53
Narodno-gospodarske reči.
Trgovinska in obrtniška zbornica.
C. kr. deželna vlada javila je trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani:
Visoko c. kr. trgovinsko ministarstvo je s pora-sumom z vis. c. kr. ministerstvom notranjih reči glede vprašanja, v katero obrtno vrsto je uvrstiti obrtensko izdelavo svedrov in kovanih dragotin, naznanilo naslednje:
Glede obrtenske izdelave svedrov naj veljajo še vedno naredbe, izdane ž ministerskim ukazom z dne 10. novembra 1886. 1. št. 38.597, po katerih spada to izdelovanje v vrsto surovodelnih kovačev.
Obrtensko izdelovanje kovanih dragotin je del pod it 8 v ministerskem ukazu z dne 30. junija 1884. L, <irž. zak. št. 110, vzprejetega rokodelskega obrta „fino-^elnih kovačev.* To pa ne jemlje ključarjem in kovačem pravice do izdelovanja svedrov in kovanih dragotin vsled lajimi pristojne obrte pravice.
Uže z ukazom z dne 7. septembra 1888. 1. št. 32.697 opozorile so se izvažajoče firme na neprilike, ki nastajajo iz tega, da adresujejo dopise do c. in kr. konsul-«kih uradov, dasi niso privatne vsebine, do osebe uradnega načelnika.
Ker je pa trgovinsko ministerstvo po c. in kr. mi-oisterstvu uuanjih reči zopet dozvedelo, da še vedno tako ravnajo domače firme, pozivlje častito zbornico, naj sa to gleda, da bodo izvažajoče firutie svoje dopise adre-«ovale le do c. in kr. konsulskih uradov.
Glede tega, ali je imena in firme, ki obsezajo samo črke in besede, smatrati za znamke po smislu zakona o znamčni obrani z dne 6. januvarija 1890. 1. drž. zak. it. 19, ter jih je toraj miči vpisovati, naznanja se častiti zbornici po sporazumu s kraljevim ogrskim tr-govinsK:im ministerstvom naslednja :
Imen in firem, ki niso združene ali sestavljene s kakovo podobo, ampak sestoje zguli iz črk in besed popolnoma izpisanih ali   izkrajšanih,   ali so   opisana s čr-
tami, potezami in pikami, ni vpisovati kot znamke, ker takih besed in črk ni moči smatrati za „posebna znamenja" v oznamenilo blaga po smislu § 1. rečenega zakona o znamčni obrani in so po § 3. točka 2. istega zakona izključene od vpisa.
Vendar takova samo iz črk in besed sestavljena imena in firme lahko rabijo v to upravičenim po smislu § 5. rečenega zakona o znamčni obrani v oznamenilo blaga ravno tako kakor vpisane znamtce, tar so tako rabeča, dasi tudi niso vpisana, po smislu § 24. istega zakona pod znamčnopravno obrano.
To se naznanja častiti zbornici zategadelj, da bode po tem načelu ravnala blagovnih oznamenil za vpis s to opomojo, da bode, kadar se ne bode dovolil vpis, postopati, kakor veleva člen VIII. zadnji in predzadnji odstavek poučila za spisovanje znamčnih vpisnikov.
Po tem tudi ni treba razlagati, da so za vpis sposobne znamke, kadar obsezajo poleg „posebnih znamenj'^ tčidi imena in firme, ki so toraj le del znamke.
V zadnji seji trgovske in obrtniške zbornice poročamo naslednje:
Seji je predsedoval podpredsednik gospod Ivan Eerdan, navzočni so bili nastopni gospodje zbornični iidje: Or^palav Dolenec, Ivan N. Horak, Fran Hren, Alojz JenkO) Janko Kersnik, Anton Klein, Fran Kollman, Maks Krenner, Karol Luckmann, Fran Omersa, Tomaž Pavšler, Vašo Petričič, Jpsip Ribič, Fran Ks. Souvan in Jarnej Žitnik.
Gospod prvpmestnik izjavi, da je za sklepčnost potrebno število zborničnih udov navzočnih, otvori sejo ter imenuje za overovatelja zapisnika gospoda Frana Kollmana in Maksa Krennerja.
I.  Zapisnik zadnje seje se odobri.
II.  Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča o prošnjah učencev in učenk c. kr. strokovnih šol v Ljubljani za podelitev ustanov. Za te je prosilo na novo na c. kr. strokovni šoli za lesno obrt 25 učencev, za podaljšanje in če mogoče za povikšanje 10 in le za podaljšanje 9, teda] vkup 44. Na c. kr. strokovni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo je pa na novo prosilo za ustanove 17 učenk, za podaljšanje, oziroma povikšanje, pa 8, tedaj vkup 25.
Ker je kranjska hranilnica dovolila ustanove 8 učencem in 8 učenkam, ostalo je še nerešenih prošenj 36 učencev in 17 učenk. Zbornica je za preteklo šolsko leto podelila ustanove 6 učencem in 1 učenki. Ker se razmere teh niso premenile in jih vodstvo šole celo priporoča, da bi se jim povikšale, je odsek mnenja, da bi se jim ustanove vsaj pustile, učenki pa ustanova za 20 gld. povikšala. Ker bode slavni deželni odbor najbrž vsem onim, kateri so imeli doslej deželne ustanove, te podaljšal in to storil tudi brez dvoma slavni občinski svet mesta ljubljanskega, zato misli odsek, da se na teh prošnje zbornici ni ozirati. Treba pa se je ozirati na prošnje onih, kateri nimajo še ustanov. Teh je 23 učencev in 11 učenk. Od učencev dobilo je 8, od učenk
54
pa 4 ustanove od deželnega odbora. Ko je poročevalec utemeljil nasvete odsekove, predlaga: Slavna zbornica naj dovoli naslednjim učencem c. kr. strokovne šole za lesno obrt in učenkama c. kr. strokovne šole za umetno vezenje in to do končanega 4. oziroma 2. leta ustanove: Marguču Josipu, Presterlu Frančišku, Stari-ju Karolu, Cibru Frančišku, Črnetu Karolu, Črnivcu Josipu, Repicu Alojziju, Pretnarju Frančišku, Kankeljnu Josipu, Hab-janu Jarneju, Kosmaču Antonu, Perko Josipu, Kmet Emiliji in Dragar Antoniji. Predlog se sprejme.
III.  Gospod zbornični svetnik Vašo Petričič poroča o prošnjah za ustanove onemoglim obrtnikom. C. kr. deželna vlada je, kakor se je uže omenilo, z dopisom od 11. novembra 1889. št. 12 501 javila, da je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom od 23. oktobra 1889. L, št. 42.259 izjavilo, da sme zbornica iz svojih sredstev ustanovne izplačati, katere je povodom četirideset-letnice Njih eličanstva cesarja Frana Josipa L ustanovilo. Na razpis v listih došlo je 22 prošenj. Od teh 22 prositeljev je bilo lanskega leta dobilo ustanove 6. Ker je pa letos mnogo drugih, tudi zelo potrebnih prosilo, mislil je odsek, da se mora gledati na to, da ne dobe eni in isti dve leti zaporedoma ustanove, ako ni prav posebno važnih vzrokov. Odsek pritrjuje, da so vsi lanski potrebni, ali, ako se hoče zbornica ozirati tudi na druge, se ne more ozirati na vse te. Gospod poročevalec natančno poroča v vsaki prošnji in priznava, da so skoraj vsi prositelji tako potrebni, da zaslužijo ustanovo, ali ker je ustanov le 8, je nemogoče vsem vstreči. Med najbolj potrebne šteje odsek: Antona Knobleharja kateri trpi na hrbtni sušici in je slep; bivšega 74 let starega krojača Antona Sigmunda, 71 let starega čevljarja Kaj. Pogačnika, bolnega mizarja Gregorja Kobilca, 84 let starega čevljarja Pavla Jazbeca, 72 let starega krojača Janeza Bilca, 80 let starega rokovičarja Ljudevita Gliho in 76 let starega krojača Janeza Rotha. Z ozirom na-svetuje gospod poporočevalec v odsekovem imenu: Slavna zbornica naj podeli povodom praznovanja četiridesetletnice Njih Veličanstva cesarja Frana Josipa L ustanovljene ustanove po 25gld. naslednjim onemoglim obrtnikom: Knoble-harju, Sigmundu, Pogačniku, Kobilci, Jazbecu, Bilcu, Glihi in Rothu. — Predlog se sprejme.
IV.  Gospod zbornični svetnik, Janko Kersnik poroča o maksimalni tarifi za goveje meso v občini Čr-nomlji. C. kr. deželna vlada je na predlog občinskega odbora Črnomeljskega določila za nadrobno prodajo govejega mesa v tej občini maksimalno tarifo v znesku 38 kr. za kilo. Zoper to tarifo sta se pritožila mesarja Črnomeljska in prosila, da se poviša na 40 kr. Zvedenec pobija v pritožbi navedene razloge in pravi, da se v tem okraji ni znižalo število govedi ter je veliko boljša nego mala hrvatska, katero Ornomeljci kupujejo ali za klanje, bol redko pa za rabo; dalje omenja, da pobijajo v Črnomlji hrvatsko in domačo živino, da hodijo Črnomeljski   mesarji  v  Karlovec   le   na  velike  semnje
zaradi tega, da nakupujejo zelo po ceni hrvatsko živino, a ne zato, ker je domača živina predraga, da Črnomeljski krčmarji ob tržnih dneh le drobnico koljejo za svoje goste, a ne za prodaj, ob 7 letnih semnjeb pa zakoljeta samo dva krčmarja vsak po eno leto staro živinče, a tudi ne vselej; da mesarji v Metliki in v Se-miči govedino zato po 40 kr. kilo prodajajo, ker so črnomeljski povišali ceno, po njih pa se vedno ravnajo vnanji mesarji. Prej so sekali v obeh krajih po 35 do 38 kr., da je sedanja maksimalna tarifa po 38 kr. kilo še previsoka in mesarjem zato neljuba, ker ne morejo cen več samovoljno povišavati. Občinski odbor se je pa izjavil, da kaže glede na ceno živini znižati tarifo mesu na 36 kr., ne pa zvišati je na 40 kr. Tudi c. kr. ob-lastvo se ni izreklo za povišanje maksimalne tarife od 38 na 40 kr. Ker so tedaj vsi, katerim morajo razmere v občini Črnomeljski dobro znane biti, zoper višo tarifo, ni se na prošnjo mesarjev moči ozirati. Z opomnjo zvedenčevo se ujema sklep občinskega odbora, da jo znižati sedanjo tanfo od 38 na 36 kr. Ce pomislimo,, da je bila maksimalna tarifa določena z ukazom c. kr. deželne vlade z dne 25. junija 1890. 1., sklep občinskega odbora Crnomeljskega zaradi znižanja na 36 kr. pa ve6 mesecev pozneje, je skoraj gotovo, da je občinski odbor ta svoj sklep storil vsled tega, ker se je v tem času živina ucenila. Po tem takem je vendar ozirati se na predlagano zvišanje maksimalne tarife, ker je primerno živinski ceni, in to tembolj, ker so v prvi vrsti živinske cene merodavne za določitev maksimalne tarife. Glede na navedene razmere predlaga odsek: Častita zbornica naj se izjavi za znižanje dosedanje maksimalne tarife za nadrobno prodajo govejega mesa za občino Črno-meljsko od 38 na 36 kr. — Predlog se sprejme.
V. Gospod zbornični svetnik, Janko Kersnik poroča, o   maksimalni   tarifi   za   goveje  meso   v  občini   Tržiči-Občinski zastop Tržiški   obrnil   se je do c. kr. deželne vlade, da bi se ustanovila maksimalna tarifa za nadrobno prodajo govejega mesa in sicer po 44 kr. kilo brez pri-klade in po 40 kr. s priklado. Mesarji pa prosijo, da bi se določila tarifa s 50 kr. za  vsak  kilo mesa  in   ko bi se napravili dve tarifi, naj bi pa bila tarifa  najboljšemu mesu 60 kr. in   drugemu   pa  44 kr. Zvedenec se je izrekel, da bi se mesu I. vrste  postavila tarifa 48 kr. in II. vrste 36 kr. C. kr. okrajno glavarstvo je bilo mnenja,^^ da zdaj ni  treba  maksimalne  tarife,   ker bodo mesarji najbrž sami  znižali ceno mesu, ker so tudi v Kranji to storili   in  je  cena   mesu   46 kr.   To   se  pa ni zgodilo^ temveč,  kakor   poroča  županstvo   v  Tržiči,  je cena še vedno 50 kr. Odsek jo mnenja, da bi bila primerna cena za meso I. vrste 46 kr. in II. pa 42 kr. in ko bi slavna vlada ne hotela  dovoliti   dveh  tarif pa 44 kr. in tedaj tudi  nasvetuje:   Slavna   zbornica   naj   se v tem   zmislu izreče v  svojem   poročilu   do visoke  vlade. — Predlog se sprejme.
(Dalje prihodnjič.)