Trgovinska pogodba s Srbijo. Roblek, Ježovnik in Narodna stranka so !dosegli. kar so hoteli. Trgovinska pogodba s Srbijo je sklenjena in podpisana. ,Vsled tega :se tudi zgodi, pred fiemjur trepeta naš kiaet-živinorejec. Uvoz srbske živine k nam v Avstrijo je dovoljen. In kaj to pomeni za našeg>a kmeta? Po novi trgovinski pogodbi s }S.rbijo je dovoljen uvoz mesa, 35.000 volov in 70.000 svinj. To je jako hud udarec za našega kmetai-živinorejca. Vsakdo, ki se zanima za naše kmetijstvo, ve, kako velikanskih naporov je bilo treba, da se obvaruje naša živina raznih bolezni, posebno kuge. Zi uvozom mesa iz Srbije 'preti v tem oziru nova nevarnost naši živini. Pri lanskih državnozborskih' volitval fe pa6 vsak kmečki kandidat slovesno zatrjeval, da se hoče potegovati za kmečke koristi. In pozneje? Liberalni poslanci so snedli svojo besedo ter se postavili na našemu kmetu ravno nasprotno stališče, ker so vsaj deloma glasovali za' odprtje srbske -raeje*. Zalostno, a resnično! Drugo vprašanje pa je: Kako je bilo mogoee, da je avstrijska vlada sklenila tako pogodbo? Vzrok za to bomo pafi najložje našli v tem, da daje vlada prednost avstrijskemu obrtništvu ter s tem zapostavlja kmeCki stan, kar pa nikakor ni prav. ' !Avstro-Ogrska je agrarna država! Ce se| bo kmetijstvo povzdignilo, bodo obrtni pridelki v naši državi našli odjemalce, ki jih : sedaj fše ni dovolj. Koliko milijonov kmetovalcev je, ki se morajo naravnost boriti za svoj obstanek! S .primerno carinsko postavo bi se dalo tem revežem pomagati, pa tudi obrtj bi iraela veliko korist od tega. Obrt bi dobila mnogo tisoč novih odjemalcev v lastni deželi in prekmorskl' izvoz, ki je tako sOno ?drag, bi se la-hko precej skrčil. Minila bodo desetletja, predno bodo mogle balkanske dežele ,vse naše obrtne izdelke( sprejeti, med tem pa je avstrijsko kmetijstvo uničeno. Vse omikane države si prizadevajo, da povzdignejo svoje obrtništvo. Pri tem pa zanemarjajo knuetijstvo in pozabljajo, da je poljedeljstvo podlaga Ijudskega blagostanja. Kmetu se vrže nekaj malenkostnih podpor V roko, pri sklepanju carinskih in trgovinskih pogodb pa se koristi kmečkega stanu niti ne upoštevajo. Po tem takem tudi ni jčuda, 6e kmeeko gospodarstvo. vedno bolj peSa ter se pogrezajo posestniki v vedno večje dolgove, Zgodilo se je yečkrat, kakor tudi letos v Savinski dolini, da se je ir^oral hmelj pod lastno ceno prodajati. Isto velja q drugih poljskih' prldelkih.: Zato so,se poprijeli kmetje živinoreje.; Danes pa so že ponudbe živine večje, kakor vprašanje p6 njej, in zato so cene zopet padle. Kako bo pa zdaj, če dobimo Se iz Srbijej meso? Ni nam treba na to vprašanje odgovorlti, vsak kniet dobro ve, da zgubi s tem kmetijstvo glavnii yir svojih' dohodVov, ia da bo tako kmečkil stau znatno oškodovan. Skmjni čas bi že bil, da pride človeška družba in vlada do prepričanja, da se morai d e 1 o k m e t a ravno tako čislati in plafiati, kakorj delo vseh drugih stanov!