LifO I.____________________________________UUBUflMfl,	26.	AVGUSTA	1923.	Š?IW.	S©.
NACIONALISTIČNI OEGAN.
NAROČNINA« la Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.j *a celo leto 48'— Din.) za Inozemstvo Je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — PosKmema štev. stane 1 D;‘a.
IZHAJA VSAKO NEDELJO!
REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJAt Arena Narod. doma.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo.
BUT* POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! "TKKS
KatoliSkl shod.
Ecclesia militans mrzlično pripravlja svojo drugo veliko revijo na teritoriju naše kraljevine. Za zagrebškim evharističnim kongresom se vrsti ljubljanski katoliški shod. Kakor po belem Zagrebu, tako bo stopal po beli Ljubljani, ponosen kot triumfator, na čelu tisočglave množice papežev nuncij monsignor Pellegrinetti, odet v zlati paradni ornat kot zastopnik božjega namestnika na zemlji in naslednika galilejskega ribiča, ki je hodil bos in gologlav, oznanjajoč evangelij ljubezni in resnice ...
Politično - borbeni klerikalizem, odet in pokrit s plaščem vere, hoče pokazati, da so še na svetu ljudstva, ki jim še ne preseda rimski jarem, ki zanja svoboda prepričanja jn vesti nima nikake cene, ki jih še ni okužil duh posvetnjaške naprednosti.
Med ta ljudstva spadamo Slovenci in Hrvati v prvi vrsti. Vpliv Rima na celem svetu je reduciran skoro na minimum; njegove besede se upoštevajo le iz gole diplomatske uljudnosti, katoliškim Jugoslovanom pa je beseda iz Rima še vedno suprema lex.
To vse v časih, ko Rim kot slepo orodje fašizma nima besede za svoje zveste ovčice v zasedenem ozemlju, nima zaščite za duhovnike, ki so izpostavljeni fašistovske-mu nasilju, ko celo na pritisk fašistov odstavi škofa-Slovenca in ga nadomesti z Italijanom.
Vse to je katoliškim Jugoslovanom premalo, da bi izpregledali in se vsaj količkaj zavzeli za. pravice svojega ljudstva in svojega materinega jezika pri najvišjem mestu katoliške hierarhije.
Politični položaj zahteva podobne revije, ki naj merodajnim faktorjem dokažejo, s kom je kompaktna masa ljudstva, sodelovanje nuncija pa naj bo migljaj diplomatom, ki bodo sklepali konkordat z rimsko stolico, da je ljudstvo, ki se zanj sklepa •konkordat, na strani Rima...
Dosedanji katoliški shodi v Sloveniji niso imeli tako izrazitega političnega ozadja. Papeževemu nunciju na Dunaju ni nikoli niti na misel prišlo, udeležiti se osebno slovenskega katoliškega shoda, poslal je z Dunaja brzojavko s papeževim blagoslovom in stvar je bila v redu. Sedaj pa je stvar bistveno drugačna: Z osvobojenjem smo postali državni narod in Rim se je takoj zavedel, da je treba kot antitezo pravoslavnim Srbom in muslimanom, ki imajo večino v državi postaviti
Slovence in Hrvate ter si potom njih zasigurati vpliv na tok državnih poslov v naši kraljevini.
Značilna poteza klerikalizma je, da si ne upa na dan odkrito s svojo j vekovno težnjo po posvetni oblasti nad dušami in telesi, temveč si vedno in vedno postavlja hipokritsko krinko krščanstva in katoličanstva, da pod to tvrdko dela v dosego j svojega namena.
Krščanstvo vpreženo v formule je katolicizem, borbeno-politični katolicizem pa je klerikalizem, ki si od krščanstva izposoja samo ime, ki mu služi vzvišena ideja krščanstva le v demagoško-politične svr-he, v praksi pa temelji na nemorali, korupciji, neznačajnosti in izkoriščanju neukih vernikov.
Naše stališče napram verstvom je utemeljeno že v pestri verski pripadnosti naših državljanov: Brat je mio, koje vere bio. Verske zadeve in interesi verskih družb in cerkva nas tangirajo le v toliko, v kolikor se izrabljajo v politične svrhe. Zoper to izrabljanje bomo vedno povzdignili svojo besedo kot napredna organizacija, pa naj gre za katoliški, pravoslavni ali muslimanski klerikalizem. Odločno pa bomo pobijali vsak poizkus razvneti na temelju različne verske pripadnosti mržnje med našimi plemeni, zastavili bomo vse sile, da paraliziramo vpliv tujine, ki bi se pojavljal pri vernikih, kojili cerkve imajo glavo izven naše države in ki so tedaj zainteresirane samo na prospehu doti čne cerkve, blaginja celokupnega naroda pa jim ni niti najmanj pri srcu.
Katoliški shod po dosedanjih izkušnjah in po času, v katerem se vrši in ki izdaja tendenco, ne bo verska, ampak politična prireditev par exccllence. Nič škode ne bo, če se bo Slovenija zopet izročila v posebno zaščito presv. Srca Jezusovega, kakor se je to zgodilo o priliki zadnjega katoliškega shoda, ko je »Kranjska dežela prva za vrlimi Tirolci« prišla v omenjeno mogočno zaščito; take in enake ceremonije se nam zde jako nedolžne, pazili pa bomo, kako stališče bo zavzelo vodstvo shoda napram naši državni enotnosti in narodnemu edinstvu, pazili bomo, ali se bo hujskanje za separatizem in avtonomijo nadaljevalo in si za ta slučaj pridržujemo popolnoma prosto roko, ki bo težko padla po onih, ki bi skušali tudi to priliko porabiti za hujskanje neukih mas proti kralju, državi in narodnemu edinstvu.
Razburjenje v dolini šentflorjanski!
Odločen nastop organizacije jugoslovanskih nacijonalistov — ne »ornladine« stričko »Narod« — je razburil vse duhove, ki čutijo v sebi potrebo misliti za ves slovenski narod in v njegovem imenu tudi govoriti. Zgrnila se je vkup cela dolina Šentflorjanska, pokrila svoje lastno nagoto in divjala in kazala s prsti na nas: »Vi ste krivi, če zgubimo Triglav!« Hvala bogu, vsaj za
enega diplomatičnega kozla sc je našel krivec! Orjuna! Ni bilo ne duha ne sluha o nji, ko smo zgubili Primorje — diplomati so ga zapili v Rapallu v prijetni družbi italijanskih signor. Kot tihotapci so se vozili nazaj ponoči skozi Ljubljano v temnem vlaku. Mirno kri, ljudje božji, Koroška je sigurna — ste tolažili one, ki so hoteli braniti vsaj ono, kar je spomladi leta 1919. ob-
	T0SSS2	
	u	"S
	13	
sp	i	ill
	13	f m
	n	m
	» K3	lii
I	a Q n a o	ti m
	ra	
m	Q n D	
	£5	
m	53 n	Sjžž£
	ta	'< •!
St;>»>	B o	
1SPI	o	
B	n 'T. ‘ 1	
Trgovci posetite!
držala jugoslovanska puška — pa ste tihotapili moko in mast v nemško cono. Reško vprašanje bo v doglednem času rešeno, pisarite že drugo leto, med tem pa italijanski fašisti pobijajo ljudi. In tako vlečete vso jugoslovansko javnost od prevrata dalje. Mi vlečemo državni voz, se derete, poleg tega pa kradete z njega vse, kar se odnesti da. Narod vam je molzna krava, domovina pa korito, ob katerem si pasete trebuhe; raz katerih je že malo splahnila mast, ki ste si jo prislužili za patrijotične spise med vojno. Rinete in pehate se za vodilna mesta v strankah in javnosti — ne da bi delali, temveč da si zasigurate mesta v upravnih svetih banic in velepodjetjih. Svoje pristaše za vsako ceno skušate spraviti do ministrskih stolčkov, ne da bi uveljavljali
svoje znanje, temveč da spravljajo svoje znance in prijatelje do sine-kur. In če vas vaši včerajšnji prijatelji odrinejo od korita, ne najdete ene dobre dlake več na njih. Če postane korito premajhno, ajde, pa ustanovite novo stranko, z novo banko, z novimi upravnimi sveti in z novimi koriti. Narod naj pa pada pred vami na kolena, naj vas časti, naj vas redi. Samo misliti ne sme. Ker njegovi možgani so v vaših želodcih. Če se pa kdo vendar zdrzne motiti vas v vašem prebavljanju, potem se pa povzpnete na rodoljubne stolčke in dajete nepremišljenim mladim ljudem, »trezne, iz hladnega prevdarka izvirajoče rodoljubne nauke!« Fuj farizeji! Vi vsi slovenski rodoljubi, politikastri in kramarji javnega mnenja! Junaki iz doline Šentflorjanske!
Še o Triglavskem vrhu.
»Slov. Narod« je pod gorenjim naslovom dne 21. t. m. priobčil notico, v kateri izraža zadovoljstvo, da je od početka triglavskih dogodkov svaril pred nepremišljenimi koraki in demagoštvom. Zdi se nam umestno in potrebno o tem napisati par besed.
Kar se »nepremišljenih korakov« tiče, povemo »Slov. Narodu« na uho, da kar smo hoteli, smo s svojo akcijo že dosegli. Zainteresirali smo vso patrijotsko, pošteno jugoslo-vensko javnost za naše Triglavsko svetišče, ki je bilo v nevarnosti, da ga Italijani na njim lasten, harlekin-ski način okupirajo. Odvrnili smo sramotno klofuto kobariških junakov v obraz našemu narodu,, ker smo čuvali, na vse pripravljeni, slovanski Olimp. Pri tem smo se posluževali vseh sredstev, ki so nam na razpolago; v prvi vrsti tiska in akcijskih čet.
Dosegli smo, da bo morala naša vlada pri razmejitvi Triglavskega vrha upoštevati javno mnenje. Popustiti ne bo smela niti za las, kot se je to dosedaj zgodilo že v nešteto slučajih. Vse to so pa uspehi nepremišljenih korakov!- Navdaja nas zavest, da smo ravnali prav in nas mnenje gospodov pri »Slov. Narodu« ne bo spravilo nikdar iz ravnotežja. Spomnili pa bi gospodo pri »Narodu« na slučaj, ki se je dogodil v pretekli dobi našega nacionalizma. Ko so leta 1914. jugoslovanski nacijonalisti omladinci preganjani po avstrijskih krvnikih in obtoženi veleizdaje, zaprosili pri gospodi v Knafljevi ulici za moralno podporo, so jim tudi očitali nepremišljene korake in jih ozmerjane napodili iz uredništva. Pri tem so
padle tudi krilatice »smrkovci«, »prismojeni fantasti« itd. Zgodovina pa je dokazala, da so ti »smrkovci« s svojimi »nepremišljenimi koraki« imeli vendarle prav, čeprav so zato padle žrtve.
»Slov. Narod« nam pa tudi očita demagogijo, kar mu seveda tudi ne zamerimo. Mi vemo, da obravnava gospoda pri »Narodu« Triglavsko vprašanje s stališča, baje ogrožene turistike. (Da ni turistika ogrožena, dokazuje število posetnikov, ki je že sedaj preseglo celoletni poset prošlega leta).
Vsied tega je vsakomur jasno zakaj nas sramotni podlistki in članki »Slov. Naroda« kruto žalijo in zakaj je stališče tega lista v tem slučaju v nasprotju z našim. Naše demagoštvo in fraze izvirajo iz globoke ijnbszni do triglavskih sten in ta ljubezen ne bo nikdar trpela, da bi se Triglav imenoval »Tricorno«. Če bo treba, bomo s svojo krvjo dokazali, da nas v borbo za naše svetinje ne vodijo samo demagoške fraze. Pripravljeni smo na to, ker vemo, da se brez žrtev najboljših narod ne bo vzdramil in prerodil.
V	slučaju pa, da bodo na povelje Mussolinija, fašisti res zasedli Triglav, bodite uverjeni, kakor tudi g. Mussolini, da bodo na Triglavu doživeli drugi Kobarid.
Demagogija te vrste nas bo vedno prisilila do akcij, kadar bomo uvideli, da so v nevarnosti naši narodni in državni interesi, ter da naša javnost in vlada spita spanje pravičnega. Upamo, da nam bo sedaj »Slov. Narod« vsaj na tihem »odpustil« naše nepremišljene korake in demagoške fraze.
»	I.	To.
Vera in politika.
Kardinal Bourne — ki smo ga po prevratu z veliko vnemo sprejeli tudi v Ljubljani kot prijatelja Jugoslavije (koliko je to res zaslužil, je drugo vprašanje) — je odklonil predlog angleških katolikov, da naj se ustanovi v Angliji katoliška verska stranka. Da ne bo pomot, naj povemo, da je kardinal Bourne pravi rimski kardinal in
—■«■08«
navdušen katolik, kar je celo oviralo, da bi bil ljubil vse Jugoslovane (tudi pravoslavne) z enako ljubeznijo. In vendar je bil proti ustanovitvi katoliške verske stranke. V znanem Hyde - parku v Londonu, kjer pridigujejo zastopniki raznih ver in cerkev — ne drug proti drugemu, ampak vsak le zase — so katoliki sklenili, naj se taka stranka
osnuje — kardinal je odklonil, češ da bi vsled napak politične stranke trpela cerkev. Niti to ni pomagalo, j da so verniki dokazovali, da so po ; vseh državah take stranke. Mogo-j če je kardinal Bourne tudi preveč Anglež, da bi bil dovolil versko stranko, ki je v vsaki državi, kjer je več ver in cerkva, le vzrok raz-< porov, prepirov in sovraštva, kar ni v soglasju s Kristusovim naukom — obenem pa je škodljivo dr-< žavi.
Naši katoliki so veliko preslabi kristjani in še slabši državljani, da bi to uvideli, zato se naša politika k! škodi cerkve in države giblje ved-< no bolj na verskem polju.
Zagrebški in ljubljanski evhari-t i stični kongres sta imela namen tej ! politiki dodati zunanjega sijaja. Mi spoštujemo vsako versko prepriča-! nje in ne dvomimo, da je lahko tudi dober katolik dober Jugoslovan
—	saj smo Slovenci po večini katoliki in med nami je mnogo dobrih Jugoslovanov — smo pa istega mnenja, kot ga je izrazil kardinal Bourne, da vsled klerikalne politike trpita vera in cerkev in nam je žal, da naša duhovščina tako malo ljubi svojo vero in cerkev, da jo skruni s poiitično agitacijo. Pri nas ni takih kardinalov, kakor je Bourne — ampak vsak cerkven dostojanstvenik hoče biti politik in žup-< niki in kaplani mislijo, da morajo iti za njim brez ozira na to, da se s tem odrečejo svojemu vzvišenemu poklicu, da sejejo med ljudstvo spo-^ re in sovraštvo in se sami ponižuj jfjo ket demagogi in agitatorji za stvari, ki se njih ne tičejo, kajti oni so služabniki kraljestva, ki ni od tega sveta. Ni bolj nagnusnega kakor politikujoč duhovnik, ki hodi med ljudstvom kot črna senca sovraštva, namesto da bi bil zgled dobrote in nositelj bratske ljubezni. Skoraj pri vseh narodih so se po vojni pojavile reformne smeri bo-; disi glede cerkve (narodno bogoslužje) bodisi glede duhovščine (celibat) na Slovenskem je bilo vse tiho — nekaj duhovnikov, ki niso več mogli prenašati jarma — je izstopilo; to je bilo vse. In to je dokaz, kako je slovenska duhovščina slepo zamaknjena v svoj ideal, ki se imenuje klerikalna politika, in da ne vidi svojega pravega poklica. En sam pogled v grehe in zločine, ki jih je.zagrešil klerikalizem med našim narodom, bi moral zadostovati, da bi stopila na novo pot, na ono pot, po kateri so hodili pni dobri stari duhovniki, narodni buditelji, ki so narodu kazali pot do svobode.
L. 1914. je črni madež v zgodovini naše duhovščine. Hujskanje po prižnicah proti srbskemu narodu je-bil dokaz nizkosti in podlosti, ki je v nji živela — ne rečemo vsa —• ampak večina naše fanatične duhovščine. Ko je narod sam spoznal zmoto in krenil na jugoslovansko stran, je stala duhovščina presenečena, ker še ni hotela iti tja, kjer je bila resnica in pravica in kamor bi bila morala po svojem nauku kreniti že 1. 1914. Država ji je bila več nego evangelij Kristusov. Ko ni kazalo drugače, je šla tudi duhovščina za deklaracijo, ki ni bila delo
Trgovci posetite !
Pojasnila daje:
Čehoslonašfd konzulat, Ljubljana, Breg štev. 8
VELESEJEM v
od 2. do 9. ssptdmbri
Snliana vožnja na jugosSo«. (n C,?hoslove8klh Beležnicah Direktni posebni viaki med P.ago In Ljubljano Znliatta prlstcjfe&RH xa vizum mmmmmm—i m—■ n—w—a —«—
PRAGI
Pojasnila daje;
Alotna Company d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3
Srn
&Bg25BSf5BF8SSaa«B*SaBHnHH»BBBBI
niti dr. Kreka niti Korošca ampak ■ one slovanske mafije, ki je delala v j Pragi in na Dunaju. Narod je do- ; bcr: narod je odpustil grehe svoji ! duhovščini, ker je mislil, da se je spokorila in da ga bo poslej vodila pravo pot.
Iz trpljenja in krvi naših voja- j kov, političnih žrtev, preganjancev itd. je po dolgih stoletjih začutil : slovenski narod v sebi — svoje ju- i goslovanstvo. In glej, prvi, ki so iz- i dali našo rešilno misel, — so bili j naši duhovniki. Iz napuha in po- j žrešnosti, ker jim ni neslo v novi ; državi, kot so bili preračunali.
»Jugoslavija sli smrt« je klical pisatelj Finžgar v svojem predava- j nju in množice so s solzami prise- i gale — med njo so bili tudi duhov- ! niki — in ti so prvi prelomili prise- ' go. Mi ne! To je še vedno naše ge- i slo. Naš narod bi bil še danes poln jugoslovanskega čustva, da mu ga niso zadušili črni agitatorji v svoji sebičnosti. Tu ni šlo prav nič za vero, ampak za politiko in žep. Isto velja glede autonomije, giede delitve Slovenije, glede ustave ur vseh takih gesel, ped katerimi skrivajo ti ljudje svojo sebičnost, ki je v nasprotju s Kristusovim naukom in njegovo cerkvijo.
Oni so tisti, ki so osramotili naš narod pred svetom, kot nehvaležen narod — in nehvaležno-',t je najgrša lastnost narodov — ki ni hvaležen za svoje osvobojenjs, ki ga ie prej zahteval v imenu edinstva, katerega zdaj zanikuje, in ni zmožen malo žrtev za svojo veliko domovino. Narod je razumel, da je treba potrpeti po 5. letih vojne, da r:e more biti takoj vse v redu — oni tega niso razumeli in so nalašč delali ne-
aTEEifiitfSHErOTiSH®:^®!
red. Kakor gleda svet na Bolgare, ki so izdali osvoboditeljico Rusijo, ali na Slovake, ki se vežejo proti Cehom z Mažari, tako gleda na nas zaradi politike naše duhovščine, ki vodi boj proti državi.
Narod ni kriv. Narod je veren — vera mu je potrebna — in vera potrebuje zunanjih ceremonij. Vsaj za mase. To je naravno in je bilo od vekomaj tako. Bog tega ne potrebuje — človek pa. Zato je razumljivo, da vabijo prlprosto ljudstvo verske manifestacije. Proti temu ne more nihče ničesar imeti, dasi bo prišlo pravo kraljestvo Kristusovo šele tedaj,.ko se bodo izpolnile njegove besede, da je Beg duh in kdor ga moli, naj ga moli v duhu in v resnici. Sramota pa je, da se pošten verski čut izrablja v druge namene in naša duhovščina ne razlikuje več vere in politike.
Zato pozdravljamo naše dobro ljudstvo, ki bo prišlo od težkega poljskega dela, da se navžije pri verski pobožnosti, ki odgovarja njegovemu srcu — s preziranjem pa gledamo njegove črne varuhe, ki ga vodijo v boj proti državi. Enkrat je bil že čas, ko je zapeljano ljudstvo spregledalo — in prišel bo zopet. To bo delo Orjune. Mi smo organizacija jugoslovanskih nacionalistov in ne to, za kar nas slikajo ljudstvu »Slovenec«, »Domoljub« in drugi. Želimo, da smo vsi dobri Jugoslovani in da se ljubimo med seboj. Dokler tega ne bo — sc bomo borili proti onim, ki sejejo versko, politično, narodno ali državno sovraštvo med naš troedini narod. Zavedamo se, da bo sreča vseh le v ljubezni vseh ver in plemen in v skupni ljubezni do naroda in domovine.
Italijani ubili našega vojaka?
Kakor se nam poroča iz Logatca, sta v ponedeljek prekoračila dva italijanska financarja našo mejo. Jugoslovanska obmejna straža jih je aretirala in prepeljala na okrajno glavarstvo v Logatec, ki ju je po zaslišanju izpustilo, da sta se zopet vrnila na svoje mesto. V noči pa je bil v bližini istega kraja, kjer se je dogodil ta incident, ustreljen jugoslovanski finančni stražnik, ki je bil na službenem obhodu. Ker se je baje dognalo, da je bil ustreljen z laško vojaško krogljo in ker se je zgodilo to takoj drugi dan po aretaciji Italijanov, ljudstvo upravičeno sodi, da so ubojstvo zakrivili italijanski financarji, in sicer popolnoma po italijanski maniri — iz zasede. Vzdržujemo se za danes vsakega komentarja, zahtevamo pa od merodajnih oblasti, da ne pogrne preko zadeve plašča uradne tajnosti in da da točna in jasna pojasnila. Obenem pozivamo vse somišljenike v Logaškem in Žirovskem okolišu, da zaupno sporoče, kar jim je znanega o dogodku. Imeti hočemo jasnost, ker če je bil naš vojak res
BEN ABEBA:
Dvajset let po n je.
(Pravljica.)
(Dalje.)
Oni Orjunaši, ki so ostali pri življenju, so bili ukienieni v verige ter kot sužnji oddani raznim klerikalnim veljakom; vse skupaj pa, tudi one ki so poginili in se izgubili, — med drugimi tudi tebe in mene — je papež izobčil iz katoliške cerkve ter preklel. Pozneje so naša imena vtaknili v katekizem, kjer se otroci uče o nas istočasno s pogubljenimi angeli. Tebe in mene se na primor v katekizmu istoveti s hudičem in satanom. Le poglej tule.«
Pri teh besedah ie izvlekel iz žepa raztrgan in zamazan katekizem ter rni ix»moiil pod nos poglavje na petnajsti strani. Vzein sem in čital:
»NajveČie zapovedi vernikov slovenskih avtonomnih federativnih republik pod patronatom svetega Antena Koroškega, katere mora vsak pravoveren slovenski avtonomni in federativni državljan brezpogojno izpolnjevati so; 1. Spoštuj in ljubi spomin sv. Antona Koroškega, sv, Frančiška Žebota. sv. Miha Moškerca in vseh ‘ostalih slovenskih avtonomnih in federativnih
umorjen zahrbtno od kobariških strahopetcev, odgovarjal nam bo za to vsak posamezen polentar — tudi oni, ki hodijo v Jugosiavijo kupovat in prodajat!
Milostnim potom. Znano je, da je okrajno glavarstvo v Ptuju vsled pritiska od zgoraj radi znanih dogodkov izreklo naravnost drakonske zaporne kazni. Kaznovalo se je vse vprek, ne glede na to, če je bil kdo udeležen, ali ne. Zadostovalo je, da je bil naš član na ulici, pa je že imel kazen. Naši člani so se pritožili v trdnem prepričanju, da radi-kalsko-nemški pakt pač ne more gaziti zakona. Motili so se oni, zakon se je motil, samo g. Lukan se ni motil. Pokrajinska uprava je namreč vse pritožbe zavrnila in kazenske izreke potrdila. »Milostnim potom« pa je spremenila zaporno kazen v denarno globo. Za nas ta milost ne spremeni ničesar na stvari. Dejstvo je, da so bili v Ptuju kaznovani brez dokaza najmanjše j krivde Slovenci, ki so bili na cesti v bližini društvenega doma, kjer so imeli izzivalen komerz Nemci pod varstvom bajonetov kr. jugoslovanskih orožnikov. Zgodilo se je to 15
Eli gl
m
W
S	<iK
Iris C
Meseci so že pretekli, odkar je slavna pokrajinska uprava v Ljubljani samovoljno ukinila delovanje mariborske in ptujske Orjune. Vložili smo priziv in čakali, čakali mirno, ker se nam je z najvišjih mest obljubljala skorajšnja ugodna rešl-
obljubo in reši naš priziv. y nasprotnem slučaju bomo posegli po drugih sredstvih in vzpostavili sami naši organizaciji v Mariboru in Ptuju. Obenem zahtevamo, da se takoj izvede ona točka ustave, ki določa za bivšo Štajersko, Mežiško
tev, katere pa noče biti. Zato po-	j	in Prekmurje	samostojno	sarno-
zivljamo danes zadnjič kraljevo	j	upravno Gblast	s sedežem v	Marl-
vlado v Beogradu, da izpolni svojo	I	boru!
let po onem žalostnem septembru, ko so isti Nemci tudi pod varstvom orožnikov opljuvali in pretepali iste ljudi, ki jih pusti danes zapirati ljubljanski veliki župan. — Partizanstvo, pristranost, krivičnost, brez-značajnost, breznarodnost, koritar-stvo, osebno častihlepje — to so simboli dobe, v kateri živimo. Or-juna pa krepko gloda in ruje na nosilcih, ki podpirajo to nemoralo in le še malo časa in pogreznili se bodo v blato, iz katerega so prilezli, da se nažro do sitega na račun in škodo države in naroda. Kaznovali na bomo ostro, ne — milostnim potom.
Bva mariborska denarna diktatorja. Malokatero mesto je tako »srečno« kakor Maribor, da bi imelo na eni strani skoro samo malo trgovstvo in obrtništvo, na drugi strani pa par denarnih magnatov, katerih premoženje znaša stotine in stotine milijonov. Glavna predsta-vitelja teh redkoštevilnih izvoljencev, ki so vsi od prvega do zadnjega Nemci, sta Franz in Scherbaum. Ta dva denarna magnata sta lastnika cele vrste najlepših in največjih hiš v Mariboru, ki so ob državnih praznikih vse brez zastav, ker ta dva gospoda mrzita naše zastave. V svojih hišah imata vse polno obrtnikov in trgovcev, ki so vsi odvisni od njune milosti in katere izrabljata v svoje namene. Obrtniki in trgovci ter gostilničarji morajo jemati od njih razno blago, kakor moko, testenine, vino itd. ter točiti samo Gotzovo pivo. Polovica pe-karen stoji pod komando Franza, nekatere pa so popolnoma njegova last. Ta dva gospoda pa ne vplivata na Maribor samo gospodarsko, ampak se povsod čuti tudi njun politični vpliv. Tako se ves ogromen kapital teh dveh veljakov, izžet iz našega ljudstva, uporablja proti našemu ljudstvu in našemu narodu. Drugod prispevajo razni bogataši tuintam tudi za razne kulturne, narodne in druge inštitucije, društva, organizacije itd., v Mariboru pa morajo narodni davek plačevati večinoma vedno eni in isti mali ljudje, multimiiijonarji, bogataši na naš račun pa plačujejo raje za inozemska društva, za pangennanske buršake itd. in to kar cele stotisočake. Mnogo bogastva je Scherbaumu prinesla tudi predvojna, medvojna in povojna nabava kruha za skladišče živil Južne železnice. Da je imel to nabavo Scherbaum pred in med vojno, se ne čudimo, pač pa ne mo-
remo razumeti, kako da jo ima tudi še sedaj? Zakaj se ta nabava ne da slovenskim obrtnikom? Zakaj se podpira nemški multimilijonar, ki za naše kulturne in narodne stvari ne da ficka? Zadevo borno še zasledovali, ugotovili, koga zadeva tu glavna krivda ter ga postavili na sramotni oder. Ce bi znali izvajati konsekvence, bi kmalu izbili iz rok denarno prevlast raznim Franzem, Scherbaumom, Gotzem itd.
Mariborski mestni magistrat zaščitnik Nemcev. Zadnjič smo objavili dokument, kako mariborski mestni magistrat ščiti nemško usluž-benstvo na škodo naših ljudi. Danes izpolnjujemo to sliko z novimi dokazi. Za časa gerentovanja dr. Leskovarja je mariborski narodni slaščičar Emanuel Ilich zaprosil za prodajo slaščič v bufeju Mestnega kina, kar se mu je pod gotovimi pogoji tudi dovolilo. Oskrboval je bife poldrugo leto v splošno zado-I voljstvo, naenkrat pa je pred letom j dni dobil od sedanje občinske »vla-| de« brez vsakega vzroka odpoved.
I Na osebno vprašanje se mu je odgovorilo samo, ma ima občina pravico odpovedati mu bife ter da se bo prodaja razpisala. G. Ilich je res zaprosil pri razpisu, bifeja pa ni dobil; dobila ga je Nemka Speti, ki nima niti obrtnega lista in torej tudi nikakih davkov ne plačuje. Njen mož, tudi Nemec, je pozimi biljeter v Mestnem kinu, poleti pa kuhar v neki kavarni. Najlepše pa je to, da sta oba — avstrijska državljana! — Ravnatelj mestnega električnega podjetja, Nemec Toplak, katerega smo zadnjič označili za inženirja — kakor se je v zadnji tajni seji ugotovilo — baje sploh ni inženir in si ta naslov prisvaja brez pravice. — Prihodnjič bomo spregovorili tudi o podeljevanju domovinske pravice raznim pritepenim Nemcem.
Primorci, zapomnite si! »Slovenski Gospodar«, znani klerikalni mariborski reptil, je v svoji 35. številki prinesel sledečo notico: »Poprejšnjo gostilno »Maribor« na Grajskem trgu so menda Orjunci, ker tamkaj je njihovo glavno zbirališče, prekrstili v hotel »Kosovo«, ki nosi ta blaženi naslov tudi v cirilici. No, tudi Maribor hoče Orjuna In begunci iz juga s časom balkanizirat!.« Ta list in njegova sestra »Straža« pa tudi sicer napadata in blatita Primorce in najbolj narodnim med njimi, ki imajo za seboj dolge in težke boje za našo stvar na Primorskem, očitata italijana-
štvo. Ob času volitev pa prinašata cele članke, v katerih vabita »verne primorske brate«, naj oddajo svoje glasove za klerikalne liste. In najdejo se med nami res kalini, ki sedejo na ta lim. Bratje, bodimo ponosni in ne dajajmo kruha onim, ki mečejo na nas kamenje! Zapomnimo si dobro te napade in združimo se še čvrstejše -v Orjuni.
Orejevaice pisem.
.t,
X
.Ul
RS
$
Iz Gornje Savinjske doline. Na svojem zadnjem potovanju skozi Mozirje ustavil sem se v gostilni A. Strmšek. Tam je bila pri okrogli mizi zbrana zelo animirana družba, v kateri je imel človek z čudno izpitim hruščečim glasom, prvo besedo. Rohnel ie čez Srbe in Pašičevo vlado, treba se je ločiti od srbskih pijavk. saj Slovenija ie sama močna za sebe. Zmajal sem z glavo in odšel v drugo sobo kamor me je natakarica odvedla. Vprašal sem, kdo da je oni rohnjač in izvedel, da je to župan mozirske okolice, gospod Štruceli. No. lep kompliment občini s takim županom! Izvedel sem po-: j zneie o domovinskem izrastku še ; marsikatero lepo. Kajpak da ie za-j upnik SLS in goreč pristaš poslanca ; Pušenjaka, ki prirejata tukaj tajne,
: zaupne in protidržavne shode. Ko ; pa ie bil pred volitvami od narodne 1 radikalne stranke sklican v Mozirju : shod, razglasil ie osebno pred cer-: kvijo da naj kmečki vodici shod j razbijejo in Velesrbe skozi okno na cesto pomečejo. In res so v pretežni večini došii farofašisti mnogi z orlovskim znakom ter takoi po otvoritvi shoda zvalili se kruleč in tu--leč: Dol s Srbi. dol s Paši čem, na poročevaca in ga postavili na cesto. Čisto po komandi generala Štruclja, ki na .ie bi! svojčas komaj »šti-felpueer«. Sramota teh farovških vunbaciteliev zadene njih organizatorja. Dvakrat sramotno pa ie, da se je ta raitgozen zvečer v gostilni hvalil, odobraval ta barbarski nastop in hreščal: Ka.i imajo ti hudičevi Srbi tukaj iskati ven z njimi! To se ie dogodilo odločnemu Slovencu. bivajočemu v Beogradu. —• Zaradi te irnpertinence javne funk-cijonarja je bila vložena ovadba na sodnijo in politično ekspozituro, a do danes še plazi ta bivši črnožolti močerad co shodih. Moral bi biti že davno suspendiran. In kai reče k temu pokrajinska vlada? — Kok vodja klerikalnim shodov do raznih kotih, zboroval ie tudi 29. julija t. i. v Lju-bijskem grabnu. Referent: Pušenjak, asistent: mozirski kaplanček. Pušenjak ie nod milim nebom razlagal petdesetorici, — ki pa niso bili vsi njegovi pristaši — parlamentarne številke. Ko je čez vojnega ministra in kuiuk začel udrihati, razjezilo se ie nebo nad lažmi samohvalnega Pušenjaka in poslalo natri ploho dež-
svetnikov, ki so ugonobili strašnega srbskega centralističnega zmaja in rešili slovenski narod iz njegov peklenskih krempljev. 2. Ne imenuj nikoli onih nesrečnih imen sinov slovenskega naroda, Deržiča, Brand-nerja itd., ki trpe v vicah strašne muke. ker so bili na tem svetu pil-pogačice. ki niso bile ne za avtonomijo in ne za centralizem. 3. Zaničuj in preklinjaj vedno znova oro-klete Orjunce, kakor Luciferja Kra-njeca, Belcebuba Čopa. Hudiča Ben Abebo. Satana Cazafuro itd., ki so ob revoluciji leta 1923, s svojo satansko roko prelili kri mučencev, blaženih in svetnikov naše avtonomne federativne republike, ker s tem doprinašaš največjo čast njim in Najvišjemu. Amen!«
»O,« sem vzkliknil iznenaden, »sedai komaj razumem, zakai se .ie ona gospodična prekrižala ter vzkliknila »Apage satanas!« ko sem ji povedal svoje ime. Sedai razumem!«
»Vidiš,« ie nadaljeval Cazafura, »tako se ie zgodilo. Ljudstvo po republikanski in federativni Jugoslaviji ie besnelo od sreče, ko ie bila osvobojena tudi še Slovenija. V vseh cerkvah so se vršile slovesne službe božje, povsod so zvonili zvonovi in dan za dnem so vršili misijoni. Vse je bilo prepričano, da na-
poči sedaj čas, katerega so obetali poprej klerikalci in drugi sepa-ratisti, da se bo živelo v avtonomnih republikah jugosloveriskih kakor sta živela Adam in Eva v ra.itt, prodno je Evo zapeljal modras in je Adam ugriznil v lesniko. Brez vojaštva brez davkov, brez vlade, brez dela! Vse ie čakalo, da se kamenje po Karavankah spremeni v sir, da postane Pohorje ogromna safalada. da bo do Dravi teklo vino, po Savi medica, po Muri pa slivovka, ter da bosta padala izpod slovenskega avtonomnega in federativnega neba nektar in ambrozij.a O sancta simpliicitas!«
»A to se ni zgodilo?« sem vprašal radoveden.
»Prej predno sem pričakoval je prišlo spoznanje, trpko spoznanje,« je nadaljeval. »Dr. Korošec, ki ie bil nedavno ob desetletnici smrti proglašen za avtonomnega slovenskega svetnika, ie bil izvoljen za »rezidenta slovenske republike s sedežem v Ljubljani. Takoj se je obrazovala tudi slovenska vlada, kateri ie stopil na čelo dr. Brejc in ki ie razpisala volitve v slovensko konstitu-anto. Izvoljeni so bili sami klerikalci. Imeli smo 1 prezidenta, 20 ministrov in 120 poslancev, ki so si seveda določili precejšnje plače, zato je bilo treba davke takoi podese-
teriti. Verno slovensko ljudstvo je kar zijalo. »Republika pa davki, in
ščala in kmalu so se pojavili ljudje, ki so kljub strašnemu terorju imeli
še taki-« to mu ni šlo v avtonomno j vendar še toliko poguma, da so si in federativno glavo. Nova vlada je j upali javno zabavljati in agitirati za takoj ustanovila tudi vojsko, ker se | novo revolucijo, katera naj bi vrgla
ie še vedno bala protirevolucije in pod orožje ie moralo dvaiset tisoč slovenskih fantov. »Strašno!« so vzdihovali verni slovenski avtonomisti, »republika pa vojaštvo!« Prišlo na ie še sto in sto drugih nadlog, kakor pomanjkanje hrane, katere Slovenija ni mogla dovolj pridelati; staonacija v industriji, ker so hrvat-ski čovečanski in mirotvorni trg napolnila italijanski in madžarski fabri-kanti; brezposelnost, ker so podjetja morala odpustiti delavce in ker so se morali uradniki in drugi slovenski nameščenci iz ostalih jugoslo-venskih republik vrniti nazaj domov; kriza v poljedelstvu, posebno v vinoreji itd. itd. Beda. pomanjkanje. glad, brezposelnost, bolezni, vse nadloge so zadele slovensko ljudstvo. Samo klerikalni ministri, poslanci in njihovi naivdaneiši priganjači so se mastili ob polnih koritih, si zidali Iz ljudskih žuljev palače, se vozili v avtomobilih, ter se zabavali po letoviščih, barih in kabaretih.
Enako kakor Slovencem se je godilo tudi Hrvatom. Bosancem, Srbom. Macedoncem in vsem ostalim. Nezadovoljnost .ie vedno boli nara-
sedanje viadodržce in zopet uiedi-niia vse Jugoslovene. Toda ljudstvo. čeprav izžeto in izmozgano do skrajnosti, ni hotelo slediti tem apostolom poštenja, ampak je raje nasedlo novim demagogom, ki so posebno na Štajerskem oznanjali, da mora dobiti Štajerska s Koroško iti Prekmurjem avtonomijo svojo vlado in svoi parlament. Prve so proglasili za Orjunaše ter jih pobesili,
drugi pa so končno res zmagali in tako se ie par let po revoluciji Štajerska odcepila od Ljubljane ter se proglasila za samostojno avtonomno, federativno jugoslovensko republiko. Tudi Maribor je dobil svojega prezidenta, svoje ministre in svoj parlament. Enaka razdelitev se ie izvršila tudi drugod. Slavonija in Dalmacija sta se odcepili od Zagreba in dobili vsaka svojo vlado in parlament, Hercegovina se ie oddelila od Bosne, razdelili pa so se tudi Srbi; a Macedoniia se je uprla Bolgariji in proglasila svojo samostojnost v okviriti jugoslovenskih zveznih republik.
(Dalje prihodnjič.)
Stev. 38.
»O R J U N A«
Stran 3.
troji m ©M©-
tJ	l@$a
Turbine
ransmfislje
Armature
SesaSjke Zvonovi
^s3sss*snss»xitW * tg.TPOPaciEis
Sti ojne tovarne In livarne
ja. Udani sluga ie pritekel z veliko marelo in tako .ie pod isto naprej Dletel svoj venec o blaženi avtopo-lomiji. Moral pa se ie preseliti v uto, kjer ie nemoteno nadalje farbal. Vihtel je ogromno kladivo, s katerim ie tolkel najprej Radiča, potem vse demokrate in nazadnje mariborsko Orjuno. Švigale so iskre v redakcijo »Straže«, »Slov. Gospodarja« in z magnetičnim sijajem ozariale SLS zaslužene zastopnike in prvoborite-•ie. Čutil se ie tako varnega, da je celo pozabil Novačanove klofute, menda se mu takrat še ni dovoli zasvetilo v butici. O Markovem protokolu in svojih veleizdajalskih ter kazenskih aferah pa ie lepo molčal. ~~ Škoda, da ie bil glavni agent tu-kajšnie klerikalne golazni d red kratkim n oklica ne v večno avtonomijo, ker potem ne bi bil izostal njegov glavni oproda, ki pusti druge za sebe iz žerjavice kostanj pobirati!
Slavni shod se je zaključil s trikratnim Živijo Pušenjaku in avtonomiji! Nebo pa je izza golčkih Planin pošiljalo svoje strele.
Koliko se ie popilo na tem shodu nam ni znano.
Prekmurje. Poleg zloglasne »Murske Krajine« izhaja v Murski Soboti Madžarski list »Szabatzcak«, pisan seve tudi v tem duhu. Lastnik in izdajatelj tega tednika je bivši poslanec v ogrskem parlamentu Geza nartner, ki bi na vsak način prišel rad tudi v našo skupščino. Pri zadnjih volitvah je poskušal kot kandidat svojo srečo zaman. Kljub temu, <ja je tako nesramno blatil srbski uel našega naroda in našo upravo ter da je izdal plakate z napisi: »Kdor hoče Voger ostati mora mene valiti!« je propadel. Njegova demagogija je ostala to pot brezuspešna. Mož, čigar ime je znano vsem siromakom gornjega Prekmurja, ki So bili navezani na njegovo aprovi-zacijo za časa vojne, je tako obogatel, da je zgradil velikanski pa-romlin in žago, ki tudi na poseben način slovi danes daleč naokolu. Ni Pa mu dosti to bogastvo, zato skuša, kakor sam pravi, potom tiska v madžarskem duhu pridobiti volil-cev za bodoči zbor, ko bode gotovo izvoljen. Vajen presedlanja s stranke v stranko iz prejšnje dobe, vidi tudi v Beogradu pripravna tla za taka početja. Ali g. Hartner naj ve, da stojimo pozorno na straži, da njegovo madžarsko pisanje ne
imelo zaželenih uspehov za nie-S°vo blaginjo, četudi bode izvoljen. Uverjeni smo, da bo konec Vsake korupcije, do njegovega problematičnega prihoda v Beogradu, i ebi vlada pa priporočamo, da presedaš zadnje številke te pisane cu-nje in ustaviš ta nepotrebni list ^ed slovenskim ljudstvom. Kmetsko ljudstvo se začudeno vprašuje, c^j neki treba časopis, če se njega lasanje ne razume. Ali naj predstavljajo javnost v Prekmurju, za katero se listi tiskajo, priklateni j%džari, kojih število znaša v vsem le Par odstotkov.
Tudi to leto se je praznoval v Ponedeljek praznik sv. Štefana, kra-
ogrskega, kar najbolj slovesno y cerkvah. Kakor smo že poročali, Je Vidovo večina duhovnikov predla, ni pa pozabila oznaniti madžarskega praznika. Pa porečejo, da So za državo.
Murska Sobota. Mestni Odbor Ur-ju-na v Murski Soboti izreka svojo obsodbo nad napadom v »Or-Juni« štev. 29. na okrajnega glavarja Gasparja Lipovšek v Murski °°boti, v kolikor se nanaša na osebnosti. Kajti tak način boja ni v na-sem programu, niti v interesu naše 0rffanizacije. Zato odklanjamo ta naPad in bomo znali preprečiti, da Sc kaj tacega ne bo več ponovilo.
Stari trg pri Rakeku. Dne 13.
1 avgusta 1923 je prejela gospa Ro-zina iz Pudoba grozilno pismo, v katerem zahteva neki odbor, da mora imenovana gospa izročiti gotovo vsoto denarja osebi, ki jo bo čakala na gotovem mestu in času.
Ta dogodek so porabili naši naspi otniki, ki trosijo vesti, da so to napravili »Orjunašl«. Ker si takega obrekovanja in blatenja naša organizacija ne sme dovoliti, zahtevamo od obrekovalcev, da opuste tako blatenje, drugače smo primorani poiskati si zadoščenja pri sodišču.
prioni
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250’—. Ljubljana, Zvoa&rska ulica štev. 1.
Naš pokret'
Akcijske čete sledečih Or-ju-na: Ljubljana, Šiška, Vič, Rakek, Logatec, Kranj, Bled, Zagorje, Trbovlje In Novo mesto, morajo biti 25., 26. in 27. t. m. v strogi pripravljenosti, da bodo na eventuelni (brzojavni) poziv, takoj na določenem mestu.
Oblastni odbor za Slovenijo.
Poživljamo vse organizacije, ki se nameravajo udeležit? zleta ob priliki razvitja prapora v Šoštanju, da nam takoj javijo, koliko legitimacij rabijo za polovično vožnjo.
Oblastni odbor.
RAZVITJE PRAPOROV »ZA NACIJO«.
Vse naše člane opozarjamo na razvitje prapora Orjuna Rakek, ki sc. vrši dne 8. septembra in Orjuna Vič pri Ljubljani dne 23. t. m.
OR-JU-NA ŠOŠTANJ. — RAZVITJE PRAPORA.
V neposredni bližini začasne avstrijske meje proti Koroški pripravlja naša organizacija na velevažni postojanki vojašnico narodnih borcev za bodoče dni...
V teh kratkih besedah je povedano vse. — Šoštanj z nemškim velekapitalom ima ognjena tla, prosimo torej vse bratske organizacije,
, narodna društva in prijatelje našega j pokreta, da s častno udeležbo pri razvitju našega prapora, ki se vrši 2. septembra t. 1., posvedočite vsem našim številnim protivnikom voljo in moč narodnih vrst.
Podprti po lepem odzivu sleherne organizacije in vseh poštenih narodnih delavcev našemu vabilu na poset pomembne svečanosti, bomo zamogli iz našega Šoštanja, — osrčja Šaleške doline —, zanesti idejo nacijonalizma proti Celju in Dravogradu. To obljubo bomo držali do zadnjega moža in pozvali vse narodne elemente tik do Koroške meje na vztrajno, podrobno narodno delo, jih vzgojili z ustanovitvijo novih in okrepitvijo dosedanjih organizacij, da bomo zmožni vsake žrtve, da bo naš pokret zmagovit!
Razvitje našega prapora — prvega na bivšem Spodnjem Štajerskem ozemlju — v Šoštanju, poprej narodno tako ogroženem, tudi sedaj še po nemškem kapitalu omadeževanem kraju, kjer se sistematično podpira vse nacijonalne elemente in ruši ugled države in domovinsko ljubav, mora dne 2. septembra strniti vse naše vrste k mogočni manifestaciji naše večno-žive ideje, ki mora in bo zmagala! Dne 2. septembra vsi v Šoštanj 1
Mariborskim nacljonalistom! Dne
2. septembra se vrši v Šoštanju razvitje prapora naše tamkajšnje bratske Orjune. Ker bo to prva slavnost te vrste v naši oblasti, se pozivate, da se je v čim večjem Številu udeležite! Iz Maribora odhajamo skupno z vojaško godbo v nedeljo, 2. septembra ob 5.25 zju-
KUVERTA
d. z o. z.
traj z glavnega kolodvora; vračamo se zvečer. Pokažimo, da mariborska Orjuna še živi, zato vsi v Šoštanj, ki mora biti ta dan priča naše mlade moči!
Orjuna Ljubljana poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže razvitja prapora Orjune v Šoštanju. Vsled prenapetosti Šo-štanjskih Nemcev, katerim vidno raste zadnje čase greben, je potrebno, da bo naš nastop čim impozant-nejši. Vožnja bo najbrže polovična!
Mestne organizacije pozivamo, da širijo med članstvom znake. Oblastni odbor jih je prejel večje število in je moral založiti znatno vsoto, ki nam primanjkuje za druge stvari. Vsak član, ki je pravi Orju-naš, mora tudi imeti znak. Kdor nima poguma nositi znaka, ga ne bo imel tudi za večje stvari.
NOVE ORGANIZACIJE.
U poslednje vreme osnovane su nove Orjune i to u: Feričancima, Srpskim Moravicama, Čabar, Delnice, Vrhovine.
Živele nove Orjune!
Slike Nj. Vel. kralja, vrlo okusno in umetniško izdelane od akad. slikarja Stojana Aralice, priporočamo vsem naprednim organizacijam in društvom ter našim somišljenikom in članom. Dobe se v uredništvu našega lista.
OPOZORILO.
Vse organizacije v področju oblastnega odbora za Slovenijo, kakor tudi posameznike opozarjamo, da je nabiranje denarnih prispevkov za Orjuno dovoljeno edino na nabiralne pole izdane in podpisane od oblastnega odbora in sopodpisane od krajevne organizacije. Pole se dobe pri tajništvu v Ljubljani. Poživljamo vse člane, da pri vsaki priliki nabirajo za nacionalistični fond, ker Orjuna v Sloveniji do danes ni dobila od nobene strani niti vinarja podpore, dasi naši nasprotniki toliko vpijejo o plačancih. Naloge, ki nas čakajo, so ogromne in zahtevajo tudi materijelnih sredstev.	Oblastni odbor.
.....  ———— I Ml     — — II HBIIIII ——
Prvorazredni moderni forzopi-saini stroj „STOEWER“. Zastopstvo Ljubljana, Šdecbur-gova ulica 6/1.
PoKi
Mm prasiedL
Notranji.
V naši notranji politiki je sicer nastal zastoj, ker ni parlamenta in tudi ministri so šli na počitnice, kakor je to že po celem svetu navada, da politika v poletnih mesecih počiva. In vendar, navzlic mrtvi politični sezoni, politika in boj ni popolnoma počival, ker so se v velikem delu države vršile občinske volitve, pri katerih se je veliko agitiralo in tudi nasil ni manjkalo. Staro pravilo pa je, da nasilje nikdar in nikjer ni dobro, da se ono vedno maščuje nad onim, ki se ga poslužuje. Pa to je posebno poglavje, o katerem bi se dalo veliko pisati.
Radič je pa pobegnil in to je največja naša politična senzacija tega poletja. Mož si je zmislil, da s svojo politiko v domovini ne doseže nič, ali pa zelo malo in odšel je v inozemstvo, ker je v svoji naivnosti mislil, da bo s pomočjo inozemstva lahko zrušil Jugoslavijo. In prišel je v London, ker je mislil, da so tam najugodnejša tla za njegovo proti-državno rovarenje. Seveda se je strahovito zmotil, ker Angleži niso Radičevi kmetje in zato nihče ne pokazuje volje, da bi poslušal Radičeve neumnosti, ker za resnega ga v celi Angliji menda niti en človek ne smatra in tudi ne za solidnega,
d
Lsubslana
ker je Angležem dobro znano, da Radič menja svoje mnenje takore-koč iz dneva v dan. Radič je že sam sprevidel, da v Angliji ne opravi nič in bo baje zapustil London ter se podal v Curih, kjer ima v neki banki svoj denar, ki gotovo ni majhen, ker so hrvatski kmetje in ameriški izseljenci dobro skrbeli za svojega zapeljivca. Tam, v Curichu, ali v Italiji, misli Radič ustanoviti svojo posebno »vlado«, ki je, seveda, nihče priznal ne bo, in ko bo Radiču pošel denar, bo tudi konec njegove »vlade«, ker niti Italija nima interesa podpirati tega hrvatskega pustolovca. Radič bo kmalu končal, ker na Hrvatskem nima niti enega naslednika, ki bi znal tako vleči kmete za nos, kakor jih je znal on vleči.
Katoliški shod v Ljubljani, ki se
bo vršil te dni, bo prava parada vseh onih zapeljancev, ki še vedno sledijo čez drn in strn za onimi, ki nikdar niso bili narodni, ki so se v politiki vedno ozirali le na migljaje iz nam vedno sovražnega Rima. Tudi Orli bodo imeli svojo parado pri tej priliki — oni Orli, ki so za časa vojne bili glavni kader avstrijskih prostovoljnih strelcev. Ta organizacija nikdar ni bila naša, naer-jonalna, tudi ona je vedno služila tujim interesom in mi ne moremo verjeti, da so se v svobodi, ki jo rimski hlapci takointako ne smatrajo za svobodo, spremenili. Naci-jonalno zavedni del naroda gre mirno in ponosno preko te prireditve nenacijonalnih elementov, zavedajoč se dobro, da bo prišel čas, ko med nami ne bo več prostora za take elemente.
Zunanji.
V Nemčiji so sicer dobili novo vlado, ali pomagano ni s tem državi čisto nič. Nemčija se nahaja na robu propada in samo čudež bi jo mogel rešiti. Boji med raznimi strujami so na dnevnem redu, med desnico in levico besni boj na nož, z druge strani pa boj med severom in jugom, ker teži jug k samostojnosti in — monarhizmu.
Med Francijo in Anglijo ni več
pravega prijateljstva in poznavalci razmer trdijo, da visi antanta samo še na mali in slabi niti. Razlog je v različnih pogledih na nemško vprašanje, ker Anglija bi hotela omogočiti Nemčiji ureditev notranjih razmer in gospodarsko okrepitev, da bi laže plačala vojne dolgove. Francija pa stoji na stališču, da mora Nemčija takoj plačati vso škodo, ki jo je napravila Franciji za časa vojne in ta dva stališča se bosta težko približala eno drugemu. Pri tem, seveda, plača Nemčija, ki mora nositi vse posledice izgubljene vojne.
V Avstriji se pa razmere kolikor toliko urejujejo in njen denar se je kolikor toliko stabiliziral, sicer na zelo nizki stopnji, ampak padati je prenehal in že to pomeni napredek. Danes je avstrijski denar že dobro in rado videno plačilno sredstvo — v Nemčiji! Ako bo Avstrija pametna in bo živela v dobrih razmerah s svojimi sosedi, se bo lahko s časom razvila v malo nevtralno državico, ki bo lahko živela in napredovala. Ako bi Madžarska bila tako pametna, kot se pokazuje Avstrija, bi se tudi ona malo povzdignila, ali njen notranji režim in celokupna njena zunanja politika je taka, da more iti vedno le na slabše.
Gt&mmmmaa&gmmmmsam
TRftM MRRK ) , :  	 7~~1
Smrt Vatroslava Jagiča. Na 5. o. mj. umro je u Beču profesor Dr. Vatroslav Jagič, čije je telo odanle prevezeno u Varaždin, gde se i 10-dio 7. jula 1838, i u Varaždinu ja pokopan. Osnovne škole svršio je u Varaždinu a 1851. došao je u Zagreb u gimnaziju. Posle mature 1856. otišao je u Beč gde je studi-rao slavensku filologiju. U Beču ie ostao do jeseni 1860. godine a tada se vratio u Zagreb, gde je postavljen za profesora u zagrebačkoj gimnaziji i bio je sekretar »Matice Ilirske«. Bio je jedan od urednika »Književnika« a 1866. kada je osnovana Jugoslovenska Akademija po-sato je njen član i tu je živo radio. Zbog nacionalnog svog rada 1870. god. otpušten je iz službe. Neko je vreme bio uz Gjuru Daničiča sekretar Akademije. 1871. otišao je u Rusiju za docenta na univerzi u Odesi. Iz Odese je 1874. pozvan, za redovnog profesora slavenske filologije u Berlin, a 1880. izabran je za redovnog profesora u Petrogradu, pa je otuda prešao na univer-zitet u Beču, gde je ostao sve do svoje smrti. Osim Jugoslovenske akademije u Zagrebu bio je član akademije u Beču, Berlinu, Petrogradu.
Vatroslav Jagič 1 kao nacionalni radnik stajao je i pored ogromnoga naučnoga rada u prvim borbenim redovima te je svojim ogromnim znanjem i ugledom pomagao svaki nacionalni rad. U poslednje vreme bio je materijalno u veoma slabom stanju. Prodavši svoju biblioteku — koja je od ogromne važnosti — na-šoj vladi, doživio je i to da nije u redu dobivao ni pogodjene kamate za svoj novac, a taj najmanje, pak je gotovo formalno gladovao.
Vatroslavu Jagiču naš če narod ostati večno pazan kao jednome od najvrednijih svojih sinova. I kličuči Vatroslavu Jagiču »Večna mu slava!« moramo ujedno da najodluč-nije žigošemo potupak vlasti prema njemu.
Duro Vilovič: Medimurje, ispo-vijest jednoga sutona, tisak i naklada: V. Takšič, Čakovec, Medimurje. Str. VIII. + 128. Cijena 16 Dinara. Knjižarama 25% popusta u komisiji ili 30% popusta uz gotov novac. Poznati naš književnik, autor romana »Esteta« i mnogih novela, rasi-janih po svim književnim listovima Jugoslavije, čiju jednu zbirku novela izdaje o. g. »Matica Hrvat-ska« — Duro Vilovič opisuje u ovoin romanu tragiku svečeničkog celibata. Sujet uzet je iz medimur-skoga života, pak če čitatelji iz toga romana dobiti jasnu sliku Medi-murja i medimurskog života. Roman je pisan golom iskrenošču, koja fra-kira, jer ne taji niti najskrovitije tajne. Naslovnu siluetu izredio je uin-jetni slikar Ladislav Krall, čakov-čanac, dijak profesora bečke slikarske akademije prof. Jettmara.
Izašao je iz štarnpe VIII. broj Jadranske Straže sa ovim sadrža-jem: I. J. Lahman: Mornarica va-žan faktor spoljne politike; VI. Sa-škijevič: Podmornica na washing-tonskoj konferenciji (svršetak); iz naše ratne mornarice:	Statistika
brodovlja parobrodai skih dr ustava: Račič & Komp. dubrovačke paro-plovidbe d. d. brača Matijevič i P. Mitrovič (nastaviče se); B. Martinec: Život na bojnom brodu; Li-stak; Društvene vljesti: iz centrale, Ljubljane, Novog Sada i Amerike itd. Ovaj broj donosi slike sa sokol-skog sleta u Splitu gdje je učestvo-vala i mornarica, slike svečane predaje našim vlastima arsenala u Tivtu po Antanti, pa iz engleske ratne mornarice za vrijeme rata, sa pogreba Dra Pervana u Americi itd.
Dojduči IX. broj biče sav posvečen Mornaričkim danima. Naročito
konfekcijska tvornica LJUBLJANA, VOŽARSKI POT 1
IMA VEDNO V ZALOGI IN IZDELUJE PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT
!! NA ŽELJO POŠLJEMO VZORCE !!
ižSfotfsS
Stran 4.
u Splitu, Novorn Sadu i Gjenovicu. Veličanstvena proslava u Splitu uz historički blagoslov mora biče bogato ilustrovana. Skrečemo tiaro čitu pažnju na ovaj broj. Širite i pretplačujte se na J a d r a n s k u S t r a ž u!
»O R J U N A«
Ste v. 38.
Klobuke, čepice, nahrbtnike i. t. tl. v veliki izberi pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2,
Znižane voznine obiskovalcem HI. Ljubljanskega velesejma. Da se izogne neprilikarn, sporočamo, da imajo posetniki III. velesejma na progi Maribor-Ljubljana in Rakek-Ljubljana 50% popust v vseh razredih samo na osebnih vlakih in ne na brzovlakih, ker je to vsled prenapolnjenosti brzovlakov v lokalnem prometu vsled pomanjkanja vagonov tehnično neizvedljivo. — Vendar to nič ne škoduje, ker so zveze z osebnimi vlaki tako ugodne, da pač ni potreba uporabljati brzih vlakov. Poleg 50% popusta na vseh osebnih vlakih naše kraljevine pa velja isti popust tudi za direktne brzovlake na progi Djev-djelija-Beograd-Ljubljana, torej na južni železnici od Zagreba do Ljubljane brzovlaka št. 13 in 14.
Teror.
Teror in nasilja trajajo dalje...
Dopis iz Novega Sada.
Čeprav čuva Orjuna povsod svoj ugled in svoje dostojanstvo in ne reagira niti na najpodlejše provokacije, vendar gotovi elementi v »Srnao« ne nehajo izzivati pretepe in pokolja. Uvideli smo, da apeli na oblast in vlado ne pomagajo, zato samo radi obveščenja širše javnosti in poznejših dni objavljamo sledeče dogodke:
V	noči od 30. pr. m. so Srnaovci skupno z mestno policijo v Loku, napadli hišo predsednika tamošnje organizacije brata Mičina. Napadalcev je bilo preko trideset. Bratje Micini so se branili na pragu svoje hiše ter so bili pri tem tudi ranjeni. Ignacij Micin je bil ranjen z bajonetom v glavo, roke in prsi, Jova Micin z bodalom v nogo in Žarko Micin v prsi. Najstrašnejše je pa to, da so razbojniki prebodli roko tudi njihovi stari materi, ki je zgrabila za nož, namenjen enetnu izmed njenih sinov. Čeprav je srezki načelnik zvedel za to nasilje, se ni prav nič brigal, da bi se začela preiskava. Radovedni smo, kaj bo ukrenil po interpelaciji v skupščini.
Iste noči se je vračala druga skupina Srnaovcev iz Tovariševa, kjer so tudi izvajali nasilja. Razočarani nad tamošnjim rezultatom, so na novosadski postaji napadli našega člana, uradnika ministarstva za socijalno politiko, Tošiča. Tošič je trikrat ranjen z nožem in palico. Policijski organi so ravnodušno gledali cel napad. Od desetih napadalcev ni niti eden zatvorjen. Istega dne so imeli zbor v Tovariševu. Draga Čeverov je pa pijan kot vedno, začel žaliti celo selo, došlo je do pretepa, v katerem je bila desetina ljudi ranjenih. O tem zborovanju bomo priobčili obširnejše poročilo. Vse to se dogaja med samimi Srbi in to radi pokvarjenosti in ambicij nekaterih oseb.
V	Rovinu je našega člana An-djellca Čučkoviča napadlo deset oboroženih ljudi. Vzeti so mu hoteli znak in dasi je Cučkovič državni uradnik, mu prisotna policija ni prišla na pomoč.
#
Član Ivan Jeger, Hrvat z Petro-varadina, star šestnajst let, je obdolžen od petrovaradinskih fran-kovcev, da je pri pretepu streljal na nje, ko so klicali: »Dole kralj!« Zaradi teh dolžitev je karlovaški srezki sod zahteval, da se Jereb izroči sodišču v Sremskih Karlovcih.
Novosadska policija je takoj nato aretirala Jegera. Na povelje velike kapetanije je bil dečko, vkovan v verige, odpeljan na novosadsko postajo. Več sto ljudi, med njimi tudi trije Angleži in Francozi, ki so potovali iz Pešte v Beograd, se je
zgražalo, ko so videli od^ okovov pomodrele roke dečkove. Še večje pa je bilo začudenje tujcev, ko so zvedeli, da je ta dečko član patri-jotske nacionalistične organizacije, obtožen radi napada na protidržav-ne elemente. Orožnik, ki ga je spremljal, je bil usmiljen, ter mu je pomagal vstopiti v voz, sicer bi se zvezan spodtaknil ob stopnice.
Torej, če se v frankovskem Pe-trovaradinu med tisoči izdajalcev najde mladenič, ki se bori za kralja in državo, ga kraljevska policija vrže v okove.
£
Še podlejše se je postopalo z našim članom Bilbijem. Bil je izgnan iz Novega Sada na temelju starih avstrijskih paragrafov, ker ni imel orožnega lista. Ko se je Bilbija vrnil v Novi Sad, so ga detektivi aretirali in odvedli v zapor, kjer je bil deset dni zaprt, brez vsake obsodbe. Potem so ga zvezanega odpeljali v Bosno, kamor je pristojen. Da je bil škandal še večji, so Bilbijo gnali vklenjenega z roko ob roki z navadno prostitutko, ki je bila izgnana radi zločinov.
Taka sramotenja človeške časti se niso godila niti za časa turškega robstva.
Ivan Grilc, pokoj uživajoči železničar v Trnovem pri Ljubljani se je drznil žaliti našega člana, za kar ga je sodišče nagradilo s 100 dinarji in stroški. Ta možakar pa še ni zadovoljen; najbrž mu samo denarna nagrada ne zadostuje ...
ZA SVOJO DRUŽINO VZAMEM IZKLJUČNO LE VAŠE TESTENINE.
priznal je eden največjih trgovcev z delikatesami v Trstu potniku tovarne testenin v Ilirski Bistrici. Mož, ki pozna in ima na razpolago najboljše izdelke, ve kaj je dobro.
ZRNA.
Nema pare. V dopisu, kjer gosp. Lukan grozi Orjuni radi triglavskih dogodkov, pravi, »da povzročajo take akcije državnemu erarju občutne in nepotrebne stroške,« ker mora državna oblast ob takih prilikah pritegniti oboroženo silo. Tu jih čevelj tišči! Za varstvo meje proti prepo-tenci polentarjev nema pare, a za asistenco pri volitvah v Srbiji in za agitacijo ima partija — pardon mi-nistarstvo — dosti fondov! Ja, če bi bili na Triglavu volilci!
Lukan grozi! Pokrajinska uprava nam je poslala daljši dopis, v katerem nas g. Lukan podučuje, kaj je prav, kaj ni prav. če ne bomo pridni, nam žuga g. Fritz z društvenim zakonom in raznimi naredbami — to je z razpustom! Ne smešite se, gospod s podarjenim avtomobilom. Razpustili ste nas v Mariboru in Ptuju, pa Vam delamo še večje preglavice. Razpustite nas še v Ljubljani — pa ne bodete dobili v Zvezdi natakarja, ki bi Vam prinesel pivo! Pa če bi ga še bolj ozmerjali, kot ste enega pred meseci v »Emoni«, da Vas je celo restavrater moral podučiti, kaj še veliki župan ne sme!
Farizeji. Pri sprevodu katoliškega shoda bodo glasom programa pred poslanci jugoslovanskega kluba šle belooblečene deklice, kakor je sicer običaj pri procesijah na Telovo pred Najsvetejšim, čudimo se, da si ne pusti nositi Korošec še nebesa in prižganih sveč.
Jugoslovani. Hrvati bodo pri jntrajšnji procesiji uvrščeni med goste, Francoze, Belgijce itd. Ali se Markov protokol krha?
Orjunc. V bližini Ljubljane je dekan, ki je svojega psa krstil za or-junca. Naj dobro pazi, da ga v kratkem času ne ugrizne kak pravi Orjunc
Papeževi protesti.
Kadarkoli se izvrši v vesoljnem svetu kak večji pretres svetovnega miru, se hitro oglasi vedno budni in za vse pravično vneti čuvar miru v Vatikanu. Tako se je že ponovno oglasil v obrambo Nemcev v Porurju, karajoč namišljene francoske krivice proti germanskim kapitalistom in sabotažerjem.
V	istem času pa prihajajo iz naše tužne Istre In zatirane Goriške, obupni protesti radi izgona duhovnikov in redovnikov, kojih največji zločin je to, da so Slovenci. Zadnji kričeči slučaji so izgon kapucinov iz Gorice, župnika Čemažarja in drugih.
Kot verni podaniki rimske cerkve tudi Slovenci pričakujemo že precej nestrpno trenutka, ko bo sveti oče povzdignil svoj glas v našo obrambo proti oni Italiji, kateri je dal ob svoji izvolitvi prvi papeški blagoslov.
»Slov. Narodu«. Pred našim pohodom na Triglav se je mudil na vrhu veleugleden sodni uradnik. V istem času sta prilezla po Kugijevi poti tudi dva italijanska častnika, ki sta ga začudena vprašala kaj da išče na Triglavu. Odgovoril jima je, da je turist in na svojih tleh ter jih vprašal, kaj iščeta onadva gori. Začudeno sta ga gledala in mu pojasnjevala, da gledata, če bi se dalo postaviti na Triglav brdsko baterijo, ker Triglav je njihov, Jugoslavija bo itak razpadla in Italijani si morajo osigurati meje posebno sedaj, ko je vsakemu trotlu očividno, da Nemčija noče izpolnjevati mirovne pogodbe.
Škoda za »T a p u s t g a S1 e m-š k a«, da ni bil navzoč pri tem pogovoru, on bi kot Generalštabšef »Naroda« gotovo za nas bitko častno rešil. Ime našega informatorja pa mu je v našem uredništvu vedno na razpolago.
R. i. d. Famozna narod, socijalna stranka je vsled svoie breznačelne otroške taktike v kratkem času zgubila skoro vse pristaše, precej jih ie šlo s trebuhom za kruhom — h komunistom in klerikalcem — velika večina je na vstopila v vrste idealnega nacijonalizma. Vodstvo ie seveda bahavo trobilo, da je to za stranko brezpomembno, ker ie mladina na njeni strani. No pa kakor je videti se bo tudi ta uo izjalovil. V zadnjem času so se pričela občutno krhati njihova »Bratstva« — tako n. pr. ima zaznamovati zopet enega »mrlička« v Mostah, kateremu pa bo najbrže sledilo še nekai takih nebogljenčkov. — Da da gospodje, politično verižništvo nronada in ideali zmagujejo — mladina hiti pod zmagovite praporje »Orjune«.
Was hat aber die »Orjuna« mit Aeroplan zu schaffen? Tako vprašuje mariborska »Volksstimme« koncem poročila o begu ruskega majorja Lojkova iz Novega Sada. Stvar je silno enostavna:	Prena-
šati hoče »uboge« delavske voditelje v letovišča zračnim potom, ker bi v železniških vagonih ob tej vročini izgubili preveč z delavskimi žulji nabrane masti!
Kogar ne srbi, se ne praska! Prejeli smo pismo: P. n. uredništvo lista »Orjuna«. Podpisani vljudno prosim, da mi p. n. uredništvo odgovori na naslednje vprašanje: V izdaji štev. 31. z dne 22. julija t. 1. stoji pod uvodnim člankom »Sokolstvo in Orjuna« poročilo od zapad-ne meje, da neki tamošnji načelnik Sokola v telovadnici in izven nje odganja svoje člane od organizacije jugoslov. nacijonalistov. Ker se čutim prizadetega naslanjajoč se na Vašo čast, prosim, da mi sporočite na priloženi dopisnici ime dotičnega načelnika in onega, ki je to Vam poročal. — Bilježim S. D. — D. L., 20. avgusta 1923.
Ne straši se pomagati organizaciji, ki je potrebna narodu, tudi če so njeni nasprotniki še tako številni!
Novi ameriSki predsednik Coolidge.
Sfsir©IsbI ©eter.
Obrtna sodišče v Ljubljani uporablja v petem letu osvobojenja ti-skov'ne z gornjim avstrijskim ptičem. Dokaz temu razsodba istega sodišča opr. št. Cr. I. 43/23'4 od 9. junija 1923. Gospodje so gotovo prespali novemberske dni 1918. leta. Le nič se ne bojte in stran z av-
strijskim orlom, ker g. Elsner gotovo ne pride več nazaj.
Naš uspeh. Pred par tedni smo opozorili tukajšnjo policijo na nekega dotepenega avstrijskega Žida Gottlieba, kateri je imel kot neob-hodno potreben »strokovnjak« dovoljenje za bivanje v Ljubljani. No, dobri mož je gotovo imel precej kosmato vest in je kljub temu, da je celo »Slovenec« zanj lomil kopje, preko noči izginil iz Ljubljane in ostavil lepo število dolgov po mestu. Jugoslavija se gotovo ne bo sedaj porušila, čeprav manjka »neob-hodno potreben«, policijske oblasti pa opozarjamo, da se nahaja med Avstrijci, ki imajo slična dovoljenja, še več takih sumljivih ptičev, zlasti po tiskarnah in tovarnah, medtem ko so naši delavci in profesijonisti brez kruha. Le krepko metlo v roke pa: »Iioruk preko Špilja!«
V	naši državi smejo pangen manski hujskači blatiti tiaše na* rodne mučenike! Svoječasno smo poročali o škandaloznem slučaju, ki se je dogodil o priliki prevoza zemeljskih ostankov judenburških žrtev in Ivana Endlicherja v trgo* vini \Veidacher v Mariboru, kjer sta trgovec Weidacher in njegov nemškoavstrijski sorodnik Wregg nesramno žalila te naše mučenike in ves naš narod. Stvar je bila pri* javljena policiji in državno pravd* ništvu, toda državno pravdništvo je preiskavo ustavilo. Zakaj, tega ne ve nihče. Pač pa sta bila ome< njena pangermana tako nesramna, da sta težila gdč. Danico Barkovo, ki ju je ovadila — radi razžaljenja časti in obrekovanja. V četrtek 16. t. m. se je pred mariborskim okraj* nim sodiščem vršila razprava, pri kateri pa je gdč. Barkova nastopila dokaz resnice, kar se ji je tudi v pclni meri posrečilo in je bila po* polnoma oproščena, čeprav se je »narodni« odvet. dr. Ravnikar, ki je pangermanska izzivača zastopal (!), trudil na vse načine, da bi go* spodično spravil v zapor. Pri nas se torej nemoteno in nekaznovano smejo na najnesramnejši način blatiti naši narodni mučeniki, sme se blatiti naš narod in naša dr* žava, one pangermane, ki to delajo pušča državno pravdništvo na miru, zastopa pa jih »naroden« slovenski odvetnik. Pa pravijo da ni potrebna Orjuna!
Zagrizeno nemško gnezdo. Petrolejsko podjetje Mohorko d. z o. z. v Mariboru, ki se nahaja že delj časa v posesti »Danice«, velečifut-skega in velenemškega, ter deloma tudi velemadžarskega podjetja v Bosanskem Brodu, je nastavilo kot delovodjo znanega pangermana Ussarja iz Maribora, ki namešča v pisarnah sedaj same nemške uradnike in uradnice, tako da je podjetje zagrizeno nemško gnezdo in ga vsled tega toplo priporočamo.
Svojega jezika se sramujejo! Spedicijska tvrdka T. Vukovič i dr. v Zagrebu dopisuje ljubljanskim tvrdkam v »kuheltajču«. Vrhu tega pa ie še tako nesramna, da ima na svojih pisemskih papirjih krajevne označbe Postumia. Trieste i dr.
Tak tiček je tudi zagreb. »Me-djunared. oglas, i novinski zavod«. Tudi ta si domišlja, da ie posebno »nobel« ako dopisuje v priljubljeni zagrebški švabščini. — Oba .priporočamo našim somišljenikom, da jih ponče kako mora jugosl. trgovec vsaj v granicah naše države spoštovati naš jezik. Ako oni v svojem profitarstvu klečeplazijo oz. podcenjujejo svoj jezik — potem bo naša dolžnost, da se iih tudi mi poštent Jugoslovani sramujemo!
A. Šarabon, Laibach, Spezerei-, Mehi-, Brant\vein- und Landespro-dukten - GeschSft, Minerahvasser-Hauptniederlage, Kaffeegrossrosterei und Gewiirzmuhle mit elektrischem Betrieb. Osterr. Postsparkassen Konto 13.770, Ungar. Postsparkassen Konto 22.599. Telegramme: Šarabon, Laibach. Telefon Nr. 23. Račune s to glavo pošilja v letu 1923. tvrdka, o kateri se govori, da ima mnogo denarja za zvonove, ne premore pa par dinarjev za tiskovine!
Prvo slovensko izdelovanje vate Kocjančič in drug v Ljubljani je nova tvrdka, ki se vpeljuje v ljubljanskih lekarnah s tem, da njen zastopnik, baje tudi solastnik, govori
nemško. Tvrdka se z ljubljanskimi odjemalci poslužuje tudi nemškega dopisovanja. Živio »Slovenci«!
Modistinja Ž. Gorjanc & Comp. (lastnice tvrdke zloglasne Gotzove gospodične) sc je preselila na Sv. Petra cesto in se priporoča onim zavednim damam, ki žele, da jim Orjunaši javno na promenadi pohvalijo njih švabske klobuke.
Tvrdka Mathelsa nasledniki v Brežicah dopisuje z ljubljanskimi slovenskimi tvrdkami nemško. Priporočamo jo brežiškim Orjunašem v prijazen spomin.
Arbefter Ileim in Restauration des ArbeiterSseimes se blišči v velikih črkah na desnem bregu Drave v Mariboru blizu mosta. Ali je Lukan ustavil v Mariboru poleg Orjune tudi narodno zavest?
Modne trgovine. Organizacije, ki nameravajo v kratkem razviti svoj prapor, nam sporočajo, da v nobeni ljubljanskih modnih trgovin ni dobiti širokega svilenega traku v državnih barvah. V eni najuglednejših trgovin se je prodajalec izrazil, da se ne izplača imeti ga v zalogi. Pri tem je pa ista trgovina med vojno pri vsaki priliki drapirala izložbo s črno-rumenimi trakovi. Za danes prizanašamo z imeni, ob ponovni podobni izjavi pa posvetimo, da se bo — izplačalo.
»Narodnjaki«. Te dni sem bil pri »narodnemu« zdravniku X. V veži vprašam pestunjo, če je g. doktor doma, a v moje veliko začudenje se malomarno odreže:	»Ich
bitte deutsch zu spvechen, ich ver-stehe nicht slove nisch.« Gospod doktor zaveden Slovenec, gospa zavedna Slovenka — Primorka, edini sinko pa ima pestunjo Nemko.
»Srnao« proti slovenskim zelen ničarjem in uradnikom. Žalostna »Balkanova« opičja organizacija »Srnao« je o priliki zadnje upravi* čene stavke slovenskih železničar* jev in uradnikov pokazala na naj* prozornejši način, kako pojmuje socijalne pravice našega državi zvestega železničarstva in držav* nega uradništva. Najprej je oz* merjala v svojem pljuvalniku »Bal* kanu« naše železničarje in urad* nike s separatisti, komunisti, de* fetisti in prevratnimi elementi, po* tem pa je poslala k prometnemu ministru par svojih žalostnih želez* ničarskin backov, ki so izjavili, dai obsojajo stavko v Sloveniji, ter se ji ne pridružijo, ampak bodo raje mirno in potrpežljivo čakali, da jim vlada sama, ko se ji bo zdelo potrebno, zviša plače! Hvala bogu. da je teh tipov strašno malo, vse* eno pa naj si jih naši železničarji in državni nameščenci dobro za* pomnijo za poznejše čase!
(gospodarstvo.
Velesemenj v Bratislavi ČSR —
Mednarodna lesna konfekcija.
Dne 23. t. m. se je otvoril v. Bratislavi III. Dunavski mednarodni semenj. Bratislava, ki je eno iz* med najvažnejših pristanišč ob Do-: navi, polaga ves trud v to, da iz te slovaške prestolice napravi trgovski in prometni center prvega razreda. Njeni velikopotezno urejeni sejmi nudijo udeležencem priliko pregleda celokupne češkoslovaške industrije.
Čehoslovaška vlada, da podpre velesemenj, nudi posetnikom razne olajšave, kakor 33% popust na vseh državnih železnicah, 75% popust pri vidiranju potnih listov itd.
Izmed ostalih kongresov, ki se bodo ob priliki velesemnja priredili* je treba poudariti posebno veliko važnost Mednarodni lesni konferenci, ki se vrši od 31. avgusta do 1. septembra t. 1. Cilj konference je, doseči zbližanje s tujino, olajšati z ureditvijo skupnih trgovskih običajev mednarodno lesno trgovino, doseči sporazum v postopanju interesentov glede odstranitve današnjih trgovskih ovir in končno položit1 temelj za bodoči nastop v vseh tozadevnih vprašanjih z ustanovitvijo mednarodnega udruženja lesno-tr-govskih zvez.
■ Na konferenci bodp sodeloval čsl. minister trgovine in industrijo g. Novak, minister poljedelstva g* Hodža in minister za Slovaško Ka-laj, ter bodo zastopane tudi vse ev-
P.
n.
Konečno se nam je posrečilo, uvažati neposredno od prve in največje amerikanske tovarne hranil
imiiiiiiMiii 'i imimi m«r rr ~ tti -Trnnin innr~ r um i m ro— riirrnTTTirinnrMBpiinrTi—irmrr-r
Z žvečenjem teli prvovrstnih originalnih ameriških gumi bonbonov Wrigley si prihranite mnogo denarja in dosežete sledeče učinke:
Pospešuje prebavo. Odstrani žejo. Odstrani slabi ustni duh. Ščiti telo
pred utrudljivostjo in zaspanostjo. Varuje zob<5 pyed gnilobo in jih obdrži zdrave. Pcspesuje silno. Prihrani se alkohol’ in tobak.
V službi ni dovoljeno kaditi in so torej najboljše nadomestilo „Wrigley-
jevi žvečilni gumi b6nbont“. K.wxs.m
Dobi se povsod in pri generalnem zastopstvu:
Drogerija »ADRIJA*
Ljubljana, Šelenburgova ul 5,
pBMK«
Telefon 70, 349.
l€iiPJi!IS§€& DELAVNICA
TH2IC
Wsr oddelek it. 114
Ljubljanskem velesejmu
P@£irwi^Sc@s
Maribor Novo mesto
Rakek
Siovenjgradec Slovenska Bistrica
ikspozSf&sres
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici).
Stev. 38.
ropske države, posebno one, ki se bavijo z lesno trgovino.
Tudi Slovenija bode na konferenci zastopana. Zveza industrijcev v Ljubljani bo delegirala na konferenco dva delegata, in sicer gosp. Predsednika drvarske sekcije Ant. Rudeža in tajnika g. Danila Gorjupa. Mariborska skupina zveze industrijcev bode delegirala gen. ravnatelja lesne industrijske družbe »Drava« g. G. Križniča.
Trgovske korporacije iz Beograda in Zagreba bodo tudi po svojih delegatih zastopane.
Nadejati se je, da bode konferenca dosegla zaželeni uspeh.
V	3—5 dneh pridete v Prago ia nazaj ter si med tem časom lahko ogledate tudi svetovnoznani Praški vzorčni velesejem (2.—9. septembra). 33% znižana vožnja za vse vlake, znižana pristojbina za vizum. Podrobna pojasnila daje čebo-slovaški konzulat, Ljubljana, Breg 3 in Aloma Company d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3.
Meščanstvu mesta Ljubljane. III. Ljubljanski vzorčni velesejem se bo vršil letos v izredno velikem obsegu. Lahko se že zagotovi, da bo to največja in najimpozantnejša Prireditev te vrste, kar jih je dose-daj bilo v naši državi, na kar bomo Slovenci lahko ponosni in z samozavestjo naše moči v delu bomo razkazovali najvišjemu protektorju
—	Nj. Vel. kralju zaklade, pridobljenih s tisoči rokami na polju indu-
strije in obrti. — Ker je obisk iz tujih krajev prijavljen v tako visokem številu, da so dosedaj razpoložljiva prenočišča že prezasedena, prosimo vse zavedne ljubljanske rodbine, da prepustijo za čas od 29. t. m. do 11. septembra 1923 vsa razpoložljiva prenočišča stanovanjskemu oddelku sejmskega urada in naj se napotijo ustmene in pismene prijave na naslov gospoda ravnatelja Dragotina Šebenika, mestni magistrat. — Ljubljančani izkažite gostoljubnost našim gostom!
Znižan? vizum \n 33% znižana vožnja za osebne in brzovlake je dovoljena posetnikom VI. vzorčnega velesejma v Pragi v dneh od 2. do 9. septembra. Brezplačna pojasnila daje čehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8 in Aloma Com-pany, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3.
im s®
s hran©
za 2 dijaka petošolca. Stanovanje, ki bi obsegalo še posebno sobico za 1 visokošolca, ima prednost. Cenj. ponudbe na upravo lista.
Zahtevajte po vseh restavra-
c ah in kavarnah prvovrstna šaecijaina vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Graiska klet*
Somišljeniki, berite in sivite »OR* JUNO«, ko jo prečitate, jo dajte naprej!
TRGOVINO
ali prazen loka! za isto
vzamem takoj v najem na deželi ali v mestu. Dopise na upravo »Orjuue* pod „ Trgovec".
Trgovski
P©s©rl
v vseh strokah izvežban, agilen v trgovini ter samostojni nakupovalec, zmožen kavcije, želi vstopiti kot vodja kake večje trgovine na deželi ali prevzame podružnico.
Dopise pod šifro „PROMET“ na upravo „Orjune“.
Lastnik ipsi. F. Kranja«. Odgovorni urednik ¥1« 8. ©aigiaja.
Razstavljalci ljubljanskega velesejma! Trgovci, podjetniki, obrtniki, gostilaičarji itd. Bliža se čas velesejma ko bo naš list izhajal 2—3 krat, oziroma še večkrat na teden. Opozarjamo vsled tega že sedaj, da imajo oglasi v Grjuni velik uspeh, kar priča veliko število stalnih celoletnih oglasov. Uspeh pa jamči že dejstvo, da je Orjuna razširjena po celi državi in tudi v inozemstvu. Ona se danes tiska že v veliki nakladi in so njeni oglasi po vseh kavarnah, lokalih in naročnikih po cel teden vidni dočim pri dnevnikih že isti večer izginejo kakor muhe enodnevnice. Tudi so naši člani in somišljeniki odločni zastopniki gesla: »Svoji k svojim« in si izbirajo svoje dobavljalce po naših oglasih. Priporočamo toraj vsem onim, ki hočejo imeti vidno, trajno in izdatno reklamo, naj oglašajo v »Orjuni«. — V slučaju pa, da želite dati oglas tudi še v kak drug list, sporočite to obenem ko pošljete oglas nam in mi Vam bomo brezplačno preskrbeli, da bo Vaš inserat objavljen tudi tam.
V	takem slučaju pripomnite samo sledeče:	»Izročite isti oglas tudi
upravi lista X. Y. itd.« in mi Vam bomo to brezplačno posredovali. S tem si prihranite na pisarjenju, nepotrebnih potih, čakanju pri upravah in denarju.
Upravništvo »Orjuna«.
Stran 5.
EDINO NAŠ POKRET LAHKO OSREČI DOMOVINO!
garaMiraBMaaaBBBa—«bbbb8i
| &Sk j:A
mi frmiiiifiimnnin1 vriTnrri—j—in—rinr
la prodaj Je
mif giamnrr”  •, .iasss*
velika, lepa m novo zidana
z gospodarskim poslopjem, 10 oralov zemlje z gozdom, vinogradom, njivami, sadonosnild in vrtovi. Proda se takoj tudi s poljskimi pridelki.
Leži ob cesti pol ure od mesta na jako prometnem kraju. Cenj. ponudbe in vprašanja pod „JAKO UGODNO" na upravo iista.
'Sjssmm
Sa^insk© -	=	Bareaua:	podružnice*
Usoz GROM iwo> JSf
Kdoslv. uilca 41. Čakovec, Rakolr.
(v mestu, v okolici ali na deželi)
1 do 2 sob s kuhinjo za družino, ki biva na Ogr- ’ j skem in je tako izročena p potujčevanju. Nacijonalist, rf kateri hoče storiti dobro j| delo, naj javi upravi iista, da mu sporoči naslov očeta, ki je tu v službi in je radi stanovanjskih razmer ločen od družine.
SB8E iekshbeks
JtftO kalSJaf® je edino sredstvo proti prehlajenju
„ADRIJA“
drogerija in foto-manufaktura
B. Čvančara, Ljubljana.
i
Ing. V. NIKOLIČ
Kralievski dvorski liferant
LJUBLJANA - MOSTE
Telefon št. 562.
prevs@ma w fi© sfmk®
dela — sfatrlhesta I** i^iantarlls^a.
Pokrluanle vseh wst slrah.
Zal© si a kleparske p©s©cS@« Hapslla¥a	kopalnih itd.
IME ZMERNE!	ML© SOUDNO!
več vrst. DVOKOLESA raznih
modelov, najnovejši motorčki amerikanskega tipa „EVANS“. Velika zaloga pneumatike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emailiranje in po-niklanje,-,TRIBUNA* F.B L
tovarno dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4.
Ljubljana,
Šelenburgova ulica štev. 1 in Sv. Petra cesta.
Malima - H - Htdja
DRAGO
SCHWAB
iMJU. Dvorni tis On. 3
v zalogi specijelno angleško i Šeško sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, eiraniki, raglani etc,
I Izdelava oblek v last- n nem modernem salonu, i
MODNA TRGOVINA
A. SINKOVIČ
• NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNE 11
H
NAJBOLJŠA NUDI
&CORft
Priporočamo za nakup
M. TIČAR
IVAN ZAKOTNIK s
reusslna tesarski m©Jsšer	Teieion	štev.	379.
IVAN KRAVOS
Aleksandrova 13. PRIBOR ^om^ov trS
Telefon interurban štev. 207.
Konj'ske opreme, dežne plahte, biči, jezdne palice, svetiljke za kočije, okovi za konjske opreme i. t. d.
Kovčeki in torbice za potovanje, damske in šolske torbice, listnice, denarnice, tobačnice, gamaše, nahrbtniki i. t. d.
Gonilni jermeni iz najboljšega usnja v vseh širinah, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni, sponke, vijaki i. t. d.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnico, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna gaga.	Tovarna	fur^SrJa.
flradbenc podjetje
se priporo^ za vsa v to streko
m
l
MERAKL
bole, barve, lak, kit, I ©mali, žopiči
1 najboljše kakovosti nydi
iz
L L
Maribor, Ljubljana, Novisad,
L podružnica. centrala. podružnica,
IS
Zobna pasta
nAikadont“
Ustna voda
Autogaraii
AUTODELAVHICA
A. Thaler
LJUBLJANA
SUHCE 37.
1
obiasivtDO povgrjGD stavlieni inziner io mestni stavbenik
H
Imšnie In projektira vsakovrstno
visoke zgradili. ?edne ®ale, želeiilsloiisle Me itd.
Ul
na nesete m no.
Avtomobile
kolesa, mQi@rle> pnevmatik© vseh vrst, olje,	3n
druge potrabšlime
ime veditio v zalogi
F. Fl©rjastlii
LJUBLJANA.
^sssnes^ Pooblaščeni dobavitelj vseh uniformsklh potrebščin Or. Ju. Na.
PETER CAPUDER, LJUBLJANA
Vidovdanska cesta štev. 2»
es..Zahtevajte brezpiafen cenik, navodila za mero in plačilne pogoje. imrrai^rntn ^irn,:3iiiiiicax -L, ^jp&ssa
SP S 8	E3	1	kom, družba za strojno in
Si EGU IN DRUGI»«g£HS2ss2 iags^iiž n
Pisarna: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta lb, III. nadstr.
K©NCšSfiJ@NŠRAN@ POUIETJE ZA:
vodovodne Inštalacije, parne En vročevodne kurilne naprave, postavitev in poprav Sto parnih kotlov sa visoki pritisk, elektrotehniko za visoko in nizko napetost. Lastna strojna In ključavničarska delavnica : VIC • 6UNC1 štev. 5.
88
EE5K ES0S2 SSsg&Sftiš ' aa-sass SaaME3 bbbsskkj IEKEEH UK5J-' E1!U Baaea* eBBR5SS w Hf 8 {5. e;<
H
ižasBaEaaaaaaasasEiaaa a a a a saaasasBiaea-s laaasBBHH
13
M
S
EHHSaBB
bsheeh
BBaassi
ssnissa
EC3KHE3
CSBSEHES
BKESHE10
B!SBSV.n
nsisree
HasnsfKid
s-.ssHataa
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarn iška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega.
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — BruSure in knjige v malih in tudi naj večjih nakladah. — Časopise, revije in mladinska liste.
Oliusns opremi Ilustrirali katalogov, cenikov it reklsmnlii iistoi. Lastna tvoraica šolskih zvezkov.
Šolski Zvezki za osnovne Sole in srednjo Sole. Risanke, dnev- H nikt In beležnice.
s
M
H
&
'A
B
IS
£5
El
sr
s
a
«JlSSJfl»S2iEBBeB*iaBB!aB5!BBBE3«:BHHHBaBBJH8iaBHHHSEBS!aHnSB
„SLOGRAD”
Slovenska gradbena in industrijska d. d.
Telefon intor. 180.	Telefon	inter.	180.
* Tehnična pisarna Ljubljana, Sp. Šiška,
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlož-kami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „ silo “-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
LJUBLJANA
BRZOJAVI: HEDZET.
TELEFON STEV. 75
[Tiska Učiteljska tiskarna V Ljubljani.