je možnih kombinacij,« je dejala Gattijeva, ki med najbolj škodljivimi, po partikulatu PM 10, navaja še manjše PM 2,5. Slednji so še toliko bolj nevarni, ker jih lahko veter prenaša veliko dlje. »Da škodljivi prašni delci izhajajo iz železarne, ni nobenega dvoma, saj so ti sestavljeni večinoma iz snovi, ki so značilne za produkcijski proces neke železarne. Ko jih vdihnemo ali požremo, se ti nastanijo v našem telesu, kjer se veže- jo najprej na rdeča krvna telesca, nakopičijo pa se še v organih,« pravi znanstvenica, ki je že raziskovala rakotvorna obolenja zaradi vpliva osiromašenega urana in se posveča tudi problemu tarantske Ilve. Gattijeva je na podlagi opravljenih analiz med 21. in 22. junijem letos našla celo serijo škodljivih PM 2,5 v bližini škedenjske železarne. Dodala je, da ti delci presegajo mejo 40 mg na kubični meter za dobrih 76 mg. »Preden se razvijejo v raka ali druge patologije se ti delci se kopičijo v organizmu desetletja. Lahko Antonietta M. Gatti fotodamj@n pa povzročajo tudi zamašitve ožilja, posledično srčno in možgansko kap. Žal do danes nismo še razvili ustreznih terapij, proti obolenjem, ki izvirajo iz onesnaževanja zaradi nanodelcev. Naša prva skrb mora biti prevencija. Sobivanje železarne in zdravja je v teh pogoji trenutno nemogoče,« je zaključila Gattijeva. (mar) občina trst »Ne« gensko spremenjenim organizmom Bukavec (desno) in Laureni Tržaška občina nasprotuje gensko spremenjenim organizmom. Levosredinska občinska uprava je v tej zvezi 20. julija odobrila sklep, ki ga je na včerajšnji tiskovni konferenci - ob prisotnosti deželnega tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca in pokrajinskega tajnika Coldirettija Alessandra Mu-zine - predstavil občinski odbornik za okolje in kmetijstvo Umberto Laureni. Občinska uprava se je z odobritvijo sklepa o nasprotovanju uporabe gensko spremenjenih organizmov odzvala na resolucijo, ki sta jo v mestni skupščini predstavila svetnika Gibanja petih zvezd Paolo Menis in Stefano Patuanello. Lau-reni je uvodoma podal normativni okvir, določila, evropske direktive in zakone, ki nasprotujejo uvajanju gensko spremenjenih organizmov, in to predvsem na kmetijskem področju. Občinska uprava je s svojim sklepom - ne glede na vpliv tovrstnih organizmov na zdravje - hotela zagotoviti in zaščititi »model kmetijstva, ki temelji na spoštovanju do okolja, in je namenjen ovrednotenju tipičnih krajevnih pridelkov in prehrane, je poudaril odbornik. Edi Bukavec je zelo pozitivno ocenil občinsko odločitev in v tej zvezi podčrtal predvsem biotsko raznolikost, ki je značilna za kraško območje, o čemer bomo še poročali. občina trst - Predstavitev finančnega dokumenta občinske uprave za leto 2015 V »Švabovi komisiji« o proračunu Proračun je »vreden« 668 milijonov evrov - Davki bodo navrgli skoraj 140 milijonov - Zadovoljstvo zaradi popravila cerkvice sv. Roka v Križu Nekaj več kot 668 milijonov evrov, toliko je vreden proračun za leto 2015, ki ga je pred dnevi odobrila tržaška občinska uprava. Včeraj je začela o njem razpravljati občinska proračunsko-finančna komisija, ki ji predseduje občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab. Finančni dokument je predstavil občinski odbornik za finance Matteo Montesano. Dejstvo, da se je začela raz- Zahvala mestnim redarjem Tržaški župan Roberto Cosolini se je včeraj med sprejemom v občinski palači zahvalil mestnim redarjem (na sliki), ki so pretekli teden posegli na barkovljanski obali in nudili pomoč napadeni deklici. Posebno pohvalo so prejeli marešalo Stefano Russiani in agentka Guendalina Colosetti, ki sta prva posegla, pa tudi kolegi Luca Papais, Michela Smoquina, Leone Dipaola, Claudia Cipolat in Rita Mottadelli, ki nadzorujejo območje barkovljanske obale prava o letnem proračunu v drugi polovici leta, predstavlja za upravo težavo, ki pa izvira iz zamud drugih institucionalnih organov, v prvi vrsti države (z novimi finančnimi določbami) in dežele. Občinski uradi so bili prisiljeni prilagoditi dokument novim normam, kar je gotovo upočasnilo njihovo delo. Po seji je predsednik Švab omenil eno od predvidenih novosti, tako imenovano »harmonizacijo proračunov krajevnih uprav«, po kateri niso prenosi neuporabljenih sredstev na naslednja leta več mogoči. Po novem bodo že nakazana sredstva tako rekoč »vinkulirana«, in sicer v posebnem skladu. V letošnjem proračunu ta sklad znaša nekaj več kot 112 milijonov evrov, in sicer 58 milijonov evrov za tekoče poslovanje in 54 milijonov evrov na račun kapitala za javna dela. Uvedba te finančne novosti ni zanemarljiva. Na ta način občinske uprave ne bodo mogle več kopičiti neizkoriščenih sredstev za tako imenovani »zakladek«, iz katerega so črpala sredstva predvsem v predvolilnem obdobju. Razni davki bodo občinski blagajni navrgli skoraj 140 milijonov evrov. Davek na odpadke Tari bo »prispeval« 34 milijonov 569 tisoč evrov, davek na nedeljive storitve Tasi dobrih 21 milijonov evrov, preostalo pa davek na nepremičnine Imu in druge dajatve. Predsednik proračunsko-finančne komisije Švab je ob tem opozoril, da bo morala občinska Igor Švab (desno) na seji proračunsko-finančne komisije, ob njem odbornik Matteo Montesano fotodamj@n uprava tudi letos dobršen del davka na nepremičnine Imu posredovati državi. Lani je tako »odromalo« v rimske finančne loge 33 milijonov 800 tisoč evrov, po letošnjih izračunih pa naj bi bil ta delež še nekoliko višji (kakih 37 milijonov evrov). Dobršen del stroškov (nekaj več kot 99 milijonov evrov) bo šlo za občinsko osebje (konec lanskega leta je bilo na tržaški občini zaposlenih 2846 ljudi). Cosolinijeva uprava je za javna dela v letu 2015 namenila 30 milijonov 358 tisoč evrov. Skoraj 14 milijonov evrov in pol jih bo krila z lastnimi sredstvi, pre- ostalo pa z državnimi in deželnimi prispevki. Med posege, ki jih namerava občinska uprava izpeljati letos, sodi tudi popravilo cerkvice sv. Roka v Križu. Predsednik komisije Švab in svetnika Demokratske stranke Alessandro Carmi in Mario Ravalico so odločitev odbornika za javna dela Andrea Dapretta ugodno ocenili. »Gre za pozornost do ljudi te kraške vasi in do rajonskih svetnikov, ki že leta zahtevajo obnovo cerkvice,« so zapisali v svojem tiskovnem sporočilu. M.K. 6 Torek, 28. julija 2015 TRST medja vas - V kratkem tudi večnamenski objekt Za uvod igrišče za mali nogomet V soboto so v Medjevasi, na večnamenski površini na Hrbcu ob robu vasi, v organizaciji SŠKD Timava in Jusa Medje-vas predali namenu novo igrišče za mali nogomet. Igrišče sicer predstavlja le prvi korak k ureditvi območja, ki naj bi v naslednjih dveh letih dobilo še večnamenski objekt z dvorano za kulturne prireditve, sedež za obe vaški organizaciji, slačilnico, skladišče, sanitarije in nekatere pomožne prostore. Slovesnosti ob odprtju novega igrišča se je ob predsednikih Jusa Medjevas Igorju Tomasetigu in SŠKD Timava Simonu Pericu udeležila tudi devinsko-na-brežinska odbornica Marija Brecelj. Oba predsednika si nadejata, da bo vas z večnamenskim objektom dobila optimalne pogoje za delovanje krajevnih društev in za družbeno in socialno rast celotne skupnosti. Nov objekt, ki šele nastaja, bo zelo koristil tudi že tradicionalnemu jesenskemu prazniku Konji in vonjave mošta, ki vsako leto privabi v Medjevas res veliko število obiskovalcev. Slavnostnemu prerezu traku in uradnemu odprtju je sledila krstna tekma 7:7 med dvema domačima selekcijama. Športno popoldne se je nadaljevalo z nogometnim rodeom, s trobojem ekip, ki so jih sestavljali domačini in prijatelji društva Timava. Igralce so organizatorji z žrebom porazdelili v tri ekipe: Park Hrbec, Central Pilj in Vrh Škrnjak, po imenih raznih predelov male kraške vasi. Na koncu je zmagala ekipa Park Hrbec, pred ekipama Vrh Škrnjak in Central Pilj. Dogajanje na igrišču so popestrili še otroci, ki so tudi med sabo odigrali krajšo nogometno tekmo in z velikim navdušenjem pozdravili pridobitev nove igralne površine. Ob robu igrišča so se do večera zvrstile še nekatere druge spremljevalne dejavnosti kot sta turnir v mori in briškoli ter krajši glasbeni nastop Kraških muzikantov. Prireditev se je zaključila s paštašuto in družabnostjo, ki se je zavlekla do poznih večernih ur. Postave ekip: Park Hrbec: Igor Tomasetig, Adam Pahor, Igor Pahor, Marko Radetič, Natan Cettolo, Patrik Pahor, Kristjan Paoletti, Ladi Derita; Central Pilj: Erik Cadez, Sandi Leg-hissa, Stefano Pernarcic, Ivan Pahor, Fabio Leghissa, Michael Turus, Ivan Semolič, Marino Sustersic; Vrh Škrnjak: Simon Peric, Alessan-dro Kobal, Matija Pahor, Kristjan Leghis-sa, Stefano Santinato, Marko Pahor, Pino Italiano, Matija Colja, Marko Vižintin. (IT) Levo pogled na novo igrišče v Medji vasi; spodaj razburljiv trenutek pred vrati, ki je prevzel tudi brhke navijačice (desno) fotodamj@n prosek - Protest navijačev Triestine na Rouni Gmotna škoda zaradi bakle Proseška Rouna je v nedeljskem jutru postala prizorišče protesta navijačev Triestiine. Proti nogometašem in trenerju so ogorčeno zmetali ponarejene bankovce in marsikateri gnil sadež ali zelenjavo. Naenkrat pa je na igrišče odletela še ognjena bakla, ki je povzročila dokajšnjo škodo, saj naj bi znašala približno 15.000 evrov. »Na prvi pogled škoda ni velika, saj je pokvarjen samo manjši del umetne podlage. Ta pa je dokaj posebna, saj je namenjena tudi igranju rugbyja in je zaradi tega sestavljena iz vlaken boljše kakovosti. Zamenjati bo treba večji del okrog same požgane površine, je pa to posebno delo izredno drago,« nam je dejal predsednik Primorja Roberto Zuppin. Slednji je že stopil v stik s podjetjem iz Ber-gama, ki je podlago namestilo pred leti in ki mu bo v naslednjih dneh izstavilo tudi dokončni predračun. V ponedeljek zjutraj se je predsednik Primorja mudil na tržaški kvesturi, kjer je policistom v imenu društva prijavil povzročitelje škode. Lastnik športnega objekta je sicer Ob- Trening Triestine na proseški Rouni čina Trst, ki je prav tako prijavila storilce. »Protest navijačev Triestine je lahko do neke mere upravičen, vendar se je okrog tržaškega društva ustvarilo preveč medijskega pritiska,« je še dodal Zuppin, ki nekatere bolj ogorčene navijače Triestine tudi pozna in resno dvomi, da bo kdo iz- fotodamj@n med nedeljskih krivcev sposoben plačati škodo iz svojega žepa. »Popravilo je dokaj zahtevno in naj bi trajalo nekaj dni. Med tem časom lahko vadba na igrišču poteka skoraj nemoteno, igranje uradnih tekem pa trenutno ni možno, saj je dimna bakla zgorela kakih štirih metrov od roba igrišča,« je še upravičeno potarnal Škoda, ki jo je povzročila bakla rz predsednik proseškega nogometnega kluba. Proseška Rouna pa je sicer čedalje bolj igrišče tudi drugih tržaških ekip, ki si prav tako želijo odprave škode. Letos bo proseško umetno igrišče prizorišče domačih tekem mladincev San Luigija in društva Campanelle. (mar) zaščita okolja - Opozorilo okoljevarstvenikov Alpe Adria Green »V Miljah iz odpadkov kopališče« Ljubljanski Dnevnik je novico objavil z glavnim naslovom na prvi strani - Na zatožni klopi marina Sv. Roka Arhivski posnetek marine Svetega Roka v miljski občini Italija je z gričkom prekrila nevarno nezakonito odlagališče v marini Sv. Rok v bližini slovenske meje pri Miljah. Griček je vsak dan poln kopalcev, strupene snovi pa morski tokovi prinašajo tudi v slovenski del Tržaškega zaliva, piše na prvi strani ljubljanski Dnevnik, ki se sklicuje na stališče Franca Ma-lečkarja iz okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green. Po grebenu se med drevjem, grmičevjem in klopcami vije zgledno urejena sprehajalna steza. Obiskovalce pričaka tudi urejeno igrišče za otroke in ob vznožju plaža, ki v teh dneh nikakor ne sameva. Griček imajo ljudje radi, pa čeprav se v njegovi notranjosti skriva 18.000 ton strupenega industrijskega blata, piše Dnevnik. Nelegalnega odlagališča so se nato eno- stavno znebili tako, da so iz njega naredili idiličen griček, opozarjajo v Alpe Adria Green. Nikjer na njem ni opaziti niti ene table, ki bi opozarjala na morebitno nevarnost območja za zdravje. A dioksini, ogljikovodiki, industrijsko blato in kemijski toksini se še vedno širijo in onesnažujejo ekosistem ter ogrožajo zdravje ljudi. V kakšnih razsežnostih, ni znano, saj italijanske oblasti po Malečkarjevem prepričanju izvedbo raziskav zavračajo. Okoljevarstveniki so prepričani, da morski tokovi nevarne snovi prinašajo tudi v slovenski del Tržaškega zaliva. »To bi lahko slabo vplivalo na organizme - v neposredni bližini je na primer gojišče školjk v Jernejevem zalivu - in na turizem, če bi se med obiskovalci razvedelo, na kakšni ekološki bombi do-pustujejo,« dodajajo še v Alpe Adria Green. muzej schmidl in »zasebni« Strehler Nocojšnji zadnji večer v gledališkem muzeju Schmidl v Palači Gopcevich bo posvečen 94. rojstnemu dnevu tržaškega violinista Renata Zanettovicha, člana slovitega Tržaškega tria, in gledališkemu umetniku Giorgiu Strehlerju. O glasbeniku bo ob 21.30 govoril muzikolog Danilo Perfumo, ki bo svoj poseg obogatil s posnetki, slikami in besedo jubilanta. Ob 20.15 in ob 23. uri pa bosta kustos muzeja Stefano Bianchi in direktor Stalnega gledališča FJK Franco Pero pospremila goste na ogled zapuščine sklada Giorgio Strehler. / TRST Četrtek, 30. julija 2015 7 gledališče - Objavili lestvico FUS Ministrstvo odlično ocenilo Contrado Italijansko ministrstvo za kulturo je umetniški načrt tržaškega gledališča Contrada ocenilo za drugega najboljšega v Italiji. Tako izhaja iz lestvice, ki so jo objavili včeraj in na podlagi katere bo ministrstvo razdelilo sredstva FUS (Fondo unico per lo Spettacolo). Kot so sporočili iz gledališča, ki ga vodi Livia Ama-bilino, je bil Contradin program ocenjen z osemindvajsetimi točkami (maksimalna ocena je bila 30); boljše se je odrezalo le gledališče Incamminati iz Milana. Zato je gledališču, ki na podlagi novega ministrskega pravilnika ne spada več med zasebna stalna gledališča, ampak med »gledališka podjetja« (Imprese di produzione teatrale), dodelilo prispevek v višini 332.672,00 evrov. Čaka- Livia Amabilino joč na odločitev Deželnega prizivnega sodišča (TAR), na katerega se je Con-trada obrnila zaradi omenjene izključitve, bodo razliko krile krajevne uprave. Contrada bo novo sezono predstavila 1. septembra. Včeraj danes Danes, TOREK, 28. julija 2015 ZMAGO Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 20.40 - Dolžina dneva 14.57 - Luna vzide ob 17.53 in zatone ob 3.36. Jutri, SREDA, 29. julija 2015 MARTA VREME VČERAJ: temperatura zraka 30 stopinj C, zračni tlak 1008 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj C. [13 Lekarne Do nedelje, 2. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040 630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Q Kino ARISTON - 21.15 »Sei vie per Santiago«. CINEMA DEI FABBRI - 20.00 »Parigi a tutti i costi«; 18.00, 21.30 »Fuochi d'ar-tificio in pieno giorno«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Il fidanzato di mia so-rella«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Giovani si diventa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »II ragazzo della porta ac-canto«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.40, 21.00 »Ant-Man«; 18.40 »Ant-Man 3D«; 20.00 »Igranje je garanje«; 16.15 »Jurski svet 3D«; 16.20, 18.30, 20.40 »Lažna mesta«; 16.10, 18.20, 20.30 »Piksli«; 17.40, 19.40 »Ted 2«; 17.10 »Terminator Genisys«; 19.00, 21.15 »Vroči Mike XXL«; 15.35 »Vrvež v moji glavi«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Il nome del fi-glio«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.30, 20.20, 22.15 »Babadook«; 20.10 »Ted 2«; Dvorana 2: 16.30, 18.30 »Jurassic World«; 22.10 »The Reach - Caccia all'uomo«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.00 »Terminator Genisys«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Spy«; 16.30, 18.30, 20.30, 22.10 »Il luogo delle ombre«. THE SPACE CINEMA - 16.35, 19.10, 21.45 »Terminator Genisys«; 16.30 »Ted 2«; 16.30 »Jurassic World«; 19.20, 21.35 »Predestination«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Babadook«; 16.40, 19.15, 21.50 »Spy«; 17.00, 19.15, 21.30 »Il fi-danzato di mia sorella«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il ragazzo della porta ac-canto«; 20.00 »All work all play«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.00, 22.20 »Terminator Genisys«; Dvorana 2: 18.00, 20.15, 22.15 »The Ba-badook«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Spy«; Dvorana 4: 17.40, 20.15, 22.15 »Il ragazzo della porta accanto«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »La fa-miglia Belier«. H Šolske vesti JASLI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040573141, urad@dijaski.it. ™ media PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta POLETNI URNIK sprejemanja milili Ojlfliav pnll plAidld os m; fn lire. zahvale, j ožaljar tottteirctafriftiiii tnali ogloa v ok&riku, ogiasi dnu J rev in organizacij y odMiftc/ ponedeljek - petek 14,90 seboto »prt? Tel. 000.512.775 epolta: primorsl(iidtm&dn.it Tmedia - Ul. Monleochi 6 II. nadstropje -TIRST POŠOLSKI POUK za dijake nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel za š.l. 2015/16. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.dijaski.it. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti v petek, 14. avgusta, in ob sobotah do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta v petek, 14. avgusta, ter vse sobote v avgustu. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča, da bo zaprto zaradi dopusta do vključno 19. avgusta. DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 22. avgusta ob sobotah zaprta. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program: utrjevanje učne snovi in kvalitetna priprava na novo šolsko leto ter popoldanska sprostitev z igrami in delavnicami. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. ¿i Čestitke [H Osmice DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040299450. MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 odprl osmico. Pričakuje Vaš obisk! Tel. 347-5686191. OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Doljak v Samatorci št. 22. Tel.: 040229180. V KOLUDROVCI je Skupek odprl osmi-co. Tel. 040-2296038. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V REPNU sta odprla osmico Edo in Grozdana. Tel. št.: 040-327472. V SALEŽU N'PULJH je odprta osmica Fabjan. Vabljeni! □ Obvestila Jaz sem še mala, a voščilo bi moji mami MATEJI rada poslala. Danes jih trideset slavi in z njo se veselimo vsi. Velik poljubček ji bom že zjutraj dala in z njo cel dan praznovala. Tvoja Mija. V šopku let si MATEJA dobila svoj trideseti cvet, ki je res velik in lep. To voščilo ni veliko, je pa iz srca. Ostani še naprej takšna kot si, vedra, »ma-lomanj« kričeča a vedno nasmejana. Gvido, Silva, Dragica, Jolanda, David, Frančko, Aljoša, Vanja, Sandi, Katerina in Roman. Teta MATEJA, prišla si v tista leta, ko nisi še prav gluha in slepa. Nekaj se ti pozna, ker z nami ne uganjaš kot prej in to je velik pomanjkljaj! Ha ha ha, to so naša voščila iz srca. Saša in Erik. S Poslovni oglasi AGRITURIZEM zaposli kuharja/kuharico. Za informacije pokličite 338-8804089. 0 Mali oglasi GOSPA išče katerokoli zaposlitev s svojim avtom. Tel. št.: 329-3227075. IŠČEM učbenike za 3. razred mehanskega oddelka višje srednje šole J. Stefan. Tel.: 339-7876988. MLAD FANT opravlja hitre dostave s svojim kolesom. Tel. št. 3348301226. ODDAJAM opremljeno enosobno stanovanje v bližini Senenega trga (piazza Foraggi). Tel.: 040-948080. PRODAM lepo ohranjeno otroško nadstropno posteljo s spodnjo posteljo rumene oz. oranžne barve, 2 vzmetnici, 2 letveni podlagi, 2 nočni omarici, 2 knjižni polici ter omarico. Tel. št.: 328-7437616. ZANESLJIV MOŠKI išče kakršnokoli delo z uporabo dvo - štiri kolesnega vozička s platformo. Tel. št.: 3277409432. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo danes, 28. julija, zaprta. OBČINSKI SVET V ZGONIKU se bo sestal danes, 28. julija, ob 18.00. AŠZ JADRAN sklicuje v petek, 31. julija, izredni občni zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20.30. Dnevni red: izvolitev novega odbora in razno. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel namenjeni otrokom do 12 let, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure, tel. 040-573141, urad@dijaski.it. URAD SKLADA MITJA ČUK bo do 31. julija odprt od 10. do 12. ure; zaradi dopusta bo zaprt od 3. do 14. avgusta. AŠD VESNA organizira na nogometnem igrišču v Križu v soboto, 1. in nedeljo, 2. avgusta, nogometni turnir 5x5 »Bala u maškeri«. Komentator Danjel Malalan - Bokja in DJ Red Heat. Na voljo bodo osvežilni bazen in dobro založeni kioski. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 1. avgusta, ansambel Souvenir; v nedeljo, 2. avgusta, ansambel L & F band. POLETNI SEMINAR ZCPZ - Zveza cerkvenih pevskih zborov obvešča udeležence pevskega seminarja v Rogaški Slatini, da bo avtobus odpeljal z Opčin, izpred linijske avtobusne postaje po vaškem krožišču v smeri Fernetiči ob 14. uri. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta od 3. do 17. avgusta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.0016.00; torek, četrtek 11.00-19.00. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od 10. do 14. avgusta. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS in vaške organizacije, prireditelji praznika sv. Martina na Proseku, vabijo proizvajalce vina, ki se nameravajo predstaviti s Prosekarjem na vaškem prazniku, da se javijo v tajništvu rajonskega sveta ali na tel. št. 040-225956, pri-macircoscrizione@comune.trieste.it do ponedeljka, 10. avgusta. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. Urad bo zaprt od 10. do 14. avgusta. FOTOVIDEO TS80, v sklopu Artedna v Lonjerju, prireja tečaj fotografije za začetnike od 19. do 29. avgusta. Za ostale informacije na tel. 3294128363 (Marko). ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 0402171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). SKUPAJ Z'GUD'MO (ZAIGRAJMO): godbeniški kamp, namenjen otrokom/mladim od 8 let dalje, bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala). Info na tel. 3349310000 (Luciano Gergolet) in orkestri/godbe iz Nabrežine, Ricmanj, Pro-seka, Brega, Doberdoba in Trebč. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.30. Zaradi zaprte ceste, ki vodi iz Boršta proti Jezeru bo odslej zbirališče na parkirišču za kolesarsko cesto nad Ricmanji. S seboj prinesite lučko. TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (largo Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. 15 Prireditve SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren vabi v društveni bar n' G'rici v Boljuncu na ogled fotografske razstave Sonje Gre-gori o Nepalu. DOMAČE VEDUTE - Razstava Majde Pertotti s Kontovela je odprta do nedelje, 9. avgusta, v Samatorci št. 49. FOTOVIDEO TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Pavla Morelja »Pogledi v naravo«, ki je v gostilni na Opčinah (nasproti cerkve). Vabljeni! FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. Prispevki V spomin na Marto Slavec daruje Franka Slavec 30,00 evrov za Skupino 35-55 SKD F. Prešeren. V spomin na gospo Marto Slavec daruje Silva Gasperčič 50,00 evrov za KRUT. V spomin na Danila Sardoča daruje Vojka Pertot z družino 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Danila Sardoča darujejo Mara Pertot, Egon in Nevenka 80,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Danila Sardoča daruje Mara Seražin 15,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na drago prijateljico Sonjo daruje Ankica 30,00 evrov za A.I.R.C. V spomin na bratranca Danilota daruje Dario Sardoč z družino 50,00 evrov za FC Primorje. V spomin na drago Paolo Caharija vd. Zeriali darujejo svojci 50,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke. ¿Pogteßfw podjetje iS tKMm hl V htti ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 8 Torek, 28. julija 2015 KULTURA / mittelfest - Koprodukcija Stalnega gledališča FJK Škandal krstno izveden na čedajskem festivalu Uprizoritev Schnitzlerjevega dela je režiral Franco Pero - Igrata znana gosta Škandal je nastal po krivdi Mittel-festa. Uprizoritev Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine, namreč. Kot sta na predstavitvi projekta v Čedadu, samo nekaj ur pred krstno premiero, povedala umetniški vodja tržaškega gledališča Franco Pero, ki je tudi režiral delo, in umetniški vodja Mittelfesta Franco Ca-labretto, se je izbira tako »mittelevrop-skega« avtorja kot je Arthur Schnitzler ponujala kar sama od sebe. Za sodelovanje tržaškega gledališča na festivalu. Izbrali so delo Das Vermächtnis, ker v Italiji še ni bilo uprizorjeno, bilo pa je že prevedeno (Ippolito Pizzetti). Kaj pa naslov? Dobesedno bi bil bliže prevod Oporoka (kot navajajo v slovenščini), vendar se je obema zdela bolj posrečena izbira mladih gledališčnikov, ki so se v Berlinu odločili za Škandal. Glede na vsebino je Škandal kar ustrezen prevod. V delu, izdanem leta 1898, avtor načenja občutljivo socialno temo tedanje meščanske dunajske družbe. Pomembneje je ubraniti videz, tako imenovani družbeni prestiž, kot pa se prepustiti čustvom oz. upoštevati potrebe drugih. Zlasti tistih, ki ne pripadajo tvojemu sloju. Še huje je, če so ženske, ki so se »spozabile« zaradi ljubezni. Čistost čustev, pa čeprav hvaljenih in z verskega vidika hvalevrednih, ne more prestopiti stopničke v višji družben sloj, če ni bila uradno blagoslovljena. Schnitzler je oster kritik ustaljenih družbenih norm, čeprav je sam pripadal meščanski eliti. V tem njegovem manj znanem delu pride do izraza predvsem njegovo zavzemanje za drugačen odnos do žensk. Če na kratko obnovimo zgodbo dramskega dela Das Vermächtnis, lahko povemo, da se dogaja na Dunaju proti koncu 19. stoletja. Sin ugledne meščanske družine pade s konja, takoj zazna, da je poškodba huda in prosi starše, naj na svoj dom sprejmejo njegovega petletnega fantka in otrokovo mamo. Starša sta šokirana, vendar ugodita zadnji sinovi želji in tako, sicer ne prav uradno, sinova nesojena izvoljenka, ker pripada nižjemu sloju, in otrok živita v meščanski hiši. Ta pa prav zaradi njune prisotnosti postaja vse manj »ugledna«, ker vse manj družinskih prijateljev zahaja vanjo. Nihče nič ne reče, vendar se hiše in njenih stanovalcev nekdanji prijatelji začnejo izogibati. Družinski oče je vse bolj nervozen, mati je prizadeta, vendar hoče spoštovati sinovo željo, veliki zagovornici mlade mamice in njenega otroka pa sta materina svakinja in sestra umrlega, medtem ko si njen še neuradni zaročenec na vse kriplje prizadeva, da bi neljuba gosta odšla. Nepričakovano otrok umre in tedaj pade odločitev, da mora mati malega stran. Epilog je nekoliko dramatičen in ga ne bi razkrili. Tematika je torej, žal, še vedno aktualna, pa čeprav jo poglabljamo v smeri ne sprejemanja drugačnega, nasilja nad ženskami ali grobe nadvlade denarja, kot je bilo med drugim navrženo na predstavitveni konferenci. V režiji Franca Peroja nobena od nakazanih smeri ni doživela globljega branja. Režiser je Schnitzlerjevo zgodbo samo pripovedoval in ni vanjo posegal. V uprizoritvi, ki uvaja nov tok delovanja Stalnega gledališča FJK, kot to predvideva ministrski dekret, nastopa ansambel gledališča z gostoma. Gre za znana filmsko-tele-vizijska obraza, Stefanio Rocca (v vlogi nekonvencionalne pripadnice meščanske družbe, tete umrlega) in Franca Castellana (v vlogi družinskega očeta in uglednega pripadnika dunajske družbe). S to predstavo bo Stalno gledališče FJK tudi začelo letošnjo sezono. (bip) Prizor iz predstave Scandalo - Škandal phocus agency Organizatorji zadovoljni tako s kvalitetnim kot s finančnim izkupičkom Nismo spreminjali osnovnega koncepta, nadgrajevali smo ga (in še ga bomo) in bili smo nagrajeni, saj se je število obiskov rahlo zvišalo glede na leto prej. In tudi inka-so je nekoliko višji. Tako je umetniški vodja Mittelfesta Carlo Calabretto v nedeljo še pred zaključkom festivala na novinarski konferenci z zadovoljstvom analiziral podatke in izbire izvedbe 2015, ki je bila v celoti njegova. Lanskoletno je namreč moral s sodelavci pripraviti tekom tek, saj je bil imenovan nekaj mesecev pred začetkom festivala. Z njim so delili pozitivne ocene tudi predsednik združenja Mittelfest Federico Rossi, podpredsednik Stefano Balloch, ki je čedajski župan, in deželni odbornik za kulturo Gianni Tor-renti, ki je od vselej velik zagovornik pobude. Ob tem je seveda šla zahvala vsem sodelavcem na različnih področjih, ki s svojo zavzetostjo omogočajo, da se festival zgodi. V konkretnem naj bi bilo vseh obiskov okrog enajst tisoč, kot so zagotovili. Izračun je nujno približen, ker za ogled nekaterih predstav ni bilo potrebno plačati vstopnine, potem so tu še vabila, novinarske vstopnice ... Od vstopnic naj bi kasirali približno 60 tisoč evrov. Na vprašanje, koliko pravzaprav stane izvedba Mittelfesta, ni bilo točnega odgovora, vsekakor se festival in celotna struktura (Mittelfest ima stalno odprte urade) »preživljata« z dotacijo združenju, ki za letos (v predračunu) znaša nekaj več kot milijonov evrov. Vsekakor se vodstvo že pripravlja na naslednji festival. Leta 2016 bo namreč Mittelfest slavil 25-letnico, obenem pa bo tudi 40-letnica potresa v Furlaniji. Znana je že tema, saj je Calabretto v svojem triletnem umetniškem programu načrtoval, da bo po letošnji vodi naslednje leto na vrsti zemlja (z ognjem), nato pa še zrak. Ekipe ne bo menjal, sam skrbi za glasbeni program, medtem ko vodi gledališkega Rita Maffei (CSS), pač pa bo skušal še bolj razvejati dogajanje, ne samo na strogi kulturni ravni (npr. sodelovanje s proizvajalci vin in drugih produktov). Želi si večjega vključevanja mladih in krajevnih, deželnih kulturnih institucij in skupin. Festival pa seveda mora dihati evropsko, mednarodno. (bip) intervju - Igralka Stefania Rocca, protagonistka predstave Škandal Pomembno je komunicirati Film, televizija ali gledališče? Vse. Ker je različno. Pravzaprav ne: gre za drugačen obraz istega. Stefania Rocca, ki se je uveljavila s filmom, slavo dosegla s televizijo, začela pa s teatrom, ljubi vse oblike igranja. Če je, je povedala v hitrem pogovoru med tiskovno konferenco in premiero predstave Škandal, vloga igralca predvsem v tem, da komunicira z občinstvom, z okoljem, v katerem deluje, da nekaj posreduje, prenaša, potem je sredstvo samo ... sredstvo. Tudi komercialna reklama. »Nimam odmaknjenega, malce snobovskega odnosa do svojega poklica. To je poklic. Lep, zahteven, odgovoren. Vendar poklic, ne po- slanstvo.« Kaj pa prehajanje od enega do drugega? In v katerem je Stefania najbolj doma? »Vsak način igralskega nastopanja je poseben, drugačen. Obvladati moraš specifično tehniko. Govorjenja, gibanja. V gledališču moraš poudarjati, gibi morajo biti zelo jasni, upoštevati morajo tudi določen tempo. Govoriti moraš jasno in dovolj glasno, da te vsi gledalci slišijo. Vsega mora biti, če hočete, več od normalnega. V filmu je treba igranju odvzemati: gibi ne smejo biti preveč sunkoviti, glas lahko zvišajo ali utišajo, vse mora biti bolj »normalno«. Če v gledališču dodajaš, v filmu odvzemaš.« In občutki? »To je zelo pomembna postavka. V gledališču igraš v skupini, vfilmu si sam; v gledališču razvijaš svojo vlogo od začetka do konca, v filmu je vse razse-kano; v teatru se soočiš z občinstvom in se odzivaš na njegove reakcije, v filmu moraš čakati, da ga začno predvajati in šele potem dobiš reakcije. In še nekaj: v gledališču si lahko na kakšni predstavi tudi marsikaj »privoščiš«. Npr. v govoru narediš pavzo, malo spremeniš ritem ... Skratka lahko kaj spremeniš.« Bo temu gledališkemu projektu sledil nov ali spet film? »Svakinja oz. teta Emma bom do marca prihodnjega leta, potem pa bom spet snemala film na temo, ki me zelo privlači: kje je meja med blaznostjo in kreativnostjo.« (bip) Stefania Rocca phocus agency mittelfest - Povratek slavne baletnice Alessandre Ferri Prijetna Evolucija Evolucija sodobne plesne umetnosti in osebna evolucija plesalke. Takšno razlago ponujajo oblikovalci plesne predstave Evolution (Evolucija), osredotočene na nekdanjo prvo damo klasičnega baleta Alessandro Ferri in njenega soplesalca Hermana Corneja. Z njima v všečno sestavljeni nanizanki solo točk in krajših koreografij nastopa še osem odličnih plesalcev. Razlaga naslova pravzaprav ni povsem iz trte izvita: Alessandra Ferri, ki je bila od srede 80. let do skorajda nedavnega ena najsvetlejših zvezd na nebu klasičnega baleta, se po več letih vrača na plesni oder pretežno v delih sodobnejših koreografov. S temi se razvija plesna umetnost, osebno ali ponovno umetniško rast izjemne baletnice pa gre razumeti v njeni izbiri, da se ne posveča več baletnim vlogam, ki so ji prinesle mednarodni sloves. Njen glavni partner v predstavi, ki so jo vključili v več znanih poletnih prireditev, je argentinski plesalec Herman Cornejo, trenutno izredno cenjen baletnik. Ostali nastopajoči: Tobin Del Cuore, Craig Hall, Daniel Proietto, Jonathan Alsberry, William Briscoe, Jeremy Jae Neal, Johnny McMillan in Jonathan Fredrickson pripadajo sodobnejšim plesnim usmeritvam. Plesno predstavo Evolution, ki jo sestavlja devet točk, so uvrstili v letošnji plesni program Mittelfesta. Kot že večer, posvečen plesni ustvarjalnosti in po-ustvarjalnosti Carolyn Carlson, je bil tudi ta na sporedu v vi-demskem gledališču Giovanni da Udine. Neenovi-tost: to je hiba in po svoje tudi odlika odrskih »lepljenk«. Program sestavljajo primeri povsem različnih plesnih usmeritev, tako da so posamezne točke in seveda tudi izvedbe težko primerljive. Alessandra Ferri je s Hermanom Cornejom odplesala tri točke: uvodno Rhapsody, koreografijo Frederika Ashtona na Rahmaninovo rapsodijo, ki je bila edina zapisana klasičnemu baletu; veliko lahkotnejši niz Sinatra Suite, ki ga je pri- Alessandra Ferri z enim od osmih soplesalcev phocusagency pravila Twyla Tharp na znane interpretacije Franka Sinatre, in pa sodobnejšo, izredno učinkovito Preljocajevo koreografijo Le Parc (odlomek) na Mozartovo glasbo, s katero se predstava tudi zaključuje. V paru s Craigom Hallom pa je Fer-rijeva odplesala zanimivo koreografijo After the Rain Cristopherja Wheeldona. Isti plesalec je s Tobinom Del Cuore briljantno odplesal privlačen Duet iz Koncerta Twenty Two, duhovito koreografijo Lara Lubo-vitcha na Mozartovo glasbo. Daniel Proiet-to je izvrstno izvedel ironično koreografijo Sinnerman A. L. Oyena na glasbo Nine Simone. Izredno dinamičen in čutno izpostavljen je bil moški Trio iz koreografije Awäa Aszure Barton na izvirno glasbo Cur-tisa MacDonald v odlični izvedbi Jonatha-na Alsberryja, Williama Briscoeja in Jere-myja J. Neala. Tobin Del Cuore je odplesal tudi elegantno koreografijo A Mariner Ka-tarzyne Skarpetowske na Händlovo glasbo. In še ena razigrana koreografija za tri plesalce: Johnny McMillan, Tobin Del Cuore in Jonathan Fredrickson so izvrstno odplesali zabavno koreografijo Pacopepepluto, ki jo je Alejandro Cerrudo osnoval na popevkah Deana Martina in Joeja Scalissija. Navajanje je nujno dolgočasno, vendar ima več namenov: če kdaj zasledite eno od imen koreografov ali plesalcev, pojdite pogledat; obenem pa dokazuje, da je bil program pester in primeren za širše občinstvo. Evolucija, tako z vidika izbire programa kot tudi nastopa Alessandre Ferri in njenih plesnih sopotnikov, je pozitivna in za gledalce prijetna. (bip) / KULTURA Torek, 28. julija 2015 9 svet evrope - Evropske kulturne poti Pot impresionistov vodi tudi v Slovenijo Pri projektu sodelujejo tudi Francija, Nizozemska, Španija in Italija Pod okriljem Sveta Evrope oziroma neprofitnega Inštituta evropskih kulturnih poti s sedežem v Luksemburgu nastaja tudi evropska pot impresionistov. Pot bo povezala kulturno dediščino in turizem pokrajin in mest, ki so navdihnili krajinarje 19. in 20. stoletja. Pri projektu sodelujejo Francija, Nizozemska, Španija, Italija in Slovenija. Tovrstne poti Sveta Evrope so namenjene zaščiti, ovrednotenju in promovira-nju evropske kulturne dediščine in evropske kulturne raznolikosti, pripomogle naj bi tudi k medkulturnemu dialogu. Na spletni strani inštituta je trenutno vpisanih 29 takšnih poti, med njimi so Jantarjeva pot, Don Kihotova pot, Mozartova pot, Vikinška pot in pot evropske judovske dediščine. Kot prva je ta naziv leta 1987 dobila Jakobova pot v špansko romarsko središče Santiago de Compostela. Slovenski partner evropske poti impresionistov je Narodna galerija. Njena vloga je zasnovati traso po slovenskem ozemlju in smiselno priključitev k sosedskim trasam. Poskrbeti mora tudi za tiste lokacije v tujini, na katerih so delovali slovenski umetniki. »Hkrati sodelujemo pri organizaciji celotne mreže s članico, ki je bila na generalni skupščini izvoljena v upravni svet projekta. To je Tanja Orel Šturm, ki ima na tem področju številne izkušnje,« je za STA povedala direktorica galerije Barbara Jaki. Osrednja slovenska ustanova za umetnost starejših obdobij je v projekt predlagala slikarje Ivano Kobilco, Jurija Šubica, Riharda Jakopiča, Matijo Jamo, Mateja Ster-nena in Ivana Groharja, strokovni odbor mreže jih je v celoti potrdil. Pot v Sloveniji bo tako povezala kraje, ki se nanašajo delno na upodobljene krajinske motive najbolj znanih slik teh umetnikov ali na pomembne postojanke v njihovem življenju. Kot je pojasnila Jakijeva, bo pot povezala tudi druge slovenske institucije, ki bdijo nad zapu- Desno delo Riharda Jakopiča, spodaj detajl Groharjevega Sejalca arhiv ščino impresionistov. Eden od namenov projekta je tudi spodbujati obisk zbirk. Slovenski del poti bo opisan enako kot v drugih državah. Poleg zemljevida, prilagojenega za kolesarje, avtomobiliste ali pešce, ter spletnih aplikacij, načrtujejo tudi oznake posamičnih stavb oziroma vedut. Ali bo po poti v prihodnje organizirano tudi vodstvo, pa je, kot ocenjuje direktorica, stvar nadaljnjega razvoja. Organizirani ogledi bodo po njenih besedah mogoči, če bo za to dovolj zanimanja. Cilj evropske poti impresionistov je ohraniti njihovo dediščino ter povečati prepoznavnost teh krajev v turizmu. »Tendenca zadnjih let je čim širše osmi-šljanje vloge muzejev v družbi. Spodbujanje interakcij med različnimi področji družbenega življenja tako muzeje postavlja v vlogo aktivnih sooblikovalcev posameznikovega prostega časa. Povezava med muzeji in turizmom hkrati zagotavlja obojestransko korist s finančnim učinkom,« je še povedala Jakijeva. Projekt je zdaj v sklepni fazi, sredi septembra bodo pristojnim v Svetu Evrope pre- dali dosje za certificiranje, zeleno luč naj bi dobili marca oziroma aprila prihodnje letp. Potem bo potrebno pridobiti čim več partnerjev, ki bi pri projektu tudi finančno sodelovali. (STA) festivali - Slovenska koprodukcija Film Zenit slavil v Pulju, bo tudi v Motovunu? V soboto zvečer so, kot vsako leto, pod svobodnim istrskim soncem na starem trgu v Motovunu odprli letošnjo izvedbo Motovun Film Festivala in istočasno proslavili polnoletnost prireditve, ki prav te dni praznuje svojih prvih osemnajst let. Motovunski festival je tako prejel štafetno filmsko palico od puljske poletne izložbe sedme umetnosti, ki se je v rimski areni s podelitvijo zlatih nagrad zaključila prav Dalibor Matanič ansa pretekli konec tedna. Veliko zlato areno 62. Pula Film Festivala je delno prejela tudi Slovenija, saj je veliki zmagovalec letošnje prireditve film Zvizdan (Zenit), hrvaškega režiserja Daliborja Matanica; Slovenija je hkrati slavila tudi nagradi občinstva, ker je publiko najbolj navdušila spet srbsko-hrvaško-slovenska koprodukcija, drama Postali bomo prvaki sveta srbskega režiserja Darka Bajica. Ko so v Pulju nagrajevali zmagovalce, pa se je v Motovunu s komedijo Najnovejša zaobljuba belgijskega režiserja Jaca von Dormaela, odpiral petdnevni filmski spored (motovunski festival bo na sporedu do jutri). Zanimivost te vse bolj priljubljene prireditve, posvečene filmskim navdušencem, je prav urnik, saj se v istrskem mestecu filmi vrtijo od desete ure zjutraj do štirih ponoči. Skupno bo letos na sporedu 120 filmskih del. Prava novost so filmske serije, ki so jih motovunski selektorji polnopravno vključili v osrednji spored. V ta sklop spadajo pilotni projekti celo-večercev nekaterih izmed največjih svetovnih televizijskih nadaljevank, kot sta Most in Oblast. Tudi v tekmovalni del motovunskega programa, ki zaobjema 22 filmov, se je uvrstila slovenska koprodukcija Zenit, ki je poleg puljskih aren, maja prejela nagrado žirije na festivalu v Cannesu. Sicer pa se motovunski spored ponaša tudi s prisotnostjo nekaterih nadvse zanimivih filmov, kot so Po-štarjeve bele noči Andreja Končalov-skega, španski Čarobno dekle Carlosa Vermuta, islandski Deviška gora Da-gurja Karija ter koprodukcijo petih držav Jastog grškega režiserja Yorgosa Lanthimosa. Tudi letos pa bodo v Motovunu posvetili veliko pozornost manj znanim kinematografijam in neodvisnim produkcijam. V bogat spremljevalni program so med drugim uvrščeni tudi filmi o različnih verskih skrajnežih, kot dokumentarna uspešnica ameriškega režiserja Alexa Gibneya Prečiščevanje: scientologija in ječa vere. Partnerska država je letos Francija, ki je za motovunski festival zagotovila štiri filme tekmovalnega programa. Med njimi je Jacky v kraljestvu žensk avtorja stripov in satiričnih napisov ter nekdanjega sodelavca časnika Charlie Hebdo Riada Sattouffa. Francoski partnerji so pripeljali tudi izbor filmov, ki sodijo v smer novega francoskega ek-stremizma z Leosom Caraxom, Fran-coisem Ozonom in Claire Denis. Organizatorji pa se bodo spomnili tudi 20. obletnice prvega danskega filma gibanja Dogma in vsak festivalski večer predvajali po enega izmed petih celovečercev iz priljubljenega sklopa. Med številnimi letošnjimi gosti gre omeniti palestinskega režiserja Elio Suleimana in poljskega filmarja Jerzyja Skolimowskega, ki bo prejel nagrado Maverick. Nagrado 50. let pa si je prislužil hrvaški režiser Rajko Grlic. (Iga) gledališče - V sklopu niza TriestEstate Gazvodova Divjad nocoj v parku Sartorio revija galeb - Dvojna počitniška številka Polna sonca in morja V Divjadi nastopa šest mladih igralcev V parku tržaškega muzeja Sartorio (na Trgu papa Giovanni XXIII) bo nocoj ob 21. uri na sporedu predstava Selvaggina. Gre kot znano za prevod drame Divjad mladega slovenskega režiserja in pisca Nejca Gazvode. Premiera je bila prejšnji teden na čedajskem Mittel-festu. Delo je v italijanščino prevedel Miran Košuta, na oder pa postavil Romeo Grebenšek, sicer igralec Slovenskega stalnega gledališča, ki se je tokrat prvič preizkusil v re- fotodamj@n žiserski vlogi. V predstavi nastopa šest igralcev mlajše generacije: Mas-similiano Borghesi, Roberta Colaci-no, Patrizia Jurinčič, Paola Saitta, Ivan Senin in Lorenzo Zuffi. Divjad je zgodba o šestih prijateljih, ki se srečajo na vikendu, da bi se spomnili umrlega prijatelja. Iz dialoga v dialog pa prihajajo na dan neznane resnice, ki pošteno zamajajo njihovo dotedanje vedenje drug o drugem. In postavijo celo pod vprašaj iskrenost njihovega prijateljstva. V teh vročih počitniških dneh predstavlja priljubljeno branje za otroke tudi majsko-junijska številka revije Galeb, ki je polna zanimivega in zabavnega branja. S počitnicami se je v Galeb vrinilo tudi veliko igre, sonca, morja in predvsem veliko prostega časa. Naslovnico zadnjega izvoda v šolskem letu 2014/2015 je prispeval Matjaž Stopar, učenec 1. razreda ške-denjske osnovne šole Grbec - Stepančič. Dvojna številka otroške in mladinske revije prinaša pester nabor pesmi in zgodb. Pesem Češnja Špele Kaplja opeva prvi poletni sadež - češnjo. Čudovito ilustracijo je prispevala Mojca Cerjak. Jure Jakob se je podpisal pod morski tandem; v pesmi Morski konjiček je s pomočjo ilustracije Anje Jerčič opisal življenje te morske živalice, v pesmi Morska zvezda pa opeva bitje, ki prebiva na morskem dnu. Poskočna in zabavna je pesmica Martine Legiša Poročno potovanje, ki je z barvitim svetom Štefana Turka opisala svet žuželk. Prisrčna je tudi pesem Strah, v kateri Mojca Sekulič Fo opisuje življenje pogumnega malega galeba, ki ga je dodobra prestrašila rakovica. Medved in miška, redna spremljevalca mladih Galebovih uporabnikov, sta se tokrat preizkusila v vlogi čuvajke in čuvaja plaže in se izkazala kot odlična vodna reševalca, saj sta iz morja rešila zajčke. Prispevek dopolnjujejo tudi naloge. Epilog je v tokratnem Galebu doživela zgodba z naslovom Lovro in Tinka, ki sta si ob koncu šolskega leta še kako zaslužila počitnice. Marko Gavrilovski je prispeval še eno zgodbo Palčka Ušesnika; tokrat nas je palček popeljal v svet, kjer se rojevajo sanje. Zgodbo je ilustrirala Katerina Kalc. V preteklem šolskem letu so mali bralci lahko izvedeli marsikaj koristnega o vitezih. Marjeta Zorec je vsak mesec prispevala viteško zgodbo, ki je oplemenitila slovensko zakladnico vojaških zgodb. V majsko-junijski Galebovi izdaji je avtorica predstavila viteza Gašperja Lamber-gerja, ki je postal eden od Maksimilija- novih najljubših dvorjanov in bil vojaški poveljnik vse do leta 1507, ko se je na lastno željo vrnil k družini na grad Kamen na Gorenjskem. Zorčeva v viteški rubriki navaja in opisuje tudi opremo, ki jo je za bojevanje potreboval vitez. Rubrika Slikovite besedne zveze, ki jo ureja Klarisa M. Jovanovič, tokrat prinaša prispodobe o pikah ... Praznična in polna simbolike je zgodba Robija Šabca, ki v zgodbi Mravljinček Mrovi in prvomajski dogodki otrokom razkriva resničen pomen praznika dela. Poleg leposlovnih vsebin Galeb prinaša tudi poučne naravoslovne rubrike. V Žuželčjih kronikah Tomaž Pisanec tokrat predstavlja skrivnosti kraterjev v pesku. Za umetniško navdahnjene otroke je zanimiva rubrika Jasne Merku, ki je predstavila umetnika Jožeta Cesarja in postregla z nasveti, kako ustvariti zanimiv portret. Igra z abecedo, naloge s pisanjem besed in pobarvanka bodo med počitnicami skrbele, da otrokom ne bo dolgčas. Izredno bogata pa je rubrika Naši šolarji pišejo in rišejo, ki tokrat na kar 17 straneh prinaša spise in risbe šolarjev različnih zamejskih šol. Vse to in še veliko več je na svojih straneh prinesel zadnji Galeb preteklega šolskega leta. Kaj bomo brali v prihodnjem šolskem letu, bomo izvedeli septembra, ko se bodo otroci ponovno vrnili v šolske klopi. Do takrat pa vsem skupaj želimo brezskrbne počitnice. (sč) 430 Torek, 28. julija 2015 TRST APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu goriška - Spojitev zdravstvenih podjetij povečala težave v zdravstvu Osebja v bolnišnicah premalo, »nastrada pa vedno le Gorica« Prvi obračun spojitve zdravstvenih podjetij za Posočje in za južno Furlanijo je po oceni goriških sindikalnih predstavnikov negativen. Njihova ocena se nanaša tako na problematiko osebja kakor tudi zdravstvenih storitev. Velika pa je zaskrbljenost, kaj se utegne z goriškim zdravstvom še zgoditi ob upoštevanju dejstva, da »sogovorniki v sindikalnih pogajanjih, ki zadevajo tudi Goriško, so izključno vodilni funkcionarji iz bivšega podjetja za južno Furlanijo. Bojazen je, da bodo v Gorici in Tržiču ti uvajali prakse in dinamike iz svojega podjetja, ki je bilo vseskozi podhranjeno z osebjem,« opozarja Luca Maniá, ki je pri pokrajinskem sindikatu CGIL zadolžen za javne delavce. Spojitev zdravstvenih podjetij je že znane goriške težave zaradi pomanjkanja osebja le še povečalo, to pa je v sedanjem dopustniškem času še bolj razvidno. »Gorica najbolj trpi zaradi položaja v Palmano-vi, kjer ima bolnišnica v povprečju malo osebja. Ker mora osebje seveda na dopust, se znotraj posoško-južnofurlanskega podjetja dogaja, da pomanjkanje bolničarjev v Latisani pokrivajo z bolničarji iz Palmano-ve, pomanjkanje v Palmanovi z bolničarji iz Tržiča, pomanjkanje v Tržiču z bolničarji iz Gorice. Kdo pa pomaga Gorici? Nihče!« razlaga Maniá in dodaja, da pravkar potekajo na deželni ravni pogajanja o reorganizaciji bolnišniškega osebja, pogajalski položaj Goriške pa je oslabljen, ker je spojitev dveh zdravstvenih podjetij nekajleten proces in potrebe niso še jasne, poleg tega je zdravstveno osebje brez generalnega direktorja, ker je dosedanji, Giovanni Pilati, odstopil. Govor o kritičnostih je s številkami podkrepil Massimo Bevilacqua iz sindikata CISL: »Ugotovili smo, da goriško-južno-furlansko podjetje nujno potrebuje 32 novih bolničarjev, poleg tega še 30-31 bolniških strežnikov (t.i. OSS). Dvanajst bolničarjev naj bi pridobili znotraj že obstoječega osebja po načelu t.i. mobilnosti, kar pomeni, da je zaposlenim dana priložnost, da se priselijo k nam. Na osnovi javnega razpisa, ki ga pripravlja dežela, pa naj bi pridobili še dvajset bolničarjev. Ta postopek je počasnejši in pred novembrom ne bo nič. Ker so potrebe velike, so v goriški bolnišnici zaprli med 20. julijem in 20. avgustom del oddelkov za kardiologijo in medicino ter goriško osebje preusmerili v Latisano, Palma-novo in Tržič, kot da bi ga ne krepko primanjkovalo tudi nam.« pokrajina - Predsednik Enrico Gherghetta o reformi »Slovenska medobčinska unija bi poudarila posebnost dežele« Deželna reforma krajevnih uprav ne more računati na podporo predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghette, ki je javno in glasno tudi razlagal, da ukinitev pokrajin ne bo prinesla prihrankov. Gherghetta je hkrati kritičen do ustanovitve medobčinskih unij (t.i. UTI), ki so po njegovi oceni utesnjene v birokratski red, ki bo teritoriju le škodoval. Napol zares napol kot provokacijo je v javnosti zato predlagal, naj se tovrsten birokratski red prelomi in se ustanovita slovenska in turistična medobčinska unija. Predsednik, kaj ste imeli v mislih? Zadeva je sicer že presežena. S tem sem hotel povedati, naj se pre- mosti načelo ozemeljske kontinuitete in naj se med sabo povežejo slovenske občine. Takšna unija bi poudarila in utrdila posebnost naše dežele, turistična unija pa njeno privlačnost. Ste se nanašali na slovenske občine v goriški pokrajini? Seveda, vendar ne bi mi bilo žal, ko bi v takšno razmišljanje zaobjeli tudi slovenske občine iz tržaške pokrajine. Zakaj ste to predlagali? Enostavno: slovenska narodna skupnost daje pečat našemu teritoriju. Reforma uprav vam ni všeč? Medobčinske unije ne vodijo nikamor in ne morejo biti rezultat resnega razmisleka o ureditvi dežele. Menim, da bo reforma v prihodnosti še korenito spremenjena. Enrico Gherghetta Knjiga posvečena Bacicchiju Študijski center Leopoldo Gasparini iz Gradišča prireja v sodelovanju s pokrajinskim združenjem ANPI-VZPI in tržiško občino predstavitev knjige z naslovom »La cosa giusta«. Srečanje bo jutri ob 20.45 v tržiškem Teatro tenda v Ulici SantAmbrogio in bo posvečeno spominu nekdanjega partizana, politika in parlamentarca Silvana Ba-cicchija. V knjigi so zbrana pričevanja enajstih udeležencev upora med drugo svetovno vojno, med njimi sta Vilma Brajnik in Stanka Hrovatin. Že nocoj ob 20.45 pa bodo v Ogleju predstavili knjigo, ki jo je napisal Ugo Sa-maja. Naslov besedila, ki obravnava življenje tržaškega judovskega zdravnika, se glasi »Autopsia di una vita«. Govorila bosta urednica Silva Bon in tajnik centra Gasparini Dario Matiussi, odlomke bo brala Lucia German. Figarova svatba na Vrhu Vinska klet Grad Rubije bo v četrtek, 30. julija, ob 19.30 v svojih prostorih na Vrhu priredila koncert melodij iz Mozartove opere »Figarova svatba«. Nastopila bo Mednarodna operna akademija Križ, ki jo vodi Alessandro Švab. Vstop je prost, zaželena je predhodna najava na tel. 349-7957889 (Nataša). Igor Omerza pod lipami Gost Srečanja pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v četrtek ob 20.30 Igor Omerza, avtor knjige »Veliki in dolgi pohod Nove revije«. Govoril bo tudi o knjigi o Dragi in UD-BI, ki bo izšla pri Mladiki pred letošnjimi študijskimi dnevi Draga 2015. štarancan - V dveh zasebnih stanovanjih Streha za osem beguncev Strošek za najemnino ne bremeni občinskega proračuna -»V Gorici 120 pribežnikov še vedno spi ob Soči ali na cesti« Od prejšnjega tedna dalje v Štaran-canu zagotavljajo pomoč in zatočišče osmim prosilcem za azil iz Afganistana. Gre za moške, ki so stari od 19 do 31 let. Preden so jim našli streho v Štarancanu, so bili nastanjeni v Gorici, v hotelu Internazio-nale na Tržaški ulici in v središču Nazareno, ki ga upravlja Karitas, še prej pa so bivakirali ob Soči in krajši čas preživeli v šo-torišču, ki ga je pokrajina v sodelovanju z deželo uredila v Ulici Brass. V Štarancanu so pribežnike namestili v dve zasebni stanovanji: pet oseb je dobilo začasno bivališče v Ulici Roma, ostali trije pa v stanovanjskem bloku v Ulici Dante. »Nismo jim dodelili bivališč, ki jih upravlja podjetje za neprofitna stanovanja ATER, ker so ta namenjena okrog stotim osebam v Štarancanu, ki še čakajo na nov dom. Ker nismo razpolagali z objekti v javni lasti, smo se obrnili na zasebnike. Komercialna cena najemnin znaša mesečno od 500 do 600 evrov, strošek bo krila goriška pokrajinska uprava in ne bo na noben način bremenil občinske finančne postavke za solidarnost,« je povedal župan iz Štaranca-na, Riccardo Marchesan, in v isti sapi dodal, da so domačini lepo sprejeli prišleke. Zaslugo za to imajo združenje Tenda per la Pace in še nekatera druga društva, na primer prostovoljni krvodajalci, ki so domačine pripravili na sprejem skupine Afganistancev. Pokrajina je skupaj z občino in Kari-tasom včeraj v Štarancanu sklicala javno sre- čanje, na katerem so pojasnili razloge za takšno izbiro ter jo predstavili kot primer dobre prakse. Med občinstvom so sedeli tudi moški, ki jim ne bo treba več ne bivakirati ne tavati po Gorici v iskanju zavetišča. Pri-bežnikom bodo tudi pomagali, da se bodo vključili v življenje kraja na primer tako, da se bodo na zavodu Brignoli-Einaudi-Marconi učili osnov italijanskega jezika. Vsaj izmed njih prejema mesečno 180-200 evrov za najnujnejše potrebe. Prosilcem za azil zagotavlja pomoč tudi župnija iz Šta-rancana, saj so dvajset pribežnikov namestili v hiši, ki je v njeni lasti, nahaja pa se v kraju Lungis v Karniji. »Zavedati se moramo, da v Gorici 120 pribežnikov še vedno spi ob Soči ali na cesti. Problem še zdaleč ni rešen,« je opozorila pokrajinska odbornica Ilaria Cecot in pojasnila, da je v ta namen pokrajinska uprava v sodelovanju s Karitasom zasnovala projekt Argo (Accoglienza rifugiati Go-rizia). Maja letos je k njemu pristopila občina Štarancan. »Zahvaljujem se občini in tukajšnjim ljudem za gostoljubnost. Prihajam iz Afganistana, kjer sem obiskoval univerzo. Vojna nas je prisilila, da smo odšli. Med majem 2013 in septembrom lani sem prepe-šačil pot od Afganistana do Italije, saj so v moji domovini življenjske razmere nemogoče,« je ob robu srečanja povedal Ali, eden izmed osmih prosilcev za azil, ki je dobil začasni dom v Štarancanu. tržič - Podpredsednik deželne vlade v tovarni Mangiarotti Ameriško-japonski lastnik ohranil vsa delovna mesta Sedež družbe Mangiarotti v Tržiču je včeraj obiskal podpredsednik deželne vlade FJK Sergio Bolzonello. Sprejeli so ga predsednik družbe Richard Gabbianelli, generalni direktor Josselin Gillot in član uprave Andrea Oddi. Novo vodstvo je na čelu družbe od lanskega septembra, ko je prišla v ameriško-japonske roke. Italijansko družbo, ki je v svetovnem merilu vodilna na področju izdelovanja strojev na pritisk za plinski in naftni sektor ter naprav za jedrske centrale, je oplazila kriza, ki je privedla do zamenjave lastništva. Odkupila jo je ameriška družba Westing-house, ki jo kontrolira japonski velikan Toshiba; Američani si lastijo 30 odstotkov delnic, Japonci pa ostalih 70 odstotkov. »Družba Mangiarotti je eden izmed najpomembnejših dejavnikov industrijskega sektorja v deželi. Dejstvo, da je družbo odkupila naveza svetovnih velikanov Toshiba-Westinghouse, priča o tem, da je naš teritorij atraktiven,« je prepričan Bolzonello. S prihodom novega lastnika je delovno mesto ohranilo 320 zaposlenih družbe Mangiarotti, ki ima v Furlaniji Julijski krajini proizvodna sedeža v Tržiču in v kraju Pannellia di Sedegliano. Toshiba je za poravnavo dolgov vložila okrog 90 milijonov evrov, z dodatnimi 25 milijoni evrov dokapitalizacije pa je omo- gočila, da je delovanje v obeh tovarnah ostalo neokrnjeno. Novo vodstvo med drugim zagotavlja, da ne bo odpuščanj. Če se bo v prihodnosti povečalo število naročil, bo morda napočil čas tudi za nove zaposlitve. »Dežela FJK in javna družba Friu-lia sta odigrali odločilno vlogo pri rešitvi težav družbe Mangiarotti in pri njeni prodaji skupini Toshiba-Westinhou-se. Z novim zakonom Rilancimpresa FVG bomo podjetjem še dodatno pomagali, predvsem pri razvoju in inovacijah. Deželna uprava je namreč pomemben partner in sogovornik podjetij,« trdi Sergio Bolzonello. (av) Afganistanci med občinstvom srečanja v Štarancanu bonaventura / GORIŠKI PROSTOR Torek, 28. julija 2015 1 1 doberdob - Okrog tradicije rivalstva med predeloma vasi spletli ljudski praznik Merkeduci odnesli trofejo Merkeduci so v soboto »osvojili« Doberdob, potem ko so zmagali težko pričakovano nogometno tekmo proti Gredišča-nom. Zgodovinski dvoboj med severnim in južnim delom vasi, ki so ga letos ponovno oživili po dvajsetih letih, je bil napet vse do zadnje minute, dogajanje okrog njega pa je bil pravi ljudski praznik. Najprej kronika tekme: Merkeduci so sicer prešli v vodstvo z zadetkom Edija Ger-goleta »Daca«, a je za Grediščane nato izenačil Michele Mainardis »Metjula«. Ko so že bili vsi prepričani, da bodo o izidu odločale enajstmetrovke, je za veselje Merkeducev in istočasno hladno prho za Grediščane poskrbel Federico Gergolet »Šervo«, ki je v zadnji minuti srečanja dosegel zmagoviti zadetek. Resnici na ljubo pa so hladno prho doživeli tudi Merkeduci, in sicer že pred tekmo, ko je ekipo, ki se je na traktorju vozila Trofeja in obe ekipi na igrišču bumbaca do nogometnega igrišča, z vodo oblil Gre-diščan Silvan Jarc »Kukuk«. Rivalstvo med predeloma vasi se je v prejšnjih dneh ponovno razplamtelo v Doberdobu, potem ko se je društvo Dob odločilo, da bo po dveh desetletjih ponovno obnovilo tradicijo. Poteza se je obrestovala, saj se je po oceni organizatorjev ob nogometnem igrišču v soboto zvečer zbralo preko tisoč ljudi. Dvodnevni vaški praznik je enega izmed vrhuncev imel tudi v petek. Množična je bila udeležba na večernem koncertu Kraških ovčarjev, na ravno tako množičen odziv so v popoldanskem času naleteli otroški ples »zumba kids« v režiji Grete Lefons, tečaj kotalkanja, ki ga je vodila Elena Vizintin, in ex-tempore pod vodstvom Martine Šolc. V prazničnem programu je bilo še tekmovanje v metu za tri točke, ki ga je osvojil Daniel Fiorelli. Sobotno dogajanje na nogometnem igrišču se je začelo z nastopom vaškega Tria v flaški, ki ga sestavljajo Aleš in Mihael La-vrenčič ter Jari Jarc, nogometnemu dvoboju pa je sledila tombola. Sreča se je na- gorica - Teater V združenju ArtistiAssociati so si oddahnili Usoda goriškega združenja a.ArtistiAssociati, ki je v okviru vse-državne reforme gledališč skušalo pridobiti status centra gledališke produkcije in si tako zagotoviti finančno podlago za svojo dejavnost, je bila nekaj mesecev na nitki, saj mu je pretil težak finančni rez. Nazadnje je iz Rima prišla vest, da ne le, da združenje ne bo za nič prikrajšano, ampak da je ministrski prispevek za leto 2015 celo podvojen. »Duša« združenja je Walter Mramor, ki je obenem umetniški vodja gledališča Verdi v Gorici, Arti-stiAssociati pa tudi upravljajo gledališki sezoni v Gradišču in Krminu. smehnila Berti Jarc »Fifini«, ki je osvojila tako tombolo kot činkvin za skupnih 1500 evrov, od katerih je 100 evrov darovala društvu Dob, organizatorju praznika. Med občinstvom je bila tudi kulturna delavka Luisa Gergolet, ki je povedala, da se je vas vživela najprej v priprave, ki so trajale dva tedna, in nato v dogodek. »Bilo bumbaca je nekaj neverjetnega za Doberdob, saj se je zbralo ogromno število krajanov ne glede na njihovo starost. Z navdušenjem in zanimanjem smo spremljali obujanje vaške tradicije, ki je daljši čas šla v pozabo. Čeprav marsikdo verjetno sploh ni vedel, kateremu predelu vasi pripada, se je vsekakor opredelil in navijal, sploh pa je šlo za velik praz- nik, ki je prinesel zabavo prav za vse,« je opisala doživetje, organizatorjem pa predlagala, naj prihodnje leto poskrbijo za napovedovalca, ki bo tekmo v živo komentiral v do-berdobskem narečju. »Poživili smo celo vas, praznik je bil zelo uspešen. Zahvaljujem se vaščanom, ki so žrtvovali svoj prosti čas in sodelovali pri organizaciji,« pravi predsednik društva Dob, Ja-ri Jarc, in dodaja: »Vse je bilo odlično načrtovano, nogometna tekma pa je bila odigrana na visoki kakovostni ravni. Sojenje smo zaupali trojici profesionalnih sodnikov, da bi se igralci ne kregali preveč med seboj. Tribune ob nogometnem igrišču so v soboto pokale po šivih, tako da nameravamo ponoviti dogodek vsako zadnjo soboto v juliju.« (av) doberdob Društvo Dob, neopredeljeni in že uigrani Jari Jarc Nogometno tekmo med Merkeduci in Grediščani ter spremljevalno dogajanje je organiziralo slovensko kulturno-rekreativno društvo Dob iz Doberdoba. Ustanovljeno je bilo sredi junija letos, šteje dvanajst odbornikov in približno trideset članov, njegov predsednik je Jari Jarc. »Pripadniki mlajše in nekoliko manj mlade generacije smo se odločili, da bomo skrbeli za obuditev in ohranjevanje vaških navad in običajev. Smo sicer uigrana ekipa, saj je približno enaka zasedba ljudi že skrbela za organizacijo pustovanj, kresov in postavljanj mlaja. Ker pa je birokracija zapletena in zahteva vse več odgovornosti, smo se odločili, da zadevo nekako formaliziramo,« pravi Jarc. Člani društva, stari od 18 do 45 let, so neopredeljeni, saj niso - in nočejo biti - včlanjeni v nobeno krovno organizacijo ali zvezo. »Novo društvo smo med drugim ustanovili za to, da ne bi bremenili ostalih združenj, ki se že borijo za obstoj na lastnem področju. Tako jih za nič ne prikrajšamo, naš cilj pa je, da denar oz. energije ponovno investiramo v razvoj vasi,« utemeljuje Jarc ustanovitev društva. Sedež je trenutno na domu enega izmed članov, občina pa že išče ustrezne društvene prostore. »Želimo poživiti vas, ki je v zadnjih letih nekoliko zamrla. Doberdob ima ogromen potencial, saj ima veliko znamenitosti in objektov, ki jih premalo izkoriščamo. Želimo tudi, da bi mladi ne zapuščali vasi, a da bi tu izrazili svoje najboljše sile. Že načrtujemo nove pobude. Naj zaenkrat le napovem, da nameravamo leta 2017 spet zgraditi voz, s katerim se bomo udeležili pustnih sprevodov,« pravi predsednik društva Dob. (av), pevma - Vsakoletno praznovanje Zavetnico počastili še z vaško procesijo Praznično pritrkovanje oz. »natika-vanje«, kakor ritmičnemu zvonjenju pravijo domačini, je v nedeljo naznanilo vsakoletni praznik Sv. Ane, zavetnice Pevme in Oslavja. V dopoldanskem času je bila slavnostna maša, ki jo je daroval župnik Marjan Markežič. Ubrano petje cerkvenega pevskega zbora je poudarilo svečani trenutek. Maši je sledila tradicionalna procesija po vasi, s postankom ob oltarčku za pevmskim spomenikom NOB. Po procesiji je krajevna skupnost pripravila na prizorišču štiridnevnega praznika - v kulturno-športnem središču v Pev-mi - družabno srečanje, kjer so postregli z dobrotami, ki so jih pripravile domače žene. Odlično kapljico so prispevali oslavski vinogradniki, na ogled je bila tudi razstava Vojna je uničila vse ... Pevma, Oslavje, Štmaver in Solkan 1915-1918, ki je naletela na zanimanje številnih obiskovalcev. Med njimi smo opazili tudi temnopolto dekle, ki nam je v dobri italijanščini povedalo, da je redovnica in da prihaja iz Burkine Fasa, trenutno pa je na študijskem seminarju na Sveti Gori in se uči slovenščine. Naučila se je že nekaterih molitev, je povedala prijazna Josephine in obljubila, da bo kmalu začela oblikovati tudi prve slovenske stavke. Lepo število ljudi si je dokumentarno razstavo o razdejanjih in posledicah prve svetovne vojne ogledalo tudi v popoldanskih urah; za ogled bo odprta še ves teden med 17. in 19. uro. (vip) Nedeljska procesija v Pevmi bumbaca 12 Nedelja, 26. julija 2015 GORIŠKI PROSTOR / miren - Dogovor o ustanovitvi spominskega parka Cerje, korak bližje k statusu osrednjega spominskega in protokolarnega objekta V Ljubljani je bil pred kratkim podpisan dogovor o sodelovanju pri ustanovitvi spominskega parka Cerje, ki bi mu pripadla vloga osrednjega spominskega in protokolarnega objekta, posvečenega prvi svetovni vojni in zlasti soški fronti. Dogovor so podpisali predsednik Državnega sveta Mitja Bervar, župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar in predsednik društva TIGR Savin Jogan. Župan Humar je pred časom za Primorski dnevnik že povedal, da si na občini zelo želijo, da bi pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju dobil status javnega spomenika državnega pomena, kjer bi domače in tuje delegacije s simboličnim polaga- njem vencev izražale spoštovanje do evropske zgodovine in žrtev vojn. »Takega objekta v Sloveniji še ni,« je tedaj dodal Humar. Podpisani dogovor predvideva, da bi omenjeni status pomnik pridobil do maja prihodnje leto, Državni svet pa je s tem prevzel častno pokroviteljstvo nad projektom. Spominski park Cerje naj bi v celoti zaživel v letu 2017. Sicer pa v pomniku beležijo vedno več obiskovalcev. Barbara Jejčič, informatorka in vodnica na Cerju, je povedala, da so lani zabeležili 15.000 obiskovalcev, ki so ga obiskali v okviru organiziranih ogledov, in še okoli tisoč posameznikov. Letošnje dosedanje številke kažejo, da se obisk še povečuje. »Obiskovalci prihajajo iz vse Slovenije, Italije, Avstrije, Švice, Francije, Madžarske, Češke ...,« našteva Jejčičeva. Veliko je tudi potomcev tistih, ki so se v prvi svetovni vojni borili v teh krajih in iščejo sledi svojih prednikov. »Zgodba Poti miru je priložnost za prevzgojo srca. Pomnik na Cerju prikazuje zgodbo Slovenije skozi čas, je poklon branite-ljem slovenske zemlje od prve svetovne vojne do osamosvojitvene vojne za Slovenijo,« vsebino 7-etažnega objekta predstavlja vodnica. V kletnih prostorih se potovanje skozi čas začne v prazgodovini in se nadaljuje do vrha, kjer razgledišče obiskovalcem simbolno ponuja pogled in razmislek o prihodnosti. (km) Obiskovalci na Cerju [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. 3 Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča, da je na Goriškem v teku predvpis abonmajev za sezono 201516, ki nudi do 31. julija popust. Predstave bodo tudi letos izmenično na odru Kulturnega doma in KC Lojze Bratuž in bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. V abonmajsko ponudbo je vključen tudi brezplačni avtobusni prevoz; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici od ponedeljka do petka 9.00-12.00 (ul. Brass 20, tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.20 »Terminator Genisys«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »The Ba-badook« (prepov. mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Spy«. Dvorana 4: 17.40 - 20.15 - 22.15 »Il ra-gazzo della porta accanto«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 17.45 - 20.10 - 22.10 »La famiglia Belier«. DANES V NOVI GORICI LETNI KINO SILVANA FURLANA: 21.00 »Odprava zelenega zmaja«. ™ edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1, do 31... avgusta POLETNI URNtK sprejemanja militi Ajlaidv prati plafJlu osmrtnice. zahvale, soialjo, čeitifte v okvirčku.. maii oglati v pkvlriku, oglasi druilev in ofganlzaci} v okvirfku ponedeljek - pelek 10.00 ■ 14-00 IflbiJtA »prto Tel. G00.912.775 e-pošta: primorski £itmed»jit Tmedia-UI. Malta i GOHcCA H Šolske vesti »SKUPAJ Z'GUD'MO« (ZAIGRAJMO): poletni godbeniški kamp bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Namenjen je otrokom in mladim od 8. leta dalje. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta, značilnega za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala); informacije Luciano Gergolet (tel. 334-9310000) in orkestri/godbe iz Nabrežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da sprejema potrditve in nove vpise za šolsko leto 2015-16 na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 13. ure; informacije po tel. 0481-531508, e-pošta: gori-ca@glasbenamatica.org. MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice, ki potekajo v Doberdobu do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujajo veliko zabave ter kvaliteten in pester program: jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. Informacije: hisa-pravljic@gmail.com ali 334-1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc). SLOVIK obvešča, da je nov multidisci-plinarni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 2015-2016 objavljen na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice bodo zbirali na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«. M Izleti POHOD NA ŠKABRIJEL v spomin na padle in trpeče v prvi svetovni vojni bo v organizaciji združenja Iniciativa Škabrijel 2018 Nova Gorica v nedeljo, 6. septembra. Pohodniki se bodo odpravili na pohod vsak iz svoje smeri ali s parkirišča pred Igralniško-zaba-viščnim centrom Perla, zbirališče na Škabrijelu med 10.30 in 11. uro. Hrana in pijača iz nahrbtnika. Na samem vrhu bo kratek kulturni program. Ob slabem vremenu pohod odpade. POHOD OD REZIJE DO TRSTA v sklopu Slofesta bodo od 16. do 20. septembra priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v petih etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16.9.); Brezje - Špeter (17.9.); Špeter - Šte-verjan (18.9.); Števerjan - Mavhinje (19.9.) in Mavhinje - Trst (Borzni trg) (20.9.). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Informacije in prijave po tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 3403423087 (Paolo). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo dvodnevni avtobusni izlet 12. in 13. septembra za ogled Expo-ja v Milanu in mesta Bergamo; prostih je še nekaj mest, informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem piknika z izletom v Pesariis, da bo prvi avtobus odpeljal ob 7. uri v soboto, 1. avgusta, s trga Medaglie d'oro-z Goriščka, nato s postanki pri vagi pri pevmskem mostu, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Jamelj, Doberdoba in s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Organizatorji priporočajo točnost. Prostih je še nakaj mest, informacije po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.); na račun 20 evrov. POKRAJINA GORICA organizira v sodelovanju s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT in združenjem Pro Loco iz Foljana-Redipulje avtobusne izlete na temo zgodovine prve svetovne vojne: 9. avgusta »Itinerarij Kras 2014+«, ogled zasebnega muzeja prve svetovne vojne v Martinščini in Debele Griže ter muzeja na prostem in obnovljenega topniškega rova. Zbirališče bo pred železniško postajo v Fo-ljanu-Redipulji ob 9. uri, povratek je predviden ob 12.30. Cena vozovnice znaša 5 evrov, obvezna je najava; informacije po tel. 0481-91697, car-so2014@provincia.gorizia.it; več na www.carso2014.it. DRUŠTVO PRIMORSKIH ARHITEKTOV prireja v nedeljo, 30. avgusta, izlet v hribe. Start bo pri izviru Kamniške Bistrice, sledita ogled Plečnikovega dvorca (lovska koča kralja Aleksandra) in vzpon do bivaka pod Grin-tovcem (2100m). Zbirališče bo ob 6. uri na parkirišču ob Vojkovi (nad Borovim gozdičkom) v Novi Gorici, vrnitev predvidoma ob 22. uri; informacije na drustvo.primorskih.arhi-tektov@gmail.com. □ Obvestila AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo od 10. do 28. avgusta uradi v Gorici in Tržiču odprti samo v jutranjih urah. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah vsi občinski uradi julija in avgusta zaprti. Tehnični urad bo sprejemal po dogovoru po tel. 0481-784009. OBČINA SOVODNJE bo začasno zaposlila dve osebi, ki bosta pomagali osebju različnih občinskih uradov pri katalogizaciji, urejanju arhivov ipd. Projekt bo trajal 52 tednov, delovni čas bo 36 ur tedensko. Namenjen je osebam v dopolnilni blagajni ali ki so vključene v program mobilnosti po zakonu 223/91 ter delavcem s posebnim denarnim nadomestilom za brezposelnost (gradbeništvo); pogoji so znanje slovenščine, vozniško dovoljenje, višješolska diploma in obvladovanje računalniškega paketa Office. Kandidature zbirajo na ura- du za zaposlovanje v Ul. Alfieri 34 v Gorici med 9.30 in 12.30 do 30. julija. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je zaradi poletnega premora zaprta do 14. avgusta. VZPI DOL-JAMLJE vabi na obisk partizanske knjižnice v Jamljah, Prvomajska ulica 20, ob sobotah od 17. do 19. ure; informacije po tel. 333-1175798 (predsednik Jordan Semolič) ali tel. 3388399452 (tajnik Patrik Zulian). ZSKD obvešča, da je goriški urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. ZSŠDI obvešča, da bo od danes, 28., do petka, 31. julija, goriški urad zaprt. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici bo do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih 8.00-16.00, ob torkih 11.0019.00, ob sredah 8.00-16.00, ob četrtkih 11.00-19.00 ter ob petkih 8.0016.00. Zaprta bo za dopust od 10. do 14. avgusta. Tel. 0481-531733, gori-ca@knjiznica.it. 13 Prireditve VINSKA KLET GRAD RUBIJE bo v četrtek, 30. julija, ob 19.30 v svojih prostorih na Vrhu priredila koncert melodij iz Mozartove opere Figarova svatba. Nastopila bo Mednarodna operna akademija Križ, ki jo vodi Alessandro Švab. Vstop prost, predhodna najava na tel. 349-7957889. LETNI KINO SILVANA FURLANA V NOVI GORICI na ploščadi za novogo-riško občino: danes, 28. julija, ob 18. uri ustvarjalnica za vso družino »Oživimo zelenega zmaja« (vodi Ana Žerjal) in ob 21. uri film »Odprava zelenega zmaja« (Staš Potočnik); 29. julija ob 19. uri srečanje z avtorjem knjige »Odprava zelenega zmaja« Slavkom Preglom« in ob 21. uri film »Odprava zelenega zmaja« (Staš Potočnik); 30. julija ob 21. uri film »Človek na luni« (Giuliano Ricci); 31. julija ob 21. uri film »Medena koža« (Jung in Laurent Boileau); 1. avgusta ob 21. uri film »Drevo« (Sonja Prosenc); 2. avgusta ob 21. uri film »Okus po ljubezni« (Ritesh Batra); 4. avgusta ob 21. uri film »Niso letele ptice« (Nadja Velušček in Anja Medved); 6. avgusta ob 21. uri film »Pasolini« (Abel Ferrara); 7. avgusta ob 21. uri večer kratkih filmov; 8. avgusta ob 21. uri film »Sto-letnik, ki je zlezel skozi okno in izginil« (Felix Herngren); 9. avgusta ob 21. uri film »Gozdovi so še vedno zeleni« (Marko Naberšnik). Več na spletni strani www.nova-gorica.si/poletne_prire-ditve_v_novi_gorici. SLOFEST V TRSTU bo potekal 18., 19. in 20. septembra. V NOVI GORICI »STOPIMO SKUPAJ«. Program poletnih prireditev: 3. avgusta ob 18. uri v novogoriški občini predavanje »Mikoriza - super eko način revitalizacije našega kmetijstva«, vodi Jurij Jerele; 4. avgusta ob 18. uri v novogoriški občini predavanje »Plantažno gojenje najdražjih gob na svetu - tartufov, vodi Jurij Jerele; 5. avgusta ob 21. uri na ploščadi za novo-goriško občino koncert tria Boštjan Gombač. Več na spletni strani www.nova-gorica.si/poletne_priredi-tve_v_novi_gorici. ŠAGRA SV. ANE bo potekala pri Sv. Ani v Gorici do 2. avgusta: danes, 28. julija, bo »Balkan Day« s koncertom skupin Radio Zastava in Maxmaber. »VINIL VEČERI« NA GRADU KROM-BERK: danes, 28. julija, ob 21. uri Andrej Pauer »Izbor svetovnih hitov bluesa, folka in jazza 20. stoletja«. V GORICI: v zunanjih prostorih KC Lojze Bratuž bo v četrtek, 30. julija, ob 20.30 novo »Srečanje pod lipami«. Gost večera bo Igor Omerza, avtor knjige »Veliki in dolgi pohod Nove revije«, ki bo tudi spregovoril o knjigi o Dragi in UDBI, ki bo izšla pri Mladiki pred letošnjimi 50. študijskimi dnevni Draga 2015. Pogovor, ki ga prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in krožek Anton Gregorčič, bo vodil glavni urednik založbe Mladika Marij Maver. Pogrebi DANES V DOBERDOBU: 11.30, Ana Kuz-min vd. Jarc (ležala bo v tržiški bolnišnici od 9. ure) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Liliana Ma-rega iz bolnišnice na pokopališče. V KRAJU DOBBIA PRI ŠTARANCA-NU: 11.00, Andrea Buttignon v cerkvi in na pokopališču v Štarancanu. DANES V KOPRIVNEM: 14.00, Eugenio Visintin (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V BORGNANU PRI KRMINU: 10.00, Nadia Petruz por. Brandolin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER: 10.00, Gemma Micatovich vd. Micatovich (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Razum nam pravi, da je odrešitev. Srce pa ne razume in boli. t Mirno je zaspala naša ljubljena mama in nona Ana Kuzmin vd. Jarc Od nje se bomo poslovili danes, 28. julija, med 9. in 11.15 v mrliški vežici v Tržiču (bolnišnica S. Polo). Sledila bo sv. maša ob 11.30 v cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Njeni Viviana, Andrej, Damijan, Elena, Nejc, Anja, sestra in brata z družinami Doberdob, 28. julija 2015 Predsednik, člani Upravnega in Nadzornega sveta, ravnateljstvo in uslužbenci Bančne skupine Banca Popolare di Cividale izrekajo uslužbenki Viviani Jarc iskreno sožalje ob izgubi drage mame. 433 Četrtek, 30. julija 2015 ITALIJA, SVET / Zlati pokal z napako PHILADELPHIA - Nogometaši Mehike so v finalu prvenstva Srednje in Severne Amerike ter Karibov (Concacaf) premagali Jamajko s 3:1 in tako sedmič v zgodovini postali zmagovalci zlatega pokala. Mehika je v finalu prikazala svojo najboljšo igro na turnirju in z zadetki Andresa Guardada, Jesusa Corone in Oribe Peralte zasluženo prišla do naslova. Ta bo imel sicer veliko črno piko, saj so Mehičani, tako v četrtfinalu proti Kostariki kot v polfinalu proti Panami do zmag prišli z velikansko pomočjo sodnikov. Mnogi zato poročajo o 'pokalu sramote' namesto zlatem pokalu. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Zoran Dragic za Boston BOSTON - Po poročanju ameriškega športnega portala ESPN bo slovenski košarkarski reprezentant Zoran Dragic svojo kariero v ligi NBA nadaljeval pri Bostonu. Slovita zasedba iz Massachusettsa je Miamiju, dosedanjemu delodajalcu Zorana Dragica in njegovega starejšega brata Gorana, v zamenjavo prepustila tudi drugi izbor na naboru leta 2020. Zoranov sloviti starejši brat Goran ostaja član floridske ekipe, pred časom je podpisal petletno pogodbo, ki je vredna okoli 90 milijonov dolarjev. Pokazal je premoč PARIZ - 3360 kilometrov dolgo 102. dirko po Franciji je dobil 30-letni Britanec Christopher Froome, ki je v soboto na odločilnem vzponu na Alpe d'Huez obdržal rumeno majico. Froome je bil najboljši že leta 2013. Prestižna sklepna 109-kilometrska etapa je bila zaradi dežja v Parizu formalnost in Froome je v skladu s prikrojenimi pravili, ki veljajo v primeru dežja, slavil že ob prihodu v Pariz. Tam so nato kolesarji vozili zadnjih 10 krogov na Elizejskih poljanah in v sprin-tu je bil že četrtič letos najmočnejši Nemec Greipel. Froome je na dirki osvojil tudi majico za najboljšega gorskega kolesarja, najboljši sprinter je bil že četrto leto zapored Slovak Peter Sagan, najboljši mladi kolesar do 25 let Nairo Quintana, ki se je z Movi-starjem veselil tudi ekipnega uspeha, za najbolj borbenega kolesarja pa je bil izbran Francoz Romain Bardet. Letošnja dirka se je odločila že v Pirenejih, kjer si je Froome prikolesaril edino letošnjo etapno zmago in na koncu se je izkazalo, da je prednost zadostovala do konca. Glavni tekmec Kolumbijec Quintana je slabo minuto in pol v dvoboju s 186 cm visokim Britancem izgubil že v drugi etapi, ko se je sam boril z močnim vetrom ob nizozemski obali. Prvi dan v Pirenejih je zaostanku dodal še 1:04 minute. V Alpah je nato dokazal, da bi bilo lahko drugače, saj je v petek Froomu odvzel 30 sekund, v soboto pa temu dodal še 1:26 minute. Skupno: 1. Christopher Froome (VBr/Sky) 84.46:14; 2. Nairo Quintana (Kol/Movistar) + 1:12; 3. Alejandro Valver- Christopher Froome je na Touru slavil že leta 2013 ansa de (Špa/Movistar) 5:25; 4. Vincenzo Niba-li (Ita/Astana) 8:36; 5. Alberto Contador (Špa/Tinkoff-Saxo) 9:48; 6. Robert Gesink (Niz/Lotto) 10:47; 7. Bauke Mollema (Niz/Trek) 15:14; 8. Mathias Frank (Švi/IAM Cycling) 15:39; 9. Romain Bardet (Fra/AG2R) 16:00; 10. Pierre Rolland (Fra/Europcar) 17:30. SP: v vaterpolu poraz Italije KAZAN - Kitajska prevlada v skokih v vodo se nadaljuje tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v ruskem Kazanu. Devetnajstletni Xie Siyi je tretjič zapored osvojil naslov svetovnega prvaka v skokih z metrske deske, Wu Minxia in Shi Tingmao sta zmagali na ženski tekmi v sinhronih skokih s trimetrske deske, Si Yajie in Tai Xiaohu v mešanih ter Chen Aisen in Lin Yue v moških sinhronih skokih z 10-metrske deske. V daljinskem plavanju sta si Italijana Ruffini in Vanelli na 10 km s 7. oz. 10 mestom zagotovila nastop na OI v Rio de Janeiru. Zmagal je Američan Jordan Wilimovsky. V vaterpolu je Italija z 11:10 doživela šokanten poraz proti Grčiji. nogomet - A-liga Za uvod Udinese pri Juventusu MILAN - Na Expu v Milanu so predstavili prihodnjo nogometno A-ligo, ki bo že v prvem krogu postregla z dvobojem med Fiorentino in Milanom, Udinese pa bo gost prvaka Juventusa. Spored 1. kroga: Empoli -Chievo, Fiorentina - Milan, Fro-sinone - Torino, Verona - Roma, Inter - Atalanta, Juventus - Udi-nese, Lazio - Bologna, Palermo - Genoa, Sampdoria - Carpi, Sassuolo - Napoli. Nova pot Parme PARMA - Po stečaju bo dolgoletni prvoligaš Parma svojo pot začel v D-ligi. Moštvo podpirajo domači tovarnarji, med katerimi je tudi Barilla, mesto predsednika pa je zavzel nekdanji trener Nevio Scala. Na klopi moštva, ki so ga predstavili včeraj, pa bo sedel Luigi Apol-loni, bivši trener Gorice. tenis - Turnir ATP Konzum Croatia Open Thiem, mladi šampion Dvajset let po Mustru je na turnirju ATP v Umagu spet slavili Avstrijec Dvajset let po zmagi Avstrijca Mustra, je zmagovalec letošnje 26. izvedbe Konzum Croatia Open v Uma-gu spet Avstrijec, in sicer mladi Dominic Thiem. V nedeljo je v finalu v dvainšestdesetih minutah premagal Portugalca Joao Sousa z rezultatom 6:4. 6:1. Thiem je tako pridobil 250 ATP točk in 80,000 $, Sousa pa 150 ATP točk in 42,100$. Joao Sousa je pred porazom v finalu premagal tri vrhunske nosilce (tretjega nosilca Andreasa Seppija, petega nosilca Fabia Fogninija in drugega nosilca Roberta Bautista Aguta). Finale v Umagu je bil njegov peti ATP finale v karieri, in drugi letos (izgubil je z Belluccijem v Ženevi). V zgornjem delu »main drawa« pa je enaindvajsetletni zmagovalec Thiem v polfinalu premagal prvega nosilca Gaela Monfilsa in nato odigral izvrstni finale, ki ga je pripeljal do končne zmage na istrski rdeči zemlji. Avstrijec je prve tri igre s svojim servisom zmagal na nuli, nato pa je dosegel break in tako osvojil prvi niz z rezultatom 6:4. V celotnem prvem nizu je izgubil le dve piki med svojim servisom. Odločnost mladega Avstrijca z elegantnim enoročnim backhandom je bila še bolj izrazita v drugem nizu, v katerem je brezhibno vodil z rezultatom 5:0. Sousi je uspelo osvojiti samo eno igro, saj je Thiem na 5:1 suvereno zaključil tekmo in tako drugič osvojil ATP turnir (prvi naslov je dobil letos v Nici). S tem rezultatom se je mladi šampion povzpel med prvih 25 igralcev na svetu in marsikdo verjame, da bo še napredoval. Zmagovalca dvojic v Umagu pa sta Maximo Gonzalez iz Argentine in Andre Sa iz Brazilije. V tesnem finalu s končnim rezultatom 4:6, 6:3, 10:8 je argentisko/brazilski par premagal Poljaka in Mehičana Mariusa Fyr-stenberga in Santiaga Gonzalesa. Za dvaintridesetletnega Maxima Gonzales je to druga zmaga dvojic v karje-ri. Prvi naslov je osvojil v Valencii pred sedmimi leti. Za osemintridesetlet-nega Andre Saja pa predstavlja zmaga dvojic v Umagu deveti naslov. Letos je namreč osvojil že dva naslova, enega v Nottinghamu, drugega v Buenos Airesu. Finalno tekmo si je ogledal tudi svetovni prvak Novak Djokovic, ki ta teden miruje in uživa v počitnicah na Hrvaškem. Tudi sam je prvič tekmoval na turnirju v Umagu leta 2006. Pozitivna izkušnja in vzdušje hrvaškega turnirja sta mu od takrat ostala v srcu. Izjavil je, da bo pred zaključkom svoje poklicne poti, zagotovo še enkrat tekmoval na umaških igriščih. Paola Cigui APrimorski ~ dnevnik FORMULA 1 pise Albert Voncina Za Julesa »Jules, cette victorie est pour toi«, oz »Jules, ta zmaga je zate«. Sebastian Vettel, zmagovalec Velike Nagrade Madžarske, je svoj uspeh poklonil Ju-lesu Bianchiju, katerega prezgodnja smrt je boleče odjeknila v svetu Formule 1. O priljubljenosti šestindvaj-setletnega Francoza v »paddocku« F1 pričajo vidno ganjeni obrazi in solze, ki smo jih opazili pri njegovih kolegih, tekmecih in prijateljih, avtomobilska zveza FIA pa je upokojila Bianchijevo številko 17. Usoda je med drugim odločila, da bo Vettel posvetil Julesu ravno svojo 41. zmago, s katero se je izenačil z legendarnim Ayrtonom Senno, ki je pred enaindvajsetimi leti kot zadnji dirkač pred Bianchijem umrl zaradi posledic prometne nesreče na stezi. Ker pa v F1 tako kot v življenju velja načelo »The show must go on« ne moremo mimo dogajanja na letošnji VN Madžarske, ki se je nepričakovano izkazala za eno izmed najlepših dirk sezone. Prava novica je v tem, da na zmagovalnem odru sploh ni bilo nobenega Mercedesovega zastopnika. Potem ko je Lewis Hamilton v soboto dosegel deveti najboljši štartni položaj na desetih dirkah (boljši rezultat je dosegel le Alain Prost pred dvajsetimi leti z 12 »pole positioni« na prvih 13 VN), je v nedeljo zagrešil dve veliki napaki in se je moral zadovoljiti s šestim mestom. Kljub temu pa je še povečal svojo prednost v lestvici pred Nicom Rosbergom. Temu je drugo mesto preprečil Daniel Ricciardo, ki mu je med prehitevanjem prebil zadnjo levo gumo. Avstralski dirkač je bil na koncu tretji, pri Red Bullu pa so tudi praznovali prve stopničke v karieri ruskega Danila Kvjata, ki je dirko zaključil na drugem mestu. Četrti je bil sedemnajstletni Max Verstappen, povsem nepričakovano peto mesto pa je zasedel Fernando Alonso, ki je sicer v soboto lastnoročno porival svoj dirkalnik do McLarnove garaže, podobno kot Nigel Mansell v Dal-lasu leta 1984. Poleg tega pa se je Alonso v Budimpešti predstavil z novo spremljevalko Laro Alvarez, ki mu očitno prinaša več sreče kot zdaj že bivše dekle Dasha Kapustina. Sreče pa letos nima Kimi Raikkonen, ki bi osvojil sijajno drugo mesto, ko bi njegov Ferrari ne odpovedal. Veliko Nagrado je tako moral predčasno zaključiti, svojo jezo pa je takoj zatem ublažil z (več kot enim) vrčkom piva. Novak Djokovic med gledalci finala, Thime (zgoraj) s pokalom za prvo mesto oi2024 Toronto šesti kandidat TORONTO - Med mesti, ki si želijo prirediti olimpijske igre leta 2024, je zdaj tudi Toronto. Novico je za kanadski radio potrdil predsednik kanadskega olimpijskega komiteja Marcel Aubut. Možnih prirediteljev je zdaj že šest, saj so kandidaturo že potrdili v Hamburgu, Bostonu, Budimpešti, Parizu in Rimu. Toronto se je za igre neuspešno potegoval že dvakrat. 14 Torek, 28. julija 2015 ŠPORT / motociklizem - Nova zmaga v prvenstvu Michelin Power Cup 600 Tokrat je dobro preštel kroge V Misanu je proseški dirkač tesno slavil na sedlu svoje honde - Dve dirki pred koncem prvenstva povišal prednost na lestvici Po nesrečnem nastopu na prejšnji prvenstveni dirki prvenstva Michelin Power Cup 600, ko je po nerodni napaki zapravil zmago, se je Mitja Emili spet povzpel na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Vrnitev v Misano je tokrat bila pozitivna. Že med treningom in sobotno kvalifikacijo je bilo razvidno, da lahko spet odnese vse razpoložljive točke. Edini tekmec, ki mu je dihal za ovratnik, je bil Stefano Manieri na sedlu Yamahe. Manieri ga je sicer na sobotnih kvalifikacijah premagal le za eno desetinko sekunde. Pred startom nedeljske dirke je skupaj s svojimi tehniki še izboljšal setup motornega kolesa. Po startu je bil tretji in se kmalu približal vodilnemu. Manieri sicer mu ni želel prepustiti zmage. Napeto je bilo do zaključka dirke, vendar je Emiliju uspelo premagati Maniera z 2 desetinkama prednosti. Ob zmagi je bil Emili tudi najhitrejši med samo dirko, saj je dosegel tudi najhitrejši čas. »Tokrat sem opravil vse kroge,« se je pošalil na svoji uradni strani na Facebooku Veliko razočaranje izpred meseca dni je bilo torej mimo, takrat je napačno ocenil vsoto krogov in se predčasno veselil zmage. Tokrat mu je šlo vse po načrtih in je lahko dokazal, da upravičeno zaseda vrh skupnega seštevka Michelina Power Cup 600. Naslednji Emilijev nastop na Michelinovim prvenstvu razreda 600 bo na sporedu med 26. in 27. septembrom v Mugellu, ko bosta na sporedu kar dve dirki. (mar) umetnostno kotalkane - Državno prvenstvo v Roccarasu Doslej najbolje Martina Pecchiar med članicami še nikoli tako visoko, a sedmo mesto ne zagotavlja nastopa na EP Tržaška Slovenka Martina Pecchiar je na državnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v Roccarasu tretjič nastopila v kategoriji članic. In dosegla svojo doslej najboljšo uvrstitev v karieri. Po devetem mestu iz leta 2013 in lanskem osmem, je tokrat pristala na sedmem mestu. A prav zadovoljna s svojim napredkom ni bila, kajti sedmo mesto pomeni, da je za las zgrešila uvrstitev na evropsko prvenstvo, kar je bil njen niti ne tako prikriti cilj. Vedeti je namreč treba, da je državno prvenstvo obenem edini kvalifikacijski nastop za svetovno (prva tri mesta) in evropsko prvenstvo (uvrstitve od 4. do 6. mesta), mesta od sedmega navzdol pa zagotavljajo nastop na »tolažilnih« mednarodnih tekmovanjih, kakršni so na primer italijanski ali nemški pokal. Toda Martina še ni izgubila vseh upanj, da bi jo selektor Fabio Holland naposled vendarle vpoklical v reprezentanco za nastop na EP od 23. avgusta v italijanskem kraju Ponte di Legno. Ocenjuje namreč, da je tudi državno prvenstvo pokazalo, da bi si to navsezadnje zaslužila. »S svojim nastopom v dolgem programu sem bila zadovoljna, saj večjih napak nisem zagrešila (prejela je ocene med 7,8 in 8,2 točke) A sem žal po devetem mestu v kratkem programu nastopila v predzadnji skupini, kar je vedno hendikep. Nato sta dve od šestih finalistk tudi padli, kljub temu pa sta bili na koncu višje uvrščeni od mene, kar pušča v meni nekaj grenkega priokusa. Istočasno pa menim, da bi selektor lahko to upošteval pri sestavi ekipe za evropsko prvenstvo,» je povedala Martina, ki bo oktobra dopolnila 22 let. Pecchiarijeva, ki tekmuje za tržaško društvo PAT, se je tako rekoč tik pred prvenstvom, to je v začetku julija, odločila za spremembo programa. Tisti, s katerim se je predstavila v Roccarasu, je bil težji od prejšnjega, zlasti kar zadeva koreografijo. »Prejšnji program mi nekako ni ležal. Nikoli ga nisem izvedla brezhibno. Ocenila sem, da bi mi lahko spodrsnilo tudi na državnem prvenstvu, zato sem ga zamenjala. Pokazalo se je, da je bila odločitev pravilna,« je še povedala. Biti sedmi v Italiji vsekakor ni od muh, saj so Italijanke najboljše kotalkari-ce na svetu. Državna prvakinja je tudi letos postala svetovna zvezdnica Debora Sbei, naslednica Tanje Romano tudi v svetovnem merilu. A z izkušnjami s svetovnih prvenstev so tudi drugo uvrščena Silvia Nemesio, »bronasta« Silvia Lam-bruschi (nekdanja mladinska svetovna prvakinja) in četrto uvrščena veteranka Annalisa Graziosi, v državni reprezentanci pa je tako ali drugače prvih trinajst Martina Pecchiar med nastopom v Roccarasu pecchiar uvrščenih tekmovalk, vključno seveda s pita na univerzi, že jutri pa se bo najbrž Pecchiarijevo. Zdaj si bo Martina privo- spet podala na ploščo. ščila nekaj dni počitka, čakata jo dva iz- V pričakovanju novic iz Rima ... (ak) jadranje EP je bilo dragocena • ■ v • izkušnja Mlada Caterina Sedmak s Kontovela se je vrnila iz Pwllhelija v Walesu, kjer je kot ena najmlajših udeleženk nastopila na evropskem prvenstvu v razredu optimist. Nanj se je uvrstila v sklopu državne reprezentance Slovenije. Tekmovalka JK Izola s športnimi koreninami pri JK Čupa je v konkurenci skoraj 100 mladih tekmovalcev in tekmovalk pristala na končnem 67. mestu. V prvih kvalifikacijskih plovih je bila stalno na robu uvrstitve v zlato skupino, naposled je pristala v srebrni, saj so vremenske razmere z močnim vetrom favorizirala predvsem »težje« jadralce in jadralke. V srebrni skupini je Sed-makova dosegla nekaj dobrih uvrstitev. Ko ne bi doživela dveh diskvalifikacij in eno penalizacijo, bi končala na 3. mestu, skupno bi bila lahko torej enainpetdeseta. Nastop je vsekakor predstavljal zanjo izjemno dragoceno izkušnjo na njeni jadralski poti, saj se je preizkusila v razmerah, ki jih pri nas ni. Poleg z močnim vetrom se je namreč spopadla tudi z valovi. In še to: ves prejšnji teden, ko smo se pri nas kuhali v vročini, je na regatnem polju v Walesu zeblo! (ak) skiroll - Za italijanski pokal na dirkališču Varano Imeli tudi svoj boks Nastop je bil pravo doživetje - Jan Sedmak med mladinci presenetil vse tekmece Na dirkališču Varano de Melegari blizu Parme je bila na vrsti peta preizkušnja za Pokal Italije. Okrnjena skupina rolkarjev AŠD Mladina je tekmovala na progi, kjer so po navadi v ospredju avtomobili in motorji, in se briljantno odrezala. V skupini prvih korakov je Maj Sedmak zaključil tekmo na prvem mestu. Dean Tence je bil prav tako prvi, ampak v skupini dečkov. Zaradi padca v zadnjemu krogu ni Luka Sedmak stopil na stopničke, uvrstil se je na peto mesto. Vse je kazalo, da bo eden od favoritov za najboljša mesta. Med junijorji sta se Tayrin Tence in Petra Prašelj v ženski kategoriji uvrstili na solidno četrto in peto mesto. Za podvig med junijorji je poskrbel Jan Sedmak, ki je tak-tiziral do konca in na zadnjih ovinkih dirkališča pokazal premoč nad sotekmovalci. V kategoriji over 40 se je Erik Tence uvrstil na dobro drugo mesto in na absolutno deveto. Po seštevku točk so člani društva Mladine stopili na tretje mesto. Čeprav tekma, ki so jo organizirala drušzva iz okolice Parme, ni bila najboljše pripravljena, so rolkarji lahko uživali v tekmovanju na dirkališču. Imeli so tudi svoj box. košarka Pall. Trieste je najel Bolgara Zgodba bolgarskega re-prezentanta Hrista Zaharje-va, ki bo v novi košarkarski sezoni oblekel dres tržaškega Pallacanestro Trieste, je dokaj zanimiva. Še ne 25 let star in 1,96 metra visok krilni igralec se je namreč že v sezoni 2008/2009 iz Sofije, kjer je igral kot mladinec Levskija, preselili v Italijo, a njegovo igranje, najprej v Bolo-gni s Fortitudom, nato v Vare-seju s Cimberiom, ni bilo najbolj uspešno, saj je bil še premlad. Zato se je že sredi druge sezone vrnil v domovino, tam igral za nekaj različnih klubov, dokler ni decembra lani oblekel dres najboljšega bolgarskega kluba, to je sofijski Lukoil Academic. S tem klubom je osvojil naslov prvaka, v povprečju pa v 27,5 minute igre dosegel 13 točk z 48-odstotnim realizacije za tri in 37-odstotnim realizacije za dve točki. Bil je imenovan za najboljšega igralca finala končnice, v odločilni peti tekmi pa je dosegel 23 točk. »Mislim, da bo Zaharjev eden ključnih igralcev našega moštva, saj ima lastnosti lider-ja, je tehnično dobro podkovan in se želi dokazati v Italiji,« je Bolgara opisal trener Pallacanestra Trieste Eugenio Dalmasson. Košarkarska zveza je medtem objavila koledar A2-lige. Tržaško moštvo bo svojo pot začelo doma, v nedeljo 4. oktobra ga čaka dvoboj s Tezenisom iz Verone. Spored 1. kroga: Roseto Sharks - Universo Treviso, Ravenna - Ferrara, Fortutdo Bologna - Pall. Mantovana, Legnano Knights - Leonessa Brescia, Olimpia Matera - Blu Basket Treviglio, Recanati - Costa Imo-la, Chieti - Jesi, Pall. Trieste - Te-zenis Verona. Obvestila AŠD VESNA organizira na nogometnem igrišču v Križu nogometni turnir 5x5 »Bala u maškeri« v soboto, 1. in nedeljo, 2. avgust. Komentator Danjel Malalan - Bokja in DJ Red Heat. Na voljo bodo osvežilni bazen in dobro založeni kioski. KOLESARSKI KLUB ADRIA iz Lonjerja prireja tudi letos, prihodnjega 6. septembra, netekmovalni kolesarski "Maraton prijateljstva Ljubljana - Trst", s startom ob 9.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Vse informacije so objavljene med raznimi obvestili na spletni strani www.slosport.org. ZSŠDI obvešča, da poslujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00 AŠZ JADRAN sklicuje v petek, 31. julija, izredni občni zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20.30. Dnevni red: izvolitev novega odbora in razno. NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSSDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 040-2171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni center Plesalček za otroke od 3 do 8 let, od 31. avgusta do 4. septembra, v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Urnik: 7.3017.00, kosila in malice so vključeni. Info in vpis na tel.: 334-3611757 (Kristina), info@cheerdancemillenium.com. KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta od ponedeljeka 31. avgusta do petka 4. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com. □ / RADIO IN TV SPORED Torek, 28. julija 2015 15 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Film: Tutti pazzi per Rose (kom., Fr., '12) 23.30 Fuori luogo RAI2 RAI MOVIE 14.15 Film: There Be Dragons - Un santo NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (26. julija 2015) Vodoravno: smash, Apač, A. B., CE, ko-riandoli, Sadat, erar, zelena trata, logos, Rem, R. O., Van, izotop, Taranti-no, nona, A. K., Nek, Edil, Ava, avalit, šara, D. H., Rita, Osimo, duodec, Hay-worth, biosfera, Rat, trik, T. F., Ir, Gre-zar, in, Simon, Etna, A. P., scenarij, Rac, Clavora, Neja, oče, Voronin, lek; na slikah: Rita Hayworth, Dustin Hoffman. nella tempesta (dram.) 16.00 Film: Tutto quella notte (kom.) 17.50 0.45 Novice 17.55 Film: Il diavolo e Max (kom.) 19.35 Film: Tutti a squola (kom., It., '79) 21.15 Film: Breaking Point (akc., '09, i. T. Beren-ger) 6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 8.30 Serija: Il nostro amico Charly 10.00 13.30 Rubrike in vreme 10.50 Cro-nache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0017.50, 18.15, 20.30, 0.20 Dnevnik 14.05 Film: Il ragazzo della porta accanto (krim.) 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Športna rubrika 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: I nostri cari vicini 21.05 LOL 21.15 Serija: Criminal Minds 22.50 Serija: Bates Motel _RAI3_ 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agora 10.15 Film: Quando tramonta il sole (kom.) 11.50 Disney Classic Cartoons 11.55 14.00, 18.55, 23.20 Dnevnik, vreme in rubrike 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Il pane quoti-diano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Film: Eccezzziu-nale veramente - Capitolo secondo... me (kom.) 17.40 Dok.: Geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Benched 20.35 Serija: Una mamma imperfetta 20.40 Serija: Un posto al sole 21.15 47 35 Parallelo Italia 0.00 Report Cult _RAI4_ 13.10 19.40 Once Upon a Time 14.00 Kyle XY 14.50 The Collector 15.35 Robin Hood 16.25 The Lost World 17.15 Novice 17.20 Warehouse 13 18.05 Film: Navigator (zf) 20.25 Star Trek: Next Generation 21.10 Film: Hong Kong - Colpo su colpo (akc.) 22.30 Film: The Unjust (krim.) _RAI5_ 14.15 La Terra vista dal cielo 15.05 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.10 Wild Medioriente 16.10 Opera: Il giro di vite 18.00 Novice 18.05 Memo -L'agenda culturale 18.35 Il giro del mondo in 80 meraviglie 19.45 La liberta di Bernini 20.45 Passepartout 21.15 Film: L'amante inglese (dram., Fr., '09) 22.55 Scara-mouche Scaramouche 23.25 Ghiaccio bollente 22.50 Film: Il padre e lo straniero (dram., It., '10) RAI PREMIUM 10.55 Nad.: Un posto al sole 11.55 19.25 Nad.: Terra Nostra 12.45 Nad.: Il furto del tesoro 13.40 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.15 23.05 Nad.: Brothers and Sisters 15.00 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.15 Nad.: Occhio di falco 16.55 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.50 Novice 17.55 Nad.: Batticuore 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.15 Serija: Ho sposato uno sbirro 21.20 Serija: La tassista _RETE4_ 6.40 Serija: Magnum, P.I. 7.40 Nad.: Kojak 9.15 Nad.: Bandolera 10.30 20.30 Dalla vo-stra parte 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Film: Perry Mason - La signora di mezzanotte (krim.) 14.00 Serija: Il giudice Mastrangelo 16.15 19.35 Ieri e oggi in Tv 16.50 Film: Anche nel West c'era una volta Dio (vestern, '68) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Il momento di uccidere (triler, '96, i. S. Bullock) 0.10 Film: In My Country (dram.) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Film: Un'estate a Citta del Capo (dram.) 18.00 Nad.: Solo per amore 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Temptation Island 23.50 Top Secret _ITALIA1_ 7.00 Serija: The Middle 7.30 Risanke in otroške oddaje 8.20 Serija: Super Car 10.25 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsono-vi 14.35 Nan.: American Dad! 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Serija: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.15 Nan.: Camera Caffe 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Hostage (det., '05, i. B. Willis) 23.30 Film: The Strangers (horor) IRIS 13.15 Film: Armiamoci e partite! (kom.) 15.20 Film: Era lui... si! si! (kom.) 17.15 Film: Perdutamente tuo... mi firmo Macaluso Carmelo fu Giuseppe (kom.) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: King Kong (pust., '76, i. J. Lange) 23.35 Film: Salvate il "Gray Lady" (pust., '78) L'aria d'estate 14.00 Kronika 14.40 Serija: Commissario Navarro 16.20 Serija: Ironside 18.15 Serija: Il commissario Cordier 20.30 In onda 22.40 Film: Fuga di mezza-notte (dram.) _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 19.00 Cuochi e fiamme 8.151 menu di Benedetta 11.00 Cuochi e fiamme 13.00 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.40 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Perle d'arte 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 21.00 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Dodici minuti con Cristina 20.15 Happy Hour _LAEFFE_ 11.25 20.10 Bourdain: Cucine segrete 13.05 18.50 Il cuoco vagabondo 15.05 Il re dello street food 16.05 Silvia, pepe quanto basta 17.00 Jamie: Menu in 15 minuti 19.45 Un mondo di storie 20.05 Novice 21.05 Film: Secret Window (triler) 22.50 Film: Sco-prendo Forrester (dram.) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Speciali Property - Los Angeles 17.15 Case in rendita 18.15 Fratelli in affari 19.15 House of Gag 20.15 Duck Dynasty 21.10 Junior MasterChef USA DMAX 12.30 19.30 Banco dei pugni 13.20 20.20 Recupero crediti 14.10 Come andra a finire? 15.05 Dynamo: magie impossibili 15.55 Bear Grylls: l'ultimo sopravvissuto 16.50 Ai confini della sopravvivenza 17.45 Oro de-gli abissi 18.35 Affare fatto! 21.10 Nudi e crudi 22.00 Deadly Islands 22.55 Caccia all'uomo 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 5.50 16.20, 22.45 Poletna scena 6.15 Odmevi 7.00 Najboljše jutro 9.10 Kviz: Vem! 9.55 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.25 Slovenski pozdrav 12.00 Prisluhnimo tišini 12.25 City Folk 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Studio City 14.25 Nan.: Bisergora 14.40 Evropski magazin 15.10 Potepanja 15.45 18.00 Risanke in otroške oddaje 17.30 Dok. serija: Zapeljevanje pogleda 17.55 Novice 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Pesem ptic trnovk 20.50 Kratki film: Koza je preživela 21.00 Dok. film: Pozabljeni Slovenci 22.00 Odmevi 23.10 Nad.: Strasti 23.45 Pričevalci SLOVENIJA2 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.20 Zgodbe iz školjke 8.50 Opus 9.00 Dok.: Slovenski vodni krog 9.30 19.10, 23.25 Točka 10.15 Najboljše jutro 13.05 Mozartine 15.20 Na vrtu 15.45 Dok. feljton: Ivan Hribar - Župan za vse čase 16.20 Večer v Pal-ladiumu 17.15 Nan.: Začnimo znova 17.50 Potepanja 18.20 Dok. odd.: Michael Johnson - Preživetje najhitrejših 20.00 Odkrito 20.50 Nad.: Čokoladne sanje 21.20 Film: Skoraj moški (dram.) 22.35 Dok. serija: Po poteh slovenske opere KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Najlepše besede 15.00 Glasbeni julij v Kopru 15.40 Nautilus 16.00 Folkest 2010 16.30 Dok.: Nino Benvenuti 17.00 Artevi-sione 17.30 Ciak Junior 18.00 Mikser 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.05 Avtomobilizem 21.20 Vrt sanj 22.20 City Folk 22.45 Dok. odd.: K2 23.10 Eno življenje, ena zgodba POP TV LA7 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 7.00 Risanke in otroške serije 8.30 10.25, 11.35 Tv prodaja 8.45 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.40 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 12.05 Nad.: Toskana, ljubezen moja 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 15.05 Nad.: Dubrovniška zora 17.0018.55, 22.45 VREDNO OGLEDA HM Torek, 28. julija, Là] La7, ob 22.40 Fuga di mezzanotte Velika Britanija 1977 Režija: Alan Parker Igrajo: John Hurt, Brad Davis, Randy Quaid, Bo Hopkins, Irene Miracle V Turčiji leta 1970, naivnega ameriškega turista Billyja Hayesa, ki je v Istambulu na počitnicah z zaročenko Susan prepričajo, da skrije dva kio-grama hašiša. Na letališču neizkušenega kurirja takoj zasačijo in ga seveda aretirajo. Kljub takojšnjemu posegu diplomatskih oblasti Billyja obsodijo na štiri leta zapora. Ameriški turist se seveda noče sprijazniti s tako zlo usodo in z dvema zapornikoma skuša zbežati, a podvig jim na koncu ne uspe. Kot če bi vse skupaj ne bilo dovolj tragično se oglasi tudi ameriški predsednik Nixon, ki trdi, da Turki ne postopajo dovolj heterogeno proti razpečevalcem mamil. Posledice spet udarijo po Bil-lyju, saj se njegova kazen podaljša. Za rešetkami bo moral zdaj prestati celih trideset let, pa čeprav z upanjem, da mu bo beg nekoč uspel ... Film je prejel dve oskarjevi nagradi: tisto za najboljšo glasbeno kuliso in pa zlati kipec za najboljši scenarij, ki ga je sestavil Oliver Stone. Vreme in novice 21.00 Preverjeno 21.50 Serija: Gasilci v Chicagu 23.20 Serija: Mentalist _KANAL A_ 7.00 18.00, 19.45 Svet 7.55 11.00 Pazi, kamera! 8.40 12.05 Serija: Vzgoja za začetnike 9.05 Risanke 10.45 11.50, 12.35 Tv prodaja 13.05 Film: Gattaca (zf) 15.10 Film: Hitro in brez omejitev (akc.) 17.10 Serija: Vohun v nemilosti 18.55 Serija: Mentalist 20.00 Film: Smrtonosno orožje 3 (akc., '92, i. M. Gibson) 22.20 Film: Kralj škorpijonov 3 - Bitka odrešitve (pust.) PLANETTV 10.55 18.50 Nan.: Prijatelji 11.30 Tv prodaja 12.05 Film: Prijateljeva punca (kom.) 13.55 Nad.: Sulejman Veličastni 16.05 Film: Ano-reksična.si (dram.) 17.50 Bognedaj, da bi crknu televizor 19.25 Gordonova vrhunska domača kuhinja 20.00 22.35 Danes 20.35 Film: Kralji ulice (krim.) 22.50 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.40 Nan.: Seks v mestu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10, 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Iz ciklusa Izzivi časa; 12.15 Uganda, afriški biser; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.10 Mavrica, sledi Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjančkov - 25. del, sledi Music Box; 18.00 Vabilo na koncert, sledi Music Box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50 Radijska Kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00 Pesem tedna; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s si-noptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 11.00 DIP; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Ep-pur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 21.00 Jazz in jaz; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Secondo Casadei; 9.00 La va-ligia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Santi e patroni istriani; 11.35, 14.00, 18.00, 19.00, 21.30 Glasba; 12.00 Anticipazioni GR; 12.15 Pesem tedna; 13.00, 22.00 Il cammi-no del Nord; 13.35 Ora musica; 14.35 Volare nel tempo; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 E... state freschi/I concerti di e... state freschi; 20.00 Next/La rosa dei venti/I magnifici 22/Istria che passione; 22.30 Intercity; 23.00 Pic Nic Electronique; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 16 Nedelja, 26. julija 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad zahodno Evropo je ciklonsko območje z vremensko fronto, ki sega od južne Skandinavije prek srednje Evrope do Alp in zahodnega Sredozemlja. V višinah priteka s šibkimi jugozahodnimi vetrovi razmeroma vlažen zrak. V_A Spremenljivo bo. Več oblakov bo v gorah, kjer bodo možne posamezne plohe ali nevihte. Po nižinah bo popoldan vreme bolj stabilno. Zjutraj in zvečer bo ob morju zapihala zmerna burja, čez dan jugo. Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe. V Vipavski dolini in na Goriškem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, na Primorskem okoli 21, najvišje dnevne od 19 do 24, na Primorskem do 29 stopinj C. Pretežno oblačno bo s posameznimi nevihtami. Po nižinah bo pihala zmerna, ob morju močna burja. Proti večeru se bo vreme izboljšalo. Jutri bo sprva delno jasno, popoldne se bo pooblačilo, začele se bodo pojavljati plohe in nevihte. 1983 - Ponovno je bilo zelo vroče, a se je težišče vročinskega vala premaknilo v vzhodno Slovenijo. V Metliki se je segrelo do 37,5 °C, na Bizeljskem so izmerili 37,0 < °C, v Celju 36,8 °C, v Ljubljani 36,7 °C, v Gornji Radgoni 36,2 °C in na Zgornjem Jezerskem 33,7 °C. Danes: ob 2.47 najnižje -43 cm, ob 9.02 najvišje 21 cm, ob 14.13 najnižje -10 cm, o ob 19.56 najvišje 40 cm. 2 Jutri: ob 3.20 najnižje -52 cm, ob 9.33 najvišje 28 cm, ob 15.02 najnižje -14 cm, ob 20.41 najvišje 45 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj C. 500 m...........19 1000 m...........16 1500 m...........13 2000 m...........12 2500 m............8 2864 m............6 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom po nižinah 8 in v gorah 9. Kristina umrla kot Whitney Savdski kralj razburja z obiskom francoske riviere ATLANTA - V nedeljo je v starosti 22 let umrla hči pokojne ameriške pevke Whitney Houston, Bobbi Kristina Brown (na sliki). Pred šestimi meseci so jo nezavestno našli v kopalni kadi na njenem domu, primer pa je še posebej odmeval, ker so pred tem februarja 2012 mrtvo v kadi našli njeno mamo. Bobbi Kristino je 31. januarja nezavestno v kadi na njunem domu blizu Atlante našel Bobby Brown, s katerim sicer ni bila poročena. Bila je živa in je dihala, a naj bi bila povsem neod-zivna. Delovanje njenih možganov naj bi bilo bistveno okrnjeno in pristala je v umetni komi. Umrla je v hospicu v zvezni državi Georgia. Tako kot njena mati, ki se je utopila po nesreči, a da so imele pri tem ključno vlogo težave s srcem in zloraba kokaina, tudi za hčerko velja, da je imela težave z drogo in alkoholom. francija - Skupaj jih je v nebo vzletelo kar 433 Balonarski rekord Vzlet balonov z letališke steze v francoskem kraju Chamberley-Bussieres ansa METZ - Na vzhodu Francije je v nedeljo skupaj vzletelo 433 balonov na vroči zrak - in poletelo v knjigo rekordov. Gre namreč za najbolj množičen hkratni polet toplozračnih balonov. Balonarji so podrli rekord iz leta 2013, ko jih je iz istega mesta - vzletišča v kraju Chamberley-Bus-sieres - poletelo 391. Tokrat so se podiranja rekordov udeležili entuziasti iz več kot 40 držav. »Napisali smo novo stran v zgodovini balonarstva,« je ocenil organizator balonarskega festivala Lorraine Mondial Air Ballons, Philippe Buron-Pilatre. Baloni so bili pred vzletom razvrščeni v vzporedne linije, dolžine šestih kilometrov. Največjo nevarnost sicer predstavlja možnost, da bi se dva balona zaletela, kar bi lahko pripeljalo do strmogla-vljenja. Od leta 1989 so na omenjenem dogodku tak primer zabeležili dvakrat. (STA) Britanski lord vdihaval kokain s prsi prostitutke LONDON - Visok član britanske lordske zbornice se je soočil s pozivi k odstopu, potem ko so ga posneli, ko je domnevno vdihaval mamila s prsi prostitutke. Vi-deoposnetke je v nedeljo objavil časnik The Sun. Lord John Sewel je zaradi škandala odstopil s položaja namestnika predsednice zgornjega doma britanskega parlamenta, a sedaj je pod pritiski, da se povsem poslovi od lordske zbornice. Na posnetkih je Sewela videti, kako se na pol gol zabava z dvema ženskama in vdihava bel prah, domnevno kokain. Na videoposnetku je 69-letnika videti, kako z bankovcem za pet funtov s prsi ženske vdihava bel prah. Sewela je tudi slišati, kako o dohodku, ki ga dobi kot član zbornice, ženskama pravi: »To plača za tole.« Na včeraj objavljenih fotografijah pa se nekdanji državni sekretar v vladi Tonyja Blaira sprošča v oranžnem modrcu in usnjeni jakni v lasti ene izmed prostitutk. Predsednica lordske zbornice, baronica Frances D'Souza je povedala, da bodo primer predali policiji, in dodala, da so razkritja o obnašanju lorda Sewela šokantna in nesprejemljiva. Če bodo ugotovili, da je kršil kodeks obnašanja, bi lahko Sewel, oče štirih otrok, postal prvi član zbornice, ki ga bodo iz nje izključili v skladu s pravili, ki jih je sam pomagal uvesti. (STA) NICA - Savdski kralj Salman je prispel na počitnice na francosko riviero. Tritedenski obisk kralja s skoraj 1000 spremljevalci je dobrodošel bonus za turistične delavce. A zaprtje javne plaže zaradi zasebnosti in varnosti visokih gostov je razjezilo domačine. Kralj s svojimi bližnjimi bo nastanjen v družinski vili v Vallaurisu, kakih 700 članov spremstva pa bo prenočevalo v bližnjih hotelih. A vsi niso zadovoljni. Več kot 100.000 ljudi je podpisalo peticijo, s katero protestirajo proti "privatizaciji" plaže pred vilo savdskega kralja. Prav tako razburja betonska ploščad za dvigalo, ki prebivalce pripelje s plaže v vilo. pompeji - Kulturna dediščina Restavrirali znameniti mozaik »cave canem« NEAPELJ - Obiskovalci arheološkega najdišču Pompeji lahko po končanih restavratorskih delih sedaj ponovno občudujejo znameniti 2000 let star mozaik z upodobitvijo psa v Hiši žalostnega poeta. Črno - beli mozaik je zagotovo ena najznamenitejših upodobitev psa na svetu, spremlja ga napis Cave Canem (Pozor, hud pes). V sklopu restavratorskih del so odstranili umazanijo, ki je tekom let prekrila mozaik, tega pa zaščitili s prozorno prevleko, ki obiskovalcu omogoča, da ga lahko nemoteno občuduje. Upodobitev psa odlikujejo izjemen občutek za telo v gibanju, realizem in detajli. Minister za kulturo Dario Franceschini je re-stavriranje mozaika označil kot le eno v seriji restavratorskih del v Pompejih, ki so vpisani tudi na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Kmalu bodo za javnost ponovno odprli še več restavriranih mozaikov in poti po arheološkem najdišču. Do arheološkega najdišča Pompeji je imela Italija več desetletij precej mačehovski odnos. Unesco ji je julija 2013 naložil, da do konca leta izvede vrsto ukrepov za izboljšanje pogojev na arheološkem najdišču ali pa bo to izbrisano s seznama kulturne dediščine Unesca. Istega leta se je v Pompejih začel restavratorski projekt, vreden 105 milijona evrov, skoraj polovico sredstev je prispevala EU. Marca letos so po dveh letih restavriranja za javnost ponovno v celoti odprli znamenito Vilo misterijev. Vila se ponaša z znamenitimi freskami, povezanimi s kultom boga Dioniza. Pompeje je leta 79 uničil izbruh Vezuva. Mesto je danes deloma izkopano. Velja za eno največjih turističnih znamenitosti Italije. Letno pritegne 2,5 milijona obiskovalcev.