530                       J. R. Glaser: Po odhodu. — Večerna pesem.
J. R. Glaser:
Po odhodu.
Izginil vlak je v polje belo, že več ne vidim ga nikjer — ti nema skoz okno zaroselo zamišljeno gledaš ven v večer . .
In glasno potniki govorijo, tam se je zasmejal nekdo — že truden je v tvojem srcu adijo, ki sem ti ga dal za slovo.
Ti nema gledaš v metež sneženi in sama ne veš, kako ti je — in jaz ne vem, kako je meni, ker moje misli so tvoje vse.
Večerna pesem.
K zapadu zarja tiha se steka čez nebo — še en trenotek kratek, in usahnila bo.
Z menoj se vsedi, draga, v ta mir dišečih trat — še enkrat zajmi vsega, poprej ko greva spat . . .