C!ta_telfem v pouk in zabavo. Sfrup iz iraka. Kot vojno sredstvo prideta v poštev dve vrsti plinov, onih, iki se razblirajo, ter onih, iki ostanejo. Razven tega še laliko upredelimo strupene pline v take, ki takoj učinkujejo, ter v take, kojih učinek je čutiti še le čez nekaj čaga. Zadnja upredelitev se nanaša na pline, s ikaterimi polnijo letalske bomfoe. V trenutku eksplozije napravijo ti plini gosto meglo. Trenutno, ko se razpoči bomba, se rajširijo plini z bliska,viico, ker so bili pred eksplozijo stisnjeni v ozek prostor. Plini, ki se razblinjajo pri srednji temperaturi, se gpremenijo v slučajih, da je temperatura, v ikateri je eksplodirala bomba, eaaka njihovi, v meglo. Če je pa temperaturna razlika velika, se spremenijo le deloma v meglo, deloma se zgogtijo v vodne kaplje, >ki počasi izpuhtejvajo in je njih učinek radi tega tudi ,ve.ji. Mesto da bi se dvignili v zrak, padejo na zemljo, zastrupijo zrak in člo"vek ne more dihati. Zdravniška razprava o tem slednjem vprašanju pra/i: »Pri bombnih strupenih plinih ne gre samo za zastrupljenje ljudi. Najp-oprej poginejo mačke, podgane in gliste. Glist ne obvaruje zemlja. Pri pojavu fetrupenega plina prilezejo iz zemeljsIdh luknjic in poginejo zunaj na zraku. Znameniti kemik iz francoskega mesta Bordeaux trdi, da so najbolj opasni oni plini, iki prodrejo globoko v zemljo in izhlapevajo tei- se držijo v zraku cele ure in dneve in jim niti vetrovi niso prav kos. Do pred kratkem so zastopali mnenje, da so potrebne za povečanje učinka strupenih plinov čim težje bombe. V najnovejšem času so obrnili hrbte težkim bombam, ker jih spremljajo razni ter veliki nedostatki. Predvsem so težke bombe za letalo največja nevarn-ost. Ako spusti letalec več težkih bomb, lahko zgubi aeroplan vsled trenutnega zmanjšanja obteženja ali balasta ravnotežje. Nadalje je učinek težkih bomb veliko preveč osredotocen na eno točko. Je tako kakor pri puški na sibre. Ako ustrelimo iz bližine, porabimo mnogo materijala in gotovo zadcnemo. Ravno tako je tudi z izstrelki, iki se razletijo preblizu na površju. Njih drobci dosežejo le malo žrtev, usmrtijo le one, katere je zadelo več drobcev. Tako streljanje je le potrata. Tudi vojni ikemik bi postopal brczglavo, če bi uporabljal mnogo stvupa za omejen prostor. K zadnjemu še par tehničnih podrobnosti. Letalo frči s 140 km brzino v cikcak vijugah nad mcstom. Aeroplan leti po možnosti proti vetru. V gotovih preslcdkih meče bombe, ki vsebujejo po 40 gramov strupenega plina. Je sicev na videz malo, a zadostuje, da zastrupi 1600 kub m površine. Tekom ene minute preleti aeroplan 2^ ikm in oplini v tem č/vsu 480 tisoč l\\Tadr. metrov. Plin se širi po površju zemlje ikak-or vodne kapljice, katere vlivamo stopajoč iz škropilnicc in škropeč zdaj na levo zdaj na desno, da polijemo vrt. V začetku oplinjenja so plinovi najmanjši delci (molekili) raztrošeni na razdaljo 40 m. Veter jih &poji in po preteku malo časa že tvorijo strnjeno. neprodirno odejo. — Najbolj nevaren način bombardiranja je metanje malih bomb v ikolikor mogoče ikratkem času, ker le na ta način postane učinek strupenih plinov uničujoč. En štamperl za boljšo prebavo. Gospa beraču: »Ali vas ni sram, iker že zopet beračite? Pred eno ur-o sem vam dala ikos svinjske pečenke in gosjo bedro.« Berač: »Da, milostiva, boste pač razumeli, če vas prosim še za en štamperl radi boljše prebave.« Hitrost. »Kaj je hitrost?« je vprašal učitelj v šoli. »Ilitrost jftstisto, s čimur kedo postavi vrelo skledo na mizo!« se je glasil nagel odgovor. Gledališki ravnatelj in igralec. Igralec: »Mislite, g. ravnatelj, da bo moja vioga prijala gledalcem?« Ravnatelj: »Sigurno. Saj vendar — umrete že. koj v prvem dejanju.« Mož in krčina. Žcna: »Moj mož gre vsak dan v krčmo, odkoder se vrne pijan domov.« Soseda: »Ali nisd poskusila, da bi ga odvadila?« Žena: »Seveda! Nobeden ikrožnik pri hiši ni več cel!« Pri kosilu. Mlada žena pravi mcd solzami: »Jaz sem prepricana, Lojze, da si vse pozabil, ikar nama je govoril g. župnik pri poroki: »Ljubezen vse verjame, ljubezen vse upa, ljubezen vse veže!« »Že prav, ni pa rckel: Ljubezen vse poje!« Na sodišču. Sodna obravnava je bila ..ončana. — Sodnik obsojencu: »Obosojcni ste na 4 leta ječe in na 8 let izgona iz dežele. Še li imate »kaj pripomniti?« Obsojeni: »Najprej bi radprestal izgon.« ilngle^ka prcdpofopna po^asl. Lansko leto je objela Angleško in sploh celi radovedni svet vest, da so vidcli v angleškem jezeru Locb Ness predpotopno pošast, ki bi naj bila velikanski zmaj. Razni očividci so začeli trditi ustmeno in po časopisju, kako so opazovali lintverja na sredini jezerskega valovja, zopet drugi so ga videli na suhem, tretji so ga celo srečali v smrtnem strahu. Enkrat se je pojavilo straši.o v no.i, zopet drugič v me- glenem jutru ali pod večer. Bogznaj koliko bogatih Angležev in premožnih radovednežev od drugod je brzelo-v okolico omenjenega jezera v upu, da bi postali deležni prikazni strašne pošasti. Cela zadeva z lintverjem je dobila s časom toliko resno lice, da so že stavili poslanci v londonsfci zbornici na vlado interpelacije, naj pošlje na licemesta strokovnjake, iki bodo zagonetko raziskali in pojasnili javnosti, za ikaj da gre v tem slučaju. Znameniti naravoslovci so objavljali po časopisju svoja mnenja. Nekateri so trdili, da bi bil pojav predpotopne pošasti mogoč, drugi so odločno zatrjevali, da je vse Ie plod domišljije. Več učenjakov se je celo naselilo ob jezeru, kjer so prežali noč in da.n s fotografičnimi aparati na prikazen. Eden od učenih znanstvenikov je celo odkril v pesku ob jezeru stopinje Hntverja, jih je natančno premeril, fotografiral in objavil posnetke po listih. Jezerska pošast je največ koristila prebivalcem ikrog jezera. Vse krčme in hoteli so bili lansko poletje in jesen prenapolnjeni z bogatimi tujci, iki so čakali pri bogato obloženih mizah na prikazen pošasti. Objezerski hotelirji so ponujali radovednežem vsemogoče popise jezerskega čuda, katerega je seveda vsak drugi krčmar že videl, a_i pa celo srečal ob obali. Statistično je dokazano, da so pustili tujci zadnje tedne lanske jeseni ob jezern nad edeu milijon funtov šterlingov. Med preš-tevilnimi radovcdnimi obiskovalci je bil tudi anglcški advokat. Prebil je nekaj dni ob jezeru, pustil si je povedati od tamošnjih hotelirjev vso lovsko latinščino o pošasti, sam ni videl ničesar. K-o se je vrnil od jezera v London nazaj, je vložil na sodišču tožbo proti hotelirju, ki je izrabljal nekaj dni njegovo radovednost z očitno lažjo o lintverju, katerega sploh ni in je cela zadeva očitna goljufija. Advokat zahteva v tožbi odškodnino in povrnitev vseh stroškov, katere je imel z vožnjo, stanovanjem in s prehrano. Londonsko sodišče bo sedaj odločilo, ali je v jezeru Loch Ness strašni zmaj, ali ga ni in če niso vsi opisi pošastnih prikazovanj potegavščina iz fcoristoljubja? SRrivalnica. Kjc je psičelv? c-^f/vi/,.,;