Številka 39 111. leto Poštnina platana v gotovini. V Ljubljani, dne 2& septembra 1921. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin. .NAS GLAS" izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K lOO'— Polletna naročnina........K 50*— Četrtletna naročnina . ... K 25*— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi —...... po ceniku. * 1 2 * 1 Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisi v ne vrača, ako se ne priloži j.rniiik. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno j irai.k iane. Rokopise je pošiljali samo urednišlvu v Ljubljani. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg 5L 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. i. J. ŠTEFANOV: 70“letnica pokrajinskega namestnika za Slovenijo. Nc stan, naslov, zunanje ne priznanje, Čeprav med svetom to največ velia. Jeklen značaj, dolžnosti spolnovanje Najvišja, prava 'ika je možat In mo' j boš, Na pravem i j pravi mož! S. Gregorčič ■Naš Glas« kot stanovski organ slovenskega urarlništva je gotovo v prvi v i'sti poklican, spominjati se moža slovenskega pokolenja in slovanskega mišljenja in prepričanja ob 701ctnici njegovega življenja ministra in pokrajinskega namestnika za Slovenijo. Ivana Hribarja. Vse njegovo življenje in delovanje >;<; dobrobit in vsestransko korist slovenskega naroda 'C odprta knjiga, polna zlatih in koristnih naukov. Ravnajoč se po besedah Fr. Palac-kega: »Vsakdo Se mora truditi, mora delat«. žrtvovati, kolikor more k občnemu blagru, zlasti za obrano svote narodno-s»« •. Kedar bodo vsj domoljubi delovali odkritosrčno s pravo izobrazbo, pa nimam strahu za našo narodnost in narod naš. l'a se ohrani sam. dokler bode hotel in dalje, nego mu žele njegovi nepri-latelii,' ic videl Ivan Hribar svoj čili in smoter v tem. da postane do sedaj zatirani in zapostavljeni narod slovenski »na svoiii zemlji svoi gospod,« da samostojno odloča o svoji usodi! Težko je dobiti sploh kako panogo narodovega dejstvo-vyn«a. kjer bi iubilar ne bil udeležen po svoii aktivni inicijativi ali vsai po svojih Preudarjenih in uspešnih nasvetih. Ob tei slavnostni priliki pa hočemo I posebno odgovoriti na dvojno vprašanje: 1. Kako je iubilar deloval kot uradnik za narodove koristi? 2. Kai je koristnega dosegel za naše ■ uradnHUvo? Še kot nedorasel mladenič je Ivan ! Hribar vstopil kot uradnik-začetnik v ! službo pri centrali banke Slavijo v Pragi. | Obdarovan s posebnim talentom za pn-| učenje jezikov, si je v kratkem času pri-i svojil sorodni češki jezik, kar ga je uspo-I šobilo, da le mogel brezhibno opravljati i svojstveno službo zavarovalnega uradni-l ka. Kmalu se ie izkazal sposobnega vo-j dbj samostojno bančno zastopstvo, ki mu ie tudi bilo poverjeno za jugosl. pokra-l iine avstro-ogrske v Ljubljani. Tu ie prišel Ivan Hribar v čisto nove razmere; treba ie bilo ustanoviti vzorno deluiočo pisarno s sposobnim in zanesljivim uradniškim osobjem. Pri tej priliki je pokazal iubilar vse vrline in sposobnosti odličnega m dalekovidnoga organizatorja. Trdna volja, jeklen zrtacai in pravična strogost nasproti podčinjenemu uradni-štvu so ga usposobile, napraviti vzoren in zanesljiv zavarovalen zavod za jugo-slovcnske dežele kot glavno zastopstvo banke »Slavijo« \ Pragi. Sam točen in vztrajen, je zahteval uidi od podložnega mu uradništva pridnosti in natančnosti. In na ta način se mu je ' posrečilo prekosili one tujerodne; nemške. laške m madžarske zavarovalne zavode. ki so se dotlei šopirili med našim ljudstvom in odnašali težko pridobljeni denar naših dežel v svoje kraje. Kajti Ivan Hribar je imel znano načelo. ,jJa pomeni vsaka slovenska naprava. vsak na novo nastavljen, zanesljivo narodno misleč uradnik krušno vprašanje I sk venskega naroda. V lastnosti glavnega ravnatelja banke Slavije« ie prepotoval vse pokrajine Slovenije in 1 laltnacijt; i Šivajoč stikov z dobrimi narodnimi zastopniki, jih spod-binal k vztrajnepiu delovanju za narodno blagostanje in oprostitev tujega kapitala. V najbolj kritični dobi v vsej zgodovini mesta Ljubljane, v dobi. ko so neusmiljene podzemeljske sile porušile do- i bršen del cvetoče prestolice Šlovenije, je postal naš iubilar župan prve in največje j občine Slovenije. Kai ie vse ustvaril no-i voizvoljeni župan za Ljubljano — za to bi bilo treba napisati cele knjige. Tudi na j tem polju ie pokazal iubilar izredne lastnosti prvovrstnega uradnega predstojnika in uspešnega organizatorja. Namen vsega njegovega neumornega delovanja pa je bil: Slovenec postani vsestransko izobražen. sposoben za vse tudi najvišje državne in upravne službe in prost vsega tu-“j iega ierobstva. Kot deželni in državni poslanec se ie boril vedno za slovenske uradnike, učitelje, profesoric sodnike, notarje in druge stroke, ker ie stal dosledno na stališču, da so domači javni na-i meščenci najvažnejši faktor v narodu in družbi. Tuja, sovražna birokracija, tuje učiteljstvo vseh vrst pa je največia ne-j sreča za vsak narod. Za ufadništvo si je pridobil Ivan Hribar tako dalekosežne in pomembne za-I sluge, da mu bodo služile kot najlepši spomeniki — aerc perennius za vse bodoče čase in še pozne rodove. Ustanovil ie »Mladiko« in »Licej«. 1 Podporno društvo za visokošolce »Rado-| go!« se ie ustanovilo na njegovo inicija-! tivd. Velikanskega pomena za osamosvo- LISTEK. Krsta Cicvarič; Dva poštarja in pet ministrov. "Saj ni razlogov, gospod minister, da bi ga premestili: on ie kot uradnik povsem na svojem mestu.« »Toda od mene se to zahteva . . . • ežko mi ie odbiti . . . Ali. dobro, naj stvar nekoliko počiva.« Cez nekaj dni nato ie poslal minister Lnnkovič generalnemu direktorju listek, ki se glasi: »Prcmešcenie Pore Milovanoviča zahteva Miša 'Trifunovič, rnini-ster prosvete.« r.orej. minister prosvete hoče. naj 1 'Umestijo poštarja! Gosp. Pera Milovanovič služi v Uži-sn ter ie po rojstvu iz Užica. kjer ima tudi svojo kočico, ki jo ie podedoval po očetu, in malo posestvo v vasi Branešni-cili uri Čajetini. Do skrajnosti korekten in vrlo marljiv činovnik, vrši svojo službo na popolno zadovoljstvo publike in svojih predpostavljenih, ki so nameravali. da ga postavijo za upravnika pošte v Užicu. Gosp. Miša Trifunovič ie tudi Užiča-nin: podedoval ie po svojem bratu, pok. Stevi Dragojeviču, advokatu, precej veliko posestvo, bil ie več let profesor užič-ke gimnazije, pa se mu jc nekako posrečilo da se ie dodvoril pok proti Gjuriču l * I žičani trdiio, da ga ie najprej »privezal /. denarnirni posolili«); bit je enkrat postavljen na nrotino poslansko listo ter bil izvoljen (Užičani bi rekli, da se ie »iz-plazii izpod prodnega talair.ia«). Ko .ie veseli prota preminul (starec je 1915. šel preko Albanije in preko dveh niprii ter ie „ustavil svoje namučene kosti | na Francoskem), mu je sledil kot politik j g. Trifunovič, ker je Mališa Atanackovič. i odličen politik in podjetnik, umrl takoj uo povratku v Srbijo, a se protin sin, j gosp. dr. Dragiša Gjurič, cenjeni profesor ; filozofije na vseučilišču, ni hotel priglasiti za politično naslcdništvo. ki mu ie ostalo : po očetu. G. Trifunovič, ki ni najbistrejša gla-I va med mlajšimi Užičani. ki so se šolali, j ie bil med njimi najsrečnejši: po golem l slučaju je dobil dve najboljši dedščini v ! užičkem okrožiu. eno materijalno, drugo : politično. Ni oženien in menda se ne misli nikdar oženiti, ker se ie že precei postaral (ali to nisem eotov^ ket si ie nedavno obril brado, ki mu ic lepo pristojala, a ie bila začela siveti; obril io ie izvestno radi tega. da bi bil vjdeti čim mlajši). Pa če ie bila usoda napram njemu tako milostna, da mu ie prinesla brez veli- iitev našega naroda od tujega kapitala na. je sedai /.c cvetoča »Mestna liranilni-ca«. ki ie nastala na direktne ponovne predloge juhilarieve in kamor uradnik leliko nalaga svoje skromne prihranke ter s tem tudi krepi narodno blagostanje. Posebne vrednosti in dalekosežnoga pomena za ves iugoslovenski narod pa je ustanovitev slovenske obrtne, sedaj višje obrtne šole. ki bi po vsej pravici zaslužila. da se imenuje: »Hribarjeva (obrtna) šola«. Kajti smelo lehko trdimo, da bi brez Ivana Hribarja kot mestnega župana 1 iu'bljana ne bita dobila izključno slovenske obrtne šole. Da ima slavljenec tudi za naše popolno vseučilišče ncvenljivih zaslug. to ie obče priznana činjenica. Vse le navedene šolske naprave so prav posebnega pomena za uradniške obitelji. Veliko število uradniških otrok bi ne moglo posečati visokih šol v drugih naših mestih (Zagreb Beograd) zaradi predragih živijenskih pogojev v današnjih razmerah. Za vse te kulturne ustanove je naše uradništvo g. ministru in pokrajinskemu namestniku odkritosrčno hvaležno, izražajoč svoje iskrene želje: Premilostna Hsoda čuval in ohrani našega jubilarja. ki ie cel mož. energičen in vzoren v izpolnjevanju dolžnosti, še mnoga leta na čast in korist naše ujedinjene države! DR. P. STRMŠEK (Maribor): Kaj moramo doseči od vlade in javnosti. Ljubljanski meščani kai radi trde. da »uradniki žro«. in mariborski listi vedo povedati, da je plača učiteljstva odvisna od večje ali manjše obdačeuosti posestnikov dotičnega kraja. Le redkokdaj pa zasledimo trezno mnenje, da je uradnik vreden svojega plačila ravno tako. kakor vsak drug delavec. Ce zasluži manuelni delavec pri popolni prehrani i«) 60 do 80 kron na dan. ie vse v redu: da pa dobiva uradnik s toliko in toliko letnimi študijami 3000 kron na mesec, ie krivica in neopravičeno. Številke so res včasih grozne, a kivnosti je treba od časa do časa pojasniti tudi grozne izdatke da nas bo razumela. !n zdi se mi. da storimo v tem pogledu nekoliko premalo. Druga in nič manjša zahteva je. da se nas prizna za državljane. Lepo porna-lem padamo, tako da se tega niti ne zavedamo: postajamo hlapci. Vsak tepec. i vsak goljuf in slepar ima vse državljan-I ske pravice: le uradnik, ki mora imeti > vse mogoče študije in skrupulozno čiste ; roke. bo oropan najimenitnejših pravic. Pri volitvah v konstituanto smo iz-! vedeli, da uradniki nimajo pasivne volil-: ne pravice: pri volitvah v občinske zastane so izključili zopet uradnike od žu-i panskih in svetovalskih mest. Kdo se ne smeje tei naivni določbi, ce pomisli, da •ma učitelj, čast biti tajnik svoje občine, da ii mora posvetiti ves svoi prosti čas i — in to ix) naročilu višjih instanc — da i na ie strogo prepovedano, da bi postal : učitelj svetovalec ali celo župan. Za žu-I pana ie boljši tak. ki zna podpisati svoje ’ ime pod vlogo ki jo ie napisal tajnik ! učiteli. To so nevzdržne razmere, ki postavljajo vse na glavo: tudi učiteli se bo branil večnega tamištva. če mu Občinarji : niti tolikega zaupanja ne morejo izkazati. : da bi ga izvolili za' svetovalca. In kakor slišimo, so med največjimi j našimi političnimi strankami nekaki pregovori. da bi uradništvu povsem prepo-! vedali se politično udejstvovati, z drugimi besedami: za pasivno naj še gre aktivna volilna pravica. - Gotovo nimamo ni-! česar proti temu. če se omeli strastno i strankarstvo, ki se ie razpaslo v zadnjem I času po naših pokrajinah: da pa bi se j moralo zgoditi to na račun uradništva. da j bi postalo uradništvo skorai brezpravna j raia v lavnih zadevah, proti temu mora-j mo glasno ugovarjati. Omejitev v občinskih zadevah ie. kakor smo videli, docela smešna: nekoliko upravičenosti ima ta omciitev pri onih mestih, ki iih uradnik ne more opravljati poleg svoje službe. V Avstriji je dobil i uradnik dopust, dobival je torej svojo uradniško plačo za delo. ki ga ni opravljal: odvetnik ima svojo pisarno, župnik obdrži svojo faro. kmet svoje posestvo — le uradnik, ti dai slovo vsemu in obesi vse svoje bodoče življenje na trhli klin politične karijere! Pa nai bi že bilo: vsaj trdili se ne more. da ie krivično, kajti nihče nai ne prejema plačila za delo ki ga ne opravlja (čeravno sc sicer to načelo ne da niti pri državnih uslužbencih docela izpolniti). Gotovo pravično pa ie stališče, ki ga je bale zavzemal v predstavništvu dr. Žerjav: uradnik, ki prevzame kako politično funkcijo, dobi neplačan dopust. V materijelnem oziru temu stališču pač ni mogoče oporekati: zato so pa neprijatelji j uradništva našli zopet »principijelne« po-j misieke. Trde namreč, da ie vlada dclo-I dajalec napratn uradniku-deloiemalcu. da toiei ne gre. da bi uradnik mogel vplivati na vlado ali celo sodelovati v mej. Po malem bomo skušali oporekati temu pomisleku: za začetek nai omenimo samo najmodernejše zahteve v socijalizaciji ki prisoiaio najzadnjemu delavcu delež na dobičku in torej intei»es na pod-ietiu vsake tovarne. Ne glede na to pa ie smešno primerjati državo takemu podjetju. Res je. da vlada lahko vpliva na uradnika, ki ie na neplačanem dopustu; kohko lažje vpliva na odvetnika, ki ga I spravi na mehko mesto kakega upravne-i ga svetnika, na trgovca, ki mu zagotovi j milijonsko dobavo: kai je pri tem vpliv na uradnika, ki ic itak vkovan v svojo ; službeno pragmauico! Vlada mu more ob-j ljubiti kvečjemu udobnejše službeno nte-1 sto. Sploh pa1 gospodar ne more odpustiti hlapca samo radi tega. ker ie drugega političnega mnenja; edino-lc uradnik bi se po tej teoriii ravnal po migljajih vlade. Praksa kaže ravno nasprotno: v avstrijskem parlamentu ie bilo vedno lepo števi-' lo uradništva. a nismo slišali, da so ustvarili svoi blok. da gredo za vlado čez dni in stru. V predstavništvu in sedanji skupščini ie bilo tudi nekai uradnikov, na jih na idemo sedai v opoziciji: celo med komunisti. Po vsem tem bajka o odvisnosti uradnikov nima prave podlage in uradništvo no stori prav. če se za te sicer boli teoretične pravice ne potegne z vso silo; kajti resnica ic. parlamenti, v katerih so sedeli tudi uradniki, so dali uradnikom bore malo dobrega; če na še uradnikov ne bo. potem bodo dobili uradniki sanm to. kar si bodo izsilili: to pa ne bo všeč ne vladi in »njenim« parlamentarcem, pa tudi ne \ korist uradništva. Brez dvorna ie. da ie v interesu obeli delov da se udeležuje tudi uradništvo lavnega dela. Dokler se to ne zgodi, dokler ie uradniku naravnost prepovedano politično misliti, tako dolgo se ne smemo čuditi, da ie minister ta in ta kriv. da sc ne dobe /emiie zopet po dva krajcarja, ali da ni vsai draginja padla na cene leta 1919.; potem mu moramo oprostiti, da v svojem nepolitičnem mišljenju ne more umeti da dovoli ministrstvo naši do 80% agrarni državi prost izvoz in se ne ozira pa onih 20% neagrarcev. Vidimo torci. da ni pričakovati od izključitve uradništva od političnih služb nikakega zboljšanja ne za vlado in ne za državo. Korupcija se bo morda celo zmanjšala ker bo uradništvo strogo na straži. Sedaj ie poznejša reaktivacija kega truda z njegove strani i do.sti mate-rijalnega blaga i dosti političnega ugleda zakaj !e on s svoje strani tako nemilosti v naprtim poštnemu činovniku? Cernu ga goni iz Užica. ga trga od hiše. v kateri se ie naredil in od onega vaškega imetja, ki ga ic preživljalo in ga še preži vila? G. Milovanovič ie bil miren in sam- j svoj činovnik; njegova hoja ie bila od hiše ! do pisarne in iz pisarne do hiše: s politiko ! se ni nikoli aktivno bavil. dasi ie bil strankairski opredeljen (bil je saniosta- j lec). G. Trifunoviču pa ie bil vendarle na ; poli samo zato. ker ie bil samostalec j in ker ie včasih kot samostalec reke! kak- j šno nepovoljno za radikalce! Torej naslednik prote Giurića se je i kot politik bal poštarskega činovnika! ; In ker mn ie bil političen protivnik, ga ic | s sili) svoiega ministrskega položaja iz- | ganjal iz mesta, v katerem sc je rodi! in odrasel! G. Pera Milovanovič ie bil premeščen za poštarja v Borski Rudnik. A tudi ' ondi ea ie zadel maler. Tamošnji župan, neki Sima Jovanovič, zelenaš in radikalec. ga ni trpel kod samostalca. in da bi se ga iznebil, ga ie tožil ministru policije Draškoviču predstavljajoč ga kot komunista! Ko je g. Milovanovič zvedel za to tožbo, ic odpotoval v Beograd ter ie Dra-škoviću razložil, kai ie na stvari. Draško-vič se mu ie oproščal, da ie sprejel tožbo v postopanje, ter mu ic rekel, naj se le mirno zopet vrne na svoje mesto. G. Milovanovič ie odšel, a komat ie dospel v Bor. je prišla brzojavka, da se g. Milovanovič stavlja v penzijo! Nekai mesecev po tei vpokojitvi se ie g. Milovanovič v Beogradu slučajno srečal s svojim rojakom, g. Trifunovičem. narodnim poslancem iti ministrom na razpoloženju. »Kaj pa ie s tabo. Pero?« »Kakšen cinizem!« si ic mislil g. Mi-vanovič. »Cui. Pero. iaz sem te premestil v I Bcr. toda s tvojim penzioniranjem pisem imel ničesar opraviti!« Da ga te pregnal iz Užica. tega m mogel tajiti, ker ic vedel, da ie bila zalotena ceduljica g. Drinkoviča. v kateri je stalo, da premeščenie zahteva g. Trifunovič; ali s poizvedovanjem sc ie dognalo, da g. Trifunovič resnično ni pcnzioniral g. Milovanoviča. Tisto v|K)kojitev je zahteval neki bivši samostalski minister; r/, kakšnega vzroka, ne vem. Generalni direktor 'se ic upiral tei zahtevi, češ: »Pa sai ic to naš človek!« »Nai bo! Nai bo!« ie odgovoril .samostalski minister. »Ti ga kar -pošlji v pon-zijo!« , ■ G. Milovanovič ic od general, direktorja zahteval odlok, iz katerega bi se videlo, zakai ie upokojen. Direktor pa >" smel izdati odloka, dasi ie njegova dolžnost to storiti! (Dalje prih.) i'/ivoljonefca uradnika odvisna od nakio-nlenosti ministra, .tv torei uradnik innouo hoii odvisen kakor če bi imel neplačan d.jsec omenjenega članka omenja v zadniili vrstah, da ni sovražnik žensk, zlasti ne uradniških, zato nai mu nežni s bol teh odkritih besed, ki jih je podal v članku ne zameri...... Se mu >i bode zamerilo ali ne. nc vvm. laz za svojo osebo se oglašam, ker sv čutim prizadeto... toda ne prizadeto : d očitani vsebini v pisalni mizi in dvor-nego zaradi splošnega mnenja in °->soiania ženske v pisarni. Mislim oziroma sem uverjena. da v>ni marsikateri inteligentni kolcgin.ii go-iz srca in si bo vsaka morala pri-^ hrti. da so io one nazivane »odkrite be-- veter v članku lp malce dimile... sl.. Plankar govori zelo laskavo o žen-'* ^(>t gospodinji in materi-vzgojiteljici. i Ivaležne srno mu gotovo vse za te lei)e besede... pa če pomisli, da dandarres ne postane in ne more postati v saka žena, mati in gospodinja, mi menda ne bo oporekal in zameril, če mu v odgovor povem nekaj trezno premišljenega in pametnega. Ženska kot uradnica! Povsod v vseh državah ie dopustno, da se ženska izobražuje za katerikoli poklic in sc jim pomaga do samostojnosti in svobode. Povsod se že opaža v vseh strokah ženske. ki samostojno opravljajo več ali manj odgovorne posle in se trudijo vztrajati na začrtani poti in doseči svoj čili. So učitc-kice in uradnice pri raznih državnih in privatnih uradih, tudi je nekai uradnic že pri sodišču. K tei stroki spadam tudi jaz kot pomožuopisarniška moč -oficijantka. /nlibog, da se nas uporabiia samo in vedno le v pomožnopisarniških službah za p: opise in samo za prepise. Koliko ofici-jaiitk ie med nami, ki imajo razvem ljudske šole kako višjo šolsko izobrazbo in ki imajo zmožnosti, storiti kal družega, več, kakor lahko store ženske z nižjo izobrazbo! Toda dodeijujeio sc jim samo mehanična dela. s katerimi sc ubija duh, tako da končno inteligentno dekle niti prepisa, ne more več pravilno izvršiti zaradi večnega enega in istega monotonega dela. Kako britko ie pri srcu marsikateri oficijantki. ki ima višjo izobrazbo, celo nekaj razredov srednje šole in ima dobre zmožnosti, a ie uvrščena ravno tja. kjer so one z izobrazbo ljudskih šol. kjer ie dosti nezmožnih, tja. kjer ttidi v plači ni nobene razlike! Oficijantka. ki služi približno 9 let, dobi samo 90 do 70 K,, plače mesečno več. kakor ona. ki vstopi v službo in službuje nekaj mesecev. Naj bi se -pravičneje razdelilo. nai bi se upoštevala izobrazba in nai bi se za nas zavzel vsai .en gospod uradnik na merodajnem mestu, da ne bo naša želia po »pravičnem uvrščenjii« ostala samo »glas vpijočega v puščavi«. To ie želja in prošnja vseh! Nai sc uveljavi enakopravnost žensk z moškimi, nai se sprejema v državne službe ženske z izobrazbo, ki bodo zmožne tudi drtrzega dela. ne samo strojepisja, k; bodo zmožne resnega in zopet resnega. samostojnega in odgovornega dela. Ni se treba bati. da bodo ženske, a ko se pri njih zahteva gotova izobrazba in inteligenca. preplavile urade in izpodrinile moške! Ne bo jih toliko, a tiste, ki bodo nastavljene, bodo dobre, resne in značajne moči. Ženska kot žena, gospodinja in mati-vzgojiteljica! Kako lepo se to sliši! A gotovo izvabijo marsikateri koieginji te besede pri-taion nasmeji. Ali ie gospod člankar pomislil nri teli besedah, takrat, ko jih ie zarisal. na današnje življenje in na splošno mnenje o zakonu današnjih Hudi?? Ali gospod ne vidi, kake zakone živijo nekateri ljudje? Kdo bi se raje posvetil lastnemu ognjišču in si dirani) zdrava, sveža pljuča kot me. kdo bi se raje odtegnil prahu pisarniških aktov itd. in prepustil mesto moškim! Toda kam nai gremo? Razmere današnje nas silijo, da stremimo po samostojnosti.. Me. ki se potegujemo za službena mesta, nismo bogate marsikatera koleginja mora še podmrati starše. — me se moramo truditi s poštenim živ-tienjem za naš obstanek in ne moremo v. današnjem lahkomiselnem živlieuiii misliti in računati na zakon. Kateri poklic naj si potem dekle izvoli? Ali nai bo vsa- ! ka ženska šivilja, kuharica, služkinja? Kakor povsod, pri vseh drugih ura- j dih. tako nai se da prosto dihati tuđi nam I , i.ti sodiščih. Ce ima ženska zmožnosti, nai se ii ne zabranjuje avanzmana in odgovornejših mest. nai se nas nc zapostavila za učiteljicami, bančnimi uradnicami in drugimi. Vsako inteligentno dekle lahko nastopa in reprezentira povsod m morda celo prekaša v marsičem kakega gospoda uradnika; kaiti teran človeku so dane te zmožnosti, drugemu zopet druge. Prej. v starih časih, pred vojno ie bilo tako. da ic bila ženska res po večini vzgojena samo za ognjišče, a danes, ko sc svet modernizira, nai se giblje tudi ženska, nai sc izobrazi v vseh strokah. Kateri na ie usojeno ognjišče, se bo pametno in trezno dekle poprijelo tudi ognjišča, in mož bo imel dobro juho na mizi in poleg tega še dobro zakrpane stvari. Niso i vedno najboljše gospodinje; ki tičijo samo za ognjiščem: dobra gospodinja mora znati vse. ker le ootem ie dobro razume-! ' anje v hiši. li koncu nai še omeni m članek »Ofi-eiiantke«. katerega ic napisala menda neka koleginja. Takoj prvi stavek se mi ie zdel neverjeten in zanikati moram, ker je po me-iem mnenju nemogoče, da bi moči. ki so vstopile iz vojaških pisarn po vojni v sodišča. bile nameščene že kot oficijantke. Morda iz posebne protekcije. Kajti me druge smo v Avstriji čakale na namešče-nje 4 do .5 let. Sicer na odkrito lahko rečem. da so imele gospodične po vojaških pisarnah res krasno življenje v vseh ozirih. vsega v izobilju in bile razvajene, da menda še danes biva v njih duh takratnega prijetnega življenja, medtem ko smo me v zaledju morale mnogo, mnogo dela;! in trpeti lakoto, posebno v zadnjih letih pred preobratom. Kako se ic v vojaških pisarnah delalo in živelo, to se ie pripovedovalo. Nai nam one kolegin.te ne kvarite ugleda' Tistim pa. ki želijo pokazati, da so pametne in poštene ženske ki se hočejo z nami preriti do zmage, ki hočejo naslov »žensko kot uradnik« postaviti v najlepšo inč ... vsa čast!'! Vsem koleginjarn na zakličem: Vztra-udmo pri naši želji in upajmo boljših časov! Tovarišu Rešite poslane Vam položnice pozabljenosti in obnovite ž njimi ------------ naročnino: -------------- Vsi na protestni shod ki ga priredijo vse narodne stanovske organizacije javnih in zasebnih uslužbencev v Mariboru v nedeljo, dne 9. oktobra 1921 ob 9. uri predpoldne v gorenjih prostorih »Narodnega doma«. Dnevni red: 1. Naraščanje draginje in njene posledice. — Poročajo zastopniki železničarjev. 2. Stanovanjsko vprašanje iu zvišanje najemnin. Poročajo zastopniki državnih in zasebnih uslužbencev. 3. Vprašanje nabavi talnih zadrug ‘m skladišča živi! za železničarje. — Poročajo zastopniki državnih uslužbencev in železničarjev. Vabijo sc vsi prizadeti ne glede na P litično prepričanje. Združeni odbor narodno - stanovskih organizacll. Vestnik. OPOZORILO! Današnji številki smo priložili položnice. Prosimo vse c. gg. naročnike, da tega ne prezro in n ar o č' ni n o č i m p r e j e obnove. Položnu co dobi vsak. Poleg naslova smo vsem, ki nimajo naročnine plačane že do kom ca t. L, napisali svoto, ki je plačati na naročnini do 31. decembra 1921. Kdor ima na naročnini do 30. septembra kak zaostanek, ima ta ostanek vštet v žabi* Iježeni svoti; ostanek sam dobi, če od te svote odšteje 25 K, t. j. naročnino za IV. četrtletje. Vemo prav dobro, da v obstoječih razmerah vsak izmed nas le težko utrpi naenkrat večji znesek, zato naj nam oni, ki ne more poslati vse dolžne svote naenkrat, nakaže takoj vsaj do 30. septembra dolžno naročnino. Naročnino za IV. četrt: letje pa naj poravna pozneje. Gg. na: ročniki izven Slovenije, ki ne morejo uporabljati položnic, naj pošljejo denar po nakaznici. Vse gg. naročnike, ki imajo naročnino že plačano do konca leta, pa prosimo, da porabijo položnice za pridobivanje novih n ar o č: ni k o v in prispevkov za ti: s k ov ni sklad. Vse tovariše in tova: rišice pozivamo ponovno, da pri vsa: ki pril ik i in po v sod a gi t i r a j o za naše glasilo. Nabirajte no: ve naročnike, prispevke za tiskovni sklad , i n inserate! Le če se bo vsak zavedal, da je uspeh mogoč samo z vztrajnim, složnim de: lom, nam bo mogoče dvigniti število na: ročnikov vsaj v toliko, da vzdržimo list tudi vbodoče. Brez tega je to izklju: čeno! — Poglejmo brate Hrvate! Ni jim postlano prav nič bolje kakor nam, vendar oni niso le vzdržali svojega gla: sila kot tednik, marveč so ga dvignili v dnevnik! To je uspeh smotrenega de: la, stanovske zavesti in solidarnosti. In pri nas? Le besedičenje in povzdigo: vanje samega sebe, a skoraj nobenih dejanj, nobenih tudi najmanjših žrtev! Tam »preko« delo in žrtve — a tudi uspehi, — pri nas pa mrtvilo in brez: plodno nerganje ter padanje... — Ža: lostno! UPRAVA. Upravni odbor »Nabavljalne zadruge lavnih nameščencev in vpokojencev v Mubliani r. z. z o. z.« sklicuje izredni občni zbor, ki se vrši dne 5. oktobra 1921 ob 20. uri v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo o dosedanjem poslovanju upravnega odbora: 2. poročilo o zahtevi »Saveza nabavljalnih zadrug v Beogradu« v zmislu § 28., točka 9 zadružnih pravil. Pristop ie dovoljen le članom. Trošarina na žganje. Dodatno k oglasu v 36. številki »Našega Glasu«, zadeva- : ioč izdajo 1. zvezka »Zbirke predpisov za n naučno kontrolo«, poroča društvo finančne kontrole v Ljubljani, da ie treba ro-j kopis knjižice »Trošarina na žganje« po : novem, ravnokar v »Službenih Novinah« ; izišlem trošarinskem pravilniku prede-I lati' zato se bo izdaja te knjižice ueko-: liko zakasnila. — Rok za subskripcijo se | zato podaljša do 15. oktobra t. 1. Na j več vprašanj javljamo, da izide knjiga v i lični žepni obliki. Osrednji zvezi lavnih nameščencev. I C c kupiš kaj od kmeta, pravi: Poprej I krajcar, sedaj krona: potrebuješ rokodel-j ca. pravi: Poprej krajcar, sedaj krona! ] Te občutimo tudi pri nakupu vseh potrebščin v trgovini, kakor tudi državnega monopola samega. Kai se nam še obeta, bodemo videli kmalu. Obračamo se torej i na Osredmo zvezo iavnih nameščencev z ; zahtevo, da izposluje od vlade, da se vse draginjske doklade, ki tako ne odgovar-1 iajo niih namenu, odpravijo ter se mesto : njih povišajo predvojne plače iavnih nameščencev za 50krat tako. ct> bodemo tudi m? rekli: Poprej krajcar, sedaj krona! Akcija za pobijanje draginje, ki so jo spomladi započele pri vladi „Zveza ju-•goslbv., Iželezničarjev",’! („Zveza 'poštnih organizacij14 in „Zveza javnih nameščen-| cev in upokojencev44 v Ljubljani, se je zopet energično pričela, .lasno je, da pod sedanjimi razmerami javni nameščenci i ne bomo mogli izhajati in da je hitra od-pomoč brezpogojno potrebna bolj ko kdaj poprej. „P. Ol.“ K 70!emici ministra g. pokrajinskega ! namestnika Ivana Hribarja. Te dni ei pra-; znova! naš pokrajinski namestnik svojo i 7' letnico, h kateri so mu. čestitali ter vo-! ščvli še dolgo življenje na korist naše domovine in države tudi uradniki iz vseii kategorij uslužbenci. Zastopani so bili vsi uradi po načelnikih, uradnikih, poduradni-ki!i in slugah. Slovenski javni nameščenci zaupajo staremu dejanskemu svojemu i n jat el iu. ki gotovo sam vidi. da nosia-i.iio razmere zopet neznosne. Treba je ukreniti kai odločilnega proti draginji, ki nas tare vse brez izjeme! Kondukteri!. Uredba o organizaciji ministrstva pošta i telegrafa predvideva novo kategorijo uradništva. takozvane kondukterie. Kondukter postane lahko le < oni, ki ie dovršil najmanj štiri gimnazije ali podoficirsko šolo ter ima najmanj pet službenih let Sedanji poduradniki. ki opravljajo službo pri potujočih poštah, po-sianejo uradniki ter dobe naslov konduk-terjev. Naslov ic nov. a neokusen. Kondukteri! so železniški izprevodniki: zato ie za poštne uradnike isti naslov najmanje zelo nepraktičen ter bo povod zamenjavam Sicer pa tudi tujk ne potrebujemo. Razni rangi, klase, sekretarji itd. nam jezik čisto spačijo! Si že pridobil novega naročnika? VABILO na Izredni občni zbor „N b;,v!jalne zadruge drž. uslužbencev* v Ptuju reg. zadruge z omejeno zavezo, ki bode dne 30. septembra 1921 ob pol 8. uri zvečer v spodnji dvorani Narodnega doma«. Dnevni red: 1. Volitev predsednika in podpredsednika. 2. Volitev ostalih 7 članov upravnega odbora. 3. Volitve nadzorstvenega odbora. -1. Slučajnosti. josšp Gorup s. r.. t. č. načelnik. MO. ZADRU Z 0. J. V UDBUAIU denijoje javnim uslotaen posojila na osebni kredit proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življenskih polit na daljšo doko in proti malim mese nim odplačilom si 7% obresti. Prošnje se rešnjejo zeh bitro. Vr. .'4V- Zahtevajte prospekt I Pl ...■la .■■■■bi.... H! ■ H Sl'VfiiB a j VELIKA S'nlT1'"0! BOGATA i ZALOGA izbira j mannfaktlirnega [JSIlil lj|)|]lil MELljE. »“‘j« Ijfj ■ ter inozemskega izdelka po naj- tnodnega blaga. Srajco, samoveinicelkravate),nogavice i.ti. novejšem kroju. j PM KRMMZPOMLl ISCHWAB & BIZJAK ■ LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kavai no. Mi? B M H M Ki a Najstarejša spedicijska tvrdka v Sloveniji a I R. RANZINGER | Ljubljana spedicijska pisama Ljubljana g m Ljuoijana spedicijska pisarna J® Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. ^ Brzojavi: Raadnger. 24—2 Interurban telefon \ I Izdaja Osrednja Zveza javnih nameSčencerv in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Dacha. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani..