Boj za svobodo in neodvisnost učiteljskega stanu. —e Iskra stanovste zavesti. Kjer so v organizaciji zajedljivi in patentirani parti= zani, posebno pa, kjer je vodstvo v njihovih rokah, organizacija nima pogojev za napre* dek kakor tudi ne za uspešen razvoj. Nesas mostojnost je vir največjega nazadnjaštva in zastoja. Politični vodje Servirajo svojim ljudem le demagogijo in ti jih slepo ubo* gajo. namesto da bi odpirali oči za lastno stanovsko človečnost, da bi člani videli, od kod prihaja vse zlo današnjega dne. Zato se ne razburjamo nad razjedinstvom, kateremu bo čas strog sodnik in likvidator učiteljske« ga desidentizma. — P. J. —e Žarek k stanovski ljubezni. Mi smo krenili na pot, da zberemo v svojem krogu ljudi, ki so nam stanovsko enakopravni. Z njimi hočetno stvoriti borbene enotnc vrste. Vi zbirate Ijudi, ki imajo ideologijo sorodno va5i, da i;'./dvajate enotne vrste. Z njimi hočste vdano hlapčevati političnim stran^ kan- ter val o \7 njih stvoriti vrste partizanov in ncsamcstojnih ljudi. Mi nismo za cak način borbe, nii hočemo pokazati v svo;,, borbi, da so naše metode boljše, naše ideje zdravejše in sodobnejše, naša ideologija re* alnejša, kulturncjša, socialnejša in humana. Boreč se za boljšo in poštenejšo pravico, za pravico dela, vidimo pri vas le borbo za pra= vico protekcije in pritiskanja kljuk za izrab= ljanje politične konjunkture in pravico klo* njenih tilnikov. S tem programom stc si za< dali sami smrt še pred počctkom svojcga življenja. — P. J. —e Pogled v bodočnost. Ustvarjamo stržen, okoli katerega se zbira učiteljstvo, ki se mu gnusijo vsa nasilja, podlost in ne^ moralnost današnjikov in jutrajšnjikov. Združujemo one, ki vedo, da je treba v na« šcm preporodu korenite spremembe v soci* alnem in kulturnopolitičnem pogledu in mišljcnju učiteljstva. Ne konkuriramo z oni« mi, ki niso naše idcologije in hočejo kora« kati še nadalje ob bergljah strankarskih idcologij. Ne bojimo se nobene konkurence in idcjne borbe, ker delamo v dobro vseh in vsakega učitelja. Ko se obračamo do učite* ljev, ne vprašujemo jih, v kateri stranki so opredeljeni, temveč kakšne so njihovc sta* novske vrednote in kulturnoprosvetne po» trcbe ter jim svctujcmo srcdstva, ki bi pri= pomogla do ustvaritve njih hrepencnja. Dru* gače rečeno: Mi odpiramo oči in budimo za« vcst med učiteljstvom, da vidi, odkod pri= haja zlo in da spozna svoje sovražnike. Mi vzbujamo pravo stanovsko zavcst. In v tcm je del naše borbe: odkrivanje istine! Mi smo izbrali najtcžjo pot, ali zato najsigurnejšo in najlepšo. Ta pot plaši samo utru= jene invalide stanovske zavesti, a privlači prave, svežc in hrabre bojevnike na branik stanu. Zato je le pomilovati onc invalide, ki so šli razedinstvu stanu v objem. — P. J. —c Invalide ali dezerterje bi imenoval one, ki so proglasili patrijotstvo za svoj pa^ tent. Ali ni tako! Vse, kar navajajo, je samo izgovor užaijencga samoljubja. Košček pa= pirja z nanizanim realnim stanovskim pro; gramom jih jc splašil. Dezertirali so iz skup^ nih stanovskih vrst. Trdni kot skala in hra* bri kot lev, a žal ne za stanovsko — za par* tijsko korist. Hoteli so se spraviti na učitelj* ski hrbet. Ko niso uspeli, da ga pohodijo z masko, ga hočete sedaj brez nje. Sicer ostudna naloga je bila prejšnja, vendar se i sedanjc nc bojimo, ker stanovska zavest jc jaka sila, ki je ne zlomi partijski vpliv. —e Razedinstvo učiteljskega stanu ima Vvoje tipične fazc. Najprej je šlo za oscbo. Ko to ni več vleklo, je bilo geslo sloga, inoč, edinstvo stanu. Ko temu ni več ver* jelo učiteljstvo. je prišlo na vrsto kot boj= no gesio narodno in državno edinstvo. Ko to ni več vleklo, se je iz arzenala privleklo nnprednost in svobodomiselstvo, kakor da bi tu bilo v nevarnosti. Radovedni smo, kaj pride po tom na vrsto, ko tudi to več ne bo vleklo. Razedinstvo hoče torej za vsako ce* no razdvojenosti učiteljskega stanu, ker je to potrcbno gospodom, katerim služijo. —e Katero učiteljstvo v Sloveniji je za narodno in državno edinstvo? Ono, ki je ostalo v UJU, ker to cdinstvo tudi v praksi izvaja in je narodno in državno ostalo edin» stveno z ostalim učiteljstvom. Oni učitelji, ki so izstopili iz UJU, posnemajo separatistično učiteljstvo, katero so zaradi tega sami svoj* čas obsojali in jih zaničljivo imenovali uči^ teljskc scparatiste. Živelo narodno in držav* no cdinstvo v praksi! —e Človek mnogo premore, posebno na kmetih. Mnogo premore učitelj! More, ako hoče in ga nosi ideal ljudske pravice in vera v delo, ki je v skladu z narodom. Videli smo na deželi učitelje, pri katerih zmanjka be= sedi, za pohvalo glede dela v soskladu z na» rodom. To so pravi narodni voditelji, za kmeta še posebno, kcr upoštevajo njegovo individualnost. Obično se misli, da je kmet nezaupljiv in da sovraži inteligenco. Videl sem, kako se približujejo kmetje s pobož* nostjo in s spoštovanjem učitelju, katerega se ne boje in ne zavise od njega samovolje. Ako on dela v njihovih zadrugah, vodi ču talnico, podučuje jih v ekonomiji, jim sve* tuje in uči o vsem, ga vzljubijo. In če je na mestu, ne zahtcva zato vidnc in materi^ jalne hvaležnosti. On je sam in vsemočen v svoji zavesti in samoti, kakor Mojzes na gori Sinaj. Takim učitcljem kliče narod: Vi ste sol zemljc! Brez Vas bi zgnila!