• »osovini.
Leto II Jtev. 264.
v malino!, v nedeljo ZO. novembra 19ZJ.
Cena Din t
Izhaja vsak daa popoldne, Izvzeta** nedelje in praznike, — Inserati do dO petit a 2.— Din. do 100 vrst 2-50 Dia. vtćj* lasera ti pedt vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej.
•Slovenski Narod« velja   letne  v  JagoslavUi 240.— Din, za Inozemstvo 420,— Dia .}
UpnvBiStvo: Koaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova «flca it 3, L nadstropje. — TeJefoo
Novi proračun predložen
Proračun izkazuje 11.6 milijard izdatkov in je za 120 milijonov višji od sedanjega. — Investicije za železnice so izločene iz rednega proračuna.
— Beograd, 19. novembra. Danes dopoldne je finančni minister dr. Bogdan Marković predložil Narodni skupščini zakonski prediog o državnem proračunu za leto 192&29. Zanimivo je, da je finančni minister do zadnjega trenutka držal v tajnosti višino novega državnega proračuna in šele ko ga je predložil skupščini, se je spoznalo, zakaj ga je skrival. Novi proračun je namreč za približno 120 milijonov dinarjev večji od državnega proračuna za leto 1927 28, Deficit v novem državnem proračunu znaša 210 milijonov dinarjev.
Proračun je sestavljen iz dveh delov in sicer iz proračuna splošnih državnih izdatkov in dohodkov ter iz proračuna izdatkov in dohodkov državnih podjetij. Proračun splošnih državnih izdatkov in dohodkov izkazuje 7.497,949.000 Din izdatkov ter 7 miljard 460,942.000 Din dohodkov, vsled česar znaša deficit 37 milijonov dinarjev. K temu je treba dodati še znesek Din 173322.182 Din, ki bo odkazan oblastnim samoupravam, tako da znaša celokupni deficit 210.322.1S2 Din. V členu 3. predloženega finančnega zakona priznava finančni minister ta deficit in pravi, da bo skušal za njegovo pokritje najti naknadne vire.
V drugem delu proračuna o izdatkih in dohodkih državnih podjetij je izkazano 4.094.8^2 000 Din izdatkov, dohodkov pa 6.301,122.560 Din. Državna podjetja torei izkazujejo suficit Din 2.296.670.560 Din.   Ta   znesek pa je
vštet med dohodke splošnega državnega proračuna..
Proračun vrhovne državne uprave izkazuje 119.790.869 Din, pokojnine in invalidske podpore 916*358.172 Din, za plačevanje anuitet državnih dolgov je določenih 858^281.103 Din.
Proračun ministrstva pravde znaša 273^95^74 Din, ministrstva prosvete S09.4S8.170 Din. ministrstva za notranje zadeve 554.646.007 Din. ministrstva za narodno zdravje 195.922.510 Din, ministrstva za zunanje zadeve 169 milijonov 646.884 Din, ministrstva za finance 348.457 090 Din. ministrstva vojske in mornarice 242SA7\226 Din. ministrstva za javna dela 294.958.905 D, minstrstva za promet 70.025.573 Din. Iz proračuna ministrstva za promet so črtane vse investicije, ki se bodo krile iz investicijskega posojila, katero se namerava najeti. Proračun ministrstva za kmetijstvo in vode znaša 138 milijonov 342.657 Din. ministrstva trgovine in industrije 40S.768.S16 Din. ministrstva za socialno politiko 30 milijonov 221.091 Din, ministrstva za agrarno reformo 41.657.476 Din, ministrstva za izenačenje davkov 336250 Din. Proračun rezervnih kreditov izkazuje 74 milijonov Din.
Z ozirom na to znaša celokupn proračun izdatkov 11.592,794.000, do-čim ie znašal proračun za leto 1927 2$ 11.477.S70.000 Din. Z ozirom na to j€ novi proračun za 120 miljonov Dir večji od lanskega.
Današnja seja Narodne skupščine
Manifestacija prijateljstva s Francijo. — Državni proračun predložen. — Soglasno sprejeta nujnost zakonskega predloga o izenačenju davkov.
— Beograd. 19. novembra. Današnja seja Narodne skupščine je bila orvorjena ob pol 12. dopoldne. Po pre-čitanju zapisnika zadnje seje je predsednik dr. Ninko Peric sporočil, da je poslal povodom zakljnčitve prijateljskega pakta s Francijo presedniku francoskega parlamenta pozdravno brzojavko, na katero je prejel tudi odgovor. Predsednik je prečital obe brzojavki, katere so poslušali poslanci stoje in sprejeli odgovor predsednika francoskega parlamenta s klici »Živela Francija!«
Nato je predsednik dr. Peric sporočil, da je finančni minister dr. Peric
predložil zakonski predlog o proračunu za leto 1928/29 ter zaključne račune za proračunsko leto 1924 25 Oboje se je odstopilo takoj finančnemu odboru. Nato je bilo objavljena da je iinančni minister predložil zakonsk predlog o izenačenju neposrednih dav* kov, za katerega zahteva nujnost Skupščina je nujnost tega predloga soglasno sprejela. Na vrsto ie prišel nato nujni zakonski predlog zamljnradnika Voje Laziča o izpremembi zakona o taksah. Nuinost tega predloga sta utemeljevala poslanca Voja Lazič in Ste-pan Radič. Seja Narodne skupščine ob 13. še traja.
Dalekosežni sklepi
ministrskega sveta
Vlada hoče odpraviti stalnost sodnikov. — Odpor demokratskih ministrov. — Finančni minister je izdelal in prrdložil nov načrt
zakona o izenačenju davkov.
_ Beograd, 19. novembra. S noč i od 5 do
9. se je vršila seja ministrskega sveta. Med drugim je bil odobren kredit ministru za azrarno reformo v znesku 1 milijonov Din. ministru za socijalno politiko v znesku 2 milijona Din za odkup invalidnine.
Ministrski svet je nato razpravljal o zakonu o sodiščih. Zakon je bil v odboru ze skoraj dovršen. Vlada pa je v zadnjem tre nutku stavila nove predloge, ki gredo za tem, da se zakonska stalnost sodnikov ukine. Ministrski svet je po daljši razpravi sklenil, da se vnese v zakon določba, da je smatrati izvedbo zakona o sodiščih za formiranje novih sodile in da se zato ukinja dosed. stalnost sodnnikov. Demokrati so se temu predlogu upirali in zahtevali spremembo vsaj v toliko, da se ukine stalnost sodnikov samo v onih krajih, kjer sodišča odpravijo oziroma ustanovijo nova Zakon o sodiščih predvideva med drugim ukinitev 27 okrožnih sodišč v Srbiji in ukinitev *seb kasačijskih sodšČ razen zagrebškega. Na novo pa se uredijo v Srbiji in Crni gori okrajna sodišča, ki jih doslej tam niso poznali
Glavni del sinoČne seje ministrskega sveta pa je bil posvečen razpravi zakonskega načrta o neposrednih davkih, ki ga namerava predložiti finančni minister istočasno s proračunom Narodni skupščini. Po seji je izjavil finančni minister novinarjem, da je bil ta zakonski osnutek v načela sprejet. Podlago zakona tvori osnutek, ki je bi izdelan že prej in o katerem je razpravljal tudi že odbor bivše Narodne skupščine. Fi nančni minister je ta prvotni osnutek le nekoliko izpopolnil in toctcril sluti doMSbo
glede obdavčenja delavstva. Delavstvo ne bo plačevalo več davkov po sedanjem načinu, marveč na podlagi posebnih davčnih knjižic 6mesečno po 30 Din na mesec — eksistenčni minimum se z novim davčnim zakonom, ki naj stopi v veljavo že s 1. januarjem L 1928, zniža od sedanjih 6000 na 4600 Din.
Barkov optimizem o Jugoslaviji
— Beograd, 19. nov. Direktor angleške banke in b.vfi ruski fmacdni minister z. Peter Bark ki se ie mudil nedavno v Beogradu, objavlja v londonskih lisah svoje vtise iz Jugoslavije Med drugim naglasa, da je tekom svojega kratkega bivanja ugotovil zelo razveseljiv napredek, ki se kaže zlasti v železniškem prometu Zadovoljen je s političnim položajem, ki kaže precejšnjo stabilnost V gospodarskem pogledu preživlja Jugoslavija težko krizo, ki pa je neizbežna posledica stabilizacije valute. Obenem demantira vesti, da je potoval v Jugoslavijo v svrho pogajanj za najetje večjega posodila in naglasa, da je izkoristil svoje slučajno bivanje v Jugoslaviji za to, da je stopil v stike z jugostovenskimi finančniki.
EKSPLOZIJA V TVORNICI
— Rim, 19. novembra. V Ravf v Tosca-n! je eksplodirala v tvornici špirita dinamima bomba. Postopje je bilo po eksploziji težko po§kodovano. Izpod razvalio so potegnili t#C nrtvectv ko ranjeoctr.
Borba za ljubljansko univerzo
Finančni zakon nalaga prosvetnemu ministru dolžnost, da pred* loži Narodni skupščini zakon o univerzah« — Ta zakonski načrt ukinja v Ljubljani medicinsko in tehnično fakulteto
— Beograd. 19. novembra Istočasno s proračunom je predlolil finančni minister Narodni skupščini tudi finančni zakon za L 1938/29 Finančni zakon obsega za enkrat samo 63 členov. Najvažnejša dok>čba novega finančnega zakona je člen, ki določa, da se v proračunu predvideni krediti v nobenem slučaju ne smejo prekoračiti Prav tako se ne smejo uporabiti tudi presežki dohodkov   predvideni v proračuna
Druga važna določba finančnega zakona ie člen, ki predpisuje, da mora prosvetni minister v tekočem proračunskem letu oredk>žiii zakon o univerzah S tem zakonom bo izvedena tudi že delj časa napovedana reduketia fakultet. Kakor se sedal zatrjue se bo IzvrVb redukcia šele v šol-
skem letu 1938/39 Zato bodo v proračunu zaenkrat ostale postavke za univerze neokrnjene Potrjuie pa se vest, da predvideva zakon o univerzah, ki je v glavnem že izgotovljen ukinitev medicinske k» tet» nične fakultete v T.jubljani Nastal pa je spor v vladi zaradi nameravane ukinitve teološke fakultete Po prvotnem načrtu bi se imela ukiniti ljubljanska teološka fakulteta in združiti s teološko fakulteto v Zagrebu, kjer je sedež najvišjega rimsko katoliškega dostojanstvenika v naši državi. Oočim se klerikalci ukinitvi medicinske in tehnične fakultete ne upirajo resno, se zelo zavzemajo za ohranitev teološke fakultete. Odločitev o tem bo padla šele ob priliki razprave o zakonu o univerzah.
Novi zakonski načrt
o izenačenju davkov
Velik uspeh energične akcije kmečko-demokratske koalicije. Finančni minister je v malo predelani obliki predložil Narodni skupščini zopet stari načrt davčne reforme, kakor je to zahtevala opozicija
Energično nastopanj« kmečko - demokratske koalicije je že rodilo svoj prvi veliki uspeh. Vlada je še le pred par tedni odklonila zahtevo opozicije, da zopet predloži Narodni skupščini načrt zakona o izenačenju davkov, ki ki ga je prejšnja Narodna skupščina že skoro dcgolovil«. V strahu pred »pre-čansko fronto* pa je sedaj finančni minister ta zakonski načrt zopet poiska iz arhivov, ga malo predelal in včeraj predložil ministrskemu svetu, danes pa že Narodni skupščini. Ta mu ie soglasno priznala nujnost
Ako bi kmečko-demokratska koalicija ne dosegla ničesar drugega kakoi predložitev tega zakona, bi bilo njene osnovanje več nego upravičeno, zlasti ako še pomislimo, da ie njen uspeh tudi v tem. da je moral finančni ministei umakniti svojo famozno davčno uredbo, ki ne bi priznala niti izenačenja, še manj pa znižanje davkov.
Podrobnosti novega predloga še niso znane, ker jih finančni minister čuva v strogi tajnosti. Zlasti doslej ni bilo mogoče dognati, kaj je z invalidskim in komorskim davkom. Po nekaterih vesteh ostaneta nespremenjena
samo da se oba združita v enoten davek, po drugih vesteh pa se odpravita. Prometni davek ostane nespremenjen.
Neposredni davki se bodo plačevali v bodoče od zemljišč, poslopij, podjetij, samostojnih poklicov, rent ic skupnih davkov. Davek na poslopja bo znašal 20% najemnine iz najemne vrednosti. Davek na podjetja, obrti in samostojne poklice bo odvisen od kakovosti podjetja in bo znašal S—\4% čistega dohodka. Rentni davek, ki je bil dozdaj razmeroma majhen, se poviša na 10% in 15%. Podjetja, podvržena javnemu polaganju računov, bodo plačevala progresiven davek po svoji rentabilnosti. Davek na skupne dohodke (dohodnina) se začenja plačevati od letnega dohodka 4800 Din naprej in progresivno narašča. Pri prvih 5000 Din znaša 1%, pri drugih 5000 Din 2%, pri tretjih 3% itd. Ako je v tem vštet že tudi invalidski in komorni davek, pomenja to znatno znižanje, ako pa se ta dva davka še pribijeta, ostane dohodnina približno enaka kakor je sedaj ali pa se celo zviša.
Za zbližanje z Bolgarijo
— Beograd, 19. nov. po. Včeraj je dospel semkai naš poslanik v Sofiji g. Nešič. V poučenih krogih se zatrjuje, da je prišel na izrecen poziv zunaniega ministra, da dobi nove instrukcije v svrho 'zboljšanja odnošajev med Beogradom in Sofijo. Za triu'e se, da smatra dr Marinkovič po svojih razgovorih v Parizu za svoio dolžnost, da pride do sporazuma in tesnejših stikov med Jugoslavijo m Bolgarijo.
Rovarenje bolgarskih komifašev
Pripravlja se več napadov na nase ozemlje.
— BitoIJ. 19. novembra Po vesteh, ki so jih naše oblasti prejele od svojih zaupnikov, se nahaja v južni Albaniji večje število bolgarskih komitašev pod poveljstvom komitskega vojvode Petra Sandanova Sandanov je skušal nedavno na naše ozemlje poslati preko albanske meje močne komitske čete. kar se mn pa ni posrečilo vsled ojačenib straž Predvčerajšnjim pa so pri sela Linu na bregu Ohridskega jezera, opazili na albanskem ozemlju Petra Sandanova s tremi tovariši. Sandanov Je nameraval priti preko Capa Stana med Debrom in Ohridom na naše ozemlje. Kakor se doznava, bo nadomestoval Sandanova v Korči, kjer Je glavni sedež makedonskega komiteja v Albaniji. Gjorgje Po* Hristov. Prejšnji organizator bolgarskih čet v AlbaniH ter zloglasni Jovan Zlatarov, ki vrši seda] funkcijo organizatorja ra vodnika bolgarskih komrraSkfn čet preko Barija in Valone % Korčo. Kakor vse kaže. bodo bolgarski komrtaši v kratkem skušali z albanskega ozemlja med Prespanskim in Ohridskim jezerom odposlati v našo državo reč bolgarskih trojk. Naša vlada Je ukrenila vse potrebno, da se ti napadi pre> prečijo. Posebno pozornost vzbujajo poročila raznih zaupnikov, ki se strinjajo v tem, da sc seda] komitasi oboroženi ne samo z italijanskimi puškami, temveč da nosilo tudi obleke, narejene iz italijanskega vojaškega blaga.
MANOELESCU V RIMU
— Rim, 19. novembra. Semkaj je prispel bivii rurmmski državni tajnik Manoilescu, ki je bil pred kratkim od vojnega »odiiča
Protijugoslovenske demonstracije v Rimu
— Rim, 19. novembra. Zaradi včerajšnjih demonstracij je odredila vlada, da se jugoslovansko in francosko poslaništvo *trogo za s t raži Včeraj zvečer so zasedle vse dohodne ulice močne vojaške čete, tako da je dohod k obema poslaništvoma skoraj onemogočen. Demonstracije dijakov proti Jugoslaviji in Franciji so se pojavljale skoro vso noč.
Trockij ne more dobiti stanovanja ...
— Moskva. 19. novembra. Trockij in njegovi prijatelji, ki so bili nasilno deloiirani iz Kremlja. zaman iščejo novega stanovanja. Začasno stanujejo pri svojih prijateljih, katerim pa vlada grozi s Ukanami, če bodo izključenim opozicijonalcem nudili zavetišče. Vsled izključitve iz komunistične stranke je izgubil Trocki tudi %-se svoje dohodke kot publicist in sotrudnik komunističnih listov.
Divjanje mehikanskih banditov
— Newyowrk, 19. novembra. Med Palmi ero in Acqnascalientes v Mehiki ie napadlo 500 banditov osebni vlak. Med napa* dom so se dogajali nepopisni prizori. Roparji so prisHih' vlakovodjo, da ie ustavil vlak, nakar so ga ustrelili. Med roparji in vojaškim spremstvom se je za-čela ogorčena borba, v kateri se je posrečilo banditom premagati hrabro posadko, katero so pozneje skoraj vso usmrtili. Padlo ie 30 vojakov. Roparji tudi civilnim potinkom niso prizanesli m so ut>i!i 18 oseb. med temi 8 žensk in 4 otroke. Končno so bandit! oropali vlak, ga zažgali ki izginili.
NOVI MAROŠKI SULTAN
— Pariz, 19. novembra. Po pogrebu umrlega maroškega sultana, je bil izvoljen za tretji mu\ Mala*
Upravno sodišče v Celju naj se ukine
— Beograd, 19. novembra. V novem finančnem zakonu za leto 1928 29. je določeno, da se posli upravnegi sodišča v Celju prenesejo na upravno sodišče v Zagrebu.
Jubilej čeških novinarjev
— Praga, 19. novembra. Včeraj je praznovalo v mestni hiši češko novinarsko udruženje Soletnico svojega obstoja. Nu slavju, kateremu so prisostvovale najvišje oficijelne o<šebQOaiti in nebroj drugega udliezrega občnstva, so govorili prosvetni miniattr Hodia. poslanec Krama? in praski iupan Ba ga. Slavnost je pozdravil tudi predjedniK Masarvk. Predsednik navaja v svoji poslanici, da je bil sam dolga leta novinar in »i dobre demokratske države ne more misliti brez dobro organiziranega novinarstva.
OPOZICIJONALNI BLOK V RUMUNIJI
— Bukarešta. 19. novembra. Ljudska stranka generala Averesca in narodnode-mokratska stranka profesorja Jorge sta skleni!:, da se fuzijoniraia in osnujeta skupen opozicijonai.ni blok, v katerega bo »topila tudi romunska kmetska stranka. Opo-z:ci,*onalni voditelji so odločeni voditi z vso energiio boj proti sedanjemu režimu.
iz ljubljanske kronike
Pred policijskim komisarjem 20 starih in mladih beračev.
V Sv tre del-.-nega policijskega uradnika &• včeraj skoraj ves dan prihajali v skupinah stari is miad.' berači. Poftcjski stražo:*! so na faznih kro.ih me>ia prijeli včeraj 2u beračev, o4 kater in *o praviti \ sodne zapore 15 starejših mož. Dčžursi uradnik je vsakega najpreje pobaral: »Ali r.c veste, da je preposedano po mesu bera v::..J« Dobival ie lapidaren odgovor: »Nisem \edel!« Niletei ie p:i tudi na odločne proteste, da policija ovira beračem na petek, ko Je njih dan, svcbdno kretanje od hise do h;ie. Iz vseh krajev Slovenije so se včeraj beraii zbrali v LjuhiUni. mislec, da jim poide dele gladko 04 rok. Bili >o G^rcr.;.., I okoličani in tud: iz TzWnc Štajerske. Najbolj originalen je bil Jože. doma tam od Grosupljega. Mož ie že prileten. Doma ima malo posestvice. ki pa ]e zadolženo. Včeraj Je primabal v Ljubljano in bodil po Karlovski cesti od hiše do hiše, od prodajalne do prodajalne. Pcl.~ komisar ga ie vprašal:
— Očka, ali ue veste, da je v Ljubljani beračenje prepovedano?
— Gospod komisar! Nisem prišel v Ljubljano  beračit. Prišel  sem. da bi prosil tisto ta velko »Sparkaso«, naj malo z obrestmi poč->o, ker sem revež. —
— Zakaj ste pa hodili od hise do hiše?
— No gospod, tisto Je res- Med:l sem p^ hišah in spraševal po nekem gospodu. Ljudje pa so se me usmilili in mi dajali dinurčke. Mislim, da se sme vzeti kak soldek za vbogaj-me. Veste, saj pravi star pregovor pri nas: »Kdor prosi, žiher nosi.«
— V zapor greste. Pri sodni:i vam bodo, oče. že povedali, če se sme po LJubljani prositi
Trije pristni Ljubljančani, med njimi znani Jaka z Barja, pa so bili sila ogorčeni, ker so iih stražniki prijeli. Komisarju so kazali zamazai list, njih pravico, da smejo beračiti. Jaka je v imenu vseh robantii:
— Arkaluj. Iblančani smo, pošteni Iblanča-r.L Gespud. kar naj po gleda ja ta-le cajgnes.« Molili so komisarja dokument, na podlagi katerega naj bi jim bilo dovoljeno ob petkih beračenje po mestu- Prav prebrisan, nad 70 let stari berač Miha pa Je dejal:
— Nisem, gospod. fehtaL To ni res. kar pr*-vi policaj. Hodil sem samo od oštarije do ošta-rije in prosil za »abšnicelnec.
Skofjeločan Janez Je pa pripovedoval policijskemu uradnike:
— Nisem beračil, samo hodil sem od hiše do hiše in povpraševal, če imajo kako delo. Ve>te. ie od sv. Jakoba nimam dela. Prišel sem v L j ubijano, da bi dobil kako lahko delo. Za težko nisem več sposoben, ker sem »ravmatS«. Lh, kako me trga po nogah.«
Poleg skupine starih profesionalnih berače■» so bili tudi mladi, delamržni postopači« dva celo stara 13 odnosno 17 let. Vse berače, razen petih, so s policijskim vozom prepeljali v sodne zapore, kjer prejmejo primemo kazen in toplo prenočišče.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu >o notirali:   Dunaj 801.50, Berlin 13.36, Milan 309, London 276.90, Xew 6ork 56.75, Parit 224, Praga 168.45, Curiu 10.955.
ZAGREBŠKA BORZA. Zagrebška bona danes ni poslovala. \ prostem prometu to notirali: Lan Jon 276.855 »wyork 56.75, Pariz 273£, Milan 308.75, Curih 10.955, Berlin 13.5*3, Dunaj 801.5, Praga 168.45.
INOZEMSKE BORZK — Curih: Beograd 9.13,   Dunaj 71.13, Berlin 123.78, Praga 15.37, Pariz 2(XJ8, ItHan 28.18, London 25.275, Kework 51SAO, Duma j 7*1».
Stran. 2
•SLOVENSKI NAROD» dne 20. novembra 1927»
ste* ;o4
Redukcija visokih šol
Po novem finančnem zakonu se bodo s prihodnjim šolskim letom ukinile posamezne fakultete, — Resna nevarnost za medicinsko in tehnično fakulteto v Ljubljani. Sumljiv molk vladnih krogov.
nam zaračunala službena doba s 25.. oziro mt 26. leti. ali bo za nas tudi tukaj kaj dru. ^a&ol Zaman Čakamo tudi na razliko doki a« de, premije itd Vse le zdavnaj obljubljene dobrote, ki pm so vsaj doslej ostale obljube. Nam profesijonistom prede danes prav tr» da, m kakor kale jo vsa znamenja, naeik kri* lev in težav le ni konec. In vendar smo tu« di mi med tistimi, ki najbolj verno in naj« koristnejše slutimo državi Zakaj se torej postopa z nami na tak naravnost nečuven način? Na vprašanje naj bi nam odgovoril minister saobraćaja in oni socijalne politi« ke. Naia potrpežljivost gre h koncu, ker ne maramo živi v grob. Pomagajte, dokler je čas!
Rapld utemeljuje protest s trditvijo, da ie g-Vodišek sodil nepravilno, da Rapidu oi priznal enega gola (ofsidc!), da al k^znovaJ grdega t. _ild mariborskemu igrača v kazenskem prostoru Itd. Seveda le veSlea teh uvedb iz trte izvita in trs pač samo za formalni protest. Pesem verjetno le, da LNP prilivu Rarida ne t>o ugodil.
— Nedeljske prveustvsee tekme na Denaju. V nedeljo se odigrajo na Dunaju sledeče prvenstvene tekme: Vienna—Rapid; F. A. C—AJ-r.i-ra; Slovan—Siinmcrin^; VVacker— B. A- C; rlakoah—W. A. C.
železnica
Zagrebške »Novoetic poročajo iz Beograda, da se bo po informacijah njihovega dopisnika na merodajnih mestih izvedlo ukinjanje posameznih fakultet na naših univer-aah šele v šolskem letu 1928/29. Znano je le, da se ima v novi finančni aakon na predlog prosvetnega ministra dr. Kumanudija sprejeti člen. po katerem bi mogel prosvetni minister sporazumno s ministrskim svetom odrediti u . r, j en je obstoječih fakultet oziroma visokih šoL Doznava se, da se v Ljubljani namerava ukiniti medicinska fakulteta, oziroma njenih pet semestrov, kolikor jih je doslej imela, Razen tega 6e trdi, da bi se mogla v Ljubljani ukiniti tudi tehnična fakulteta, ki naj bi se razdelila na dva dela, ne Zagreb in Beograd. Medicinska fakulteta ▼ Zagrebu bi ostala popolna. O ukinjen ju medicinske fakultete v Beogradu ni še ničesar znanega. Ukinila se bo pravna fakulteta v Subotiei ter fiozotska fakulteta v Skoplju. Po neki verziji se smatra, da bi bilo nkinjenje filozofske fakultete v Skoplju pogrešno in sicer iz političnih razlogov. Po trditvah poučenih krogov kakega defini-tivnega sklepa o tem vprašanju še nI. Sklepala bo o tem bržkone mešana komisija, sestavljena iz zastopnikov naših vseučilišč in parlamentarnh krogov, ki naj bi jo v kratkem sklical h konzultiranju prosvetni minister. Glede ekonomsko - komercijalne visoke šole v Zagrebu obstoji mišljenje in razpoloženje, naj bi Še nadalje obstojala kot edina za vso državo z vsemi pravicami, ki jih je doslej imela.
Tako informacije zagrebških ^Novosti«. Verjetno je, da ukinjenja posameznih fakultet ni pričakovati med prihodnjim šolskim letom. Odločitev ima pasti v novem finančnem zakonu, ki se ima ob enem z novim državnim proračunom sprejeti do 1. aprila leta 1928. Nevarnost ukinitve posameznih fakultet je torej neposredna, ker je vlada z današnjim dnem že predložila Narodni skup-
Obravnava proti ravnatelju meščanske šole v Kuli Mihajlu Dobrijevi-ću je bila včeraj pred sodiščem v Som-bom zaključena. Zaslišanih je bilo učenk in učencev in so njih izjave za sodišče velike važnosti, ker niso izpovedali protislovno. Obtoženec se je zagovarjal zelo premišljeno in je prepričeval priče, da govore po navodilu sovražnih staršev. Prvi je bil zaslišan notar iz Kule Milan Gajič, ki je ravnatelja prvi naznanil oblastim. Izpovedal je, da so se pri njem zglasiii starši in ga prosili, naj naznani nemoralnega ravnatelja. Ko je pisal kratko prijavo v navzočnosti staršev, je na hodniku prisluškoval obtoženec. Nenadoma je vstopil in ves razburjen prosil notarja, naj ga reši in pregovori starše, da iirnaknejo pritožbo. Gajič je pod prisego potrdil svojo izpoved, obtoženec je Da protestiral, češ, da je Gajič človek, Ki se tudi za liter vina proda. Zaslišane so bile tudi vse učenke tretjega in četrtega razreda. Državni pravdnik je v svojem končnem govoru naglasil. da je treba obtoženca strogo kaznovati, ker se je pregrešil kot učitelj in pedagog, kateremu so starši zaupali svojo deco. Ravnateljev zagovornik jje poskusil dokazati, da ne gre za zločin oskrumbe, ker je bila učenka popolnoma razvita in it ni videti, da je stara komaj 14 let. Tudi proti javni morali se ni obtožeuec pregrešil in se ga ne more strogo kaznovati, ker je dokazano, da niso bile zlorabljene deklice pod 12 letom. Navzoča publika je nestrpno pričakovala izida in točno opoldne je predsednik prečital obsodbo, da se Dobrijevič obsoja na 12 letno težko ječo. — 12 let je mnogo, se je oglasil nekdo med občinstvom. — Ni preveč, se je oglasila neka dama, še premalo je, — Pritožim se, je ves bled dodal obsojeni ravnatelj.
★
Že nekaj dni se vrši v Mostar ju pred okrožnim sodiščem zelo zanimiv
Jean de la Hyre: 65
500
Leticija je hotela nekaj povedati Lidiji. Ta čas se je oglasil tretji aparat:
— Aeroplani, ki so prileteli od jugo* zapada, se spuščajo na skale. Zdi se, da tvorijo del velike zračne eskadre, ki je obkolila rudnike. Opazovalnice 80—90.
— Zdaj je treba odgovoriti, — je dejrla Leticija,
Pritegnila je telefonograf in poteg* nila ^a ročaj.
_ Poveljnik vsem opazovalnicam
od 1 —100. Označite na zemljevidu postojanko vsakega aeroplana, ki se vidi iz vaše opazovalnice. Po konča* nem elu poročajte nemudoma glavne* mu stanu.
Opazovalnice so bile razdeljene na deset okrajev in vsak okra? je imel na razpolago telefonoeraf. Deset »raz* umern^« je odgovorilo Leticiji.
— Ste razumeli, Lidija? — je vprašala Le+icija smeje.
*p Da.
— Kai ste razumeli?
—,   Omogočiti hočete d'AIbaniacu,
ačini novi proračun. Ugotavljamo, da je inicijativa za redukcijo višjega šolstva izšla od sedanjega min, predsedn. V. VukiČeviča, ki je bil v kleroradikalni Uzunovieevi vladi prosvetni minister ter se je tedaj na njegov predlog vstavil v letošnji finančni sakon člen, po katerem se imajo reducirati gimnazije in učiteljišča. Tedaj je N. Vukičevič tudi napovedal redukcijo univerz.
Čudno je, da od strani vlade o njenih namenih doslej še ni izšla nobena oficijelna izjava, dasi se javnost v Ljubljani in Zagrebu razburja zaradi napovedanega ukinjenja posameznih fakultet. Ta molk same potrjuje, da Testi o ukinjen j u fakultet niso prazne in brez podlage.
Zanimivo je za nas, da xSlovenec< kot glasilo vladne stranke o celi stvari trdovratno molči, čeprav so se vršile tako v Zagrebu kakor v Ljubljani že protestne skupščine proti nameravanemu ukinjanju posameznih fakultet. Nedavno je sicer objavil protestno izjavo katoliškega akademične-ga dijaštva proti nameravanemu ukinjenju tehnične in medicinske fakultete v Ljubljani, to pa je bilo tudi vse. Prav ta protest pa nasprotno dokazuje, da obstoja v sedanji vladi namen, reducirati naše univerze, ker si ni mogoče misliti, da bi o načrtih vlade informirani klerikalni voditelji dopustili svojim pristašem protestirati, ako bi tak namen ne obstojal.
Vsi znaki kažejo, da postaja stvar resna in da obstoja resnična nevarnest redakcij fakultet, slasti ljubljanski   aniversi Po
našem mnenju je sedaj do uveljavljenja novega finančnega zakona še čas sa odstranitev preteče nevarnosti, da se oe bo zgodilo kakor letos ob začetku šolskega leta, ko so se pričele reducirati srednje šole in se je šele* tedaj zdramila javnost k protestu.
Ljubljanska univerza se ne sme okrniti, ampak se mora še izpopolniti.
proces proti Spasoju in Jovanu Kisiću Oba sta rodom iz Bileča in sta obtožena, da sta dne 3. aprila t. L na zvit način izvabila v goro imenovano Podo-snje, dijaka Milovana Vojnovića in ga umorila. Vojnoviču je bilo šele 15 let. Umoril ga je pa Spasoje Kisič in sicer ga je zaklal kakor jagnje. Grozen čin je odkril policijski pes in morilca je policija takoj aretirala. Med obravnavo nista hotela priznati zločina. Večina zaslišanih prič je izpovedala zelo obremenilno in vse indicije so kazale, da je Spasoje dečka zaklal, njegov brat Jovan je pa groznemu dejanju prisostvoval. Včeraj popoldne je sodišče izreklo obsodbo. Spasoje Kisič je ob-soje nna smrt radi zločina umora in bo obešen, radi sokrivde na umoru pa je bil obsojen Jovan Kisić na 8 letno težko ječo. Ko so Spasoja vprašali, ali je zadovoljen z obsodbo, je odgovoril: «HvaIa Bogu i slavnom sudu, kad ste me na pravdi Boga osudili!« Tedaj je bridfco zajokal. Po obravnavi so mu taktoj nataknili okove. Njegov zagovornik je vložil ničnostno pritožbo in priziv. Tudi na 8 letno ječo obsojeni Jovan ni bil zadovoljen in ie vložil priziv. Državni pravdnik je pa vložil priziv radi prenizko odmerjene kazni Jovanu Kisiću. Za ta proces je vladalo v vsej Hercegovini veliko zanimanje.
★
Če si kdo sam konča življenje, bi človek mislil, da ga je doletela velika nesreča, katere ne more preživeti. V resnici pa ni vedno tako. So tudi ljudje, ki so tako občutljivi In slabotni, da jih najmanjša neprilika razočara. Zgubijo duševno ravnovesje in v obupu sežejo celo po samomorilnem orožju.
Nekateri trde tudi, da je jesen posebno pripravna za taka dejanja, kajti Človek je v tem času posebno občutljiv in nerazpoložen. V Sarajevu ni dneva, da bi policijska kronika ne beležila kakega samomora. Tudi včeraj si je neki 23-letni mladenič Aleksander Ko-
da poš^e, če bo hotel, zaupne rudarje, ki bi uničili vse sovražne aeroplane. Rudniki imajo do 200 izhodov, za ka* ter srvražnik ne ve. Rudarji bi odšli pom ~* rovov, splazili bi se neopa* ženo k sovražnim letalcem in bi jih ' pobili.
— Res je, to je moj namen. Zdaj morava počakati d'Albaniaca. Faulton nc more ničesar ukreniti, preden se ne zdani. D'Albaniac mora biti vsak čas tu.
— Pa počakajva.
Molče gta čakali četrt ure. Tudi apa* rati se niso oglašali.
Leticiji je srce močno utripalo, ka* kor da sluti nevarnost. Nri mogla ra$* umeti, kaj jo vznemirja, toda razbur« j en je je bilo vedno večje. Opetovano je vstala, hodila po sobi, znova sedla in zopet vstala.
»Slutnja me nikoli ne vara. Kaj bi se moglo pripetiti? Jeanu, meni?«
Nekdo je pozvonil. Leticija je sko* čila k mizi in pritisnila na gumb. V steni so se odprla vrata in na pragu se je pojavil sel.
V roki je držal koScVk neke poseb* ne tkanine, ki so jo rabili novi ljudje kot papir. Videč namesto Fulgrana dve neznani dami, se ni začudil« marveč
stič, podnarednik vojno sanitetne šole, hotel vzeti življenje, Zjutraj so ga našli v njegovi sobi, ko se je v velikih bolečinah ln krčih premetaval po postelji Poleg njega je ležala prazna čaša. Sprva so vsi mislili, da Je obupani pod-narednih izpij večjo količino lizola, kmalu so pa ugotovili, da je samomorilec izpil čašo vode s tremi tabletami sublimata, ki je zelo nevaren strup. Aleksandra so takoj odfceljali v stalno vojno bolnico II. armijske oblasti Tam so mu nudili zdravniki prvo pomoč. Čeprav so mu takoj izprali želodec, je podnarednik v zelo nevarnem stanju, ker je zavžil večjo količino strupa. Aleksandrovo teto je zateklo la počrnelo. Zato ni veliko upanja, da bi okreval Aleksander Kostić se je hotel usmrtiti, ker je dobil slabo oceno pri izpitu, s katero ni bil zadovoljen.
Inž. Lunša na Dunaju
— V četrtek dne 17. novembra je v dunajski »Uranija« gosp. inženjer Ferdo L u p š a predaval o rezultatih svojih dolgoletnih raziskovanj na daljnjem Orljentn, osobito v Slamu. Predavatelj je podal, kakor povsod, kjer je nastopil, pregledno sliko o razmerah v Indiji, kjer je preživel najlepšo dobo svojega življenja. Zelo zanimivi so biti njegovi doživljaji v džunglah m pragozdovih, kjer je prišel v stik z divjimi plemeni in kjer je imel priložnost streljati črnega medveda, gaura. bivola, tigra L dr. Iz podane snovi se zamore sklepati, da je naš rojak videl in doživel mnogo in da je zaslužil uvrstitev v skupino odličnih znanstvenikov raziskovalcev mitičnega daljnega Oriienta.
Njegovemu delovanju je svetovna vojna zadala tsžke udarce, katerih še domovina ni znala popraviti na škodo znanstva. Dunajsko predavanje je pokazalo, da znajo ceniti tudi inozemci naše može, kakor Je inž. Lupša. Želeti je, da bi tudi domovina uvaževala to dejstvo ter mn nudila priložnost za nadaljevanje raziskavanj v deželah daljnega Orijenta. kar si predavatelj iskreno želi. To bi nam bilo le v ponos in čast pred svetom. Uverjeni smo, da bodo njegova bodoča raziskovanja uspešna, za to nam jamčijo njegove mnogoletne skušnje, poznanje razmer in orijentalskih jezikov. Ni v domovini moža, ki bi bil sposobnejši za to, da ponese našo lugoslovensko ime med narode Zadnje Indije, osobito v bogato, naravnih zakladov polno deželo belega slona, kjer nas še poznajo komaj le po imenu.
Zimsko darilo profesijonistom
Iz krogov pro fes i j on Is tov državne želez* niče smo prejeli sledeči dopis: Te dni se je doigrai v naših vrstah konec zadnjega de* janja, ki meče slabo luč na našo upravo*. Na vse napade proti tem 14 a ast a vijencu in upravi, ki kaj takega tolerira, je ostala uprava gluha, pač pa so se radi te osebe vršila zasliševanja, premeščanja, odpusti itd. Vse je šlo v filmskem tempu in koncem koncev je tudi glavni junak moral zapustiti pozorišče in oditi.
V zameno za tega junaka nas je pa upra* va obdarila na zimo z ukinitvijo ose m u mika. Temu darilu se imamo pravzaprav za* hvaliti samemu ministrstvu, ki je izdalo k prejšnjim pravilnikom še odlok, da se mora v slučaju nezgod podaljšati delovni čas. To se je sicer prakticiralo vse dotlej in se je tudi to izvršilo brez vsakega ugovora, bili smo pa vsaj tako srečni, da smo prejeli za tako delo posebno nagrado po posebni skal: za nadurno delo. Sedaj pa moramo delati vse nadure za navadni aBog plativ, od ka* terena ni bil doslej še nihče sit. Pri nas imamo srečo, da znajo nekateri mlajši pred* postavljeni na svoj način tolmačiti odloke in je zadela ta dobrota samo nastavljene, dočim nenastavljenim ni treba delati nadur. Zakon o zaščiti delavcev, ki jasno določa, da se rma vsaV narlurno delo nagraditi s 50% nad»rne doklade za državna podjetja ne velja in so državna podjetja država v državi.
Pričakovali smo, da dobimo prepotrebno službeno obleko vsaj na zimo, namesto ob« leke smo dobili ukinitev osemumika. Ta ukintev pa ne bi bila potrebna, če bi se delalo samo upravna in ne tudi privatna dela. Tudi se nam čudna zdi ta nova odred* ba iz razloga, da je izšla iz vrst naših «štre* berjevi* in ne iz poklicanih krogov. Nastane vprašanje, če smejo posamezni ljudje pri* krojevati in izdajati zakone in odredbe. Zastonj se tudi vprašujemo, dali se bo tudi
spoštljivo pozdravil in jima izročil li» stek, rekoč:
— Postojanke sovražnih aeropla* nov, opazovalci 10—20.
Koma i je odšel, že je prišel drugi z listkom in sporočil:
— Postojanke sovražnih aeropla* nov, opazovalci 60—70.
Na pragu je srečal tretjega sla.
V tistem hipu se je pripetilo nekaj nepričakovanega, strašnega. Leticija je takoj slutila pretečo katastrofo.
Od line v skali se je začul močan pok. Vsi so se ozrli na lino, kjer so zagledati plamen, H je naglo švigal po steklo. Hip nato j« steklo počilo m M sesulo na tla. Kabinet ja napolnil gost dim.
Vse to je trajalo komaj deset se« kund.
Presenečena Leticija je odskočila m se umaknila neznancu, ki ie skočil skozi lino v kabinet. Vsa iz sebe od strahu je zakričala:
— Jean!
Planila je k vratom in kričala:
— Revolver, revolver! Dajte mi revolver!
Onazovalci niso vedeli, kaj $e ie zgodilo. Zato so jo nstsvili.
Iz kabineta se je začul obupen ta*
Mariborsko gledališče
Letos se je posrečilo vzbuditi med občinstvom precej zanimanja za mariborsko gledališče. Gledališka uprava je pridobila nove in že priznane moči: gg. Pregarca iz Splita, Daneša iz Zagreba in Skrbinška iz Splita, ohranjene pa so bile Mariboru vse dobre dosedanje moči. Tako je bila sezona otvor-jena pod kolikor mogoče najugodnejšimi pogoji in prve predstave so pokazale lep napredek  ansambla  ter zanimanje publike.
6. oktobra je bila prva predstava. Videli smo Gogoljevega »Revizorja* v PregarČevi režiji. Da je bfl izvrstno pripravljen in izdelan, se razume po sebi. Novoaogažirane moči so takoj pri prvem nastopu ugajale; posebno figuro je podal g. Pregarc v Židu Abdulinu, Hlestakova pa je igral g. Danes.
Druga, domača, slovenska igra je bila Kraigherjeva >Ško!jka<. Podali so Jo prav dobro. Školjka ni igra, ki bi dosegala burne aplavze, zato pa je silila tembolj k razmišljanju.
Nekaj prav modernega na to je bil Sha-wov >Pygmalion«, le škoda, da publika ni bila pred predstavami opozorjena na to, kdo je bil »Pvgmalionc. da bi bila tako igro še bolje umela. Nositeljica igre v vlogi cvetli-čarke Elize je bila gdč. Kova?i?eva.
Tudi z otroškimi igrami so letos že pričeli in 7, velikim uspehom podali vSnegulj-Čico*.
Opera je nastopila doslej z Verdijevo >Traviatoc, kjer ie pela Violeto ga. Burja, Alfreda g. Burja in starega Germonta g. Neralič. Tokrat so dajali opero v modernih oblekah, dočim smo jo videli v prejšnjih sezonah v starinskih kostumih.
Opereta je pričela sezono s Kalmanovo »Bajadero<, kjer je igrala in pela glavno vlogo naša bodoča zvezda gdč. Pavla Udo-viceva. Iz lanske sezone so ponovili Kalmanovo >Cardaško kneginjo«, ki jo je dirigiral g. Herzog, ki se je medtem zopet vrnil v Klari bor.
Omeniti je treba tudi obe nemški predstavi dunajskega ansambla, ki je gostoval na našem odru prvi večer z rlokaj plehko Barclavjevo komedijo >Bobiif/a poslednja noč*, ki občinstva in zadovoljila, paČ pa so so bile visoke umetniške vrednosti naslednjega dne Ibsenovi »Strahovi«.
Bogatemu začetku sezone je zagrozil sedaj zastoj, ker so glavne moči nekoliko obolele, upamo pa. da resne nevarnosti ni nikjer in bo tako sledilo srečnemu začetku bogato nedal je vanje. Dr. P. St.
Sport
Sparta izvaja konsekvence
Bojkot dunajskih klubov.
NeŠportni dogodki povodra tekme Rapid— Sparta na Dunaju, dalje insultiranjts čeških igračev po tekmi, napadi na češke goste in surovo vedenje dunajske publike so rodili zle posledice za športni Dunaj. Praška Sparta ]e na svoji zadnji seji soglasno sklenila bojkotirati Dunaj. Sparta utemeljuje svoj sklep cako-le:
Po žalostnih aesportcih dogodkih po tekmi z Admiro na Dunaju in kasneje, ko se garancije, ki lih je nudil Dunaj, niso uveljavile, marveč je celo prišlo do sramotnih izgredov proti češkim igralcem io češkim gostom, je Sparta sklenila izvajati konsekvence in zahtevati zadoščenje za vse krivice. Sparta je soglasno sklenila, da do kunca leta nc sme nihče
cd aktivnih njenih športnikov nastopiti na dunajskih tleh, obenem pa zahteva od češkoslovaškega saveza, da odveze njeno moštvo od even-tuelnih mednarodnih tekem, ki bi se odigrale na dunajskih tleh.
»Večerni listo, poblužbeno glasilo praške Sparte, zahteva, da bojkotirajo Dunaj vsf češki turisti. Sokoli in končno poziva na gospodarski bojkot.
Na Dunaju je bojkot Sparte seveda neprijetno dirnil prizadete kroge. Avstrijski nogometni savez je za včeraj sklical izredno sejo, na kateri se je razpravljalo o teh dogodkih in savez je nato izdal komunike, v katerem pravi, da avstrijski savez globoko obžaluje mučne dogodke povodom tekme Sparta—Rapid ro izjavlja, da bo v bodoče storil vse, da se slični incidenti preprečijo.
— Rapld protestira! Mariborski Rapid )e potom MO vložil pri LNP protest proti verifikaciji   prvenstvene   tekma   Maribor — Rapid.
ski klic na pomoč. Lidija se je skušala iztrgati iz rok maskiranega neznanca. Napadalci so bili trije. Eden se je boril z Lidijo, dva sta pa napadla z revolver-ji*strelami opazovalce in jih nobila. Le* ticiia je instinktivno čutila, da stoji nekdo za njenim hrbtom.
— Revolver, za božjo voljo, dajte mi revolver! — je kričala vsa iz sebe.
Od leve strani se je iztegnila proti nji roka. Leticija je pograbila revolver* strelo. V istem hipu sta švignila mimo njene tflave dva močna žarka. Za nje* nim hrbtom sta se zgrudila na tla dva me^ža.
Dvignila je roko m pomerila v mas* kfrane neznance.
Predno je pa sprožila, jo je nekdo potegnil nazaj in ii zacepetal na uho:
— Hitro, semle!
Začula je rezek zvok, odskočila nazaj in obstala v temi. Stražar, ki ga je zc* krivala a svojim telesom, jo je vlekel in šepetal:
— Poj diva, poj diva! Vem za skriva« ilsče.
šele tedaj je spoznala po glasu stra* žar*a.
Tako! si je opomogla. Ustavila se jc in mu iztrgala roko.
LidUa le ostaja v njihova rotah.
KOLEDAR.
Danes: Sobota. 10. novembra 1927; katoličani: EUzabeta: pravoslavni: 6. novembra. Pavle.
Jutri: Nedelja. a>. novembra 1927; katoličan!: feliks; pravoslavni; 7. novtmprs. Jo v. Zlatoust
Danansnje prireditve Drama: »Medeja« C. Opera: »Bajaderac. Kino Matica: * Ne zakonski sin«. Kino Dvor: »Tragedija v Alpah«. Prijateljski večer v društvu   Soča ob 30.30 (Ljub!j. Dvor}.
Prireditve >• nedeljo.
Drama: ob 15. »Večni mladeniče, ob 30. *Dva bregova*.
Opera: ob 15. »Faust«.
Kino Matica: »Nezakonski sin<.
Kino dvor: »Tragedjia v Alpah-.
Zaključek razstave Cudermaa - MaleL
Predavanja: ob 11. na univerzi: dT. AJ-ma Sodnik: »Sodobni estetski psihologizern in njegovi predhodniki«.
Filin ZKD; ^Zadnji dnevi Pompesev«. ob 11. v Matici.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes iae jutri: Piccoli. Dunajska c, Bakarčić. Sv. Jakoba trg.
\ izkaz prispevkov , »Dinarskega dne"
Do 17. t. m. so bil! nakazani Jugoslavenski Matici v Ljubljani od »dinarskega dne« sledeči zneski:
Zbirka v Ljubljani po ulicah in križiščih 18.600.10. DruŠrvo »Soča« v Ljubljani, zbirka 210, Tiskovna zadruga v Ljubljani Din 250. KeglaSki klub »Vatrac v Ljubljani 130, Delniška tiskarna v Ljubljani 500, Orlovski odsek Kranj 20, »Slomšek^, društvo mariborskih bogoslovcev 50. Ljudski oder Maribor 10, E. Trstenjak, Jurklošter 10, VC-telistvo osnovne Sole v Stoprcaii 15, Vrh-njak, Rotovnik m VisočnPk, Paraeču 25. KorSič, Bosljiva loka 10, Združena druStva. v Grižali 500.10. Sokolsko društvo Trsat-Sušak 1S5. Marljfna družba Sv. Rupert v SI Goricah 106. »Edinost« Hrastnik 50, Ka%. prosv. društvo Zg. Sv. Kungota 38. Razbor, SkrvenjgTadec 15, — osnovne sole Jurklošter 35, Žalec 81, Petrova vas 7S, ScnSur pri Kranju 72.90, §t. Urška gora 26. VTdetn ob Savi 425, Sv. Danijel 43. Zgornja £ gfca 2S0. Hrastnik 217.15. Sv. Jurij pri Grosupljem 50, Žalec 20, Fram 150, Sv. Marko pri Ptuhi 38, Rateče 163.75. Radeče M3A'<\ Un1c 22, Gornja Rečica 64.60, Sv. Miklavž pri Laskom 20, Ščavnica 5, Božakovo 5?. Motnik 58, Gornja Lendava 75. Sv. Ana nad Tržičem 60, Ihan 41.50, Železniki 132. Jezersko 74.10 §t. Vid nad Ljubljano 16, Luče 10, Debova 46. dekl. osn. Šola Ptuj 113.50, I. dekl. meščan, šola LJubljana !5ft. dvoraz. trgov, šola Ljubljana 100, — podružnice Jugoslovenskc Matice; Braslovce 1110, Polzela 343.50, Boštauj ob Savi 457, koštani 601.5".
Poverjenikom in članom „Vodnikove družbe"
Družbina pisarna ie pričela razpošiljati letošnje knjige. Prvi jih dobe člani v mariborski oblasti, za njimi pridejo člani v ljubljanski oblasti in v Ljubljani.
Pozivamo 22. povertenike. naj Istočasno z razdelitvijo knjig zanesljivo pobero pri članih tudi članarino za leto l">28. v znesku 20 Din,
člane pa naj izroče poverjenikom, ko pridejo k ni m po knjige, članarino 20 dinarjev za leto 1°28.
Poverjeniki in člani naj uvažujejo, da prihranijo s tom družbi mnogo dela in veliko stroškov.
Vodstvo «Vodnikove družbe*.
— Zvezali so jo. Ne moreva ji pomagati. Beživa!
— Morava, morava jo rešiti . . . Glas ji je zastal v grlu. V temi so se
zasvetile luči. Leticija je opazila maskirane postave.
— Pojdiva! — je zakričal stražar. Beživa, sicer se zadušiva v stmpcnih plinih, ki so jih spustili za nama.
Prijela je stražarja za roko in bežala z njim, kar so jo nesle noge. Slišala je, da drve za njima zagonetni napadlci in da ju lahko vsak hip dobite.
Stražar in Leticija sta bila obsojena na smrt, če bi se ustavila. Nista vedela, da ju zasledujeta samo dva napadalca. Leticija je bila prepričana, da so jo hoteli ujeti živo. Tudi stražar ie bil Istega mnenja. Drugače bi ta bili takoj ubili. Napadalci so imeli ročne svetilke in re-volverje-strele. Lahko bi bili uMll begunca, pa očividno niso hoteli. Torej je bilo treba bežati, dokler ne prispeta do obljudenega rova.
Stražar je poznal pot Širok hodnik, po. katerem sta bežala, mu je bil že več let dobro znan. Vedel je. da je bPa na l<t>ncu hodnika vzpenjača, ki bi ju dvignila v glavno dvorano, kier se je mudil <T Alhaniac
Bežala sta, kar se je dala
Pisane zgodbe iz naših krajev
Šolski ravnatelj zlorabljal učenko« — Smrtna obsodba v Mo-starju. — V smrt radi slabe ocene.
Stev. ?04.
•SCOVENSKT NAROD* etne 20. novembra 1927
itrtD 3.
Protestno zborovanje soniffib
Protest radi odpusta uradnika g* Stankota. — Obsodba klero-rndikalnega režima, ki krši zborovalno svobodo. — Viharno zborovanje.
Mod socialističnimi ieJezničarji in tudi pri drugih  delavcih j«  Izzval nenadni odpust železniškega  uradnika g. Jurija Stankota, ki obenem vrti funkcije tajnika Sa reza železničarjev Jugoslavije v Ljubljani, iz službe veliko ogorčenje in protesta G. Stanko je prejel v soboto 12. t. m, potom ljubljanske direkcije, kjer je bil nastavljen, kratko obvestilo, da je odpuščen v smislu zakona    o državnih uradnikih, ker še ni stalen. Narodni poslanec Petejan je bil o tem takoj obveščen ter je v Beogradu pri merodajnih faktorjih  interveniral. Doznalo se je med tem, da so odpust vestnega in sposobnega   mladega   nradnika isposlovali klerikalci odnosno njih eksponentje t vladi. Strokovna komisija in Savez železničarjev sta tato sklicala za te dni po raznih krajih Slovenije 20 protestnih shodov in tak shod se je vršil snoči tudi v Ljubljani. Velika dvorana Mestnega doma je bila  nabito polna železničarjev   in   drugih  strokovno organiziranih delavcev. Shodu je prisostvoval tudi policijski komisar. Shod je bil deloma zelo buren, ker je  policijski  komisar za branil inž. Dragotinu Gustinčiču govoriti.
Predsednik Strokovne komisije g. Fran Jernejčič je otvoril zborovanje, na kar je bil on soglasno izvoljen za predsednika shoda. Zborovalcem je naznanil, da so kot govorniki določeni in prijavljeni železničar Makuc, Ošlag iz Maribora in inž. Gustinčič Nastal je nato nemir, ki so ga izvali komunisti. Jernejčič je v odločnih besedah pozval navzoče, naj bodo vsaj na tem protestnem zborovanju enotni in solidarni. (Klici zbo-rovalcev: >Res, edinosti je treba! Ne igrajte ee z nami!<)
Kot prvi govornik je nastopil g. Makuc ki je v daljšem in temperamentnem govoru označil pomen protestnega zborovanja. Glede postopanja železniške uprave napram urad ciku g. Stankotu je omenil, da ne moremo dobiti pravega izraza, s katerim bi se žigosala ta gorostasnost. Železničarji preživljajo krvavo Golgoto. Ni niti ene vlade, ki se ne bi obregnila ob železničarje- SLS. kadar je na vladi, pa je prva, ki udari po železničarjih. Klerikalci so železničarjem vzeli stanarino, vpokojencem so vzeli legitimacije, da ne govorimo o Zaloški cesti. Tudi druge meščanske stranke so pritiskale na železničarje, toda ne tako kakor klerikalci. Omenja, da je bil g. Stanko odpuščen iz službe radi nekega govora, ki ga je imel na Rakeku. V nadaljnem svojem govoru je govornik kritiziral postopanje nasprotne že-lezničarske organizacije z ne baš laskavimi epiteti. Govoril je nato o postopanju ljub Ijanske policije, ki je trgala plakate in vabila na shod ter aretirala tudi nekega mla-
dega razdeljevalca letakov. Po dvorani je v tem trenutku završalo. Culi so se medklici: »Fejl Sramota! škandal !<
Navzoči policijski komisar je govornika prekinil: >To ne spada k dnevnemu redu k Po dvorani ogorčeni klici: »Spadal Spadal< Komisar: > D ruga če razpustim shod!< Klici po dvorani: >To ne gre tako hitro! Prmej-dus! Ta je lepa, da ne bi smeli govoriti !<
Koncem svojega govora je g. Makuc žigosal s trpkimi besedami postopanje sedanje kleroradikalne vlade in delovanje Narodne skupščine, ki jo je nazval >buržujski ringl-špilc
Drugi govornik g. O šlag iz Maribora je bičal sedanjo socijalnopolitično reakcijo. Po njegovem mnenju je g. VukiČević z blejskim paktom prepustil klerikalcem odnosno dr. Korošcu Slovenijo v politično in gospodarsko eksploatacijo. 2igosal je hinavsko socijalno politiko ministra dr. Gosarja, nagla-šujoČ, ds morajo sdrnieni socijalisti voditi proti SLS najostrejšo borbo. Protestira dalje proti kršenju koalicijskega prava in zaključi svoj govor s pozivom na tesnejšo organizacijo proletarijata.
Predsednik g. Fran Jernejčič je nato pripomnil: >Na policijskem ravnateljstvu smo prijavili svoje govornika Sedaj mi policijski komisar naznanja, da stoji na stališču, da g. Gurstinčič ne dobi besede, ker nima za to legitimacije. »Nastal je pri teh besedah nepopisen vihar. Čuli so se klici: »Zakaj ne sme govoriti:« Inž. Gustinčič: * Protestiram To je nasilje I<
G. inž. GnstinČiČ ni smel govoriti. Mesto njega je dobil besedo g. Jurij Stanko, ki je pojasnil vzroke svojega odpusta iz službe Omenil je med drugim, da se nahaja pri generalni direkciji v Beogradu dopis velikega župana ljubljanskega, ki pravi, da je pro-tidrzaven elemenL (Ogorčeni klici: »Doli veliki župane T)
Med govorom g. Marcela Zorge je prišlo ponovno do viharja. Ko je g. Zorga vehementno začel napadati policijo, je policijski komisar prapomnil: »Nehajte!« V dvorani vihar in nemir. Zorga je žigosal nasilje klerikalne vlade, ki krši zborova Ino svobodo. Konstatira, da zunaj izven države mnogi govore, kako je lepa koalicijska svoboda v Jugoslaviji, a to ni res.
Po kratkem govoru Kisovca, ki je govoril v imenu Bernotove socijalnodemokratičie frakcije in ki je deloma izzval salve smeha, je shod soglasno sprejel brzojavko na prometnega ministra in protestno resolucijo. Obe zahtevata, da se mora g. Stanko sprejeti nazaj v službo, obenem pa protestira shod proti kršenju koalicijske pravice.
Stanje konkurza Slavenske banke
Oficijelni komunike stalnega upniškega odbora«
Likvidacijski narok v konkurzu Slaven* ske banke d. d., ki se je vršil pri kr. sudbe* r.em stolu kot kockurznem sodišču v Zagrc bu, je bil končan dne 25. oktobra t. L
Število upnikov, ki so prijavili svoje ter. jatve, znaša 3210.
Upravitelj konkurzne mase je likvidiral, t. j. priznal v smislu hrvatskega konkurzne* ga zakona terjatve v skupnem znesku 5 mi* liionov 60S.347 Din 97 p v I. razredu kon> purznih upnikov m 128,833.896 Din SO p v II. razredu. Terjatve v L razredu se imajo izplačati s polnim zneskom, terjatve II. razreda pa se bodo izplačevale s kvoto, katera bo na nje odpadla po njihovem razmerju napram  stanju  preostale  imovine zavoda.
Ostalih prijavi i enih zneskov konkurzni upravitelj rti likvidiral, t. j. ni priznal nji* hovefia obstoja. Med temi ni likvidiran niti
znesek 13-500 000 Din. prijavljen od Trboveljske prernogokopne družbe, niti znesek od okroglo 46,000.000 Din, prijavljen od Zentraleuropaisch.e Landerbank Wien. Kon» kurzni upravitelj ni mocel likvidirati teh dveh zneskov na podlagi poročila sodnih strokovnjakov, glede katerega so omenjeni soodgovorni za polom Slavenske banke d a.
Vsem upnikom brez razlike, katerim so terjatve likvidrane, so likv:dirane obresti o*_» vštevši 4. septembra 1926, t. j. do dneva otvoritve predkonkurza. ne pa do 19. maja 1927. t. j. do dneva otvoritve konkurza, s čemur pa upniki II. razreda ne izgube niče* sar: kolikor bodo preieli manje na obrestih, toliko jim bo več pripadlo v kvoti na glav* cici priznane jim terjatve.
Vsak upnik, ki je prijavil svojo terjatev sodišču ali direktno ali potom svojega za* stopnika, bo prejel sodni odlok o likvidaciji svojo terjatve. Sodni odlok o likvidaciji onih terjatev slovenskih upnikov, katere so bile prijavljene potom g. dr. Romana Rav* niharia, bo preiel on sam kolektivno, on pa bo posebno obvestil one, katerim niso bili priznani prijavljeni zneski.
Oni upniki, ki se do sedaj niso prijavili svojih terjatev vzlic temu. da je ob i avl jeni rok za prijave že davno potekel, moreio to napraviti tudi še sedaj; v svrho likvidacije niihovih terjatev pa se bo v smislu hrvat* slcega konkurznega zakoni odredil nosebni likvidacijski narok na njihove stroške.
II.
Dne 29. oktobra 1927 se je vršil pri kr. sudbenem stolu v Zagrebu v smislu krm* kurznega zakona od sodišča sklican upniški zh^r z dnevnim redom: volitve stafne&a up* nlškefla odbora, in sicer pet članov in pet njihovih namestnikov.
Na tem zboru so bili izvolieni z glasovi, ki predstavljajo ter lat ve v zne«ku 94.47271/ dinarjev 31 P*r (od prisotmn terjatev v znesku 00 347.173 Din 60 par) za člane od* bora sledeči:
Dr. Dravo Maru&č. Lfirbffano: dr Ro* man Ra\>nihar. Lfubffrma: Ofrm Jeruc. taj» rdk Mes'rte hrenfrtfce lhrHfan*ke. dr Jvraj Peč*revič, Zapreb; dr. Htnko Horvaftč, Za* &reb.
Z glasovi, ki so predstavljali 81.728JP08 dinarjev 45 par, so bili Irvoljeol sledeči na*
raestniki članov: Dragotin Hribar, Ljubljana, dr. Anton Božič, Celje; dr. Janko Brejc, Ljubljana; Zvonko Žolger Ljubljana; Ivan Avsenek, Ljubljana.
Kr. sudben stol v Zagrebu je z odlokom 4. noverrbra 1927 razveljavil volitve na-memikov članov, ker so vsi izvoljeni imeli svoje prebivališče izven Zagreba kot sedeža korrkurzneza sodišča m konkurznega upravitelja kar le v protislovju z duhom hrvatskega konkurznega zakona Pri ponovnih volitvah, ki so se vrš'le dne 11. novembra 1927. so bili Izvoljeni z glasovi, kateri so predstavljah" 82,171.202 dinarja 10 par od prisotnih $6,o08 008 dinarjev 28 par  za namestnike xlanov odbora sledeči:
Dr Zlatiko Kuntarič. Zagreb. Dr Dušan Diordjević. Zagreb. Dr Ivo Hiršl. Zagreb. Drago t"n Hribar. Ljubljana, dr Anton Božič. Celje.
ITI.
K definitivni likvidaciji preostale imovine Slavenske banke in tvdi k eventualni poravnavi s prezado'žencem odnosno z '.tt/ami in zavodi ki so odzovorni za p,-lom banke se bode moglo preiti na podragi §§ 145 in 187 hrvatskega konVurznesa zakona šele sedal po dovršeni d:'kv:dacifi ter-latev in po izvolitvi stalnega upniškega odbora.
Celokupna dosedanja rež-ja vStevfi tudi vse stroške to^kurza Ve popolnoma krita iz red<nih dohodkov in sicer v glavnem iz obresti onih zneskov, kateri so se do sedal ubrali in kateri so se plodonosno na-ložPi tako. da konkurzna masa sana vsled konkurza in z rrjim spojenih stroškov sploh rd dotaknlena
Glavna naloga konkurznega uprav'te! i a In stalnega upniškega odbora bode razven ostalih dolžnosti katere jim nabsa z?kon. tudi ra da bodo čim rrej^ d^vedli konknrz k koncu zeto da bodo nm;ki čim prefe predeli na nfe oćp"dn]oči den^r
Uprava konkurzne ma«e bode oodvzela vse potrebne korrke. da b^do vsi činie'H, ki so odgovorni za polom Slavenske banke. iizpotaili svoio obvezo. k?te*-a izhaja rz njihove odgovornosti m da bodo na ta način zmanjšali ogromno Škodo, katero trpe upniki Slavenske bamke.
V Zagrebu. 18 novembra 1927.
Dr. Aleksander Horvat, konkurzni upravitelj Slavenske banke d. d. Dr. Drago Mamšič. dr. Roman Ravnikar, Oton Jeruc. dr. Juraj Pečarević dr. Hinko ttorvatič: kot stalni upniški odbor Slavenske barke d d. v konkurzu.
12- »_
Izvirne franc »ske pastil e
„VALDA"
-»roti nahoda, ka lia In katarju
orodataio vse lekarne »n droeeri e
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 20. tiri. Sobota. 19 novembra: cMedeja*. Red C. Nedelja, 20. novembra: Ob 15. ari »Večni mladenič.  Ljudska predstava  po  znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri «Dva brezova«. Izven. Ponedeljek, 21. novembra: Zaprto.
OPERA. Začetek ob pol 20. uri. Sobota, 19. aovembra: cBajadera*. Opereta. Ixv. Nedelja,   20. novembra:   Ob   15. uri «Faust».
Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 21, novembra: Slavnostna predstava v proslav« prijateljske zveze med Francijo in Jugoslavijo. Izven.
Mariborsko gledališče«
Sobota, 19. novembra: Ob 30. uri «Eva, de* klica iz tovarne«. Ab. A Premijera.
Nedelja, 30. novembra: Ob 15. uri «Pygma* Iion». Ljudska predstava pri jako zniža* nih cenah. — Ob 20. uri «Eva, dekhca iz tovarne*.
Gledališki pregled
V Newyrk je prispel M. Reinhardt s svojo gledališko družino in celokupnim in-«enatorskim aparatom dne 15. L m. in j<s bil sprejet od mestnega župana Walkerja. »Onlrurv-teaterc, v katerem bo igral, je že za več večerov razprodan. Skušnje imajo noč in dan. da se igralci priuče akustiki in dimenzijam nove hi5e. Prvič bodo ob tej priliki igrali v Newyorku Shakespearja v nemškem jeziku. Tožba gled. podjetnika Minerja iz New6orka. češ da Reinhardt ne sme vpri-zarjati v Ameriki »Mirakla<, nima sedaj mo-mentano za Reinhardtovo gostovanje nobenega pomena, ker je newyorško sodiSce tozadevno razpravo odgodilo.
VI. I. Nemirović-DanČenko, ki je nad teto dni deloval pri filmu v Hollywoodu. je postal ruskemu prosvetnemu ministru Lunačar-skemu izjavo, da hoče enkrat za vselej zapustiti filmsko industrijo in se vrniti v Rusijo.
V Moskvi je predsednik rentr. ekseku-tive komiteja sovjetov izdal odlok, da Fedor Saljapin ne sme več uživati svojega posestva in hi>e. ki jo ima v suberniji Vladimir.
V Kairu so na kedifosk^m gledališču oder popolnoma modernizirali, ker bo v kratkem tam gostovala italijanska >stagione< nod vodstvom grofa Guida Viscontija iz Milana. V gledališki družini so solisti, celokupen zbor, orkester in balet. Med dr. bodo oprizorili tudi Boitovo opero *Neroe. ki zahteva zelo komnlirirano inscenacijo. Turneja bo šla iz Kaira v Aleksan^rijo. potem pa tudi no Balkanu. V našo državo jih najbrže ne bo.
VTrstu je imel tenorist Veselovskt. ki je pel v >Teatro Fenice« naslovno vlotjo v operi »Werther« velik uspeh in je bil pozvan 20 krat pred zastor. Na Šopkih in vencih, ki so mu jih poklonili, je bilo opažati sumljivo veliko rdečih trakov. Italijani so hitro poTuntali. da je »ju^oslavo-c in od prefekture je dobil ukaz. da mora tekom 24tih ur zapustitf Tmt.
V Pragi ima nemško gledališče zanimivo novitcito >Die Opunxie<, komedija promi-oenti. Spisala sta jo 11 Brod in rL-^»ack, ki slikata v pestrih barva^ zakulisno življenje tn senčne strani gledališča. Vsa ost kome diie pa je obrnjena proti khkarstvu in predvsem proti sedanjemu srednjeevropskemu sistemu v teatru, kjer vladaio momentano takozvani >stari< in ki zadržujejo razvoj sodobne rledališke umetiosti bolj kot vse finančne krize.
Čapkovo >R. U. R.< je ta teden v angleščini oddajah radio-stnnioa Daventrv.
V Bratislavi so imeli na slovaškem nar. gldaTi=Ču prenrero Pucriniievih enodejank »Pla.Sč' in »Gi^nni ScHoehi«.
V Lipskem bodo imeli decembra premie-ro Rezničkove orere >Satuala<.
Dunajska >Volksoner< igra Smetanovo ooero >Ppliub<. Na Dunaju so imeli za proslavitev drž. praznika avstr. republike 15 t. m. v dvorni operi >črno-beli< eala-vecer. na katerem so pro;zvai*di PueHniieveffa »Gi-anni Scriicchi.« Straussove »Zgodbe iz dunajskega orzda« in sijami Schubertov balet >£rtirie letni časi l.iubezni<.
Francoski pisatelj Maurice Dekobra, ki se je te dni mudil na Dunaju, se ie sestal z madžarskim operetnim komponistom Ern Kalmanom. kateremu je obliubil. da bo en svoj roman predelal v operetni tekst, ki ga bo K*lman nato usrlasbiL
Ruski *>udožeshvki so v r^dutni dvorani dunaiskesra dvora te dni začeli z trostova-nir-m. Otvoritvena predstava je bila komedija Ostrovskega »TTboStvo ni greh«. Prihodnja predstava bo >2ivi mrtvece. Listi nasl^Sajo. da ta umetniška skupina učencev Stanislav-ske~r* nima nobenih »starov*. ee izvzamemo veličino Pavlova in nožno Križanovsko. da pa se ji očitno pozna ves blesk mojstrove šole in vsa slavna tradicija budože«tne<ia tentra. V kri. ki slika rusko malomeščansko ž'vlienje. da so videli Dunaičanje podajanje resničnosti in prisfneflr^ doživetia. to pa da znajo tudi neruski nmetniSki teatri. Vendar pa se vsi l>sti končno strinjajo v trditvi, da so v enspmhski^ scenom ostvarili uspehe, ki so za srv^ben nemški teater naravnost porazni in kličeio nemškim režiserjem, da naj se hodijo sem uč;t in spoznavat, kaj je pravzaorrrv n^lo^a režiserjeva. Vsekakor so morali imeti potemtakem ogromen usneh. Pole? Pav1ova in Križanovske omenja kritika tudi S. P. Petrova. Pred otvoritveno predstavo je imel kratko predavanje o ruskem teatru prof. Gregor, vodja gledališkega oddelka drž. biblioteke na Dunaju.
A. Bassermann i*rra na Volkstheatrn v Sudermanovi igri »Kamen med kamni< in v komediji >Veliki baritone.
Tenorist Leo Slezak si je dal zavarovati življenje in svoj glas za 50.000 dolarjev. Sedaj pa se je izkazalo, da je polica za zavarovanje glasu ponarejena. Pevec se je z zavarovalno družbo pred sodniio poravnal.
Znani odlični ieralec, režiser, učitelj in bivši ravnatelj drž. gledališča na Dunaju Albert Heine obhaja te dni brez vsake slovesnosti 60 letnico. Pri gledališču deluje 36 let. Ob tej priliki je i2JaviL vda so iz vseh družabnih sloiev vzrasli veliki umetniki in da je postranska stvar, kje je kdo rojen« ter, vda so bili njega dni režiserji mnogo večji kakor pa so dandanes z menoj vred.«
Na Dunaju bo marca meseca »Wiener-Oratorieu-Verpinisrung« v veliki koncertni dvorani izvajalo skladbo »Slavoslovije« (Lau-damus), ki jo je zložil Boris Papandopolo-
PeSć trn solo, mefen zbor la orkester In ki obsega osem delov.
V Beogradu je imela >Ruska umetn. dramska grupa« te dni predstavo Južin Sum-batove igre »Starinski kov<. Ta grupa je peščica ruskih emigrantov, samih mladih ljudi, ki po dnevi delajo po pisarnah in podjetjih, zvečer pa poskušajo v dvorani IIL beograjske gimnazije, J. S um batov, igralec In elan >Malega teatrac v Moskvi, je gostoval pred leti v Beogradu. Pričujoča igra jasno priča, da je njen avtor teatrski človek, ki pozna vse odrske potankosti in Se bolj efekte. Predstava je bila v dvorani ,Luxor<, kjer igra beograjska opereta in bi se morala začeti ob 8., kakor je bilo naznanjeno. Začila pa se je 5ele ob 9 uri, ker konzorcij »Opereta* ni dovolil prej dvigniti zastorja, dokler mu niso ubogi ruski idealisti — plačali dvorane; ni jim bila razprodana hi5a zadostna garancija, kljub temu so morali inscenirati incident, ki je bil za občinstvo in obe stranki mučen, za eno celo prav malo časten.
Čiča Ilija, nestor beograjskih igralcev, j"e zopet v Časopisih. Beograjska >Politika< je namreč priobčila Članek >Ciča Ilija v Zagrebu«, v  katerem  trdi, da je  »Čiča Ilija
vzor treznih ljudi in da so nekatera absti-uenčna društva dala natisniti na plakate njegovo *liko v propagandne svrhe<. kdor pozna »Čičo Ilijo< se je od srca smejaL ko je to Čital: najbolj se je muzal častitljivi starček sam, to je gotovo. Bolj trezno in resno pa je smatral to zadevo prvi tajnik beograjske »Zveze trezne mladine', ki ie prisilil >PoIitiko-:. da je te dni priobčila njegovo izjavo >da Čiča Ilija ni v nobeni protialkoholni organizaciji včlanjen io da ni nobeno abstinenčno društvo priobčilo uiego-ve slike«. Zopet so se smejali Beograjčani, najbolj pa >Čiča Ilija<.
V Beogradu gostuje J. Križaj v HoH-mannovih pripovedkah?, v »M. Butterflvc pa tenor Chr. Solari.
V Zagrebu  poje kot gost Rudolfa v »Bohemet tenorist varšavske >VeIike opere« Stan. Drabik.
Na TuŠkancu so vprizorili Blumenthal-Kadelburgovo šalo »Kinematograf«, ki pa jo je kritika odklonila, češ da gre uprava predaleč in da preveč računa na okus najširše mase.
V Sarajevu praznuje 25 letnico gospa Zona Djurdjić. V Sarajevu deluje od otvoritve oar. gledališča L 1920 in igra vsakovrstne
vloge od kokote do komične starke. Prvič je nastopila v Nišu na odru >Sindjelić«. Za jubilej bo igrala igralko v NušiČevi novi gledališki komediji >Knjiga druga«, ki bo ob tej priliki prvič igrana. Fr. L.
Ljudske predstave v mariborskem gledališču. Po vzgledu drugih gledališč bo or» ganizrralo tudi mariborsko ljudske predsta* ve pri znižanih cenah (ložni sedeži za dra* mo brez razlike po Din 15.—, parterni po IZ balkonski po 10. galerijski po 6. stojišča po 3 Din). Prva ijudska predstava bo vele* uspela Shawova komedija «rVgmaiion» v nedeljo, 20. novembra ob 15. (3.) popoldne. Priporočamo zlasti tudi zrmanjemu občin« stvu.
Mariborska premijera «Evea bo v so boto 19. novembra, «Eva» je mojstrska Le* harjeva opereta Ker ima mariborsko gle« dolisče vse predpogoje za kar ruiboijšo vnrizoritev tega zares krasnega operet nec-a dela, je gobovo da bo imelo velik uspeh. — Vstopnice se že dobe pri dnevni blagajni.
Jujroslo venski Ex Hbrls, Ali ima 5 knjižnico in v nji kntfse. ki jih ljubiš? Morda jih označuješ za svoje s svojim podjpisom. ljudje izbranega okusa si jih označujejo s samosvojim «ex i?bris» (s sličico :n svojim rmanom) Take sličice vlep-Ijajo v svoie knjge. Tudi Slovenci že upo-rab?jajo ex libris, ki je v širokem kulturnem svetu ze?o razširjen. Ex libris je pri lugoslovenih najnovejša grana takozvane male grafike, ki ie v 20 veku v fZvropi nanovo oživela po trudu graf. umetnikov in pri nas onih. ki so se spomnili tradic:je te umetnosti starih Srbov. Hrvatov, Bolgarov in tud- Slovencev. 2e v 16 veku so namreč naši grafici ustvarjali ex librise za plemstvo po okusu ital. renesanse. Danes le ex libris jako ori'juh'ena tehnika v moderni evropski grafiki tn tudi jugoslovenski umetniki se bavijo ž nio. Zdaj smo dobili celo prvo m->t>o talcih ex libris. izvršenih v drvoreru in bakrorezu, a stremečih Po Jugoslaven stMu Udružen'e erafič umetnikov Je zbralo elavne ju^o^lovenske mol-*tre tvnet ex libris. med nitmi že priznane avtorie. ki se vztrajno baviio s to tehniko. k*fcor Vaz Z^h^riev H Sofije. Vi1. D. <"Hurić" m Vf BnhriCtt iz Zairrprta, 'rubljan-°ki srr^fičarr? § § a n t e i hFnko S m re -Var. E Tu«tin m R. Suh i.c. daTie Ivan Kos ?z Maribora \ LnV^novIć iz Zagreba m Tv Poch iz Osiieka r*r g ustna mrmen-"na m^^ ?e iz*'a te v ?00 čzti^k^ in za-\o?tt rHcarne Narod Nov in v Zagrebu. V kra^k^m se odore prva mednarodna razstav* rTv Phrs v Llsaboni: priredi io por-tw;^«fca vlada. TTđeWe se te tođi Slovaki. z-» SVivence p'' S. ?antel. H Smreka r. R. ^"bic. fZ Tus+itt in Iv. Kos. Slovenci ex ,:brisi so že dospeli v Lrsrbono UubiteJie opoz?ri-»mo na  to velez^nlmirvo mapo!
Prosvetno delo Splošnega ženskega društva. V nedeljo. 20. t m. predava ob ool 11 doo v ba5ko<n«ki dvorani univerze OTvrfesorica dr. Alma S^«mikova o sodobnem estetskem p<?1hnlopizm*i in njegovih ideWh Predhodnikih. Predavanje Ie n^men?erv> predvsem 7en-stvTT ki naj bi se bavilo rudi z resnej-šimi vprasanji, a je dobrodošel vsakdo. — Še tekom decembra t. 1. m januarja 1938 pn priredi Splošno žensko društvo oiklus predavanj o ruski, češki in srbsflci ženi, saj je Slovenkam njihovo delovanje in stremljenje vse premalo znano.
Umjetnost, revij-a za slikarstvo, gra-fku 1 skulpturu, ki izhaja že 9. leto v Zagrebu, a se ureja v Zagrebu BeograAj ni Ljubljani, je prinesla v 6. m 7. zvezku kot prilogi S. Šan tla o ril. drvorez «Potret-na študija. (Vel. Deželica^ in H. Smreka r j a orig. drvorez »Napuh* rz cikla Sedmero glavnih grehov* v listu H. S m r e-karja »Ljubljansko pismo* in končno satirično risbo »Panoptikum fragmentov iz umetnostne zgodovine in modrrih ekstrava-zaiK v ob!3cujoči umetnosti* H. Smreka r j a.
Moflere: Skopuh (L*Avare), komedija v petih dejanjih. Prevel Niko Kuret. Ljublja« na 1927. .aložila Jugoslavenska knrigarna. Ljudski oder XII. zvezek. Cena 18 Din. Za izvrstno burko »Scapinove zvijače«, ki je lar: —"la vse podeželske odre in povsod vzbujala salve smeha, smo dobili sedaj v izvrstnem prevodu Niko Kureta ie iMolie* rov o klasično komedijo »Skopuha*. Igri je pridejan predgovo- fnapnsal prof. A- Ro* brda), v katerem najde režiser vse potreb* ne nasvete fede kostumov, k ar akt eri zaci je oseb, sploh vsepa, fcar je vsJnega v igri.
Krsijsvis Marke lt£8. Zbral Kompoljski. ilustriral J. VoksČ. Družba sv. Cirila in Metoda, duševna mati naše obmejne mladine, jo je to pet razveselila s knjižico, nosečo tu-naj podobo jugoalovenakega junaka kraljeviča Marka, znotraj pa nudeČo mnogo zanimivih pravljic — med njimi zlata vredno bajko Milčinskega >0 Marički, ki je pol ure prr kasno prišla na svet« — pesmi, poučnih člankov in valnih drobtin. Knjižico okrašeno z lepimi ilustracijami, zaključuje koledar in oddelek za beležke. Šolska vodstva, starše in vse ljubitelje slovenske mladine opozarjamo na to delce, ki je zbog tehtne vsebine in jaku nizke cene — 6 Din — najtoplejše priporoč-be vredno. Kupite Kraljeviča Marka otrokoui za Makla v« in božiči Naroča se v pisar a i C. M. družbe v Ljubljani. Narodni dom.
Krmite pozimi ptice pevke
Ni boljšega pomagača pri zatiranju raa-novrstnih sadnih škodljivcev na naših vrtovih, osobito gosenic, kot so ptice pevke, ki prezimujejo v naših krajih. Izmed vseh najkoristnejše pa so sinice. Da pa si ohranimo in pridobimo te pridne delavce za poletni Čas, je neobhodno potrebno pravilno in smo-treno krmljenje po zimL
Pred vsemi moramo krmiti sinice, ker ravno te živijo spomladi pretežno od iuželk in z njimi izrejajo tudi mladiče. Razume se, da naj poleg sinic dobijo tudi ostali pri na« prezimujoCi pevci svoj delei, ki jim ga že s tega razloga, ker so ostali pri nas, ne smemo odreči, v mrzlih zimskih dnevih.
Umno krmljenje pa ni mogoče:
1. brt-z pravilno pripravljene krmilni*-«*.
2. brez prave krme in
3. treba to pravilno pokladati. Krmilnica. podobna majhni hišici, naj bo
napravljena tako. da krmo čimbolj varuje pred dežjem in snegom, Z žebljem naj bo pritrjena na stebriček, da se poleti lahko sname in spravi pod streho. Na dno pa naj bo pritrjena večja pločevinasta posoda. Tako pripravljeno krmilnico postavimo bli2U sadovnjaka v zelenjadni vrt ali kjerkoli, tudi
pri hiši.
Edino prava hrana za »inice je surova koruzna moka (ne zdrob). surov živinski loj hi dobro zrelo seme od solnčnic.
Ne sme se jim pa pokladati bučno ali konopljeno seme, da.«iravno oboje zelo rad*» jedo. kajti po obilni večkratni hrani bučnih pesek in konopljenega semena se jih loti aekaka i^riia. ki je zanje vedno smrtonosna. Za ostale ptkv. kot zelenčke, vrabce, strna-de, Ščinkavce itd. je dobra ajda in proso. Bučno in konopl-*no seme jim je škodljivo ravno tako kot sinicam.
Koruzno moko in loj naj imajo ptice v krmilnici vedno na razpolago in sicer loj naboden na konici, moko pa nasuto v pločevinasti posodici. Ostalo krmo jim natre-samo vsako jutro kar na dno krmilnice, a le toliko kolikor pojedo do 2 ali tretje po-poldne.
Pripominjamo se. da naj bodo krmiln.ve ie sredi jeseni zunaj, da se s tem privabi ptice iz bližnjih gozdov. Pred koncem marca pa naj se s krmljenjem ne preneha, da ptice obviriimo v obliiju vrtov, kjer naj gnezdijo.
Ako se bo danih navodil drial vsak n-\s posestnik, bo nedogledm kori«t kmalu vH-na. za z^led naj bi se vsaj pri vsaki šoli priredila opisana krmilnica. — Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani.
Božična razstava umetnin
V decembru bo v Jakopičevem paviljonu božična razstava umetnin, ki jo priredi uprava Ljubljanskega velesejma s sodelovanjem Udruženja obakuioćih umetnikov — TCSEcija L j ubrana.
K rarsiav: odno^o k proJaj; so pnpu-šoena v splošnem vsa dela oblikujoče umetnosti m umetne obrti ne glede na smer ki dobo postanka — to je dela slikarstva, ki-parstva. arhitekture, grafike ter umetre obrti. Razstave se lahko udeleži vsakdo i i sicer z neomejenim številom del, ki jih nudt prodaj:.
V splošnem odpade presoja razstavnih del. Vsak razstav>jaiec odnosno prodajalec jamči sam za kvaliteto de', ki jih nudi v prodajo. Vposlana dela avtorjev, ki niso poznani iz tu- ali inozemskih razstav m ako žive ter niso člani kake umetniške korporacije, zapadejo presoji razsodišča, sestavljenega iz razstavljalcev. ki so priznani oblikujoči umetniki.
Prireditev razstave se objavi v dnevnem časopisju ter se mora prijavnica oddati do ključno 26- novembra 1927 v pisarn: ljubljanskega velesejma. Pri a-mora poleg točnega naskrva prodaj a'-ca vsebovali tudi število in velikost razstavnih odnosno prodajnih del.
Dela določena za razstavo odnosno prodajo je oddati 30. rjovernbra 1927 od 14. do 17. ure v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani in sicer povsem opremljena za razstavo ter označena glasom pariloženega seznama:
1. Z imenom avtorja odnosno lastnika.
2. Poimenovanjem.
3. Prodajno ceno.
Razstavna dela fmajo razstavljata določenega dne na lastne stroške dostaviti v Jakopičev paviljon ter se nevnovčena dela rta račun raistavllalca odpremi na naslov, označen na prijavnici.
Prireditelj razstave oskrbi iz- in v p likovanje ter razvrstitev razstavnih odnosou prodajnih de* v razstavnih prostorih Jakopičevega pa v*. Ion a.
Prodaja razsta\ fcenih del se vrši le potom blagajne v razstavnem prostoru. Vsi cd tetga mora biti na vsakem delu točno navedena prodajna cena.
Za vsako vnovčeno umetnino ali limet-nocbrmi izdelek si pridrži prireditelj 10% provizijo prodajne svote v svrho kritja režijskih stroškov. Ako razstavljale: po otvoritvi razstave označi razstavljeno delo kot n ep roda j no, mora plačati prireditelju 10*/« znesek navedene prodadne cene. Kupec mora najmanj 50% pogođene svote plačati pri sklepu kupčije, ostalih 50% pa pri prevzemu. Prodaje ki se izvedejo po zaključku razstave, podleiejo Istotako 10% proviziji v prid prireditelja razstave.
Navedeni razstavni pogoji ostanek) veljavni tudi v slučaju podaljšala razstave preko določenega roka.
Za razsiavllalca vetja v vseh spornih zadevah Ljubljana kot obvezno juri-ridično mesto.
Z udeležbo na razstavi prizna vsak razstavljal ec navedene razstavne pogoje, ki so obveuii tako za razstavijalca kakor prireditelja razstava.
^70062
Dnevne vesti.
;1£ Ljubljanu dne 19. novembrm 1927,
4e. Ekskurzija praške mestne občine v Jugoslavijo. Spomladi poseti večja skupina praških občinskih svetnikov Beograd in druga Jugoslov. mesta, kamor je bila praška občina povabljena povodom letošnjih medparlamentarnih posvetovanj.
— Velik lov ministrskega predsednika. Ministrski predsednik g. Velja VukiČevlč prispe danes v Sobotico, kjer se vrši v okolici velik lov. Lova se med drugimi pova-bijenimi gosti udeležita tudi vojni minister general Had žic in češkoslovaški poslanik g. Jan Šeba. Lov priredi subotiško lovsko društvo. Ministrski predsednik prispe danes zvečer v Subotico, a Jutri se vrši ves dan lov na divje prašiče in drugo zver jad. Ministrski predsednik se povrne v Beograd v pocedeliek zjutraj
— Trgovinski minister v Sarajevo. Minister trgovine in industrije g. dr. Mehmed Spaho je v petek odpotoval v Sarajevo, kjer ostane do pouedeljka.
— Konferenca tajnikov trgovskih Zbornic. Na pobudo beogradske trgovske Zbornice se vrsi v kratkem konferenca tajnikov vseh trgovskih Zbornic, ki bodo razpravljali o sklicanju konference naših privred-»flrov in narodnih poslancev.
— Ustanovitev borze na Sušaku, Trgovinski minister je prele! spomenico trgovcev in industrijalcev na Sušaku, ki zahteva, da se ustanovi na Sušaku posebna lesna borza. Pozneje naj bi se ta borza pretvorHa v popolno borzo.
— Železniške vozne olajšave za dijake. Prometno ministrstvo je odredilo, da veljajo polovične cene za vožnjo po železnicah za dijake samo Štirikratno na leto In to za Časa velikih praznikov in velikih počitnic. Za časa šolskega pouka se vozne olajšave dijakom ne smejo izdajati.
— Strokovni izpiti telefonlstk.   V Beogradu se prično po odredbi poštnega ministrstva strokovni izpiti vseh telefonistk iz države. Za ta izpit se je prijavilo že okoli i tisoč kandidatinj.
_ Volitve v vrhovno disciplinsko sodišče je šolska uprava ljubljanske in mariborske oblasti razpisala do 26. novembra t. L V vrhovni disciplinski senat v Beogradu bosta izvoljena ona dva učitelja in dva namestnika, Id bosta dobila največ glasov Lz srezov cele di *ave. Poverjenaštvo UJU nas obvešča, da naj šolski upravitelji z volitvami počakajo, da bo od izvršnega odbora v Beogradu postavljene kandidate in namestnike naznanilo potom dnevnih časopisov, kar se zgodi čim prej.
— Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. V ljubljanski oblasti ie bilo od 7. do 13 t. m. 15 slučajev svinjske kuge, 9 svinjske rdečice, 1 vraničnega prisada in 1 pasje stekline.
— Za mrtva sta proglašena. Okrožno sodišče celjsko je uvedlo postopanje proglasitve za mrtva Franc § e d i g o, roj. leta 1843. v CmereŠki gorici, srez Šmarje pri Jelšah, fn Franc B r a t a n i £, posestnik v Zakotu št. 22. Prvi je odšel leta 1S95. za delom na Dunaj, drugi pa pred 36 leti v Ameriko, od fcoder je zadnjič pisal leta 1905.
— Javna lekarna v Radečah pri Zidanem mostu. Minister za narodno zdravje je odredil, da se podeli koncesija za otvoritev javne civilne lekarne v Radečah pri Zidanem mostu mag. pharm. Mirku Hočevar-In v Mariboru kot edinemu kandidatu.
— Načrt plakata za zagrebški zbor. Zagrebški zbor potrebuje za pomladanski veliki sejem 1928 plakat v velikosti 95X63 cm v treh ali štirih barvah, ki naj bi simboliziral tO gospodarsko prireditev. Besedilo se mora glasiti: »IX. Specijalni proljetni sajam avtomobila, poljoprivrede, radia —■ 29. ftr. — 6. V. 1928. »Zagrebački Zbor« ter z malimi črkami »Na željeznicama I parobrodima 50% popusta«. Umetniki se pozivajo, naj do 15. decembra pošljejo upravi Zagrebačftega zbora ideine skice za načrt in javijo svoj točen naslov in višino honorarja, k! ga zahtevajo za izvedbo načrta. Nesprejete skice se bodo avtorjem vrnile brez odškodnine. Podrobna navodila daje urad Zagrebačkega zbora, Zagreb. Marti-čeva ulica, telefon 2210 ali 1062.
— Trgovski koledar za leto W28 je izšel. Je to zelo lična, v platno vezana knjižica, ki io /e uredil g. Franc Z e I e n i k, založilo pa je koledar Trgovsko društvo ^-Merkur« za Slovenijo v Ljubljani. Stane koledar s poštnino vred DLn 15 za izvod. — Kakor druga leta, le tudi letos vsebina koledarja zelo pestra in poučna. Za detajlno trgovino je priobčeno praktično knjigovodstvo, za splošno uporabo pa: Lestvica za dohodnino, davek na službene prejemke privatnih nameščencev, računanje obresti in dobička, kako se Izračuna kubična mera okroglih debel aH klad, razmerje med živo težo in težo zaklane živali, maksimalne tarife izvoščkov v Ljubljani in Mariboru, poštne pristojbine, kolkovine itd. Poleg tega obsega koledar obširno razpravo o »Pomenu In vlogi trgovca v narodnem gospodarstvu«. Koledar je splošne važnosti, posebno pa ga priporočamo trgovcem in trgovskim nameščencem. Naroča se pri: Trgovsko društvo »Merkur«, Ljubljana.
— Slovensko planinsko društvo opozarja smučarje in zimske turiste, da so tudi pozimi otvorjene in oskrbovane sledeče postojanke: Hotel Zlatorog in hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, Valvazorjeva koča pod Stolom in v Kamniških planinah poleg Doma v Kamniški Bistrici in Doma na Krvavcu še tudi Koca na Veliki planini. Erjavčeva koča na Vršiču (Kranjska gora) je otvorjena in oskrbovana vsako soboto in nedeljo ter na praznike in na dneve pred prazniki. Za druge planinske koče se dobi ključ le za skupine pod vodstvom zaupnikov. Tozadevne informacije daje Osrednji odbor S. P. D. v Ljubljani in Z i msko-fi porini savez v Ljubljani.
— Težka letalska nesreča v Sarajevu. Včeraj dopoldne se je pripetila na aerodromu 2. zrakoplova ega polka v Raifovtn
težka nesreča. Zadnje dni se je polk vež-bal v skupnem letanju. Tako se Jc tudi včeraj dvignilo nekaj letal, da bi veibala v skupinah. V višini 200 m sta trčila skupaj dva aeroplana tipa Breguet in strmoglavila na zemljo. Pri karambolu v zraka sta eksplodirala tudi motorja in iz aparatov so sikali veliki zublji bencina, ki se je \^nci. Na kraj nesreje so takoj prihiteli vojaki ta oficirji in izvlekli izpod razvalin ponesrečence. Podporočnika Normalija in redova Bratića so naišli že mrtva, težko-ranjena pa uaredniika Gavranovi ča in strojnika. Ranjenca so odpeljali v bolnico. Gavrilović le težTco poškodovan in ni upanja, da bi okreval. Ponesrečenima letalcema prirede svečan pogreb.
OB L A C i L A
tvrdke 3. Maček
LJUBLJANA. Aleksandrova 12 So najholiša in najcenejša.
Iz Ljubljane
—li Jugoslovensko Novinarsko Udruženje, sekcija Ljubljana, priredi, kakor vsako leto, tudi letos na narodni praznik dne 1. decembra v Unionu velik koncert z zabavo in plesom. Koncertni program bo nov m se bo v Ljubljani prvič izvajal. K posebnostim priTeditve se še povrnemo.
—lj Odlikovanje gasilcev. V veliki dvorani Mestnega doma, ki bo za to primerno okrašena, se bo vršila jutri, v nedeljo, ob 10.30 dopoldne slovesna izročitev odlikovanj trem gaslicem ljubljanskega prostovoljnega gasitnega in reševalnega društva. Odlikovan! so bili: Ignacij Kravo s z zlato medaljo za državljanske zasluge v znak priznanja njegovega 401etnega delovanja kot gasilec ter Anton Kadunc in Tomaž Kavčič, oba s srebrno medaljo za njiju 251etno požrtvovalno gasilsko službo. Prvi odlikovanec je bil rojen leta 1852. v Trzinu nad Kranjem ter Je sedaj pristojen v Ljubljano. Učil se je čevljarske obrti pri mojstru Citrarju v Prešernovi ulici. Pozneje je opustil svojo obrt ter postal stalna straža v opernem gledališču in sicer od leta 1892. do 1515. Žena mu je umrla leta 1921. ter sedaj kot vdovec živi pri svojemu sinu v Rožni dolini.
—lj Manflestacijsko zborovanje privatnih nameščencev za osemuml delavnik. Pomočniški zbor gremija in Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev v Ljubljani sklicujeta za torek dne 22. novembra L L ob 8. zvečer v veliko dvorano Mestnega doma veliko maniiestacijsko zborovanje vseh zasebnih, posebno Pa trgovskih nameščencev. Tovariši, tovarišice! Po dolgem trudu več let se približuje vprašanje osem-urnega delavnika k svoji rešitvi. Že v prihodnjih dneh bo prejel veliki župan odgovor obrtne oblasti in bo izdal odlok o osem-umem delavniku. Ne pustimo, da izostanejo blagodati osemurnlka katerikoli stroki. Vsi solidno manifestirajmo zanj. Največja nevarnost preti trgovskim sotrudnikom špecerijske stroke. Cas preizkušnje je tukaj. Govore naši priznani socijalni politiki in strokovnjaki: Oblastni poslanec Ivan Tavčar o osemumiku, dr. Joža Bohi-njec o bolniškem, dr. Obersnel o pokojninskem vprašanju in drugi. Vsem na svidenje! — Pomočniški zbor gremjla trgovcev v LJubljani. _ Društvo trgovskih in industrHskth nameščencev v LjubllanL
—lj Ltitkovo gledališče na Taboru. Lut-kovo gledališče Sokola I. na Taboru igra v nedeljo dne 20. novembra ob 4. popoldne igro vGašperček. dvomi »dravnik«. igrica, prevod iz češčine, ie lokalizirana na naše razmere in je polna veselih in tragikomičnih prizorov, ki so za deco silno zanimivi, pa tudi poučna tendenca je zastopana v igri. Predstava bo v zgornji desni dvorani, vhod Pri glavnih vratih. Vstopnine nI. prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo.
—lj Mestno središče Saveza trezvene mladeži v Ljubljani naznanja svojemu članstvu, da se danes, v soboto 19. rtovembra, ne bo vršil kurs iz »alkoholnega vprašanja«. — Tajnik.
—li Predavanle Prosvetnega odseka Delavske zbornice o letalstvu se v ponedeljek dne 21. t m. ne bo vršilo, ker so v dvoran! iTjpiti zavarovalnih nameščencev.
—!j Nedeljske popoldanske družabne plesne vaje v veliki dvorani »Kazine« ob 4 pop. nudijo najugodnejšo priliko priučiti se vseh letošnjih plesov teT služijo obenem v prijetno zabavo in razvedrilo. Za-četnikl-ce vabljeni že ob 3. pop. v svrho teoretičnega pouka. »Večerni plesni tečaji — perfekclje« g. Jenka se pa vrše vsako sredo ob 8. zvečer v levi spodnji dvorani hotela »Union«. Posebne plesne ure za posameznike in družbe daje g. Jenko v I. nadstropni kavarne »Emona«. 902n
—Ij MerkurJevI učni tečaji za srbohrvaščino, italijanščino, knjigovodstvo In slovensko ter nemško stenografijo se ©tvorijo s ponedeljkom 21. novembra. Zadnje nove PTijave še v ponedeljek 21. t. m. od 12. do 1. uTe popoldne in od 6 do 7. ure zvečor v društveni pisarni. Gradišče 17.1. — Odbor.
—lj Poslednji dnevi Pompejev. Danes ob 14.30 predvaja ZKD v prostorih kina Matice prekrasni zgodovinski veletllm »Poslednji dnevi Pompejev« čigar vsebina Je posneta po svetovno znanem romanu L. Bulwerja. Vsak, kdor se zanima za antiko, naj si ogleda ta veličastni film. ki tvori zaradi svojega razkošja in ogromnih scen višek film. tehnike. Krasni prizori potresa in propasti celih obljudenih pokraiin zaradi izbruha ognjenika Vezuva napravijo na vsakega gledalca nepozaben vtis. Film se ponovi še jutri ob 11 dopoldne In v pondeljek ob 14.30 Pri tel predstavi bo Imela šolska mladina in diiaštvo znaten popust.
—lj Starešinam JNAD Jadrana! Danes, v soboto, dne 19. t. m., se bo vršil družabni sestanek. Zbirališče ob 20. ari v Jadrajte«
Tomacova uHca 3. Vabimo vse starešine, da se sestanka v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
— lj Društvo >6oea< v Ljubljani vabi člane in prijatelje na prijateljski družabni večer, ki se vrli danes v soboto dne 19. L m. v Ljubljanskem dvoru. Na vsporedu petje, deklamacje in kupleti ter slednjič tudi živa goska. K temu res kratkočasnemu večeru prosimo, da pridete polnoštevilno. Začetek ob pol 9 uri zvečer. Vstop prost. 899n
—lj Odbora i »Kol* jugoslovanskih sester« v Ljubliani, Mostah in Stopanji vasi bodo nabirale tudi letos za božično obdaritev ubožne šolske mladine. Opozarjamo občinstvo, da daruje le onim nabiraikam, ki bodo imele na nabiralnih polah poleg društvenih žigov tudi podpis predsednice in tajnice. Iskreno prosimo, da bi tudi letos občinstvo rade volje prispevalo v ta plemeniti namen. 900n
—lj Igre »Mrak*, dramo v 3 dejanjih, vprizori U. V. J. v nedeljo 20. t. m. v galonu gostilne pri »Jerneju c na 9r. Petra c 85. Začetek ob pol 8. uri zvečer. S98n
—lj Društvo konzervatori? to v vabi glasbenike na predavanje g. prof. SI. Osterca, ki bo govoril v pondeljek- 2L t. m, ob 6.15 zvečer v Glasbeni Matici, soba št. 14. o »četrt on s ki glasbi«, —
—lj Dobrodelni koncert. Ker namerava društvo Skrb za mladino v Ljubljani zgraditi na kupljeni parceli v Aleksandrovem na otoku Krku za revno in bolehno deco »Dečii dom« priredi to društvo v soboto dne 3. decembra tega leta v prid tel zgradbi koncert, po koncertu pa se vrši prosta zabava. Vse Ljubljančane, ki posečajo vsako leto Aleksandrovo in vse prijatelje mladine vabimo rta to našo prireditev. Kraški peTšut, črno aleksandrovsko vino, morske ribe in drugo se bo dobilo na ta večer. Natančni spored bo razviden iz lepakov. Odbor najvljudneje vabi cenjeno občinstvo na to dobrodelno prireditev. — Odbor.
907-n
—lj Zbrani spisi Ivana Cankarja. Sesti zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja, ki bo obsegal knjige »Ob zoric. »Življenje fn smrt Petra Novljana« ter »Hišo Marije Pomočnice«, se sedaj dotiskuje in bo od 2. decembra v knjigarnah na razpolago. Ta dan ga Nova založba začne razpošiljati tudi odjemalcem, ki so naročili vso serijo.
— Plesni krožek Tabora opozarja vse cenj. plesalke ki plesalce na svoio plesno šolo, kf se vTši vsako nedeljo zvečer v dvorani Sokolskega doma na Taboru, šola nudi cenj. obiskovalcem najlzdatnelši pouk v vseh modemih plesih. Za začetnike pri-četek že ob pol 30. uri. za ostale ob 20.
—U Vreme. Od včeraj )c nastopilo deževno vreme. Snoči ob 20. je kazal barometer 767.8, termometer 05°C, danes ob 7. zjutraj barometer 765, termometer -r 2* C. opoldne barometer 764. termometer 4-5° C. Najvišja temperatura ie bila včeraj +2.9. najnižja pa —S.TC.
Damske plašče
najmodernejše, s kožuhovino ali brez, od Oin 350.— do 900.—. otroške plaSčke od dveh let starosti naprej v vseh vetiTco*rib od Din 130— dalje. — F. In I GORICAR, LJUBLJANA, Sv Petra cesta 9 — Ogleite si razstavo v izložbi! 2V>8
—li Male tatvine. V Podutftu stantrjo-čemu delavcu Janezu Rusu le Iz veže Trl-bučeve hiše na Gline ah neznan tat odnesel 70 Din vreden nahrbtnSc. Trgovcu Matficu Arku je pa neznan tat izpred trgovine na Pogačarjevermi trgu odnese! lepe, 100 Din vredne športne sani. Tat se ie najbrž šel nato sankat v Tivoli.
—lj Aretiran radi plakatov. Včeraj popoldne ie bil aretira«! Rudolf Pogačar, ki je na Viču delil letake za protestni shod, Ki so ga sklicali socijalrstična železničarji v Mestni dom radi odpusta žel. uradnika g. Jurija Stanka.
—lj Telesna poškodba. Nace le mesarski pomočnik in orjak v pravem pomenu besede, obenem Je zelo vročekrven. Včeraj sta ga morala dva stražnika peljati na policijsko stražnico. Bil Je aretiran, ker Je z nožem prerezal hlapcu Antonu Zabukovcu kite na desni roki, oziroma dva prsta. Za-bukovec Je naipreje iskal zdravniške pomoči pri dr. Hfic'erju. M pa ga je nato poslal v favno bomfeo.
—U Drobiž policfiske kronike. Včeraj je Imela policiia obilo posla. Izvršila fe 25 aretacij, med temi 20 radi beračenja. Prijavljeni sta policij dve manjši tatvini, slučaj javnega pohujšanja, 1 telesna poškodba in 4 kolesarji radi prestopkov cestnopolicil-skega reda. Prijavljen Je radi totame pijanosti Jaka, ki Ima navado po ulicah peri pesem: »Oj Jaka, Jaka. odrin od kraja prec!« Je star znanec policije.
-4] Veliko Izbero volnenih Jopic nafeio-veišin bluz, perila, kravat Itd. priporoča tvrdka Iga. Zargl, pri nizki ceni. Ljubljana. Sv. Petra cesta.
—g Največjo Izbiro bhrz, otroških obleke m plaščkov radi ceno KRlSTOFlC-BUCAR.
Iz Celja
—<j Ljudski dom v Celin. Pred dnevi smo poročali, da namerava celjska Mestna hranilnica prodati stavbišče na oglu Kralja Petra ceste m Vodnikove urice Werrka!-cem za stavbo Ljudskega doma. Sedal fe Mestna hranilnica v resnici prodala stavbne Ljudski posofllnld v Celju, ki bo osel zagradila z reprezentativno stavbo.
— c VolITcI občine Cefle - Okolica! Danes se vrše volitve vobelnsld zastop Vale občine! Za tri teta se odloči goenodarstve v nji. Klerikalci m agitatori! rasnih drugih strank se Vam bodo vsiljevali In Vas mamin z lepimi besedami. Ne nasedajte Ifml Prosto ti hrvoHte Vaše občinske zastopnike, ki bodo nesebično delali v korist oočinc In občanov Storite vsi svojo dolžnosti Vrzite Vašo kroglico v
3. SKRINJICO.
—c Nočno lekarniško službo opravil« ta teden lekarna »M Ortu« na GUveem
—c Mestno gledališče. Danes v soboto zvečer ob 90. uri premijera Cerkvenikove »Roka pravice c — J utri, v cedeijo. Ob 4. popoldne, se Igra ponovi kot ljudska predstava pri znižanih cenah.
—c Celjsko godb eno društvo ima svoj občni zbor v četrtek dne 24. t. m. ob 20. uri v čitalnici v Narodnem domu.
Iz Maribora
Občinski svet je imel včeraj krajšo sejo, ki pa se je bavila skoraj izključno z interpelacijami socijalistov. Socijalisti so zahtevali popravilo barak v Dan j k ovi ulici, da bi dobili deložiranci vsaj začasno zavetje. Nadalje to zahtevali pojasnila, kako je mogla občina izdati obratno dovoljenje neki tvrdki v Linhartovi ulici, ker se sedaj prebivalci pritožujejo* da radi ropota ne morejo spati. Končno so 6e zavzeli za izvoščke, ki so ogroženi že vsled uvedbe avtobusnega prometa in ki bodo bržkone izgubili sedaj tudi svoja stajališča na Grajskem trgu. Zupan je zavračal trditve socijalistov, ki so mu ostro oporekali. Javna seja je bila nato zaključena in se je občinski svet v tajni seji bavil z dodelitvijo stanovanj v novi mestni hiši v Smetanovi ulici.
—m Ustanovitev avstrijskega konzulata ▼ Mariboru. Z ozarom na izraženo željo gospodarskih krogov o priliki železniške konference v Mariboru je avstrijski poslanik na našem dvoru g. Hoffinger včeraj obvestil zunanjega ministra, da je avstrijska vlada pripravljena ustanoviti v Mariboru avstrijski konzulat
—m Nova cisterna na bencin. Avtomobilski promet se jo v Mariboru v zadnjem času zelo razviL Poleg mestnega avtomobilskem prometu je v Mariboru tudi vedno več avtotaks, a tudi privatuiki so vedno v večji meri poslužujejo tega modernega vozila. Sorazmerno z napredovanjem prometa se množijo tudi bencinske postaje. Sedaj zgrade tudi na Grajskem trgu veliko bencinsko cisterno. Grajski trg je glavno avtomobilsko stajalište in križišče in je bila bencinska cisterna Da tem kraju zelo potrebna.
Sedemletno delo Lige narodov
Informativni odsek Lige narodov je ravnokar izda! peto knnžico v srbohrvat-skem jeziku o Ligi narodov. Ima naslov »Sedmogodišnji rad Lige narodac. Sestavil jo le znani član glavnega tajništva, g. Dju-ra Popovič, ki Je bil začetkom novembra v LJubljani, da prisostvuje in pozdravi v imenu glavnega tajnika Lige ustanovni občni zbor Društva za pospeševanje Liginih ciljev.
Knjižica nas pregledno in točno informira o delovanju Lige v prvih sedmih letih iijenega obstanka, od lanuarja 1920 do decembra 1926. Iz opisa je razvidno, da so bila ta leta prav koristno uporabljena.
V začetku ie bil položaj za Ligo vobče nezadovojiv. kajti vojna 'e bila vznemirila duhove in finančne in gospodarske težkoče so bile ogromne Takrat so pa tudi ljudje zelo malo pričakovali od Lige. Vendar sc ie pokazalo, da so bil temelji, ki so rth tedaj zgradili, zelo laki. Zato se Je počasi, a tem sigurneje začela Liga uveljavljati v vseh panogah mednarodnega življenja. Poročilo., ki ie bilo podano v novembru 1920 prvi skupščin! o lOmeseČnem delu Sveta, je dokazalo važnost pripravljalnih del, ki so bila izvršena v teku te težke dobe.
Ligo je tvorilo najprej trinajst zavezniških sil, ki so bile podpisale versaflsko mirovno pogodbo. Nato so v teku naslednjih štirih let pristopile tudi ostale zavezne sile, katere so bile podpisale to pogodbo, razen Ekvadorja, fiedžasa in Zjedinjenih držav. Na poziv mirovne konference je 13 nevtralnih držav pristopilo k Ligi. Za časa prve skupščine le bilo 42 držav članic. O
priliki te skupščine je bilo sprejetih v Ligo šest novih dTžav, med nj*mi Avstrija. Tri druse fe sprejela druga skupščina. Na tretji je bila sprejeta Madžarska, na četrti Eti-jopija in Svobodna država Irska, na peti San - Dorningo in na sedmi Nemčija: vsega skupaj je torej 56 držav članic
Dosedaj so samo tri države sklenile, da javijo svo} izstop iz Lige, namreč Costa-Rica, Brazilija in španska. Po določilih pakta Lige stopajo te odpovedi v veljavo dve leti po prijavi.
Odnošaji Lige do velesil, ki niso njene članice, so se v teku zadnjih let razvili in poglobili. Zedmjene države so uradno in poruradno sodelovale pri mnogih manifestacijah Lfginc delavnosti. Tudi Nemčija se Je, prodno je postala članica, udeležila več konferenc katere ie Liga sklicala. Enako ie bila Unija sovjetskih republik zastopana na
umorih sejah in konferencah lu je prišoa v stik z Ligo o priliki repa titranja ruskih beguncev, pri konferencah, na katerih sc «e obravnavata vprašanje boia proti nalezh-
vim boleznim in pri proučavanju higijenskih vprašanj. Poslala je tudi zastopnika na konferenco pomorskih strokovnjakov, katero je organizirata Liga. Tudi Turčiia je b:'.-i večkrat zastopana v skupščini, kadar so it obravnavala vprašanja, ki so se nje tika.a. Na lausannski konferenci je izlavtla, <ia hoče pozneje prositi za vstop v Ligo
V teku sedemletnega sodelovanja Lsge pri večini vprašanj mednarodnesa življenja se je ustanovil in razvil mednarodni sistem, ki se izpopolnjuje od leta do leta. Čeprav izgleda, da sc v obče ne vodi račun o Sedanji obsežnosti Li^rne delavnosti, je veT3-dar tesno spojena s pravnim mednarodnim življenjem in politiko: uien vpliv se občen" v vseh panogah.
Omeniti je treba, dn se Liga razprostira po vsej Aziji, razen po Sibiriji, Turški. Hed-žasu in Afganistanu, po vsej Afriki, razen po Egiptu, po vsej Severm in Južni Ameriki, razen po Zcdlnjenih državah. Meksiku in Ekvadorju, po vsej Avstraliji, razen po ot'-kih, ki pripadajo Zedinjenira državam po vsej Evropi, razen po Rusiji in Monak'i. Narodne manjšine, katerih mnogo milijonov raztresenih p^> vs<" Evropi se nahajajo pod Ligino zaščito.
Predaleč bi šli na tesno odmer*ene'n prostoru, ako bi iz zanimive knflžice posneli nebroj podatkov, ki nam vsi kaZejo razveselMvo dejstvo, da Utra narodov napreduje rn z njo za jedro 'defa svetov-n^a razoroženia in miru.
Zelo bi bflo Želeti, da izide prednja knjižica, kot so to nekatere prejšnje, Izdane cd Lige. tudi v slovenskem je?iki'. ka'ti zanimanje za Licro in njeno delovan1« se ie v zadn'em času  rudi pri nas  zelo potsčHe.
OODOOrXPDOEOQDQDrj OLJLJLJLOJULILI
t/
O G
V z
C
11!
so najboljše, naj trajnejše in zato najcenejše.
BMBHHHHHHHEBHHB
Gospodarsko
—g Carinski dohodki od 20. do oL oktobra so znašali 56,856.701 Din. Od tega odpade na carinarnico v Beogradu 14.0O4.709. v Zagrebu 13.474.545, v Novem Sadu 9,r>(">6.567, v Ljubljani 9,694.129, v Dubrovniku 4,481.474 v Skoplju 3,150.703 in v Splitu 2,444574 Pip. Od 1. aprila do 31. oktobra bodo znašali carinski dohodki 998.5S4.552 Din. V proraea-nu je bilo določeno za to razd^bi* 985,016654 Din.
—g Zastopniki indnuirijalcev pri trgovinskem ministru. V četrtek so po*etili trgovinskega ministra predsednik beograjske in«1u sirijske zbornice I. Bajloni s tajnikom Zbornice in Centrale industrijskih korporaH j. Zastopniki industrijalcev so izročili trgovinskemu ministru resolucijo, ki je bila sprejeta na zadnjem zboru industrijalcev. Trgovinski minister je obljubil, da bo po svojih močeh ustregel vsem željam industrljal<v»v.
—g Poštne in telefonske tak«e MtMMfi neizprentenjene. Nedavno sr» beograjski poročali, da pripravlja postno ministriMvn novo pošlno ta rilo, v kateri bi se poJtne iu telefonske takse znižale, š^edaj pa poročajo, da ministrstvo taks ne namerava znižati.
—5 Za ustanovite? Iadu«trij«ke bauke. Trgovinski minister namerava poslati pravosodnemu ministrstvu akt, v katerem bo predlani, da se cira prej imenuje komisij;*, ki bi izdelala zakon o industrijskih obvti/.<-uicah v zvezi z vprašanjem ustanovitve industrijske banke.
—g Velika hmeljarska afera. Tz Novega r>orocajo, da so prišli hmeljarji v teiik po loža j in sicer radi brezve-tnosti nekaterih prekupčevalcev.   Krekupčevalci nakupih večje množine hmelja po HO0 Din za 100 k? V Žatcu in v Xurnber<ru notira hmelj 6.rk*> do 7.000 Din in ker stane prevoz z vsemi drugimi stroški okro^ 235 Din, so zaslužili prekupčevalci pri vsnkem meterskem stotu 300 do 400 Din. Doslej so izvozili v \urn-berg in Zatec 135 vagonov natega hmelja In zaslužili pri tem okoli 4 milijone Din. S to Špekulacijo brezvestnih prekupčevalcem trpe hmeljarji  veliko Škodo. Eksistenca mnogih hmeljarjev j* malone uničena.
Pole/ čez ocean
je kljub dobrim pripravam za zdaj ie drzno tveganje, toda prišel bo čas. ko bomo lahko U Ljubljane 9 New York prav tako varno letali, kakor iz Ljubljane v Zagreb. — V te, kar naj 90 obnese, potrebuje gotove razvojne dobe. Inserat je potreboval ttolelja, da se je uveljavil pri nas kot vodilno reklamno sredstvo in tudi „Razgled* si ni priboril svojega mesta kot vodilna in najbolj priljubljena in najbolj tislana družabna revija v Ljubljani in Slovantji od danes do jutri. Neizpodbitno dejstvo je% da niso pri nobeni drugt slovenski reviji dani rti, sm uspešno inseriranje potrebni pogoji kakor: največja ras-iirjenost hi kupna moi Htaleljev v itti meri kakor prav v vseh krogih najbolj znanemu „RAZUi.EDU", katerega uprava je v Ljubliani, Sclenbarg^ora a lica it. 7, //. a.
— Moda —
Elegantna domača in dva vzorca ljubkih promenadnih oblek.
Geniji in njih
ove zene
Vedno, kadar se razširi vest o poroki tega ali onega genijalnega moža. 5e intelektualke čudijo, kako se more izredno talentirani inaobraženi moški poročiti z malonaobraženo aH celo duševno omejeno žensko. Takih primerov pozna zgodovina mnogo in sicer skoraj vedno tam, kjer se genijalni mo->ki oženi, ko je že prileten. Kako je tc mogoče? Mar so izobražene in duševno nadpovprečno razvite žene možem v rodbinskem življenju zoperne? So-li moški ljubosumni na žene. ki znajo samostojno misliti in ki kažejo vse znake močne individualnosti? Ali pa ne znajc tsko zvane intelektualke zadostiti moževim zahtevam glede gospodinjstva?
Odgovore na ta vprašanja dobimo, če si ogledamo take zakone, v kolikor so javnosti znani Klasičen primer takega zakona nam nudi Goethe. Po zelo romantičnem življenju med duhovitimi ženami je vzel Goethe v 39. letu starosti k sebi Kristino Vulpius. priprosto 23-!etno cvetličarko, ki mu ie služila kot gospodinja. Njegovi znanci in prijatelji so se nad tem zelo zgražali. Nihče nj razumel njegovega koraka, najmanj pa Charlotta von 5tein. k! je Goetheja iskreno ljubila. Zamerili so mu, majali so z glavami in izražali razne pomisleke, toda Goethe se za to ni zmenil, kajti Kristina je bila zelo lepa in vesela. Goethejev dolgoletni prijatelj ?chi!!er ie napisal o tem Theodorju Kfjrnerju besede, ki veljajo za vse slične primere. Godi ^e mu. je pisal SchilJer, ne-\:ztp čudno. Mož se stara in zdi se, da
. se mu hoče ljubezen, ki jo je tolikokrat užalil, osvetiti. Bojim se. da bo storil veliko neumnost in da ga Čaka ista usoda, kakor vse moške, ki si domišljajo, da so zavarovani pred ljubeznijo.
Toda zdi se, ca Schiller Goetheja v tem pogledu ni razumel. Goethe je bil premočna individualnost in tudi prevelik egoist, da bi mogla poleg njega živeti visoko naobražena žena. To ga je vedno odvračalo od poroke z na-obraženimi ženskami. V svoji duši je bil antični pogan in kot tak je iskal pri ženskah samo fizične naslade, ne pa duševnih užitkov. Kristina je bila skromna in ponižna, prilagodila se je podrejeni vlogi in vsa njena sreča je bila v tem, da mu je mogla streči. To je bilo vse. kar je Goethe zahteval od nje. Prva leta je Goethe odločno tajil, da bi ga kaj vezalo na Kristino. Opetovano je izjavil, da se bo ločil od rje in da si hoče poiskati drugo družico. In res je mnogo občeval v družbi drugih žensk. To je za slične primere sploh karakteristično. Toda Kristina mu tega ni očitala in njena taktika ie bila pravilna. Sčasoma se je ie Goethe tako navadil, da je ni mogel več pogrešati. Slednjič, bilo je leta 1806. se je Goethe z njo cerkveno poročil.
To je najboljši dokaz, da vedo tudi preproste ženske, kako si ie treba pridobiti moževo srce. V tem pogledu priproste ženske navadno daleč nad-kriljujejo tako zvane intelektualke. Njihova umetnost obstoji v brezmejni potrpežljivosti in ponižnosti. Sploh sc pa zdi. da ie bila in je umetnost omo-
žiti se vprašanje ženske potrpežljivosti. Zato se primeru kakor Je Goethejev, stalno ponavljajo. Z visoko izobraženimi in inteligentnimi moškimi je treba imeti dvojno potrpežljivost in zato naobražene ženske ne najdejo poti do njihovih src. Priprosta ženska vidi v genijalnem moškem samo človeka z vsemi napakami, ona vidi v njem nekakega otroka, za katerega je treba skrbeti. In baš s tem si osvoji moške srce. Intelektualke pa moževo delo navadno kritizirajo, kar ima za posledico, da se začne mož dolgočasiti in iskati razvedrila drugod.
Tibetska žena
Prebivalci Tibeta žive redko v monogamiji, kajti poliandrija in poligami-
ja sta tam javno priznani instituciji. Med legitimnim zakonom in svobodno ljubeznijo ne pozna zakonodaja Tibeta nobene razlike. Tudi med otroki iz te aH one zveze med moškim in žensko ni nobene razlike. Posledica tega je, da med tibetsko deco ni nesrečnih in zaničevanih bitij, kakor so pri nas nezakonski otroci, in da tudi sirot v Tibetu ne poznajo, kajti vsako dete brez roditeljev vzamejo usmiljeni ljudje, ki poskrbe, da ne ostane brez vzgoje.
Mraza se obvarujejo Tibetanci na ta način, da si nama žejo telo s salom. Ne umivajo se nikoli, tako da tibetske žene glede čistoče daleč zaostajajo celo za ženami stare Turčije. Tibetanke potujejo same, ker so dovolj močne in pogumne, da jim ni treba moške zaščite.   Opravljajo najtežja domača hi
poljska dela, dočim hodijo možje na lov in po trgovskih opravkih- V glavnem me^tu Tibeta Lhassi je mnogo prostitutk. V Lhassi cvete prešuštvo, kajti moški in ženske smatrajo to za nekaj tako navadnega, kakor pri nas izprehode. Parijo se vse križem m nihče se nad razuzdanostjo ne zgraža.
Mac Govern opisuje v svoji knjigi «Moje potovanje v Lhasso* življenje in stališče tibetske žene. Poligamija v Tibetu sicer ni nič posebnega, vendar pa žene tibetske aristokracije zaničujejo indliske žene, M so se sprijaznile s poligamijo. Nasprotno pa zagovarjajo tibetske žene poliandrijo, ki jim odpira pot v družabno življenje, kjer igrajo lahko večjo vlogo, ako imajo več mož. V Tibetu se često dogaja, da pristane najstarejši sin na delitev zakonskih sladkosti s svojimi brati, da bi na ta način prepreči! delitev imetja. Često imata do žene iste pravice tudi možev oče in stric. Dogaja se tudi. da ima zona več zakonskih mož iz raznih rodbin. V neki krčmi, kjer je Govern prenočeval, je imela krčmarica pet zakonskih mož. PoIIandnija tibetski ženi ni v breme, ker se redko pripeti, da bi bili vsi možje istočasno doma. Kliub temu so pa ločitve zakonov tudi v Tibetu na dnevnem redu. Razporoka v Tibetu ni tako težka, kakor pri nas. 2ena. ki zahteva ločitev, mora dati možu par čevljev, odejo in pas, pa je stvar v redu. Razporoka nima nobenega vpliva na morebitni drugi zakon. Kar se tiče otrok ločenih zakoncev, si pridrži oče dečke, mati pa deklice.
Tibet pozna več vrst porok. Med njimi je najzanimivejši začasni zakon, ki se sklene samo za zabavo. Po ločitvi se razdeli skupno imetje v dva enaka dela. Podjetna Francozinja David Neei, ki je sama potovala po Tibetu in ostala tam več let, pravi, da položaj tibetske žene prav nič ne zaostaja za položajem Francozinj, v marsičem je pa še celo ugodnejši. Tibetske žene so večinoma malo naobražene, samo žene svečenikov in uradnikov so deležne višje naobrazbe. Mnoge ženske opravljajo celo službo svečenikov.
Taylorizacija gospodinjstva
Tajlorizem je sistem, po katerem se da delo urediti tako. da dosežemo z minimalno izgubo energije maksimalni efekt. Ime je dobil ta sistem po ameriškem inženjerju Tavloru, ki je ta sistem izdelal. Ta sistem spreminja človek? v živ stroj in odreka njegovi inteligenci pravico do udejstvovanja. Delavec, ki dela po tem sistemu, je pravi robot.
Tavlorjev sistem so začeli uvajati tudi v gospodinjstvu. V Ameriki so že uvedli kolektivno gospodinjstvo, javne kttfiinie, pralnice itd. Američanka Kristina Frederickova oznanja že nad 10 let temljito tavlorizacijo vsega gospodinjstva. Pred 10 leti je izdala knjigo, v kateri polaga veliko važnost na stališče, ki ga zavzema gospodinja napram sami sebi. Po njenih nazorih ne sme gospodinja nikoli pokazati, da je trudna, da ji gospodinjstvo ne diši ali da smatra domače delo za nedostojno. Gospodinja mora biti na svoje delo pom sna Posledica tega je, da se tudi si ižinčad začne zavedati pomena svojega dela in da se ne čuti kot nekak mehanizem
Ameriška vlada se zaveda važnosti tega problema. Leta 1914. je stopil v veljavo zakon, po katerem" mora vsak ameriški državljan prispevati k izdatkom za gospodinjske Šole. Frede-
Lux se nkdar ne
prodaja odprt.
Čarobna svežina krasi
Vaše jumperje in ogrinjače samo takrat kadar uporabite
pri Vašem pranju Lux se proizvaja v Sunlight tvornicah.
rickova prav;, da mora gospodinja ravnati s sluiinčadjo tako, kakor se ravna z ljudmi, ki si s poltenim delom služijo kruh. V služinčadi je treba vzbuditi zanimanje za rodbino, ki nj njena, a vendar ima z njo Jtupne interese. Ta problem je na viJez ze!r težak, vendar se pa da lahko rešiti na temelju taylorizacije dela. Kuharice n sobarice se često pritožujeo, da nimajo nikoli časa. da bi se pošteno naspale. Zlasti če gredo v kino, gledališče a!i na ples, jim primanjkuje spanja. |fer mo-rajo zjutraj zgodaj vstati. Pri nas se gospodinje za to vprašanje večinoma ne zmenijo, misleč, da je služinčad nekak stroj, ki ne rabi počitka. V Ameriki pa ima slnžinčad vsak četrtek in vsako nedeljo prosto. Tavlorizacija gre za tem, da se delo v gospodinjstvu racijonelno razdeli. Napačno je misliti, da mora opravljati vse domače delo služinčad pod nadzorstvom gospodinje. Umna gospodinja prime sama za vsako delo in zna voditi gospodinjstvo tako da se sama preveč ne utrudi in da tudi služinčad z delom ni preobremenjena*
Taylorizacija je v Ameriki zelo razširjena po tovarnah in drugih industrijskih podjetjih, kjer je vsakemu delavcu
odmerjeno delo tako, da individualnost sploh ne pride do veljave. V gospodinjstvu Tavlorjev sistem še ni prodrl toliko, da bi se pokazale njegove praktične posledice. Nedvomno pa čakajo tudi gospodinjstvo temeljite reforme, ki gredo za tem. da se domače delo čim bolj poenostavi in da gospodinje i služinčadjo ne bodo vprežene tako. kakor so zdaj. ko si često niti
poštenega počitka ne morejo privoščiti, da ne govorimo o razvedrilu in zabavi.
Žena v ruskih pregovoril)
— Nevesto bi potegnil iz Kaspiškega morja, žene pa niti iz Volge ne.
— Kadar zajec ljubimkuje z zajko, pozabi na lovca.
— Žena. ki ima za moža morje, porodi valove.
— Iz trave nastane seno, iz lepega dekleta pa stara baba.
— Nevesta še prezgodaj izve. zakaj te na svatbi plakala.
Dom na Krvavcu
Ta velika, tudi za bivanje pozimi zgrajena planinska postojanka SPD, je sedaj popolnoma zavarovana proti vremenskim neprilika ra. Cela stavba je sedaj od zunaj solidno obita 3 salonitom in ee je Že Čaz poletje popolnoma osušila. Vse sobice (in teli je S) Imajo peči ter novo peS tudi veliko skupno ležišče. Dom na Krvavcu je tedaj pripraven za daljše bivanje tudi pozimi in je celo zimo oskrbovan. Na razsežnln planjavah ob Krvavcu je vrlo dober teren xn smuči in napravijo se lahko smučarski poleti tudi na Košutino, Mokrico in Dolge njive. Pozimi je najboljši dostop na Krvave*' iz Kamnika preko Sv. Ambroža, koder ja pot vedno izgažena. Tudi pecilni despemo do Doma v 4—5 urah.
Oom v Kamniški Bistrio
Stara turistovska koča ob izviru Kamniške Bistrice je bila zgrajena v >etapah Najstarejši del, kjer je bila dosedaj damsku spalnica in kuhinja, je stal že preko 50 let in je pač že doslužil; začel je razpadati. Zalo je Slovensko planinsko društvo v sporazumu s Kamniško korporacijo podrlo ta M in postavilo tam nov in povečan prizidek in in popolnoma preuredilo tudi kuhinjo. V novem delu je 0 HČnih sobic, ki imajo vsaka prostora za 4 postelje in imajo tudi pači. Da so se na novo napravila tudi stranica (4) ter greznica, ni treba le posebej povdarjati. Cstvarilo se je že s tem večjo in udobno planinsko zavetišče, ki bo dobro služilo tudi pozimi. Obednica, skupna spalnica za niosk«* in skupno ležišče na podstrešju so za sedaj še v starem stanju, toda tudi ta del se bo prihodnje leto le povečal in preuredil. Dom v Kamniški Bistrici je vedno dobro oskrbovan in bode za naprej še bolj privlačua točka za izlet© in dobrodošel tudi z« daljSe bivanje.
Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
Pol Rebus:
Ukročena Amazonka
Divna ženica je ta Marjeta, ali ne? Pomislite samo, kako je ljubka, sladka, zaupljiva?... In tako uslužna! V Pa« rizu bi ne našli več enake! Nikdar vam ne bi storila kaj zalega . .. Biser! Toda, oh, ni bila vedno taka! NTe boste mi verjeli, ako vam povem, da je bila nekdaj razdražljiva kakor puran.
Mnogo sem trpel zaradi nje!
Jaz v resnimi nisem slab človek. Tako veliki in jaki ljudje niti muhe ne razžalijo. Toda, ta ženska me je izke* ristiTa! Ne, gospod, ne morete si mi* sliti hujše ženske, nego je bila ona?
Če smo se peljali z vozom, je ko* eijaž nalašč izbral najslabšo pot. V go»
stilni___si je ubila v glavo,    da riba
ni sveža, in če tudi so jo živo prinesli pred nio na mizo. je tudi to smatrala za nrevaro. V kavarni natakar niti po« gledati ni smel na drugo stran. Streči ji jc moral neprestano, s stoli, novina* mi, slarrvco, ledom, in bogve^ s čim. V rn?ovir»ah <*o vsi bežali od nje. Za de* set vinarjev bi preobrnila celo skla* ciisce ^ do smrti utrudila vsakega po* močnika.
V gledališču? Pet ali šestkrat me je poslala nazaj, naj ji prinesem drugo vstopnico. V garderobi se ji redkokdaj ni izgubil plašo. V njenih rokah je pro« padel vsak daljnogled. Nekoč se je sprla s samim nadzornikom ter trdila, da je vtaknil vanj košček svinca, ker ga ne more pravilno naravnati.
•Na ulici! Tam je šele bila v svojem elementu. Toliko hitiš, da tc ne morem dohajati. ... a ležem kakor polž!
Saj veš, kako prijetno je celo utg čakati pred trafiko! ... Seveda, ako bi kaka izložba mene zanimala, bi se go» spod soprog niti za ves svet ne usta* viH...
Vendar pa to vse še nič ni. Tmela je fiksno idejo, da jo vsak moški gleda in fiksira in da je moia dolžnost ob* varovati jo pred tem. Prosim te. Fer« dinand. ta sosed me grozno muči. Na* pravi že vendar konec temu ali pa ... «Ako bo oni gospod še nndalie tako zijal vame, na častno besedo, ja* mu bom dala zaušnico.» Tn drugič: «rPrise* gam ti, da mi ie namlgm'1, nai £rr»m mimo zadni'h vrat: hotel mi ie dati naslov... Kaj? To te ne razburja?... Nezvest si... Zas^žil bi!»
Na vse to sem s*- že privadil in je nisem niti poslušal. Rekel sem ji samo:
«Ne spodobi se! Marjeta, to ne gre!» Pričela se je kremžiti. zmrdavati z ustmi, premikati stol, ceptati z nogo, in na vsak način je hotela, da bi bila opažena.
Toda, prejela je dobro lekcijo, ki jo je ukrotila.
Nekoč... vem točno tudi za da» tum, — bilo je 31. maja, na moj rojst* ni dan. Tznenadil sem jo tega dne z novim klobukom, ki ji je zelo ugajal. Šla sva v gledališče. Lahko si pred* stavljate, da je sedela v prvi vrsti z no* vim klobukom. Bile so na njem vsako* vrstne stvari, perje, cvetje, ptice, cel rajski vrt!
Oni, ki so sedeli za nama, so se to* liko razburjali, da sva končno morala zapustiti svoje mesto. Odšla sva v ne» ko kavarno. Moj« žena ni hotela iti domov, češ. da je hišnik videl, ko sva odš?a v gledališče, in bi si lahko kaj mislil, če bi se prehitro vrnila domov.
— Dobro, sem si mislil, menda bo vsa i tu mirno.
Naročil sem dve belt kavi in gleda« la sva, kako igrajo. Naenkrat reče Marjeta:
— Ferdinand!
— Kaj pa ie?
— Ali vidiš oni tip tamkaj naspre*
ti? Odkar sediva tu. še ni obrnil oči od mene... Prosim te. pouči ga o do* stojnosti. Bodi samo enkrat v življenju človek!
Pogledal sem tja. Tamkaj je sede* la velika, čestita žena, poleg nje pa smešen mal človek s plavimi brki.
Sedel je poleg ogromne ženske ka* kor piŠče poleg koklje.
— Prosim te. nikar me vedno ne nadleguj s tvojimi neprestanimi do« zdevanji.
—* Ferdinand, ako ti tega človeka ne naučiš pameti...
Glas ji je polagoma postajal jačji, vsi so pričeli postajati pozorni na na* ju... Jaz sem se počutil strašno ne* prijetno ... Toda ona je neprestano govorila ... o tem ničvrednežu . . „, tem budalu ... tem lopovu ...
— Pusti me že pri miru s tvojim? lopovi, sem ji končno dejal rezko.
«Lopov» je vse cul in sprejel vse za resno.
— Lopov?! Gospod, meni se zdi, da ste me vi imenovali za lopova! Lo* pqv ste vi!
No, to je ie precej! Ali ste že vi* deli takega norca? Dejal sem mu:
— Čujete li vi, predrznež, vzemite
besedo nazaj. Pazite, da ne bo zlo z& vas...
— Tako jc prav. Ferdinand, tako! — jc vzklikala Marjeta. — Le pokaži mu, kdo si!
V resnici sem se dvignil in n4 .Mar« jetino spodbujanje pristopil k malemu Človeku. Vem, kaj mi jc ponovno re* kel, in zgrabil sem ga za ovratnik, Mar* jeta me je še vedno spodbujala.
Tedaj pa se je naenkrat dvignil* velika gospa.
— Le počakaj, umazani gavran! Iz« zrva ljudi ter povzroča prepir. Le po* čakaj!
Oh, gospod! še vedno sem drža! ovratnik malega človeka v roki, a gledal sem samo tja . . . Novi klobuk! Ka* ko je letela po zraku ona množica per* ja, cvetja in ptic! Marjeta je cvilila, kakor da bi jo klali. A ona druga jo je pograbila in ji butnila obraz v sme-tano od kave.
Komaj so ju razdružili natakarji In verujte gospod, od tega časa je postala moja soproga popolnoma dni; ga ženska. Vedno od jeze naježen' puran jc sedaj sladka kakor med. Cc j* slučajno stopite na nogo, vas bo prosila za oproščeni e»
90
Afero ctonsKego posloniho v Moskvi
Estonski poslanik v Moskvi Birk se je moral zagovarjati pred sodiščem radi veleizdaje« — Bil je oproščen, ker se je sodišče prepričalo, da je postal žrtev sovjetskih intrig.
Samomor bivšega sovjetskega poslanika Joffeja
V četrtek je izvršil v Moskvi samomor boljše viški prvak Joife. — Vzrok samomora ni znan« — Iz JoHejevega življenja.
Začetkom novembra se je zagovarjal pred višjim sodiščem v Revalu estonski poslanik v Moskvi E. Birk, obtožen veleizdaje. Javnost je pričakovala, da se bo vršila obravnava tajno, toda zgodilo se je baš nasprotno. Javnost je bila izključena samo v toliko, v kolikor je šlo za javno moralo. Osebnost obtoženca je bila zagonetna pred obravnavo in je ostala taka tudi po obravnavi.
Ko je vlada estonske republike poslala Birka kot izredno naobraženega in sposobnega moža v Moskvo, je bila prepričana, da se mu bo posrečilo navezati prijateljske stike med obema državama. Birk si je res kmalu pridobil zaupanje sovjetske vlade, toda to zaupanji je bilo tako veliko, da ga je začela estonska vlada sumiti, da se peča v Moskvi z veleizdajalski.ni načrti. Slednjič so Birka pozvali, naj pride v Reval in ovrže anonimne obdoižitve. ki jih je prejemala estonska vJaJa dan za dnem. Poslanik se pa za ta poziv ni zmenil, marveč je odgovoril potoni tiska, češ, da se ne smatra več poslanikom, ker SiriaJia obdolžitve za osebno žalitev. Knalu so se pa pojavili v komunističnih !:stih ostri napadi m es-onsko vlado, kateri so komunisti očitiii, da deluje v interesu tujih držav proti Estoniji in sovietski Rusiji. Ti nipadi so bili prepleten: s citati iz raznih diplomatskih nokumeiitov strogo tajnega značaja. Estonska vlada je odre-iila preiskavo na estonskem poslaništvu v Moskvi, kjer so ugotovili, da je nekdo ukradel celo vrsto važnih dokumentov
Na podlagi te ugotovitve je izdala estonska vlad tiralico za poslanikom Birkom, ki je pa bila samo teoretičnega značja, kajti Birk je ostal v Ru-?i.i. Šele letos poleti se je nepričakovano vrnil v Reval, kjer so ga takoj aretirali. Preiskava je trajala zelo dolgo. V javnosti so krožile o tej aferi razne vesti in zato je razumljivo, da je občinstvo navalilo na sodno dvorano, kjer se je vršila senzacijonalna obravnava. Obtoženec se je v preiskovalnem zaporu tako izpremenil, da ga ni bilo mogoče spoznati. 2e prvi dan je prišlo v sodni dvorani do pretresljivih prizorov, kajti med poslušalci je bila tudi poslanikova žena, ki je hotela s svojo prisotnostjo bodriti moža. Lahko si mislimo njeno presenečenje, ko je začel senat zasliševanje prič s celo vrsto Bir-kovih ljubavnih pustolovščin, o katerih žena ni imela niti pojma. Priče so slikale Birka soglasno kot častihlepnega moža, ki mu pa kot zasebniku ni bi:o mogoče ničesar očitati. Ker je bil znan kot pošten in značajen mož, mu je estonska vlada poverila mesto poslanika v Moskvi. Že'Tani v juniju je poslala vlada v Moskvo več zaupnih uradnikov, ki naj bi za poslanikom vohunili. Nekateri uradniki so poročali viadi o nekaki zvezi med erotičnimi orgijami in Birkovim političnim delovanjem, toda dokazov niso mogli predložiti. Sovjetska vlada jim namreč ni dovoli'a toe-
V četrtek 17. t. m. je umrl v Fezu maroški sultan Mulay Jussuf, najmlajši zakonski sin velikega Mulava el Has-sana, ki je skušal za časa svojega vladanja od 1873. do 1894. dati Maroku čisto moderno lice in ohraniti pri tem neodvisnost. Hassan je pa umrl prezgodaj, da bi mogel položiti vsaj temelje moderne civilizacije. Prestol je zapustil sinu svoje ljubljene žene Lally Rokivje Abd el Azizu, dasi ni bil najstarejši. Toda Abd el Aziz je bil slabič in velik prijatelj nežnega spola, tako. da je dežela pod njegovim vladanjem sistematično propadala. Kmalu so se pričeli upori maroških plemen in pre-tendentov na prestol. Na severu je vodil upornike Bu-Hanam na jugu El Hiba. Starejša sinova sultana Hasana Mulava Mulav el Kebir in Mulav Mohamed sta oblegala Fez. Slednjič se je najstarejši brat Mulav Halid po zmagi pri Tamelletu polastil prestola.
Mulav Jussuf je bil takrat na stran. Aziza, s katerim je bil skupno vzgojen in ga je zelo ljubil. V bitki je bil ranjen in vladar mu spočetka ni zaupal. Toda Jussuf si je z lojalnostjo kmalu pridobi njegovo zaupanje in že 1. 1910. je bil imenovan za poveljnika čet, ki so zatrle upor nezadovoljnih plemen. Te kazenske ekspedicije so se udeležile tudi francoske čete, katerim so zmede za časa Azizove vlade, dalje pogodba z Anglijo in diplomatska zmaga nad Nemčijo na konferenci v Algecirasu odprle pot v Maroko. Mulay Hafid, ki je Iiotel nadaljevati delo svojega očeta, ie težko prenašal odvisnost svoje nekdaj mogočne in slavne domovine. Z vsemi silami se je upiral francooki nadvladi, toda že 1. 1912. so mu stavili Francozi ultimat. Zahtevali so, da mora pristati na popolni protektorat ali pa odstopiti. Hafid je raje odstopil in odšel v izgnanstvo, najprej v Tanger, potem pa na špansko.
Mulav Jussuf je zavzel v nasprotju s svojimi predniki napram Francozom prijazno stališče. Bil je konciljanten in prodiranju zapadne civilizacije v M*-
nega vpogleda v življenje na estonskem poslaništvu. Tako je moral legacijski svetnik Schmklt, zagrizen Birkov sovražnik, po kratkem bivanju zapustili Moskvo, ker so sovjetske oblasti protestirale proti njegovemu nastopu.
To je še povečalo sum in Schmidt je po povratku v Reval predložil vladi tako poročilo, da je bil poslanik takoj poklican na odgovornost. Ker se ni odzval pozivu, je vlada zaplenila velik del njegovega premoženja, ki je bilo naloženo večinoma v estonskih bankah. Kakor se ,c pozneje izkazalo, je dobival Birk neverjetno visoke honorarje za članka, ki jih je priobčeval v sovjetskih listih. Kljub temu mu je pa primanjkovalo denarja, ko je moral odložiti mesto poslanika. Prvotno je hotel pobegniti v Turčijo, ker pa ni imel denarja, je ostal v Rusiji, kjer je bil pod stalnim nadzorstvom črezvičajke. Pred sodiščem ;e Birk trdil, da člankov proti estonski vladi in angleški diplomaciji sploh ni pisal, pač pa jih je proti visoki nagradi podpisoval. Sovjetska vlada mu je zagrozila z najstrožjo kaznijo, ako bi svoj podpis na teh člankih odkloni].
Med preiskavo se je javil estonskim oblastem neki Uperput ki je izjavil, da je bil član črezvičajke in da je imel nalog izsiljevati od Birka podpise na članke proti estonski vladi in angleški diplomaciji. Početje črezvičajke se mu ie pa slednjič pristudilo in zato ji je obrnil hrbet. Mož je pred sodiščem izpovedal, da je bil Birk res zapleten v razne erotične afere, ki so morale ostati tajne, ker bi bil drugače diskreditiran. Sovjetska vlada je imela v rokah zanesljivo orožje, s katerim je lahko prisilila Birka, da je podpisoval Članke, naperjene proti angleškemu imperijalizmu. Po Uperpu-tovi izjavi pa dokumentov ni ukradel Birk, marveč člani Čezvičajke. Uperput je slednjič izjavil, da ne more ostati v Revalu do obravnave, ker se boji za svoje življenje. Nekaj dni pozneje se je razširila po Estoniji vest. da je bil Uperput blizu estonsko-ruske meje ustreljen. Iz Rusije so oficijelno poročali, da Je prispel Uperput srečno v Rusijo, kjer ga je baje ustrelila neka eksaltiran ženska, s katero je imel ljubavno razmerje. Vse kaže. da se je Uperput pod tujim imenom vrnil k črezvicaiki, kjer nemoteno opravlja posle vohuna.
Estonsko sodišče se je prepričalo, da je bil Birk igrača v rokah sovjetske vlade. Mož je imel to slabo lastnost, da je rad pil iz čaše ljubavne opojnosti in da je prirejal na poslaništvu orgiie, pri katerih se je sam najbolj udejstvoval. Da bi te afere ne prišle na dan. je moral storiti sovjetski vladi več uslug Zato je sodišče Birka oprostilo obtožbe radi veleizdaje, pač pa je izjavilo da za iav-no službo ni sposoben. Tako se je Birk vrnil iz preiskovalnega zapora osramočen in bolehen, poleg tega ie pa izgnbil tudi ženo, ki noče več živeti ž njim. ker je imel v Rusiji ljubavno razmerje z drugfrni ženskami.
roko se ni protivil. 17. avgusta 1912 je bil svečano proglašen za maroškega sultana, toda do popolne oblasti nad divjimi plemeni si je moral pomagati z dragocenimi darili in silo. Podpiral ga je francoski rezident general Lvautev. Med njim in francoskim generalom se je razvilo sčasoma iskreno prijateljstvo. General Lyautey je kazal veliko razumevanje za narodne in verske običaje Maroka, Jussuf pa veliko zanimanje za evropsko civilizacijo. Lyautey je poskrbel, da Maroko ni čutilo pritiska kolonizacije in civilizacije, sultan je pa napel vse sile, da Francozi niso naleteli v Maroku na odpor. Temu sodelovanju med dvema odločilnima čini-teljema je pripisati, da med vojno v Maroku ni prišlo do nobenega upora Ko je bil Lyautey 1. 1917. odpoklican v vojno ministrstvo, se je sultan Jussuf zelo bal za svojo usodo.
Po vojni je nastala v Maroku težka situacija. Zmagoviti poglavar Rifov Ab del Krim je navalil po porazu španskih Čet na Fez. Leta 1924. je preživljal sultan težke čase. kajti Rifi so ogrožali Fez in samotno glavno mesto. Cim se je pa izkazalo, da Francija v Maroku pod nobenim pogojem noče popustiti, je bila tudi Abd el Krimova usoda zapečatena. Uporniki so se sicer dve leti trdovratno branili, toda slednjič je moral Abd el Krim apelirati na velikodušnost Francije, kajti Španci bi ga bili gotovo obesili, da ga niso vzeli pod zaščito Francozi.
V juniju 1926. je posetil sultan Mu-lay Jussuf Pariz, kjer so ga sprejeli tako, kakor se spodobi suverenu. Pokojni sultan je bii iskren prijatelj Francije in evropske civilizacije. Umrl je v starosti 45 let. Zadela ga je kap. Iz Rabata poročajo, da je proglašeno v vseh maroških mestih javno žalovanje. Vprašanje nasledstva bo rešeno po prihodi francoskega generalnega rezidenta Steega v Fez na seji tako zvanih ulemov, ki imajo pravico imenovati novega sultana.
Iz Moskve poročajo, da je v Četrtek 17. t. m. tam izvršil samomor bivši ruski poslanik na Dunaju Adolf Abra-movič Joffe. Vzrok samomora je bila baje neozdravljiva živčna bolezen, kateri je bil Joffe podvržen že od 1. 1922. dalje. Po drugih vesteh pa so na Joffeja silno mučno vplivali zadnji politični dogodki, zlasti pa izključitev Troc-kega iz komunistične stranke. Trocki je bil eden njegovih najintimnejših prijateljev.
Joffe je bil rojen 10. oktobra leta 1883. v Simferopolu na Krimu. Absol-viral je tam gimnazijo in že v mladih letih je kazal veliko zanimanje za politiko. Bil ie izrazit pristaš socijalno demokratske stranke in zato kot tak ni imel dostopa na ruske univerze. Zato je odšel v Berlin, kjer je od L 1903. do 1. 1906 študiral medicino, leto kasneje pa se je napotil v Curih, kjer je študiral pravo. Kasneje se je vpisal na dunajsko univerzo, kjer je študiral medicino in pravo istočasno. Obenem pa je navezal stike s Trockim, s katerim se je na Dunaju seznanil. Ž njim vred je ustanovil socijalnodemokratični list »Pravda«.
V Rusiji Joffe ni mogel nastopati pod svojim imenom in potoval je često v Rusijo, kjer je vodil revoluctjo-namo propagando, zlaisti v njenem južnem delu, pod tujim imenom. L. 1912. so ga na nekem potovanju zalotili carjevi špijoni. Bil je v Odesi aretiran in izgnan v Sibirijo.
Iz sibirske ječe ga je v marcu leta 1917. rešila revolucija. Joffe se je vrnil v Petrograd in se z boljševiki od-
O svaku bivšega nemškega cesarja Viljema II. Aleksandru Zubkovu krožijo v skandinavskem tisku poročila, ki spominjajo na izvlečke iz pustolovskih romanov. Zubkov je star 28, njegova soproga princesa Viktorija pa 61 let. Zubkov pravi sam o sebi, da je bil rojen v mestecu Ivanovu blizu Moskve, da je študiral medicino, da pa je moral bežati pred boljševiki, dasi se v politiko ni vmešaval. Pred šestimi leti je prispel v Reval, od koder je odpotoval na Švedsko, kjer ima sorodnike z materine strani. Njegova mati je bila baje rojena v Uppsali. Nekaj časa se je mudil pri sorodniku v Vermlandu blizu bivališča slavne pisateljice Lagerlofove, potem se je pa preselil v Stockholm.
Kako je živel v švedski prestolici, pripoveduje eden njegovih prijateljev. Zubkov se je kmalu naučil švedščine, ker je za jezike sploh zelo nadarjen. Dobil je službo v neki trgovini s papirjem kot trgovski agent. Kmalu se je seznanil s trgovskimi posli in je služil zelo dobro. Oblačil se je vedno elegantno in imel je lepo stanovanje sredi mesta. Zaljubil se je v hčerko nekega preprostega obrtnika, ki je bila bančna uradnica. Zaročila sta se in vse je bilo pripravljeno za poroko, ko ie tvrdka. pri kateri je Zubkov služil, nenadoma skrahirala. Zubkov je kmalu potrošil svoje prihranke in ker ni mogel dobiti druge službe, je postal pristaniški delavec. Težko delo v pristanišču je pa kmalu zamenjal c poklicem statista pri Svenska Teatern. Pozneje so mu pomagali prijatelji, da je dobil službo v varieteju Rialto, kjer so ga sprejeli na 14 dnevno poskušnjo. Ko je nastopil prvič kot pevec je potegnil za seboj vso rusko kolonijo v Stockholmu. toda sreča mu ni bila mila. Propadel je na celi črti. ker ima slab glas in ker je imel pri prvem nastopu še silno tremo. Nato ie hotel postati filmski igralec in
Dete za 300 kron
Žena privatnega uradnika Karla Jensena v Kodanju je vložila pri sodišču prošnjo, da bi ji dovolili vzeti za svoje zapuščeno dete, za katero je že delj časa skrbela. Sodišče je prošnjo odklonilo in naročilo policiji, naj uvede preiskavo, ker je Jensenova pred dvema letoma v sličnem primeru zakrivila podlo sleparijo. Takrat je kupila od neke neznane matere dete za 500 kron. Neopaženo je prinesla dete domov in igrala z dobrodušnim možem komedijo. Izjavila je. da se mu je med tem. ko je bil v pisarni, nepričakovano rodilo dete. Sleparijo so odkrili pri krstu in Jensenova je bila strogo kaznovana.
Letos je to komedijo ponovila. Kupila je tri tedne staro deklico za 300 K. Moža je že poprej pripravila na veseli dogodek in siromak je preživel ves očetovski strah, ko so mu od doma telefonirali, da je šlo vse po sreči, in da sta dete in mati zdrava. Njegovega veselja je bilo pa konec, čim je zagledal deklico, ki je bila izredno razvita. Vprašal je ženo, da-li ne igra zopet komedije, toda ona je prisegala, da je deklica res njegova. Bazeni oče je verjel in odšel k sosedi, da ji razodene svojo srečo. Soseda ga je opozorila, da je novorojenček nekam preveč razvit in tedaj je
ločno boril proti vojni. S Trockim vred je izdajal list »Vpered« (Naprej). Kasneje je bil izvoljen v petrograjski delavski in vojaški sovjet in v centralni eksekutivni odbor. Za časa vlade Ke-renskega je bil Joffe član občinskega sveta v Petrogradu in član provizorič-nega parlamenta. Mesto Pskov ga je izvolilo v parlament. Kot član centralnega odobra komunistične stranke je postal za časa oktobrske revolucije predsednik vojnega sveta in predsednik revolucionarnega odbora, ki je izvedel boljše viški prevrat
Joffe je tudi s Trockim podpisal premirje sovjetske Rusije s centralnimi državami v Brest-Litovsku, odklonil pa je odločno od centralnih držav stavljene mirovne pogoje.
Kasneje je bil Joffe sovjetski poslanik v Berlinu, nato komisar zunanjih zadev in komisar za socijalno zavarovanje Petrograda, potem zunanjih zadev in komisar za socijalno zavarovanje Petrograda, potem sovjetski poslanik na Kitajskem in Japonskem in je kot predsednik sovjetske delegacije vodil pogajanja z Japonsko in Kitajsko. V Tokiju je Joffe težko obolel in šele na Dunaju si je nekoliko opomogel od bolezni. V poletju 1924. je bil Joffe član predsedništva sovjetske delegacije, ki je vodila pogajanja z Anglijo v Londonu, po končanih pogajanjih pa je bil imenovan za poslanika in polnomočne-ga ministra sovjetske Rusije na Dunaju To mesto je upravljal eno leto, nato pa se je vrnil v Moskvo. Zadnja leta je bil Joffe namestnik predsednika v odboru za podeljevanje koncesij.
res so mu dali manjšo vlogo v znamenitem filmu »Karel XII.«. Nastopil je kot carjev komornik. Leta 1924. so predlagali Zubkovu mesto tolmača na svetovnem poštnem kongresu, kar je pa odklonil češ. da nima primerne obleke.
Nekaj časa- je bil Zubkov navaden postopač, spal je po mestnih drevoredih, lovil ribe v pristanišču in živel večinoma na kredit. Slednjič se ga je usmilil dober prijatelj in mu ponudil prenočišče v knjižnici, ki jo je upravljal. Toda Zubkov je to ponudbo odklonil češ, da vknjižnico ne bi mogel voditi deklet, in da je zunaj še dovolj toplo. Njegova nesrečna nevesta mu je skušala pomagati, toda Zubkov si glede bodočnosti ni belil glave. Slednjič ga je policija izgnala iz Švedske in poslala odgonskim potom v Gdansk. Tam je dobil službo na finskem parniku, toda kmalu so ga odpustili. Mudil se je več tednov v Liibcku in Hamburgu, od koder je odpotoval v Berlin, kjer je pomival v nekem hotelu posodo. Zato je dobival hrano in 3 marke dnevno. Potem je znova delal kot mornar na norveških in švedskih parnikih in lani se je znova mudil nekaj dni v Stockholmu. Lani je hotel baje odpotovati k svojim sorodnikom v Kongo. Ker pa ni imel denarja, je moral ostati v Kolnu. Iz Kolna je odpotoval v Bonn. kjer ima tudi daljne sorodnike. Ti so zahajali često v schaumburški grad in so mu izposlovali vabilo, ki ga je pa odklonil, češ, da rma zakrpane hlače. Ko je dobil ponovno vabilo, si je izposodil ob]eko. ki mu je bila sicer nekoliko pretesna, vendar mu je pa pristojala. V gradu se je seznanil s princeso Viktorijo, s katero je pozneje često igral tenis in zabaial k nji na domače zabave. Kmalu se je stari panj vnel. princesa se je začela zanimati za siromašnega ruskega emigranta in zdaj je postala njegova žena.
oče zahteval, naj odneso dete h krstu. Toda žena se je tej zahtevi od'očno uprla. Skrivaj je vložila pri sodišču prošnjo za adoptiranje kupljene hčerke Policija je zakoncema deklico odvzela in jo oddala v najdenišnico. Prvotno je bil osumljen tudi Jensen. da je vedel za sleparijo, pozneje se je pa izkazalo, da je res smatral deklico za svojo hčerko.
Atentat na nekronanega poljskega kralja
V Evropi, zlasti pa na Poljskem, je še vedno mnogo monarhistov, ki so v svojem pokretu že malone smešni. So pa tudi monarhistične skupine, ki smatrajo svoj pokret za zelo resno in važno zadevo in so pripravljeni boriti se do zadnje kaplje krvi, da pripomorejo monarhistični idteji do zmage. Nekaterim monarhistom se je pod vplivom monarhističnih utopij zmešalo v glavi.
Taki monarhisti so prekoračili meje običajne propagande in služijo javnosti nevede za zabavo kot nekaki pajaci.
Nedavno je postal neki prismuknjeni monarhist junak varšavskih ulic in varšavske policijske kronike. Nastopal ie pod imenom kralja Zigmunda IV. Od kod izvaja svoj rodovaik in s kakimi I
argumenti ga podpira, o tem ne govori rad, pač pa je na svoje dostojanstvo zelo ponosen. Javnost je že vajena njegovih prismodarij, vendar se pa zanima za famoznega kralja, ker se lahko poceni zabava. Tako si lahko razlagamo tudi veliko zanimanje poljske mladine za vest da je bil izvršen na kralja Zigmunda političen atentat. Ta vest se je razširila nedavno po Varšavi in je bila tudi uradno potrjena.
Njegovi kraljevski visokosti je prišlo nekega dne na misel izdati manifest na poljski narod. Ako bi bil manifest samo izdal, bi stvar ne bila tako tragična. Toda kralj Zigmund dela vse temeljito. Manifest je hotel kronati z osebnim posetom v uredništvu monar-hističnega glasila «Glos monarchisty». Pričakoval je seveda, da ga bodo v uredništvu sprejeli s kraljevskimi častmi. Toda mož se je v svojem pričakovanju temeljito zmotil. Namesto poklo-nov in kraljevskih časti so ga člani uredništva pošteno pretepli. Po končani eksekuciji so prinesli nesrečnemu kralju skledo vode in brisačo, da se je lahko umil in vsaj nekoliko zagladil sledove negostoljubnega sprejema. Iz uredništva je odšel nabunkani monarh k odvetniku Ostrowskemu, da vloži tožbo proti negostoljubnim urednikom. Odvetnik mu je svetoval, naj se da zdravniško preiskati in naj mu prinese zdravniško spričevalo. Nato ie odvetnik ovadil urednike državnemu pravd-niku, ki jih bo klical na odgovor radi telesne poškodbe. Epilog atentata na nekronanega poljskega kralja se bo odigraj pred sodiščem. Kraljevo zdravstveno stanje se je čez nekaj dni v toliko zboljšalo, da je lahko ostal doma. Varšavski monarhisti so pa za eno blamažo bogatejši.
Usodno naključje
V Madridu je bi! pred tremi meseci ustreljen na ulici neki redar. Ljudje so našli pri truplu moža, ki je izjavil, da je bil priča umora. Videl je baje nekega elegantnega gospoda, ki se je prepiral z redarjem in ga v prepiru ustrelil, na kar je pobegnil. Ustreljeni redar je držal v roki žepni robec z začetnima črkama E. S. Mož, ki so ga našli pri redarjevem truplu, se je pisal Evgen Simmons, rodom Francoz. Policija je takoj osumila njega, kajti začetne črke na robcu v roki ustreljenega redarja so se ujemale z začetnicami njegovega imena Čudno je bilo samo to, da niti pri ustreljenem redarju, niti pri Simmonsu niso našli revolverja. Kljub temu je policija Simmonsa aretirala in izročila sodišču.
V preiskovalnem zaporu je sedelo poleg Simmonsa še več oseb, aretiranih radi manjših prestopkov. Med njimi je bil tudi neki mož, ki so ga aretirali, ker je na ulici razžalil diktatorja Primo de Rivera. Simmonsu se je vedno zdelo, da je tega moža nekje že videl, toda ni se mogel spomniti, kje. Zdelo se mu je tudi sumljivo, da ga neznanec neprestano opazuje in da poveša pred njim oči. Simmons ne obvlada španščine in zato ni mogel vprašati paznikov, kdo je arestant. Nekega dne je pa slišal, kako je paznik poklical sojetnika po imenu. Čim je začul ime Edvard Sargi, je takoj spoznal, da ima opraviti z možem, ki ga je videl usodne noči na ulici, ko je ustrelil redarja. Zahteval je takoj, naj ga odvedo k preiskovalnemu sodniku, kjer je izpovedal, kdo je pravi morilec.
Preiskava je dognala, da ima Sargi doma enake žepne robce kakor je oni. ki ga je držal ustreljeni redar v roki. Pod težo dokazov je Sargi svoj zločin priznal. Izjavil je, da se je na ulici spri z redarjem in da ga je med prepirom ustrelil. Ni pa opazil, da je izgubil robec, ki ga je redar v zadnjih izdihijajih pobral, da bi morilec ne ušel roki pravice. Revolver je vrgel daleč proč. Po umoru je dolgo razmišljal, kako bi ušel roki pravice. Slednjič je prišel do prepričanja, da bi bil v zaporu še najbolj varen. Zato se je dal aretirati in je mirno pričakoval kazni, ki bi mu jo odmerili za politični zločin. Po prestani kazni se je nameraval preseliti v Amerik*). Usodno naključje bi bilo kmalu spravilo nedolžnega Simmonsa na morišče.
Drzna sleparija na Dunaju
V nekem elegantnem dunajskem hotelu sta se nastanila koncem oktobra mlada zakonca, ki sta nastopala kot odlična inozemca. Mož se je vpisal v hotelsko knjigo kot kapitan Jean Elefteri-adis. čez nekaj dni je naročil nekemu dunajskemu draguljarju, naj mu prinese v hotel najlepše dragocenosti, izmed katerih si je izbral za 9.000 dolarjev draguljev in jih plačal s čekom, glase-čim se na banko Inonia v Newyorku. Na čeku je bil določen znesek 10.000 dolarjev. Razliko med tem zneskom in kupno ceno si je dal dozdevni kapitan izplačati v gotovini.
Istega dne je kupil premeteni pustolovec svoji ženi za 7.800 dolarjev ko-žuhovine in jo plačal s čekom, glasečim se na isto banko. Kmalu se je pa izkazalo, da Čeka nista bila krita. Še istega dne sta se zakonca z avtomobilom odpeljala z Dunaja in nihče ne ve. kam sta izginila. Policija je ugotovila, da je dozdevni kapitan znan slepar, ki je v juliju na sličen način osleparil več trgovcev v Bruslju._
kdor nm a.«ue.
ta MAPPgniiin
Smrt sultana Mulaya Jussuf a
V četrtek je umrl v Fezu maroški sultan Mulay JussuL - Kratka zgodovina njegovega vladanja. — Pokojni je bil velik prijatelj
evropske civilizacije.
Burna preteklost cesarskega svaka
Zanimive podrobnosti iz življenja ruskega emigranta Aleksandra Zubkova, ki se je poročil s sestro bivšega nemškega cesarja
Viljema II., princeso Viktorijo.
Stev. 2*4.
Strto 7
Teden dni v Parizu
Neprilike med vožnjo« — Pogled na francosko metropolo.
Parizu se živi razmeroma poceni.
Vlak je zasopihal v megleno jesen* sko noč. Tam nekje na jugu naše do« movine so mu natovoriii dva nabito polna vagon;* izseljencev, ki jih je ca* kal v Havre razkošni parnik «Iie de France*, da jih odpelje v novo domovi* no s trebuhom za kruhom. Evropa je majhna in držav je v nji več kot pre* več. To občuti potnik, ki mora imeti vedno pripravljen potni list in prtljago, kajti v vagonu brzovlaka se komaj Jo* bro obrneš, pa ti že trkajo na vrata in napovecVjjejo carinski pregled. — Od Ljubljane do Pariza je teh mučnih pro> cedur s potnimi listi in prtljago nič manj kot šest. Vožnja pa traja Komaj 30 ur. V tem času prevozi brzovlak v Sibiriji jedva eno guoernijo. Vožnja po evropskih železnicah ni posebno prijet* na, zlasti če človek nima denarja, da bi si preskrbel mesto v spalnem vagonu. Potisnejo te kot navadnega zemljana v kupe, kjer niti nog ne moreš dobro stegniti, in tako prečepiš dve ali tri noci ve« sključen in trd. In če so še tako postrežljivi kakor Švicarji, ki so dali v Buchsu našim izseljencem najslabši va* gon, kar jih premore bogata Švica, pri* speš na cilj prepariran kakor slanik v sodčku. Potovati ni prijetno, tudi če te vodi pot v Mekko elegantnega zapad* njaštva — v Pariz, pač pa si na cilju bogato poplačan za vse križe in težave med vožnjo. Avstrija do Tirolske je dolgočasna, povsod se pozna obuboža* nje, Čim pa zavozi vlak na švicarska tla, čutiš, da si v deželi, kjer gospoda* rita pamet in pridnost. Vas za vasjo se vrsti ob železnici, ena je snažnejša in lepša od druge, med njimi so večji industrijski kraji, kjer kipi delo za po* vzdigo narodnega gospodarstva. 2e uni» forme železničarjev pričajo, da si v de* želi splošnega blagostanja. Drugi naro* dl so se klali in podirali to. kar so pred* niki s težko muko gradili, Švicarji so pa delali in žanjejo zdaj sadove svoje treznosti.
Zadnji pregled potnih listov in prt* ljage in vlak zdrči po francoski ravnini proti Parizu. Komaj deset let je minilo, ko je tekla po teh krajih dragocena človeška kri, a potniki se niti ne zave* dajo, da drvi vlak po okrvavljenih boj« Tiih poljanah. Čudni občutki obhajajo tujca, ko stopi prvič na pariška tla in r.agleda pred seboj ta ponos pomehku* ženega, razvajenega zapadnjaštva. S Parizom zapad živi, s Parizom pade. Kdo bi torej zameril Francozom, da so tako ponosni na svojo prestolico. Celo orjaški policaj, ki je pojedel od Belfor« ta do Pariza celo kračo in hlebec kru* ha ter popil steklenico vina, se je no* nosno predstavil sopotnikom kot čisto* krvni Parižan. In prav je imel, kajti Pariz zasluži, da so Francozi ponosni nanj, če odštejemo pajka, ki prede nad njim mreže proslule zapadne civiliza* cije.
Teden dni v Parizu — to se sliši skoraj absurdno. Kaj more videti tujec v enem tednu v tem razkošnem vele* mestu, kjer ga čaka na vsakem koraku t>ovo presenečenje, novo Čudo arhitek« ture, tehnike, znanosti, elegance in spe^ cifično zapadnega okusa? Saj bi lahko ostal teden dni samo v Louvrti, pa bi si ogledal komaj deseti del te bajne za* Tcladnice umetnosti in zgodovine. A kje so drugi znameniti muzeji, kje krasne cerkve in palače, kje sloviti modni sa* !oni in bogate trgovine, kje Moulin rouge, Folliers Bergers in druga zabavi* šea, ki slove po vsem civiliziranem sve* tu.. Teden dni zadostuje komaj za kra* tek izprehod po Parizu. Ogledaš si mi* mogrede in površno elegantne Pariza* ne, primeriaš domaČe krasorice v naj* modernejših ob!ekah s Parižankami in vidiš prepad, ki tja ne more premostiti nobena kozmetika, niti modistka, sto* piš v Notre Dame in občuduješ delo človeške misli, ustaviš se pred Eifflo*
vim stolpom in ne veš, kdo je bil bolj rrancoz. Voltaire ali graditelj tega že* leznega orjaka, ozreš se nazaj in vidiš pred seboj Trocadcro, napotiš se malo dalje in obstaneš pod Are de Triomphe, kjer plapola na grobu neznanega voja* ka večni ogenj in kamor hodijo čestilci boga Marsa polagat vence, komunisti pa pljuvat, potem zlezeš utrujen v me* tro in si vesel, da te veličina teh monu* mentov človeškega genija več ne duši. Obiščeš še grobove francoskih kraljev, pogledaš, kje počiva grobar francoske revo'ucijc, kronani Korzičan. pa si vi* del toliko, da lahko rečeš, da si bil v Parizu. Če te žene radovednost še v LouvTe. kjer lahko ostaneš od jutra do večera, ne da bi čutil utrujenost ali glad, si videl toliko, da lahko živiš od vtisov celo leto.
Zvečer pa na Boulevard de Clichv, kjer melje sloviti Moulin rouge. Ves je rdeč ta slavni pariški mlin na veter, ki veje iz življenja nočnega Pariza, vsakega tujca zapelje izkušnjava, da si ogleda cvet pariškega <-chica» in nikomur ni žal, ko vidi čuda inscenacije, režije, plesne umetnosti, iz živih kamenčkov sestavljenih mozaikov, v barvah na oder pričarane pomladi, popolne iluzije viharja na morju ali gostih snežink, ki pokrijejo sijajno razsvetljeno mesto z debelo sjiežno odejo. Ni res, da kažejo v Moulin rougeu samo gole Ženske. Rdeči pariški mlin ne melje čustvenosti, v njem se goji čista umetnost, samo v nekoliko drugačni obliki, kakor jo pojmuje «ded iz pro-vince», ki pride prvič v Pariz. Golih žensk v Rdečem mlinu sploh ne vidiš. Če se pokažejo pariške lepotice s figovim peresom na gotovem delu telesa in če vidiš malone vse, kar jim je dala narava na pot v življenje, jim ne moreš zameriti, saj so lepe, mlade in temperamentne, saj so Parižanke in v prvi parterni loži sedi čistokrvni arabski šejk. Boj za eksistenco je težak povsod, posebno pa v Parizu. Boulevard de Clichy se koplje ponoči v pravljični razsvetljavi. Tu je kotiček, kjer vidiš košček nočnega Pariza. Tempo življenja frapira tujca, ki je vajen domače zaspanosti in dolgočasja. Gledaš to nepopisno vrvenje, ta dirindaj in nehote pomisliš, od kod Parižanom toliko veselja do življenja, toliko zmisla za zabavo in razvedrilo.
Človek bi mislil, da je treba za potovanje v Pariz nabasati mošnjo z denarjem, pa ni tako. Draga je samo vožsija, življenje v Parizu pa stane približno toliko, kakor v poljubnem na em jadranskem letovišču, seveda če živiš skromno. 60 frankov dnevno zadostuje za vse najnujnejše izdatke. Soba v drugovrstnem hotelu stane dnevno 15 —20 frankov, hrana tudi iO, za ogled raznih zanimivosti m vožnjo po mestu z metro ali tramvajem pa zadostuje tudi 20 frankov. Čudno. Dočim je v Švici življenje zelo drago, saj stane žemlja s koščkom šunke 1 švicarski frank, je v Parizu razmeroma poceni. Seveda žive srednji in nižji sloji v Parizu še ceneje, kajti denar se v franjo-ski prestolici ne služi iahko. V Parizu je zavladala velika brezposelnost. Dogaja se celo. da pridejo brezposelni delavci v tovarno in šiloma izženo zaposlene delavce češ, mi smo že spoznali, kaj je glad. zdaj Pa še vi nekaj mesecev gladujte. Največji bedi so izpostavljeni ruski emigranti, ki jih je v Parizu do 200.000. Moški si služijo večinoma kruh kot šoferji in tova miški delavci, ženske pa iščejo zaslužka v manjših modnih salonih. Le redke so med njimi take, ki se jim posreči dobiti službo v večjih modnih salonih ali prvovrstnih nočnih lokalih, kajti tu gledajo v prvi vrsti na telesno lepoto.
Posebnost in menda najbolj prak-
tična Institucija Pariza je metro (podzemna železnica). Mesto je tako prepredeno 2 rovi podzemne železnice, da bi zadostoval močnejši potresni suneK, pa bi se najlepši deli porušili in po-greznill V metro je ves dan do pozne noči živahen promet Plača se malenkostno odškodnino za vporabo podzemne železnice samo pri vhodu, potem se pa lahko voziš ves dan pod Parizom in občudujeS iznajdljivost francoskih trgovcev, ki znajo privabiti odjemalce z okusno reklamo. Vsi rovi podzemne železnice so pokriti z reklamnimi slikami in napisi. Siromašni Študenti, zlasti inozemski, hodijo pozimi v metro študirat, ker je v rovih toplo, doma bi Pa morali sedeti v ne-zakurjenih sobah. Rovi podzemne železnice so dobrodošli tudi zaljubljenim parčkom, ki se vpričo publike neženira-no objemjao in poljubljajo. Poljubljanje na ulici v Parizu ni nič posebnega. Tudi v tem pogledu se kaže posebnost pariškega življenja. Še nekaj bi bilo omeniti k površnim vtisom v Parizu. Kakor za vsa tuja mesta, tako velja tudi za Pariz načelo, da se nauči vsaj za silo francoščine, p redno si ga ogledaš. Brez znanja francoščine si na vsakem koraku izpostavljen nevarnosti, da ti izvabijo v enem dnevu iz žepa toliko denarja, kolikor bi ga zapravil drugače v enem tednu.
Sokol
— Za spomenik kralju Petra I. Vsa sokolska društva v Sloveniji so prejela od odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju bloke po 1 Din v razpečevanje. Pozivamo in prosimo vsa društva, da store tozadevno v polnem obsegu svojo d o I ž n os t, da se tudi v pogledu lepe akcije omenjenega odbora oddolžijo Sokoli spominu našega prvega jugosloven-skega kralja. — Zdravo!
— V nedeljo, 13. L m„ se je vršila v Ljubljani seja saveznega tehničnega odbora, na katero sta bila povabljena Iz Beograda brat M. V o j i n o v i č. načelnik beogradske župe in referent v mmistrstvu pro-svete, ter brat Dušan Bogunovic Iz Zagreba. Razgovor je bi! predvsem o pokrajinskem zletu v Skopljn, ki se bo vršil prihodnje leto na Vidov dan. S tem večjim zletom bo proslavilo iugoslovensko Sokol-stvo istočasno lOIernico obstoja naše države. Organizacija fn definitivni program za ta zle t bosta sklenjena na seji zbora župnih načelstev 10. decembra t- !.
— Mladinski list za deco JSS »Naša Radost« prinaša v 9. številki sledečo vsebino: Albin: November. — Albin Čebular: Izdaje Iec fprizorček). — B. Toni: Naš drug. — Brat Marjan: Naši sokoliči. — Albin Čebu-lar: Pri gobici. — Niko: Slavec — I. Nar-din: Brzojav. — B. Lipan: Tz sokolskega življenja. — Zastavice. — Uganke in drugo. — Križanka. »Naša Radost« le sokolski deci šfrom Jugoslavije prav prilhiblien list in ni drag, saj stane letno samo 8 Din ter izhaja vsak mesec Najbolj pridna sotnKmf-ka sta — razven neumornega urednika brata Iv. Baižel^a — Albin in Niko, prvi učitelj, drugi profesor, ki pišeta za našo deco lepe in zanimiv;! stvarce.
— V sofcolskem društvu Dubrovnik so osnovali ioto - sekcijo.
— V območju župe Šibenik ie bilo ustanovljeno novo sokolsko društvo v Novalii.
— Opozarjamo vse člane, članice ?n prija telie Sokolstva. da ie izšel Jugoslovenski Sokolski koledar za leto 1928. Stane 10 drariev in se naroča v pisarni Jugoslov. Sofcolskega Saveza. Ljubljana. Narodni dom.
Prosvetno delo sokolske župe Split, ki
šteje 23 društev, izkazuje v drugem tro-mesečju letošnjega leta sledeče podatke: Za članstvo: 6 predavanj sokolskih, 28 drugih. 37 govorov pred vrsto 22 razgovorov. 2 izleta, 7 gledaliških predstav, 4 akademije. Za deco m naraščaj: 7 sokolskih m 7 drugih predavani, 87 govorov pred vrsto, 9 razgovorov. 9 izletov, 1 koncert, 8 zabav 1 kino predstavo 4 akademije. Knjižnico ima 15 društev, število knjig 4993 število
čitateljev v tem iromesečju 17681 — Prosvetno delo se razvida v mnogih župah oz. društvih iako lepo « so kraji« v katerih so ravno sokolska društva rudi središče obče p ros vete.
50 letnice Frantteka Khola, češkoslovaškega leposloven, bibliofila, dramaturga, urednika in ustanovitelja najboljše ceekoelo-va§ke gledališke založbe >Centrum<, se apo-minjajo praški dnevniki & posebno simpatijo. Khol, inženjer, ima največ zaslug, da je prišlo več e. si. dram (n. or bratov čap-kov) na svetovne, zlasti nemške odre. Izdaja namreč češke drame, novele l dr. v nemških prevodih. Napisal je tri knjige novel, monografijo o Casanovi, veliko Študijo o Be uetkah l dr. Kot dramaturg je imel stike tudi z našim gledališčem. |
»Sokolie« list za jugoslo venski »okolski f naraščaj ima v 10. Številki tole vsebino: J. B.: Voditelji slovanskega Sokolstva. — Dr. Igor Vidic: Zgodovinske slike iz naše prošlosti. — Hajrudin Curić: Ljubljani beloj. Hajdemo Istri! — A. F. St.: II. Natjecanje naraštaja sokolske župe Strosmaver. — Jovan Udicki: Sloga (sokolski prikaz u 3 Čina.) — Dopisi. — Glasnik. — SokoliČ je mladinski list. ki je namenjen vsemu jugosL sokol-skemu naraščaju. V njem so članki v slovenščini in srbohrvaščini, v latinici in cirilici. List naša sokolska mladina prav rada čita in je razširjen po vsej državi. Sokolski starši in društva. naroČite svoj naraščaj na »Sokol i Č a«, ki izhaja vsak mesec ter stane za vse leto IS Din! Uprava >Sokoličac je v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. Frančiškanska ulica 6.
»Pet v sokolsko življenje« so imenuje brošuri ca, ki jo dobe tekom tega meseca od JSS vsa društva, da jo razdele deci iu naraščaju pri proslavi 1. decembra kot narodnega in sokolskega praznika. To majhno darilce poklanja JSS sokolski omladini širom naše domovine ob prvi desetletnici obstoja naše države. Vsebina brošurice je lahko umljiva in naj bo de.-i in naraščaju vodnik po pravi poti v sokolsko življenje.
Amerikanski) ruski) Sakel ?ojedioi«ai:;i •e imel v letu 1&28 v 289 sokolskih gneam
(društvih) 18.500 članstva, dočim je imel v letu 1925 v  _V>7 pnezdih 18.401 Člana.
Nemška telovadna zveia v CSR šteje v 15 župah 9S8 društev s 120.304 pripadniki. Letošnji zvezni zJet se je vršil ob mnogobrojni udeležbi telovadcev iz republike in Nemčije v Ustju na Labi z raznimi telovadnimi in športnimi prireditvami
Belgijska telovadna zveia šteje v 8 župah 206 društev s 14.900 člani, v letu 1925 pa je bilo 212 društev s 15.417 člani. Zvezino glasilo se tiska v francoskem jeziku v 700 izvodih, v flamskem jeziku pa 250 izvodih-
Italijanska vlada je darovala italijanski nacijonalni telovadni zvezi  in športni zvezi
za priprave za olimpijado v Amsterdamu pol milijona lir. Koliko je dobilo naše So-kolstvo od vlade kot subvencijo za priprave za  amsterdamsko olimpijado?
Telovadne organizacije v < SK Čehosio-vaska ima 5 močnih telovadnih organizacij, ki skrbe za telesno vzgojo Češkoslovaškega naroda. Največja in najmočnejša je Sokol-stvo, ki šteje v 53 župah 3121 društev s 644.846 pripadniki. Orel ima 1250 društev s 125.934, Delavska telovadna organizacija 881 društev s 96.608. komunistična telovadna organizacija 1090 društev s 94.981 ne nemška telovadna zveza v 988 društvih 126.304 pripadnikov.
Film
Filmski drobiž
CoarHe Ciiapiin ie imel te dni nov prrv ces. Gre za afero pisatelja Loeba. ki jc Chaplinu očital plagijatsrvo, češ da j« po-raoil snov ene njegovih dram za svoj tilir. Zahtevaj ie 5D.000 do Lat ie v odškodnine. Cbarl.c pa se ni dal cgnati in ie doka/j da Loeb laze, Loeb ie izgubil toibo in plačati mora vse sodne s:roske, za Chaplina na je bila to do likvidaciji afere z Lito Gray že druga rehabilliacira v očeh »nve-rtške javnosa, ki ga zopet obožava.
V tloliywoodu ie doletela težka nezgoda filmsko igralko MaTcelo Batroiini. ki ;e prišla kot »M.ss Iralv« k bimu. Pri eksploziv v ateljeju Fox Studio ie zadobila težkt poškodbe po vsem živ oru.
Jakie Coogan, ki je zdaj star 13 let. je eden najbogatejših fi'mskhi igralcev v Ho41ywoodu. Njegovo premoženje znala poldrugi mil:k>n do'ariev. poleg te^a pa je lastnik raznih zemljišč v HoMvwoodB. či*h vrednost se ceni na 100.0U0 dolarjev.
Neprijeten obisk ie nnel te dni v Homt-woodu znani iilmskl uTralec Cogene O' Btien. Za časa njegove odsotnosti so vdrli bandHi v njegovo hišo, k> popolnoma opic-nili in vse ukradeno blago naloži!! na a>-tomob:':. s katerim so se pripeljali V zud-njem hipu so bili vlomilci prepoden; ni imovina O* Briena rešena.
Govoreči film predvajan v Pragi. V sredo 16. t. m. le doživela Praga izreden dogodek. V kinematografu »Adria« so izbrani publiki predvajali senzacionalni izum De Foresia — govoreča film. Večletna prizadevanja raznih oeenjakov na tem peliu s<> flovedk« do N>r»ziiC;x>na]ne>r.: :speha. Praški listi, ki orkiaSak* nodTobiiosd o tem izumu, naglasak), da ie poskus z govoreč'm fihrom popolnoma uspel. Ponorilm. kakor se imenuje govoreči film. sicct Je ne prestavlja viška v tej filmski oanojri, ve^id^r ima človek mestoma vtis. da ga od govoreče ali pojoče osebe na platru loči M steklena stena. Defova moti glasove moC-nerše aJ* šibkeiše prasketanje, nekatere glasove ie ćuti lillillli nekatere nekoliko slabSe. Seveda pa jc vse to postranskega pomena, karti pri naglem ruzvoiu filmske hrdustrije ie računati, da bodo sčasoma odstranjene vse nvire in da bo govoreči ii!m !vTT.alu izpopolnjen. Od predvajanih govorečih filmov so bili nekateri prav izvrstrl. Tako n. pr. se je sijaino čulo lajanje p>ov, ropo: avtomobilov, kruiienie prašičev, tnu-kanje krav. taicanic srosi  dalje razne oper-
B6 arije, navdušenje mus povodom Llnd-berghovega prihoda v Ameriko itd. L^' prorokujeo  g-ovorečim  fihnom  sijajno ho-
doč>K>ST.
Filmska zvezda. Hm. zdi     :nk 4* *em
Vas Ič Rekle v'đeia Tako ste nekom i podobni..".* — »Da. da! To ie pač naravno. Saj sem bil vaš prvi mož . .
KRJUGODKEJŠI NAKUP
oblači) lastnega Izdelka nudi tvrdka JOS. ROJIVA, Liubliana.
POPOLNOMA NOVO!
Pretresljiva drama otroka, ki j-» a avojo materjo pognan i.   cesto. Po slovitem ■ • > đ u j Paul K.fllerja   (Der Sohn der Hagar).
Veselje v h'5i, ko pride sin. — Materina in očete ljubezen. — Zadovoljstvo in ^loga v družini. — Vesel t. razposajena niladeniška radost. — Nezakonski sin najde SVOJC01 očeta in toplo okrilje. — Krasne slike v 2ozdu, ko vihar ruši in
odnese mlin. Pretresljive »cene, polne lep* .e in živ» Ijenjske resnice. V clavni vlogi
Werner Fuetterer Mady Cbristians
edstave >urri v nedeljo ob; 3., pol 5., pol S. m Q. uri.
Elitni Kino Matica
TELEFOS 2124.
Egisdo Roggero:
Amulet
»Ne vem, zakaj ie usoda nekaterim mati, drugim pa mačeha- Ti si, dragi moj Piero. imel vedn« srečo ori ženskah, iaz na.
»Ti prav malo, kal ne, Paolo?^
»Nobene. In pri vsem tem nisem grd človek; nisem srrbav. dosti sem pameten in prilično bosat Samo eno ml manjka: nimam sreč^ pri ženskah!«
>Čudno!«
*Ti pa..., ali misliš, da se ne ve? vse povrsti se love za teboi kar ce-pajo ti v naročie .. «
»Beži. no!«
*Tako ie: vsi to verna Zdai pa hočeš celo vrsto svojih uspehov kronati s tem. da vzameš za ženo ono simpatično vdovico. ki ti bo prinesla oolej: srca tndi nekoliko miliionov.«
»Tako in nič druzače. Pošteno do-vršuiem svojo karijero Presit sem pustolovščin. Mir tihe hišice*..
>In dobro oDremliene.«
*Kai hočeš!... Toži se mi po nji In kakor želim zdai končati s svojim burnim življenjem, ti tanko izdam izvor ^voje sreče v ljubezni, kakor ti to nazivlje!«
vKakšen izvor?«
»Da. prijatelj moj. Jaz sam nič ne veliam. Ženske ne tekaio za rrienoi zavoljo mole lepote, ki ie ni. niti zavoljo moje pameti... N! iim do teza! Ampak samo zavolio malena amuleta, smešnega možicelia. ki mi za Je z?du-sril moi pokojni stric, ki ie bil znan kot Don Juan.c
^Zaradi amuleta, praviš?«
»Da. Nosim za neprestano pri sebi; pozlei za.«
In Piero je izvlekel iz žepa škatlii-co. prevlečeno z rdečim žametonu iz katere je skočil kosmat, bled možicelj.
»Je - li to mozoče?< je vzkliknil Pa-olo, ko si ie ozledal to malo Čudo.
»Ti si ne moreš oredstavliati. kakšno moč ima ta hudobec« ie nadaljeval Piero. »Kakšen čaroben vpliv ima on na ženske, ne vem. Ali zola resnica je, da ženske, če za nosiš s seboi. ne morejo odoleti tvojemu doimu. Prepriča! sem se o tem... Nekoč sem šel na ljubavni sestanek. Spotoma sem ooazil. da sem. menjavši obleko, nustil amulet doma. Lepotica, čim me ie zazledala. mi je obrnila hrbet... Druži dan sem š"e! s tem pritlikavcem k nii in...«
»Ona ti je padla v naročie!«
»Tako je! Zdai pa poslušaj! Ti si moj najboljši prijatelj. Praviš, da si imel pri ženskah vedno smolo..
»Vedno!«
»Torej, meni ta amulet ni več potreben. Prav za prav bi zreSil. če bi za
§e obdržal. Kajti svoio vdovico imam res prav rad. Hočem ii biti zvest... Povedal sem ti tudi. da sem že sit pustolovščin. Pomislil sem takoi. da bi tega malica poklonil tebi.. .< »Govoriš resno?« »Resno! Ga hočeš? Mnozo ti bo koristil ... Cim za uporabiš, boš videl.«
In Piero ie izročil Paolu maleza čarovnika, ta drazoceni in čudežni amulet.
»Kako naj se ti zahvalim za takšno darilo?« ie vzkliknil Paolo. zanien in obenem razburjen od brezmejnih vidikov
najlepših nad. ki jih je ta tajinsteni amulet vzbujal v njegovem mladem srcu.
»Nič ne skrbi. Pazi, da za ne izgubiš, da za imaš vedno pri sebi, pa mi boš kasneje povedal svoje dogodivščine.«
In poslovil se je od njeza.
Paolo ni vedel kaj naj misli. Srečni prijatelj je bržkone zbijal šale z njim, s človekom, ki nima sreče. Ali če bi bilo vendar vse to resnica? In da bi se prepričal o tem. se je Paolo odločil, da poskusi. Ozrl se ie krog sebe. Glej, pred neko izložbo draguljev stoji lepa ženica in ogleduje divno biserno ogrlico Paolo pristopi in obstane za nic Ženska takoj opazi, da se upirata vanjo dve smeli očesi. Okrene se vsa liuta. da bi videla tega brezobrazneža. Ali čudno! Cim ga je pogledala, se ie nenadoma spremenil njen obraz: blažen nasmeh ga je vsega ožaril. Potem ie namerila svoj pogled v tla. Ta taktika ie pomenila: »Da, ugajate mi, simpatični ste mi, poglejte.... kdo ve?«
Paolo, ki v svojem življenju m Imel še nikoli priložnosti da bi sprejel takšen kablogram iz oči lepe ženske, je začutil, kako mu ie zaigralo srce od veselja in razburjen ta. Zdelo se mu je, da mora omedleti Torei ie res? Ko ga ie razburjenost nekoliko minila, ie opazil Paolo. da se ie lepotica oddaljila od izložbe. Sel je za njo. In onazil ie takoi po mnogih neznatnih znakih, ki so vsakomur znani, ki pa jih je težko opisati da je bilo lepi ženi drago, da H sledi
Paola je navdal mahoma levji pogum. .Sklenil je. da. se ii eri Drvi ugodni
priliki približa in se spusti z nio v razgovor. Razburjen jo ie začel ogledovati. Bila je zelo lena Telo vitko, stasito in čvrsto. Paolo je pritiskal na prsi dragoceni amulet, ki mu ie prinašal tolikšno srečo in iz globine svoje duše se je zahvalil svojemu priiateliu Pieru.
Lepotica je zavila v ozko stransko ulico, v kateri ni bilo skoro žive duše. Trenotek. ki ni mozel biti usodnejši! Trebalo ie lotiti se oosla.
In Paolo se ga ie lotil. Pospešil je korak in stopal z n.k) vštric. Lepotica se je okrenila.
»Kakšna brezo b raz n ost!« ie zamr-mrala. Ali njene oči so izražale istočasno nekaj nasprotnega. Tedaj ie začel Paolo govoriti. Kai ji je govoril? Samo prazno slamo ie mlatil. Ali kai za to? Imel je pri sebi dragoceni amulet! Ta mu ie moral pomaoati.
In res mu je pomazal. Cez deset minut sta si bila Paolo in krasna ženica že stara znanca. Bila ie to Francozinja, živahna ko živo srebro. »Očaran sem!« I je rekel Paolo. »Oh. kako naj Vam to verajem?« se ie nasmehnila ona. »Kako se zovete?« ie moledoval Paolo. »Zovite me Gabi...« ie odgovorila žena.
Stopila sta že iz ozke ulice in prišla na Korzo. Paolo \o ie opozoril, da ni pametno hoditi med tako gnečo (bila je omožena.... to mu je že povedala). Ali Francozinja ni delila njegovih misli
»Zdaj pojdeva.« ie mislil Paolo, »mimo bara. kamor zahaiam m kier so vsi moji prijatelji..,, pametnejše b! bilo ogibati se takih srečani.«
Ali lepotica ie smelo korakala dalje.
Mahoma se je zdelo Paolu. kakor da hoče nalašč iti tod mimo Oborožen z amuletom, se k) Paolo vdal v svoio usodo.
In njega usoda se ie izpolnila. Pred barom se je zgodilo r.ekai kar brez dvoma ni mo^lo biti na programu kosmatega malica. Iz bara je planil naglo neki gospod, stopil pred njim. premeril s pogledom najprvo njo, potem nJega, potem pa zopet njo in zopet njega in te po vsem tern s krepkim zamahom roke, pripeljal Paolu dve zaušnici, eno za drugo. Potem ie rekel ženi:
»Prav! Zasačil sem te! Zdaj vem navsezadnje, kaj mi je storiti«
Paolo, ki sta ga za prvi hip malo preseneteli ti nepričakovani zaušnici, se je brž osvestil in hotel neznancu vrniti milo za drazo. Ali videvši, da jc bila množica, ki se ie brž nabrala krog njiju, pripravljena pomagati razžafjne-mu možu, jo je urno popihal z bojišča.
Njegova pustolovščina se je končala ćnj)ri dan v obliki ženskega oisma. ki se je glasilo
»Plemeniti in dobri gospod! Hvala vam ta uslugo, ki ste mi io storili. Iskala sem priliko, da b! *e :nog!a ločiti od svojega moža. Našla sem jo Pri vas. Srčna vam hvala. Vaša vdana neznanka.t
Zares! Poalo ni vedel za nieno pravo ime. Sponinil pa se je, da ji je dal Svoio Dosetnico.
Paolo je vrnil amulet Pleni in mu sporočil, da ntrk* temperamenta, s katerim bt mesreJ navezati nase $i*eČo. k\ jo prinaša kosmati hudobec.
2856
T
Vdova srednjih let
išče službo gospodinje pri bolj«
ši rodbini ali samostojnem gospodu. — Ponudbe pod *Go*
spodinjstvo/2609» na upravo «SIov, Naroda«.
Službo potnika
ali mkaaanta iščem. Vložim lahko do 15.000 Din kavcije, — Ponudbe pod «Poftten/258ft» na
upravo cSlov. Naroda*.
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, izurjen v Spe* ceri jaki atroki, i&ce službo; ev. gre za skladiščnika v večjo špecerijsko trgovino. Nastopi I a* hko 1. decembra, — Dopisi na upravo «Slov. Naroda* pod •Dobra moć 2586».
Vpokojenec.
eter 45 let — išče službo sluge ali vratarja, vešč slovenskega, neenakega in italijanskega jezi. Sca. Nastopi lahko takoj ali po«
sneje. — Ponudbe pod «Vpo* kojenec/2596» na upravo «Slov. Naroda*.
Stanovanje dveh sob
s kuhinjo išče boljši miren zakonski par v mestu. Plača ev. za pol leta vnaprej. — Ponudbe pod «čdsto/2598» na upravo •Slov. Naroda«.
Otroka
sedem mesecev starega oddam boljši rodbini v oskrbo. — Ponudbe z navedbo cene na upra*
vo «51 ov. Naroda* pod «Otrok 2611».
Gospodična
izučena v trgovini z mešanim blagom — išče službo blagajni* čarke. Nastopi lahko s 1. decembrom. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod »Točna 2612». _
Izurjena šivilja
vajena tudi boljših del ter pe* ril, vešča slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika — išče službo v Ljubljani. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Vestna/2562» na upravo *SL Naroda*
Trgovina
s vsem inventarjem v Ljublja* ni radi preselitve takoj naprodaj xa 30.000 Din. — Ponudbe pod cPrilika/2591» na upravo «Sk>v. Naroda*.
Ceno naprodaj
več moških sukenj in ženskih
f)laščev (zimskih), oblek in čev* jev. —  Na  ogled: Stara pot št. l/L vrata 3. Marija Jelenič.
2573
se lahora!
lEltlOD 379
mestni tesarski mojster,
____ LJUBLJANA. Dunajske ceste 46
Ivan Zakotnih
leieioii
379
Vsakovrstna tesarska dala. moderne tesana stavba, ostrešja za palača, hiše. vite, tovarna, cerkva  tn zvonike   — Stropi razna tla. stopnica, ledenice paviljoni, veranda, tesana ograje
itd.   <—   Gradba  lesenih  mostov,  le zov   tn mlinov. PARNA 2AGA. 16/L      TOVARNA FURNIRJA
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIC
Za dom!
Za šivilje, krojače, čevljarje Ha najbolj priporočljiv je te
STOEVVER šivalni stroj
Le ta Vam poleg šivanja entla (ohšiva), veze (stika), krpa perilo m nogavice. Brez vsakega preminjanja plošč in drugo je stroj: v minuti pripravljen ali za vezenje in ravno tako hitro zopet za navadno Šivanje. — Polen vseh prednosti, ki jih zavzema šivalni stroj STOEWErL te tudi nefcenejši
Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to izrednost pri
Lud, Baraga,
Ljubljana.    šetenburcova 6H.
brezplačen pouk v vezenju, rabi aparatov itd. — Ugodni pla» čilm pogoji. — 15letno lamstvo
Zahvala.
Za izražena sočustva ob smrti našega bi ago p oko j nega očeta, gospoda
Jerneja Janša
kakor tudi za darovane vence ter za častno spremstvo na njegovi zadnji poti, izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo.
V Ljnbljini, dne 17. XI. 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
Mae srečke £ nek laterile topljene pri Zadražni kritni
r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv Petra cesta štev. 19 so bde
izžrebane dne 17. t. m.
Din 2000 so zadele srečke 5.724. 59.3589 34 086.
122 758
Po Din 500 pa so zadele naslednje številke:
14.113, 40.510,
8.056. 34.168. 48346, 71.882,
9376, 34,030, 71.850.
5.704, 53.456, 9.704, 34121. 48357. 71.819, 9316, 34.016. 71.882,
V naslednjih 2 premiji po
5.794, 53.405,
9.800. 34.198, 48.526, 83.228,
9.318. 58.050. 71.819.
5.757, 66.607.
9.703. 34.110. 59.320. 86392,
9336. 58.045. 82.521,
žrebanjih bodo Din 1.200.000; 2
5.791, 30.916,    30.934, 30.988, 40-506, 40366.
66.686, 91.776, 115.680, 115.611. 8.017. 8.079.
11.503. 11.560.   30.836. 20.841. 23.489. 23.460.
34.155, 47.769.   47.709. 47.766, 47.710. 48313.
59384, 59357,    60.851, 70.271, 70.280, 71.850,
* 86310, 96.934,    97.740, 110.135, 110.140. 111.115,
20.223, 20-226.    24.278, 24.246. 24.221. 34.091.
61.241. 61.235.   61.237. 61.275. 70.271. 70.280,
82392, 110.761, 122.789, 122.705, 122774.
izžrebani še sledeči dobitki:
premiji po Din 500.000; 2 dobitka po Din 200.000; 2 dobitka po Din 100.000; 4 dobitki po Din 50.000; 14 dobitkov po Din 40000: 24 dobitkov po Din 30 000; 30 dobitkov po Din 20 000; 76 dobitkov po Din 10 000 in se Številni manjši dobitku — Nekaj še neizžrehanih srečk lahko zamenjamo za že izžrebane srečke, ki so zadele male dobitke. One. ki želijo nadaljevati igranje na zgoraj navedene visoke dobitke, Daj svoje izžrebane srečke čim preje zamenjajo.
pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., Sv. Petra cesta štev 19*
Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra do 31« marca 1928.
a*W'C
etikete AR & SVETEK Ljubljane
Srebrne krone
kupi F Čuden, Prešernova L Ljubljana. 121»L
Lovske puške
flobert puške, revolverje, pi» stole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K Kaiser, p " ir, Ljubljana, Se» lenburgova ulit 6 Kupujem in prevzemam staro orožje v ko* n*is;: '-^ ♦^▼■'Haio. IT" r*
Izurjena šivilja
perila z večletno prvovrstno prakso — išče dobro, event. stalno mesto; gre lahko za sa* mostojno moč ali šivat na dom. Nastop takoj. — Cenjene ponudbe pod «Izurjen a 2603» na upravo «Slov. Naroda*.
V sled bolezni se proda dobro vpeljana
delikatesna trgovina
na najprometnejsi cesti v Ljub* Ijani. Naslov v upravi «Slov* Naroda*. 2585
Najstarejša slovenska pleskar, skm In H*ar*ke delavnica
Ivan Bricelj Ljubljana
Dunajska cesta 15 in Go«
•tposvetska cesta 2 (dvorišče
kavarne •Evropa*).
Se priporoča. — Izvršite* tot na   rene zmerne      72 I
Za slabotne deco
in odrasle prip i  * lzijo
iz sveže dospelega rib:~ olja
najbo       znamke: 'ekarna Ba«
hovec,    Ljubi* Kongresni
trg. 2532
Prodajalka
popolnoma izvežbana v delika« tesni stroki — se sprejme ta* koj. — Naslov v upravi «Slov Naroda*. 2587
Knjigovodkinja
z večletno prakso, zmožna vsen pisarniških del — išče stalno službo v večjem podjetju. — Dopisi pod »Knjigovodkinja 2564» na upravo *SI Naroda«.
Električne žarnice
kupite najugodneje pri tvrdki Slavo Kolar. Ljubljana, Dunaj« ska cesta 22. 2602
Stanovanje
sobe,  kuhinje   in   pritiklin od*
dam mirnemu zakonskemu pa« ru brez otrok. — Naslov pove uprava «SIov. Naroda». 2605
GON
'ek prot kapav ci ftHperjo gnojenju) ter zastarel mu Kroničnemu gnojenju tai-oena In vnetja stčn ga mehurja Za popolno uzd a v »ene je treba o io čkov Cena z navodnom za io ček 45 D n 'joizvaja in razpošilja "o po^ti lekarna
PENIĆ. Zapres C
Svetofoi oafem .Zephir*
Lesna trajno goreča peč 7 zračno kurjavo
z 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur.
»ZEPH1R»   tvornica   peči, Su.
hotica Zastopstvo v Liuhhani:
BREZNIK & FRITSCH
Najboljši, v matemalu m Konstrukcij so
kolesa, šivalni stroit Gr-z-*_5*«
UR A MIH PISAI.illv   švicarska PI.Eril.MI
>tn>' OUBIEO ^aiiepše opreme <amo pn
Josip Petelincu v Lmoijani
>»izu Jresernove?a spom^atKa oh vod'    Telefon 29Id
Najnižje cene. Večletna garancija
Francoska linija (French Line)
rransatldfttiaue HftVRE-NEWYORK Z
„ Dobra tirana in pijača brezplačno
m o 5Va da čez morje -
Cie Chargeurs Rćunis, Sud-Atlantique, Trans-ports Mantimes za severno m južno Ameriko z ekspres parniki. kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeamc in Marsilije v Argentinijo, Uruguayf Chile, Avstralijo in Kanado.
Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik
(van Kraker* Ljubljana
Kolodvoraka ollca 35
Zastopnike in zastopnice za prodajo srečk na obroke išče — Bančna po* šlo v al ni ca Bezjak. Maribor. Gosposka ulica 25 77/L	Stare avtogume (Automantel) z osebnih avto* mooilov, ne odpadke, kupujem vsako količinu po povzetju, ra* zen   polne gume ČV^olIgummi), n brez klincev. Rafael L Pesah. Sarajevo. Kundurdžiluk ul. 13. 2523
L Stjepusin -     ZAGREB. iiineufe W JmT       orlporoCt !Uj5ai'S» arnDare. rec Sioit i^SiflbjSi   artitnre    ostale oo 'reoštnie it Jr^^rv^^^au^ 0 mtovan o*	
	
Znžane cene pri „Tr«bunaa z* Miklavža.
Mamice, ne zamudite ago iie pri Ike, da ai ogU dne veliko ubiro vsak nstojm otrosk h vozičkov i^račaih M>l ckov. ste- ec. holrndar e?  mai h Jv..k. les n ncik'iev iita W*M itfOje
io tfvokoles. Posebni iddele< is po oraTO đ>o<oics, motorjev, ši ilniri Strojev otro kiti voiicko? itd   Eni ij ir^aje t ogijrm   Kolrsa se shranjaiejo tndi prek« zime.   -   T  1BU . A F. B L. tovarna dv ikoles ib atroSkih
voi.iko,. Ljobljanai. Karlovci cesta 4. — Cenil (ruke.     3 L
Zastore, posteljna pregrinjala perilo, m o nog ram c, obleke L er. *ext aatflnelie m aa)C«jieti> mehanično □ m etno vezenle
Matek & Mikeš
Ljubljana, Da Imatiaova olica la
Entlanje, ažuriranje, predtia-kanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom.
Dražbeni oklic.
Dne 26. novembra 1927 ob treh popoldne se bo prodalo v prostor h lavne skiadščne družbe na Dunajski cesti (Baikan) potom javne dražbe 6 bal usnja (podplatov) v teži 458 kg.
Okrajno sodišče v Ljubljani. 26io
Jaz
fx& Čilag
s svojimi 183 cm dolgimi divnim i Lorelei* lasmi sem dobila iste vsled uporabe potna* de, katero sem sama iznašla ista je pri* znana kot edino sredstvo proti izpadanju, za podkrepitev razvitka za goete las« ki za ojačanje las
Pospeši pri damah, gospodih tn otrocih razvitek gostih in krepkih laa in jim da že po kratki uporabi naravni blesk in naravno barvo ter jih varuje pred preranim osive* njem tja do visoke starosti C1LAG-PO. MADA odstrani prhljaj tekom 48 ur No* beno drugo sredstvo ne vsebuje toliko hra* njrvih snovi za lase kakor ČILAG-POMA-DA. ki si je po vsej pravici pridobila sve* tovni sloves, ker dame in gospodje že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh; izpadanje las izostane popolnoma ž po nek«i dneh m pokaže s takoj nova   rast. Ta uspeh dokazuje
moj 501etni  jubilej m milijoni zahvalnih pisem, ki
sem jih   prejela iz vsega sveta.
Cena velikemu onćku Giag-pomade Din 60*—, a dvojnega Din 90.— K vsakemu lončku je potrebna ena steklenica Sp^cial-Shampoo (za 20kratno izm vanje glave) D n 25*— Poštnino plačati posebe . Razpošilja se prot1 povzetju ali predplačili* *z tvornice SHS
Laboratorij: ,.AUROI2A". Sremska Kame-■ ica sli v 42
OgijetlD P»pir   ndigo p»pir
barvne ar-.
oarvo ai
^mr,ke•dpob,?ere^o^^^rić:^Vc,;^ Lud-Baraga, Ljubljana, Selenburgova 61   reieton 2980
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. pos- in gosp. zadruga z o. z. w LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
Podeljuie v sako vrtne kredite, eskomtlra menice, toka- Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaićenl prodajalec srečk Državne razredne loterljt sira fakture ter Izvršuje razen deviznih In valutnih vse računu ter jih obrestuje po dogovoru najugodneje* vodi poseben oddelek za njih prodalo, poleg tega prodaj* ===== v bančno stroko spada toče posle ====== ta*1 srečke Ratne Štete na obroke pod zelo nerodnimi oogo <
Utajajat Jeeip Zapanflfe — Za aNemtoo
Fraa
mm Za
dal Natau Oaoo CkriatoC. — Vat t Ljuoljaal
533691