ŠTEVILKA
It 10 XL Vil. 31 JU L) J 2015 CENA l.GOEUli
* * * * EURO *
'Spin;
* * *
Od 31. julija do 5. avgusta 2015
OBIŠČITE EUROSPIN
IN POSKUSITE NAŠE IZDELKE
Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona pri blagajni, prejmete
BREZPLAČNO
Detergent za posodo z vonjem limone 1,51
ion VUT'1 ad 31 fo J. toJU&201i. Z1 5f«|FiDe 1 ¡Hlačen ':<Jflet Som 9C nc s;ileva|(i sm i^Kup w uwtyNi sand 1 (¿n V^j^ja s«ri) toni c w ; wine ^ :,>.< nc i,., ¡ jliOiH u iS v: ■
Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPIN NAZARJE, Pri h ova ulica 56, 3331
Oglasi
I
2
Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015
Iz vsebine:
Tretja stran
Poplave povzročajo enormne škode, kako do denarja za protipoplavne ukrepe?
Tema tedna:
Kako živeti s poplavami?......................................4
Golte v prisilni poravnavi:
Odločilno bo stališče banke...............................5
Juvanje - Radmirje:
Izgradnjo občinske kanalizacije
bodo nadaljevali v prihodnjih letih....................5
Intervju:
Župan občine Nazarje Matej Pečovnik..........8
1. Vrbovški praznik v Nazarjah:
Sejemski vrvež in ustvarjanje,
zaključek z glasbenim programom............... 11
28. Čebelarski praznik:
Etnografska prireditev obogatena z izborom medene kraljice...............................12
Nasveti:
Rdeči alarm zaradi podlubnikov!...................14
Gaberke pri Šoštanju:
Gozdarji tekmovali za
1. Pogorelčnikov memorial .............................16
Gasilsko tekmovanje v Mozirju:
ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 31, 31. julij 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
V zadnjih 25 letih so poplave v Sloveniji po ocenah strokovnjakov povzročile za milijardo in pol evrov škode. Znesek škode je dejansko višji, saj strokovne komisije s popisi ugotavljajo zgolj neposredno škodo, medtem ko posredne škode, ki nastane z izpadom dohodka poplavljenih gospodarskih subjektov, ti popisi ne zajemajo.
Država je lani sprejela protipoplavni akcijski načrt, ki ga sestavljajo kratkoročni in dolgoročni ukrepi. Vrednost kratkoročnih ukrepov, ki naj bi bili zaključeni letos, je ocenjena na 25 milijonov evrov, toda kot je mogoče razbrati iz prvega poročila okoljskega ministrstva, pot do navedenega zneska ne bo enostavna. Iz vodnega sklada je namreč mogoče zagotoviti vsega dober milijon evrov, podnebni sklad pa še ni zaživel.
Ker bo za uspešno uresničevanje dolgoročnih ukrepov treba vsako leto zagotoviti po 25 milijonov (za letos je trenutno zagotovljenih dobrih osem milijonov), na vladi pripravljajo redefinicijo sklada za vode, pri čemer računajo na večji priliv denarja iz evropskih skladov za izvedbo preventivnih proti-poplavnih ukrepov v obdobju finančne perspektive 2014-2020. Evropska unija je s finančnimi sredstvi trenutno angažirana pri dveh projektih za zagotovitev poplavne varnosti, in sicer na Savinji in na Dravi, pri čemer je bilo na Savinji do konca lanskega leta porabljenih 26 milijonov in pol.
Dolgoročni načrt ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti predvideva kakovostno in re-
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com
dno vzdrževanje vodotokov ter izvajanje različnih gradbenih in negradbenih ukrepov, s poudarkom na večji angažiranosti strokovnih služb. Predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik meni, da je bilo sprejetje akcijskega načrta nujno, vendar predstavlja le intervencijo, da se razmere ne bi še poslabšale. »Potrebujemo celovite rešitve, potrebno je sodelovanje kompetentnih strokovnjakov - hidrotehnikov, prostorskih načrtovalcev, geodetov, ekologov, pravnikov in drugih. Potrebujemo kompetentne in opremljene službe za delo v strugah. Vse to so nekdaj zagotavljala vodnogospodarska javna podjetja. Danes so okrnjena v svojem delovanju, koncendent, pristojno ministrstvo, pa je brez denarja,« pravi Globevnikova, ki opozarja tudi na problem nerednega vzdrževanja vodotokov in vodnih objektov.
O teh in podobnih problemih so govorili tudi udeleženci nedavnega posveta na temo protipoplavne zaščite v Nazarjah, o čemer poročamo v tokratni temi tedna. V nadaljevanju časopisa lahko preberete zapise s številnih domačinom in obiskovalcem namenjenih turističnih prireditev, ki jim je bil sončen in topel julij vse do tega tedna izrazito naklonjen. Bo takšen tudi prihajajoči avgust?
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015 3
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Tema tedna, Iz občin
OZAVEŠČEVALNI DOGODEK V NAZARJAH
Kako živeti s poplavami?
Na ozaveščevalnem dogodku pod naslovom Kako živeti s poplavami? so se v Domu kulture Nazarje v sredo, 15. julija, zbrali predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarskih subjektov ter zainteresirani občani. Predstavniki Inštituta za vode Republike Slovenije so predstavili aktivnosti države na področju zmanjševanja poplavne ogroženosti. Strokovnjaki so prisotne seznanili z evidencami poplav in njihovim napovedovanjem, prikazani pa so bili tudi praktični primeri samozaščitnega ravnanja v primeru poplav, pred, med in po poplavnem dogodku.
Dogodek v Nazarjah je bil prvi od sedemnajstih, ki bodo organizirani s strani Ministrstva za okolje in prostor v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi v najbolj ogroženih krajih po Sloveniji. Ozaveščevalne aktivnosti ministrstva, ki bi jih lahko imenovali negradbeni
cij, ki še niso dale svojega deleža, oziroma je bil zelo majhen. »Če bi državne službe od načrtovanja pristopile k sanaciji, bi nekateri ukrepi samozaščite odpadli.«
Podžupan Občine Solčava Franc Ošep je izpostavil vzdrževanje in čiščenje vodotokov v zgornjem delu, vodja nazarske območne enote zavoda za gozdove in predstavnik Ribiške družine Ljubno Toni Breznik pa je opozoril na neustrezne protipoplavne ukrepe na vodotokih. Predstavnik civilne iniciative za izboljšanje protipoplavne varnosti Lojze Gluk je predstavil koncept delovne skupine, ki med drugim poudarja nujnost celovitega urejanja povodja. Njihova želja je enotno nastopanje cele doline ne glede na ogroženost. Župan Gornjega Grada Stanko Ogradi je izpostavil pomembnost inštituta za vode, hkrati pa je poudaril odgovornost vsakega posameznika.
Tekst in foto: Slavica Tesovnik
Po predavanjih je sledila razprava. Kot koordinator kolegija županov občin Zgornje Savinjske doline je prvi spregovoril ljubenski župan Franjo Naraločnik. Izrazil je protest zoper klasifikacijo področij visoke poplavne ogroženosti, v kateri Ljubno in Rečica nista zavedena. O realnem stanju so ministrstvo obvestili že leta 2012,
a vse do danes še ni bilo odgovora. Žal iz resornega ministrstva na dogodku v Nazarjah ni bilo nikogar, ki bi dal odgovor, a posnetek razprave in vprašanja naj bi po zagotovilu organizatorjev prišli do odgovornih oseb.
Župan Občine Nazarje Matej Pečovnik je opozoril na nezadovoljstvo ljudi do državnih inštitu-
Dr. Aleš Bizjak iz Inštituta za vode je z Blažom Durovičem in Tino Mazi (od leve) prisotne seznanil s kartami poplavno ogroženih področij.
Dogodek je bil prvi od sedemnajstih, ki bodo organizirani v najbolj ogroženih krajih po Sloveniji.
OBČINA LJUBNO
Častni občan bo postal Bogomir
Strašek
protipoplavni ukrepi, so del terensko naravnanega pristopa k obvladovanju poplavne ogroženosti.
Dr. Aleš Bizjak iz Inštituta za vode je skupaj s še dvema strokovnjakoma prisotne seznanil s kartami poplavno ogroženih področij. Prikazana je bila neposredna škoda in tehnična analiza, predstavili so tudi poplavne evidence in informacijske sisteme, do katerih lahko vsak dostopa preko spleta. Zgodnja opozorila hidrološke prognostične službe lahko pomagajo pri zmanjšanju škode na ogroženih področjih.
Mag. Mojca Zupan je spregovorila o samozaščitnem ukrepanju pred, ob in po poplavah. Prisotne je povabila, da se udeležijo dnevov zaščite in reševanja, ki bodo potekali v Murski Soboti od 1. do 3. oktobra letos.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno je obravnavala predloge, prispele na razpis za podelitev letošnjih občinskih priznanj. Podelitev priznanj bo nocoj ob 19. uri v kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji. Častni občan občine Ljubno bo postal Bogomir Strašek.
Komisija je obravnavala in nato občinskemu svetu v potrditev predlagala še naslednje prejemnike priznanj: Marijo in Branka Šerbelo za srebrno priznanje, Danico Vezočnik Krajnc, Dami-
jana Nerata, Zavod Savinja in društvo Toplica pa za bronasto priznanje. Priznanje župana bodo prejele Marija Zagožen - Cica, Meta Ikovic in Valentina Založnik.
Poleg naštetih nagrajencev prejmejo priznanje župana vsi letošnji odlični devetošolci: Klemen Budna, Urška Golob, Nika Podlesnik, Eva Rihter, Jedert Stajner, Ksenija Štiglic, Tjaša Ar-nič, Breda Detmar, Maruša Prislan, Viktorija Ter-bovšek in Natalija Volovlek.
Marija Lebar
4 Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015
Gospodarstvo, Iz občin
GOLTE V PRISILNI PORAVNAVI
Odločilno bo stališče banke
IZLETNIK CELJE
Okrožno sodišče v Celju je v sredo, 8. julija, sprejelo sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave v družbi Golte, slednja namreč dolgoročno ni zmožna poravnati svojih obveznosti in je konec marca postala insolventna. Podjetje je poslovno leto 2014 zaključilo z izgubo v višini 4,8 milijona evrov, omenjena izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let pa presega polovico osnovnega kapitala.
Trenutno potekajo pogajanja s poslovno banko glede obsega vzdržnega dolga z ozirom na denarni tok iz poslovanja. Za povečanje prihodkov si v podjetju, ki je
V Logarsko dolino spet tudi z avtobusom
imelo konec marca 25 zaposlenih in 6,3 milijona evrov obveznosti, prizadevajo z dokončanjem začete naložbe v dva nova programa.
Golte ločitvenemu upniku NLB tako predlagajo plačevanje obresti, do konca leta plačilo glavnice v znesku 50 tisoč evrov, nato pa naslednjih šest let odplačevanje glavnice v znesku sto tisoč evrov letno. Za preostanek glavnice se bodo skušali dogovoriti za reprogram obveznosti. Imetnikom navadnih terjatev predlagajo odlog in brezobrestno poplačilo vseh terjatev najkasneje v roku desetih let po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi.
KF
Ob koncih tedna je to poletje Logarsko dolino znova mogoče obiskati z avtobusom, ki pripelje iz Celja. Gre za uresničitev dolgoletne želje Občine Solčava, ki je doživela realizacijo s podporo Razvojne agencije Savinjske regije (RASR) in občin Žalec, Polzela, Braslovče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Luče, skozi katere pelje omenjena avtobusna proga do Solčave oziroma Logarske doline.
»Z zagotovitvijo avtobusnega prevoza do ene najlepših alpskih dolin v luči mehke mobilnosti skupaj pospešujemo razvoj trajno-stnega turizma in povečujemo turistični obisk spodnje in Zgornje
Savinjske doline. Avtobusna povezava je namenjena turistom, družinam in planincem ter kolesarjem, ki želijo ob sobotah in nedeljah obiskati te lepe kraje, obenem pa omogoča koristno povezavo tudi za prebivalce vseh krajev ob Savinji,« pojasnjujejo v RASR.
V letošnjem letu podjetje Izletnik Celje predvideva tudi nakup prikolic za nekaj koles, tako da bi lahko potniki kombinirali avtobusni prevoz in kolesarjenje. Ponovna obuditev avtobusne povezave pomeni prispevek k turističnemu in siceršnjemu razvoju občin spodnje in Zgornje Savinjske doline, zlasti pa Solčavskega.
KF
JUVANJE - RADMIRJE
Izgradnjo občinske kanalizacije bodo nadaljevali v
prihodnjih letih
Župan Franjo Naraločnik: »V kolikor bi občina imela neomejena finančna sredstva, bi projekt nadgradili že letos, žal pa se je treba ustaviti na točki, ki jo omejujejo podpisane gradbene pogodbe in proračun Občine Ljubno.«
(Foto: Marija Lebar)
Občina Ljubno je po zaključku večletnega projekta izgradnje kanalizacije Juvanje - Radmirje nedavno pridobila od Upravne enote Mozirje še ustrezna uporabna dovoljenja. S tem je bila ta faza izgradnje kanalizacije, kakor je bila načrtovana, tudi zaključena. Občina Ljubno namerava v naslednjih letih z izgradnjo kanalizacije v Radmirju in Juvanju nadaljevati tam, kjer se bo to izkazalo za ekonomsko upravičeno.
S pridobitvijo uporabnih dovoljenj je bila dana možnost individualnih priključitev na sekundarne vode kanalizacije. Kot pravijo v Javnem podjetju Komunala Mozirje, je od 75 možnih priključkov v Juvanju in Radmir-ju soglasja pridobilo preko 70 uporabnikov, dejansko pa se je na javno kanalizacijo doslej priključilo 17 uporabnikov.
Sodelavci Komunale so obiskali vsako gospodinjstvo, katerega objekt je mogoče priklopiti na kanalizacijo. Z individualnim pristopom so poskušali odgovoriti na morebitne dileme, potencialnim uporabnikom pa so razdelili tudi vloge za soglasje k priklopu ter razlago celotnega postopka.
Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik: »Seveda bo potrebno v prihodnjih letih projekt nadgraditi z izgradnjami sekundarnih fekalnih kanalov in omogočiti priklope še ostalim krajanom. Trenutno ni mogoč priklop za stanovanjske objekte na desni strani ceste od radmirskega križišča do Uštinov, od tu naprej pa za objekte na levi strani ceste proti
Gornjemu Gradu. Za zgornji del Raz-borja in za objekte pri nekdanji sušilnici na Gmajni pa bo glede na strokovno mnenje JP Komunale Mozirje d.o.o. potrebno reševanje z individualnimi čistilnimi napravami. Sistem se bo nadgrajeval tudi v Ju-vanju, vendar je potrebno za vsak objekt posebej preučiti rentabilnost priklopa na javno kanalizacijo ali iz-
gradnjo male čistilne naprave. V kolikor bi občina imela neomejena finančna sredstva, bi projekt nadgradili že letos, žal pa se je treba ustaviti na točki, ki jo omejujejo podpisane gradbene pogodbe in proračun Občine Ljubno.«
Na očitke o neobveščenosti prebivalcev na območju izgradnje kanalizacije, pred časom objavljene tudi v pismih bralcev v Savinjskih novicah, župan odgovarja: »Težko je s pisnim obveščanjem natančno obrazložiti situacije za vsak stanovanjski objekt posebej, zato smo že od začetka gradnje preko občinskega glasila in obvestil, ki so bila poslana vsem gospodinjstvom, seznanjali občane s potekom del in jih pozvali, da se v primeru kakršnih koli nejasnosti obrnejo na občinsko upravo. Občanu, ki je v pismih bralcev nanizal svoje dileme, je bila osebno na njegovem domu razložena situacija. Na fekalni kanal se bo lahko priklopil ob nadgradnji sistema v prihodnjih letih, ima pa že danes možnost priključitve izključno po svojem zemljišču, vendar je ta varianta zanj ekonomsko manj ugodna.«
Marija Lebar
Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015 5
NA VOLJO ŠTIPENDIJE ZA DEFICITARNE POKLICE
Tisoč štipendij po 100 evrov
Sociala, Iz občin
SPREJET ZAKON O PAKETU POMOČI NAJREVNEJŠIM
Odpis dolgov se prične v ponedeljek
V minulem tednu so vlada, prvi predstavniki občin in javnih podjetij, bank ter zavarovalnic podpisali sporazum, ki bo socialno šibkim omogočal odpust starih dolgov, pridobljenih pred letošnjim letom. Podrobneje o tem, kdo je upravičenec za odpis, smo pisali v 28. številki našega časopisa, tokrat pa dodajamo podatke o pomembnih datumih, ki jih morajo zainteresirani poznati in upoštevati.
Obrazci za odpis dolgov bodo dosegljivi od ponedeljka, 3. avgusta, dalje na spletnem mestu www.paketpomoci.si, na centrih za socialno delo, Rdečem križu, Karitas in Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Odpis dolgov bo pri podpornikih projekta potekal od 3. avgusta do 31. oktobra 2015, dogovori za odpust pa morajo biti sklenjeni do 31. januarja 2016.
Upnik bo sam določil skupno vsoto dolgov, ki jih bo odpisal, v poštev za odpis pa pride vrsta različnih dolgov. Mednje sodijo neporavnane položnice za redne gospodinjske stroške, torej za električno energijo, plin, paro, oskrbo
Podjetje Tuš s partnerji v okviru družbeno odgovornega projekta Pričarajmo nasmeh letos ponovno omogoča letovanje 500 otrokom iz socialno ogroženih družin. Med njimi je osem otrok iz Zgornje Savinjske doline.
S projektom Pričarajmo nasmeh v Tušu omogočajo počitnice otrokom iz vseh slovenskih regij. Slednje na podlagi objektivnih meril izbere Rdeči križ Slovenije v sodelovanju s centri za socialno delo in socialnimi službami na osnovnih šolah. Letošnja letovanja, ki potekajo na najnižji točki slovenske pla-
z vodo, odvoz smeti in ravnanje z drugimi komunalnimi odpadki ter upravljanje nepremičnin. Prav tako pridejo v poštev neporavnani računi za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki jih bodo odpisovale zavarovalnice. Banke bodo odpisovale dolgove, nastale zaradi stroškov njihovega dela. FURS bo odpisal posamezniku do 50 evrov neplačanih davčnih obveznosti do državnega proračuna.
Odpisale se bodo lahko tudi denarne kazni za prometne prekrške. Bo pa k odpisu dolga za podjetja, katerih ustanovitelj je občina, moral dati soglasje župan. Enako bo veljalo za vrtce in šole, ki bodo sprejemale vloge za odpis dolga za neporavnane račune za varstvo in vzgojo otroka ter šolsko prehrano.
Projektu se do zaključka redakcije ni pridružila nobena zgornje-savinjska občina, vendar to še ni dokončna odločitev, saj veliko županov čaka na podrobnejše informacije o omenjenem paketu pomoči, med podpisniki pa je že podjetje Elektro Celje d.d.
Tatiana Golob
ninske transverzale na Debelem rtiču, zaznamuje tudi spoznavanje slovenske naravne in kulturne dediščine ter aktivnega življenjskega sloga oziroma vrednot, ki so dostopne vsem.
Letovanje na morju postaja težje dosegljivo vse večjemu številu otrok. V Rdečem križu Slovenije opozarjajo, da tveganje revščine in socialne izključenosti narašča. V letu 2013 je po podatkih statističnega urada stopnja tveganja revščine znašala že štirinajst odstotkov in pol.
KF
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je letos prvič objavil razpis za pridobitev štipendij za deficitarne poklice. S tem želijo med mladimi spodbuditi izbiro učnih programov z višjo zaposlji-vostjo. Višina razpisanih sredstev za prihajajoče šolsko leto je 1,2 milijona evrov, kar pomeni dodelitev do 1.000 štipendij po 100 evrov mesečno.
Omenjeno štipendijo lahko pridobijo dijaki, ki obiskujejo ali pa se letos vpisujejo v katerega izmed programov srednje poklicnega in tehniškega izobraževanja s področja deficitarnih poklicev. Poklici, ki pridejo v poštev, so navedeni na sple-
Prejšnji teden je izvajalec VOC končal z deli na ureditvi tako imenovanega Flosarskega trga na Ljubnem. Na prostoru med cerkvijo, Petkovo hišo s flosarsko zbirko in Planinko je občina investirala v prenovo podlage in asfalta ter označitev parkirnih mest.
V okviru del so najprej delno odstranili dotrajano asfaltno plast in izvedli sanacijo podlage. Trg so preplastili z asfaltom ter pri tem uredili še krajši pločnik. Zarisali so parkirna mesta. Teh je sedaj 17, od tega je eno namenjeno invalidom. Šest par-
tni strani http://www.sklad-kadri. si/, mednje med drugim spadajo programi strojništva, računalništva, kmetijstva, gostinstva, kemije, gradbeništva, živilske tehnologije ...
Vloga za prijavo na razpis bo objavljena 24. avgusta ob 9. uri na spletni strani sklada, od takrat pa do porabe sredstev oziroma najdlje do vključno 30. oktobra pa se lahko vlagateljice in vlagatelji prijavijo na razpis. Vloge se bodo obravnavale po vrstnem redu glede na datum in uro vložitve, štipendija pa je med drugim združljiva z državno ali Zoisovo štipendijo, ne pa s kadrovsko.
TG
kirnih mest je označenih z modro črto, to pomeni, da je čas parkiranja na njih omejen na največ dve uri. Ureditev je občinski proračun stala okoli 8.500 evrov.
Že pred tem je občina naročila novo obojestransko ograjo v dolžini okoli dvajset metrov na Savinjskem mostu na cesti za Savino in Trbiž. Prejšnja ograja je bila iz leta 1993 in je bila dotrajana. Nadomestili so jo z novo iz trpežnega, hrastovega lesa. Za ta dela so iz proračuna namenili okoli 6.500 evrov.
Marija Lebar
Na novo urejen trg v središču Ljubnega ob Savinji
(Fotodokumentacija Občine Ljubno)
TUŠEV PROJEKT PRIČARAJMO NASMEH
Letovanje tudi za osem otrok iz Zgornje Savinjske doline
LJUBNO OB SAVINJI
Ureditev trga za lepši videz in urejeno parkiranje
6 Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015
Iz občin

OBČINSKI SVET SOLČAVA
Do konca leta na tekočem s plačili zapadlih obveznosti
Na zadnji seji, ki je potekala v začetku meseca, je solčavski občinski svet obravnaval in potrdil rebalans letošnjega proračuna. Županja Katarina Prelesnik je ob predstavitvi povedala, da uspešno odplačujejo zapadle obveznosti, nekatere še iz leta 2014.
V uvodu je Prelesnikova predstavila izhodišča, na podlagi katerih je pripravljen predlog spremembe proračuna, natančneje pa je posamezne postavke predstavil računovodja Rudi Jezernik. Popravki so bili potrebni tudi zaradi spremenjene višine povprečni-ne za drugo polletje, ki jo občina dobiva od države. Sicer pa so se pokazali nekateri nepredvideni viri, med drugim sredstva od države za odpravo naravnih nesreč, zato je novi proračun višji od prvotnega. Na prihodkov-ni strani je bilo sprva načrtovanih 1.282 tisoč evrov, v popravku proračuna pa je predvidenih 1.385 tisoč evrov. Namesto najprej načrtovanih 1.220 tisoč evrov odhodkov jih novi predlog predvideva nekaj več kot 1.354 tisoč.
Na podlagi soglasja ministrstva za finance so dolgoročni kredit v višini 160 tisoč evrov reprogramirali z drugim kreditom po ugodnejših pogojih, občina pa je najela sto tisoč evrov kratkoročnega premostitvenega kredita za dokončanje projekta Solčavska panoramska cesta, ki ga bodo vrnili, ko prejmejo od ministrstva odobrena sredstva.
Kot je dodala županja Prelesnikova, se na odhodkovni strani spremembe večinoma nanašajo na plačila obveznosti iz leta 2014, ki so bile plačane letos. V rebalans so vnesli tudi nekaj novih postavk, kot sta sanacija mo-
OBČINSKI SVET NAZARJE
Člani nazarskega občinskega sveta so se na julijski seji seznanili s poročilom o izvajanju proračuna v letošnjem prvem polletju. Predhodno sta poročilo obravnavala pristojna odbora, o čemer sta seznanila tudi občinske svetnike.
Točko dnevnega reda je svetnikom predstavil župan Matej Pečovnik. V poročilu o realizaciji proračuna je povedal, da občina z likvidnostjo nima težav in obveznosti poravnava skladu s predpisi. To velja tudi za kredite. V zvezi s temi je župan dejal, da novo zadolževanje ni potrebno, občina pa išče ponudbo kredita z ugodnejšimi pogoji, s katerim bi poplačali sedanje tri kredite, v kolikor bi se to izkazalo za finančno racionalnejše.
Pečovnik je pojasnil, da so prihodki v prvem polletju realizirani v višini 45 odstotkov. Na strani prihodkov še ni upoštevan znesek letošnjih
stu pri Kočnarjevi žagi in usklajen projekt ureditve javne poti Vrlovc-Perk-Ručnik - 1. faza. Ta bo sofinanciran s sredstvi iz 21. člena zakona o financiranju občin.
Županja Katarina Prelesnik je povedala, da uspešno odplačujejo zapadle obveznosti.
(Foto: Marija Lebar)
Katarina Prelesnik je še dodala: »Obveznost občine iz naslova neplačanih računov se je od konca lanskega leta do sedaj občutno zmanjšala. Do konca leta 2015 ob tem predlogu korekcije proračuna predvidevam ureditev plačil v skladu z zakonskimi določili.« Svetniki so tako spremenjen odlok o proračunu soglasno podprli.
Marija Lebar
nadomestil za stavbna zemljišča, saj odločb za nadomestilo davčna uprava še ni izdala.
O poročilu so razpravljali tudi člani odborov za gospodarstvo in negospodarstvo, ki po besedah predsednika odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Boštjana Cigaleta niso imeli posebnih pripomb. Zanimalo jih je le stanje glede morebitnega občinskega odkupa zemljišč v lasti Nadškofije Ljubljana, s katero pa trenutno v tej zvezi komunikacija ne poteka, je pojasnil župan.
Odbora sta predlagala občinskemu svetu, da poročilo potrdi. Svetniki so bili s predstavljenimi številkami zadovoljni, imeli so še nekaj vprašanj, na koncu pa so s sklepom poročilo soglasno sprejeli.
Marija Lebar
3.000 navdušenih obiskovalcev
Flosfesta
13. Flosfest, ki ga Klub zgornjesavinjskih študentov organizira na Ljubnem ob Savinji, je pretekli vikend v Zgornjo Savinjsko dolino pripeljal okrog 3.000 obiskovalcev. Tudi letos so organizatorji Flosfest razdelili na dva večera - v petek, 24. julija, sta oder zavzeli Alya in Jelena Rozga, kot predskupina so nastopili NightFlight. Čeprav je dež organizatorjem tako kot v petek ponagajal tudi v soboto, je bilo večerno vzdušje dokaz, da Flosfest postaja eden izmed pomembnejših festivalov v naši deželi. Kačji Pastirji, Big Foot Mama, S.A.R.S. in nizozemski DJ RKKPCollab so poskrbeli, da se je prizorišče Vrbje treslo do jutranjih ur.
KF
23. Solčavski dnevi
23. Solčavski dnevi so bili letos bogati z rekreativnimi, kulturnimi in zabavnimi dogodki. »Jes pa vem za eno zgodbo ... jagrsko« so naslovili sobotni večer pripovedništva, ki so ga pripravili v lovskem domu. Na priložnostni tržnici na prireditvenem prostoru so obiskovalci lahko poskusili sesti za kolovrat in spresti kak centimeter volnene nitke. Ljubitelji domače kulinarike so se oskrbeli z dobrotami solčavskih kmetij. Kupiti je bilo mogoče različne okrasne in uporabne izdelke za dom iz lesa in drugih materialov, tisti, ki jih je zanimalo, kako nastane oglje, pa so se podali v Logarsko dolino, kjer so zakurili oglarsko kopo. Organizatorji so poskrbeli tudi za rekreacijo za vse generacije. Za smeh so poskrbele Solčavske obšisti - zabavno rekreativna igra, v kateri sta tekmovalca morala pokazati veliko mero spretnosti in preizkusiti mrzlo Savinjo.
MŠ
Planinski dom na Menini v novi preobleki
Priljubljen dom planincev na Menini, ki privablja na stotine pohodnikov iz domačih logov in tujine, bo z letošnjo prenovo zunanjosti postal še lepši in funkcionalnejši. Podjetni člani vodstva Planinskega društva Gornji Grad so se po triletnem prenavljanju notranjosti in po enoletnih pripravah odločili dokončati celovito obnovo objekta ter ekološko sanacijo. Kot so se pogodili z izvajalci del, se bodo dela pričela 17. avgusta.
JM
Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic.
Občinske finance v dobrem stanju
Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015 7
Intervju
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE NAZARJE MATEJEM PEČOVNIKOM
»Delamo na zadevah, za katere v preteklosti ni bilo denarja ali pa morda ni bilo interesa •••«
Matej Pečovnik (Foto: Marija Lebar)
Matej Pečovnik je županski položaj v občini Nazarje nastopil konec oktobra 2014. Po devetih mesecih na funkciji pravi, da sta njegova energija in prepričanje, da je s skupnimi prizadevanji mogoče veliko narediti, še vedno tako močna kot na začetku. V tem času je v izvajanju kar nekaj manjših projektov, ki bodo po njegovem mnenju za občane pomenili precejšnje izboljšanje dosedanjih razmer. Pomembno je graditi na medsebojnih odnosih in spoštovanju, je prepričan sogovornik.
-	Od jesenskih volitev, ko so vam občani zaupali mandat in vas izvolili za župana, je minilo devet mesecev. Verjetno je to čas, ko ste lahko uredili vtise in dodobra spoznali svoje delo. Vam je kdaj žal, da ste prevzeli krmilo nazarske občine?
Ne, ni mi žal (nasmešek). Še vedno čutim, da lahko na županskem položaju v sodelovanju z drugimi naredim veliko dobrega za skupnost.
-	Sicer pa v politiki niste popoln novinec ...
Res je, osemnajst let sem bil predsednik krajevne skupnosti Nazarje in dvanajst let občinski svetnik. Ko je županoval Ivan Purnat, me je imenoval za podžupana, vendar pa se delo župana razlikuje od podžupanske funkcije. Številne odločitve, ki jih je treba sprejemati, prinašajo tudi odgovornosti.
-	Se je vaš pogled na župansko funkcijo v tem času kaj spremenil?
Morda so mi zdaj bolj jasne kakšne podrobnosti, vendar vizija ostaja, kot na začetku mandata. Ne zmanjkuje mi energije niti prepričanja, da vse to lahko in bomo izvedli. Sicer pa pred volitvami nisem obljubljal velikih investicij. Sproti in skupaj z ostalimi, kot so občinski svet, krajevni odbori in občinska uprava, bomo določali prioritete. Na občini so odprta vrata za vsakogar. Dobili smo že kar nekaj pobud občanov in smo nanje tudi reagirali. Lahko rečem, da delamo na zadevah, za katere v preteklosti ni bilo denarja ali pa morda ni bilo interesa, da se uredijo.
-	Občina Nazarje je med poplavno zelo ogroženimi in velikokrat jo prizadenejo poplave. Ne samo Dreta in Savinja, bregove prestopajo tudi njuni hudourni pritoki.
Drži. Prav v zadnjem času je bilo v zvezi s pro-tipoplavnimi ukrepi več srečanj, tako strokovnjakov kot zainteresirane javnosti. Nedavno je v Domu kulture Nazarje potekal posvet na temo Kako živeti s poplavami. Sodelujemo tudi v pobudi civilne družbe za pripravo javnega posveta o poplavni varnosti v dolini, na katerem bi tisti, ki so na vladi odgovorni za to področje, predstavili svoje usmeritve in načrte. V interesu zgornjesa-vinjskih občin in tudi tukajšnjega gospodarstva sem na nedavnem srečanju z ministroma dr. Petrom Gašperšičem in Zdravkom Počivalškom v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje predstavil škodo in nevarnosti, ki jih predstavljajo poplave. To velja tudi za območje tovarne BSH. S tem podjetjem občina, v okviru od Agencije RS za okolje odobrenih ukrepov, ureja poplavno varnost tako, da večkrat čistimo prodišča, ker se prod nenehno nalaga. V letošnjem poletju občina načrtuje čiščenje prodišč v Spodnjih Krašah.
-	Krajani Žlabra so na občinski svet naslovili pobudo za ureditev suhe struge, po kateri ob močnejših nalivih priteče iz predela Pekla obilna voda in z razlivanjem povzroča preglavice bližnjim zgradbam ter zemljiščem.
Agencija RS za okolje je občini dala dovoljenje za posege v omenjeno strugo. Naročen imamo ustrezen projekt in za izvedbo prve faze omenjene ureditve je tudi rezerviran denar. Projekt je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
( \
»Morda so mi zdaj bolj jasne kakšne podrobnosti, vendar vizija ostaja, kot na začetku mandata. Ne zmanjkuje mi energije niti prepričanja, da vse to lahko in bomo izvedli. Sicer pa pred volitvami nisem obljubljal velikih investicij.«
^ -_J
- Na območju občine se pogosto srečujete tudi s plazovi, mnogi med njimi ogrožajo občinsko infrastrukturo in premoženje občanov.
V letošnjem letu računamo na sanacijo plazu pri Beletu v Rovtu. Dela so se odmikala že nekaj let. Sedaj se bomo ureditve vendarle lotili, saj smo nedavno dobili od države sklep, da je sanacija plazu na prioritetni listi in bomo dobili sredstva od sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč pri ministrstvu za okolje in prostor. Podpisali smo tudi pogodbo za 16 tisoč evrov, ki nam jih je ministrstvo namenilo za
sanacijo posledic po lanskoletnem žledu. V tem okviru smo uredili dva odseka cest proti Lipi in proti Zavodicam ter nekaj manjših plazov. Občina bo omenjene sanacije sofinancirala s sredstvi iz obvezne proračunske rezerve.
-	Kar nekaj investicijskih del menda nameravate izpeljati letos. Kako ste se odločali, katere projekte boste izvajali?
Nekaj problematike, ki terja nujno ukrepanje, sem opažal vrsto let že sam, povabili pa smo tudi krajevne odbore, naj v krajevnih skupnostih določijo prioritetne naloge glede investicij, saj sami najbolj vedo, kaj »žuli« tamkajšnje krajane.
-	Z nedavno prestavitvijo kapelice v Šmar-tnem ob Dreti so se pričela ureditvena dela v središča kraja. Kakšni so načrti?
V samem središču kraja, v neposredni bližini osnovne šole, gasilskega doma, cerkve in pokopališča, so se občani - zlasti ob različnih prire-' -
»Po tem, ko je ministrstvo za zdravje nameravalo reorganizirati službo prve pomoči in urediti urgentne centre ter tako imenovane satelite, smo si zgornjesavinjski županja in župani tudi v sodelovanju z župani od drugod prizadevali dokazati, da predlagane rešitve za nas niso sprejemljive. Zaenkrat so na vladi zadevo do nadaljnjega »dali na čakanje«.«
ditvah - srečevali z omejenimi možnostmi parkiranja. Občina je zato prisluhnila potrebam in za ureditev mirujočega prometa namenila tamkajšnje svoje zemljišče. Kapelico smo s strokovnim sodelovanjem zavoda za varstvo kulturne dediščine prestavili za nekaj metrov, saj je stala na mestu, kjer je predviden vhod na bodoče parkirišče. Slednje bo nudilo dvajset urejenih parkirnih mest. Gramozno nasutje in podlaga se bosta utrdila, saj bo parkirišče sprva v makadamski izvedbi, kasneje pa je načrtovana namestitev travnih plošč ali tlakovcev. Na tem območju je predviden še krajši pločnik, izgradnja tega pa je odvisna od poteka prenove regionalne ceste skozi Šmartno, katere izvedbo država že predolgo odlaga.
- Cesta skozi Šmartno je res slaba. Ali kaj kaže na možnost gradnje nove?
Kdaj bi bilo mogoče računati na povsem nov odsek ceste, ni mogoče reči, je pa občina nedavno z državo podpisala sporazum za asfaltno preplastitev te ceste v dolžini 525 metrov. Dela, ki bodo vključevala izgradnjo 62 metrov pločnika in avtobusno postajališče, naj bi se
8 Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015
Intervju, Iz občin
predvidoma začela v avgustu. Vrednost projekta je dobrih 110 tisoč evrov, delež občine pri tem pa dobrih 55 odstotkov.
-	Že v začetku ste dejali, da ste projekte razdelili tako, da bo različnih ureditev in posodobitev deležna vsaka od treh krajevnih skupnosti.
Tako je. V Kokarjah bomo na primer tamkajšnji športno rekreacijski center Laze dogradili z baliniščem. Nosilec aktivnosti je Športno društvo Dreta Kokarje. Sodeloval bo tako odbor domače krajevne skupnosti kot člani društev - tudi s prostovoljnim delom. Balinišče naj bi bilo usposobljeno do občinskega praznovanja v septembru. V poletnem obdobju nameravamo z asfaltno prevleko urediti še nekaj več kot 350 metrov ceste proti Lazam. To prenovo smo prijavili za sofinanciranje po 21. in 23. členu zakona o financiranju občin.
-	Kaj pa v Nazarjah? Katere projekte boste letos izvedli v tej krajevni skupnosti? Opazno je bilo nedavno korenito čiščenje bohotne zarasti na območju gradu Vrbovec pa tudi drugod v kraju.
Poudarek del v KS Nazarje smo letos dali na urejanje okolice z namenom polepšati in izboljšati videz kraja. Res smo se lotili odstranjevanja grmovja in drevja, ki se je preveč razraslo in ponekod postalo že nevarno. Očistili smo grajsko skalo in dostop do ploščadi, kjer imamo v nadaljevanju namen urediti prostor za različne manjše dogodke, med drugim tudi za poroke ali glasbene in podobne prireditve manjšega obsega. Podobna sanacijska dela smo opravili tudi na parkirišču pri kulturnem domu in ob Jakijevi hiši. Odstranjeno drevje, ki ni bilo pravilno vzdrževano, je izvajalec že nadomestil z zasaditvijo mladega drevja.
Gotovo je ena od nujnih nalog ureditev parkirišča med Bohačevim toplarjem in pošto. Računamo, da bi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja zaključili v jesenskih mesecih, nato bi sledil izbor izvajalca in ureditev parkirišča. Nekaj dela nas čaka še pri ureditvi okolice in obzidja pri pokopališču.
(
»Sodelovanje z občani se mi zdi izjemno pomembno. Večkrat se srečamo ob različnih priložnostih, tudi zunaj pisarne ter izven delovnega časa, in to je možnost za različne pobude z njihove strani ter izmenjavo mnenj. Upam, da bo tako ostalo tudi v naprej. Pomembno se mi zdi, da se pogovarjamo in da se v resnici tudi poslušamo.« v_J
V IOC Prihova načrtujemo izgradnjo mostu in ureditev sprehajalne poti iz Nazarij proti temu območju. Ta bi prišla prav marsikomu, med drugim Prihovčanom za varnejši dostop do središča kraja, in obratno tistim, ki bi želeli peš do trgovskih centrov, ki so zrasli na Prihovi. Seveda bodo pot za svoje potrebe s pridom lahko uporabljali tudi varovanci Varstveno delovnega centra Saša - enota Vrba ter ostali sprehajalci.
- Ko govorimo o varnosti pešcev - občinski svet je nedavno podprl predlagan idejni načrt za izvedbo razsvetljave na mostu čez Savinjo.
Na julijski seji smo svetnikom predstavili idejni načrt za izvedbo razsvetljave na mostu, ki ga je pripravila družba Kssena. Ta predvideva, da do mostu, ki sedaj ni osvetljen, potegnemo električno napeljavo in namestimo klasične svetilke, druga varianta, za katero se ogrevamo tako na občini kot občinski svetniki, pa je namestitev svetilk, ki bi se napajale s sončno in vetrno energijo. Tudi če bi bila sončna oziroma dnevna svetloba neugodna, nad vodo praviloma piha in bi v tem primeru pridobivali oziroma porabljali vetrno energijo. Na osnovi sklepa občinskega sveta bomo nadaljevali z aktivnostmi v tej smeri.
-V pogovoru sva večkrat omenila občinski svet. Kakšno je vaše sodelovanje s svetniki?
Menim, da zelo konstruktivno. S predhodno obravnavo na sejah posameznih delovnih teles občinskega sveta aktualne zadeve podrobno obravnavamo. Tam se lahko pridobi in preuči zelo poglobljene informacije o posamezni temi. Občinski svet na sejah posamezno točko
/' \ »Aktivnosti glede Letošča tečejo dalje,
čeprav ni mogoče reči, ali in kdaj bomo občine uspele dobiti zanj državna oziroma evropska sofinancerska sredstva. Naša občina je pridobila večino potrebnih služnosti in zadeve ureja tudi pravno formalno z vpisi v zemljiško knjigo.« V_J
dnevnega reda še enkrat »pretrese« in se odloča avtonomno. V razpravi lahko vsakdo predoči svoj pogled. Posamezni sklepi niso vedno sprejeti soglasno, vendar spoštujemo različna mnenja in drug drugega. Vsi si prizadevamo za rešitve, ki bi bile najboljše za občino in s tem za vse občane.
-	Kako pa je s prizadevanji za projekt Letošč?
Aktivnosti glede Letošča tečejo dalje, čeprav
ni mogoče reči, ali in kdaj bomo občine uspele dobiti zanj državna oziroma evropska sofinan-cerska sredstva. Naša občina je pridobila večino potrebnih služnosti in zadeve ureja tudi pravno formalno z vpisi v zemljiško knjigo.
-	Kaj lahko na kratko poveste o aktualni problematiki ureditve zdravstva v občini in dolini?
Po tem, ko je ministrstvo za zdravje nameravalo reorganizirati službo prve pomoči in urediti urgentne centre ter tako imenovane satelite, smo si zgornjesavinjski županja in župani tudi v sodelovanju z župani od drugod prizadevali dokazati, da predlagane rešitve za nas niso sprejemljive. Zaenkrat so na vladi zadevo do nadaljnjega »dali na čakanje«. Glede izgradnje prizidka k tukajšnjemu zdravstvenemu domu pa nameravamo letos odkupiti potrebna zemljišča.
-	Javno podjetje Dom je v stečaju. Občina sedaj razpolaga s pisarnami, ki so se izpraznile. Kakšno vsebino nameravati dati tem prostorom?
V nekdanje pisarne JP Dom načrtujemo preseliti nazarsko enoto Osrednje knjižnice Mozirje. Ta je sedaj v domu kulture, kjer pa jih pesti precejšnja prostorska stiska. Z manjšo preureditvijo bodo nekdanje pisarne za namene knjižnice povsem ustrezne. Tukaj bo mogoče izvesti tudi kakšne knjižnične dogodke, bodisi v samih prostorih ali pa na prijetnem grajskem dvorišču. Skupaj z grajsko ploščadjo se ponuja lep kompleks za različne kulturne in ostale dogodke ter popestritev dogajanja v kraju.
- Vaša misel za konec?
Sodelovanje z občani se mi zdi izjemno pomembno. Večkrat se srečamo ob različnih priložnostih, tudi zunaj pisarne ter izven delovnega časa, in to je možnost za različne pobude z njihove strani ter izmenjavo mnenj. Upam, da bo tako ostalo tudi v naprej. Pomembno se mi zdi, da se pogovarjamo in da se v resnici tudi poslušamo. Pa tudi, da smo pripravljeni iskati najopti-malnejše rešitve.
Pogovarjala se je Marija Lebar
OBČINSKI SVET LUČE
Župan se je izločil iz pritožbenega postopka
Sredi julija je občinski svet Občine Luče obravnaval točko o pritožbi glede izdaje soglasja k podaljšanemu odpiralnemu času gostinskega lokala, na katerega so se na prvi stopnji pritožili sosedje lokala. V skladu z zakonom o upravnem postopku na drugi stopnji o pritožbi odloča župan.
Župan občine Luče Ciril Rosc je solastnik omenjenega lokala, zato je na seji izjavil, da se želi izločiti iz postopka, in predlagal občinskemu svetu, da ga izloči. V primeru izločitve župana o predmetni zadevi odloča občinski svet. Ta je sprejel izločitev župana, v odsotnosti slednjega pa je sejo pri tej točki dnevnega reda vodil podžupan Tomaž Robnik.
Podžupan je pojasnil, da v takem primeru zadevo nadalje vodi uradna oseba kolegijskega organa, to je občinskega sveta, oseba pa mora izpolnjevati nekatere pogoje. Med drugim mora imeti izpit iz zakona o upravnem postopku. Temu pogoju ustrezata dva člana lučkega občinskega sveta. Pogoj je tudi najmanj sedma stopnja izobrazbe, ki pa je omenjena svetnika nimata.
Občinski svet je po krajši razpravi za vodenje pritožbene zadeve na drugi stopnji imenoval občinsko urbanistko Albino Haberman, ki bo na naslednji seji občinskega sveta poročala o nadaljnjih korakih glede pritožbe in postopek tudi vodila.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015 9
Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki
PRVI FESTIVAL POHODNIŠTVA V KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALPAH
Pester nabor prireditev malce okrnilo slabo vreme
Dario Cortese je s svojo delavnico Hrana iz narave pritegnil številne poslušalce iz Savinjske in Šaleške doline. (Foto: Marko Slapnik)
V	organizaciji turistično informacijskih centrov (TIC) z območja Kamniško-Savinjskih Alp je od 23. do 28. junija potekal prvi Festival poho-dništva z množico spremljajočih dogodkov. Obsežno zastavljen program festivala so izvedli TIC-i Kamnik, Preddvor, Jezersko, Luče, Logarska Dolina in Center Rinka.
RAJ ZA RAZISKOVANJE IN DOŽIVLJANJE GORSKE POKRAJINE
V	času poteka festivala so bile vremenske razmere za gorski svet neugodne, vendar so uspeli večino prireditev iz programa ob nekaj manjši udeležbi od pričakovane le izvesti. S svojo podobo Kamniško-Savinjske Alpe ponujajo pravi raj za raziskovanje in doživljanje gorske pokrajine. Pohodništvo in alpinizem se skladata s trajno-stnim načinom življenja domačinov, ki ga delijo z vsemi, ki prihajajo kot prijatelji ali turisti.
CELA PALETA NARAVNIH IN KULTURNIH ZANIMIVOSTI
Kamniško-Savinjske Alpe predstavljajo svet mogočnih vrhov, privlačnih dolin, igrivih potokov, slikovitih slapov in prijaznih ljudi. Naravne reliefne danosti omogočajo celo paleto različnih možnosti za planinarjenje, od lahkih sprehodov po alpskih dolinah do zahtevnih poti za že izkušene gornike v visokogorju. Tu najdemo celo paleto naravnih in kulturnih zanimivosti, ki še popestrijo doživetje pohodnikov: Velika planina kot najstarejša in največja pašna planina v Sloveniji, bistre in skrivnostne alpske reke Kamniška Bistrica, Kokra, Lučnica in Savinja, slapovi Rinka, Sušica in Palenk, izviri mineralnih voda, plan-šarsko jezero, Snežna in ostale jame, cerkve in
ZAPORA CESTE PROTI MATKOVEMU KOTU
Prenova Kočnarjevega mostu
Prejšnji teden je na razpisu izbrani izvajalec Pavčnik d.o.o. iz Dola pri Hrastniku začel s prenovo mostu pri Kočnarjevi žagi na cesti proti Matkovemu kotu. Most bo neprevozen oziroma bo cesta zaprta predvidoma štirinajst dni. Za dostop do domačij na tistem koncu se v tem času lahko uporablja druge ceste.
Prenova mostu bo stala okoli 100 tisoč evrov. Gre za interventno sanacijo po neurju leta 2012; dela se financirajo iz sredstev, ki jih je v ta namen občini letos odobrila država. Sama občina namerava na omenjenem odseku še letos izvesti tudi prvo fazo sanacije tamkajšnje ceste.
ML
kapelice, kmečka poslopja, stare kašče, gorske in gozdarske koče ter gorsko in travniško cvetje, gozdni sadeži, divjad ter še mnogo drugega.
PRIREDITVE ZAKLJUČILI Z DNEVOM TRAJNOSTNE MOBILNOSTI
V	okviru prvega Festivala pohodništva v Kam-niško-Savinjskih Alpah so organizatorji pripravili obsežen program predstavitev in doživetij, namenjenih domačinom in obiskovalcem, ki so se v tem času zadrževali na območju občin Kamnik, Preddvor, Jezersko, Solčava in Luče. Na območju naših dveh občin sta dogodke organizirala in izvedla Center Rinka in TIC Logarska Dolina.
V	sredo, 24. junija, je potekalo doživljajsko vodenje do več kot 700 let stare solčavske tise. Dan kasneje so v okolici Solčave izvedli dobro obiskano »kulinarično« delavnico v naravi z Dariom Cor-tesejem. Delavnica Hrana iz narave je potekala v okviru projekta Iz narave na krožnik, ki je podprt s sredstvi programa Leader.
V Lučah so tudi letos društva in krajani »zavihali rokave« in skupaj z občino pripravljajo niz različnih prireditev v okviru tradicionalnega 46. Lučkega dneva. Od srede, 5. do nedelje, 9. avgusta, se bo zvrstilo veliko športnih, kulturnih in zabavnih dogodkov.
Na Logu se bodo pomerili v tenisu, odbojki na mivki in balinanju, na lučkem športnem igrišču pa v rokometu, ulični košarki, nogometu na milnici, malem nogometu in namiznem tenisu.
Na Hočevarjevih njivah se bodo srečali upokojenci. Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku bodo podelili priznanja posameznikom in
V petek, 26. junija, je bila še predstavitev projektov v okviru razpisa Po kreativni poti do praktičnega znanja, kjer so sodelovali študentje s pedagoškima mentorjema dr. Natalijo Špeh in dr. Matejem Ogrinom ter operativnim vodjem Ivanom Golobom.
Zanimivo je bilo sobotno potopisno predavanje alpinista Luke Lindiča o uspešnih in neuspešnih vzponih v Evropi, Himalaji in Patagoniji, sledil pa je akustični koncert ansambla Up n' downs na prireditvenem prostoru v Solčavi v organizaciji podjetnika Mihe Mlačnika.
Zadnji dan, v nedeljo, 28. junija, je bil pester zaključek z Dnevom trajnostne mobilnosti v Logarski dolini. Ob dveh odpovedanih pohodih se je prvi festivalski teden pohodništva zaključil z namero organizatorjev, da se v prihodnje z večjo angažiranostjo vseh dejavnikov še tvorneje povežejo z občinami celotnega festivalskega območja, želijo pa si tudi več sreče z vremenom.
Jože Miklavc
društvom za prizadevno delo. Lučanom se bo na koncertu predstavila skupina Čadahuči. Timotej Rosc bo domačinom pripravil modno revijo s spomladansko poletnimi kreacijami. Na vl-cerskem tekmovanju se bodo v spretnosti z motorno žago pomerili lastniki godov. Razvedrilo in smeh obljublja mladinska sekcija kulturnega društva Raduha, ki pripravlja skeč.
Mladi se bodo zabavali na žuru, malce starejši pa na 5. Festivalu narodno-zabavne glasbe. Manjkala ne bo niti osrednja nedeljska prireditev Od štanta do štanta.
Marija Šukalo
46. LUČKI DAN
Niz športnih, kulturnih in zabavnih dogodkov
10	Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015	i
Organizacije
1. VRBOVSKI PRAZNIK V NAZARJAH
Sejemski vrvež in ustvarjanje, zaključek z glasbenim programom
Občina Nazarje je v sodelovanju z nekaterimi lokalnimi društvi drugo soboto v juliju pripravila 1. Vrbovški praznik. Ta naj bi po besedah župana Mateja Pečovnika postal tradicionalen in nadomestil Lesarski praznik, ki so ga zadnja leta organizirali septembra. Živahno praznično dogajanje je moderiral Bojan Štrukelj.
Na parkirišču pod gradom Vrbo-vec so svoje izdelke na ogled in nakup postavili številni sejmarji iz naše doline in od drugod. Gozdarji so na svoji stojnici ozaveščali obiskovalce o invazivnih vrstah rastlin, ki se pojavljajo na našem območju. Na ostalih stojnicah je bilo moč kupiti okrasne in uporabne predmete za vsakdanjo rabo iz keramike, lesa in filca. Ponujali
so jih Franc Strmčnik iz Luč, Anja Rakun iz Varpolj, Darja Goličnik iz Mozirja, solčavske filcarke Bicka, Zavod Ruj, VDC Saša, Irena Remic in številni drugi. Čebelarji so predstavili medeno letino, ponudniki nazarske tržnice pod toplarjem pa kulinarične dobrote.
Otroci so se lahko razvedrili v ustvarjalnih delavnicah. Slednje so potekale tudi ves tretji teden v juliju, otroci pa so pod vodstvom Vanje Hofbauer in animatorjev izdelovali različne predmete.
Pika na i v sobotnem dogajanju je bilo ustvarjanje amaterskih likovnih ustvarjalcev ob sotočju Drete in Savinje, ki so v različnih tehnikah slikali okolico gradu. Da so se likovni-
ki dobro počutili, sta poskrbela mo-zirska izpostava republiškega sklada za kulturne dejavnosti in društvo Gal. Kot mentorica je bila z nasveti ustvarjalcem na razpolago aka-
demska slikarka Terezija Bastelj.
Zaključek dneva je bil glasbeno obarvan, pester zabavni program sta pripravila Anika Horvat in DJ Miha. Tekst in foto: Marija Šukalo
Otroci so iz različnih materialov izdelovali igrače in druge predmete.
Na stojnicah so obiskovalci lahko kupili okrasne in uporabne predmete Likovniki so z mentorico Terezijo Bastelj (v sredini) slikali vrbovški ambient
za vsakdanjo rabo.
v različnih tehnikah.
ČEBELARSKA ZVEZA SASA
Srečanje v Lučah s strokovno in družabno vsebino
Člani čebelarskih družin in društev, povezanih v Čebelarsko zvezo savinjsko-šaleškega območja so se tudi letos v lepem številu odzvali vabilu na srečanje v Čebelarskem centru SAŠA v Lučah. Več kot štirideset se jih je udeležilo dogodka z izobraževalno in družabno vsebino. To je bilo že tretje letno srečanje, odkar so čebelarji zgradili tamkajšnji center.
Za strokovni del je bilo najprej predvideno predavanje veterinarke Alenke Juric, ki pa je bilo odpovedano. Tako so strokovni del razdelili na dva dela, v dveh skupinah. Ena skupina se je podala v gozd in pod vodstvom izkušenega čebelarja Franca Bezovška iskala povzročitelje
gozdnega medenja. Bezovšek jim je s svojim bogatim praktičnim znanjem svetoval, kje je potrebno iskati posamezne povzročitelje.
Drugi del sta pripravila terenski svetovalec Franc Podrižnik in sen-zorični ocenjevalec Tomaž Lesnjak. Predstavila sta način izvajanja analize medu. Podrižnik je praktično prikazal izvajanje meritve elektropre-vodnosti in vsebnosti vode v medu, Lesnjak pa je navzoče seznanil s senzoričnimi lastnostmi posameznih vrst medu, ki so jih udeleženci lahko tudi poskusili.
Udeleženci so tako pridobili dodatno znanje, ki ga je treba v čebelarstvu nenehno nadgrajevati. Dan
so nadaljevali z družabnim delom, ki pa je bil že po tradiciji prav tako čebelarsko obarvan, saj je izmenja-
va izkušenj in praktičnih spoznanj glavna tema njihovih pogovorov.
Marija Lebar
Terenski svetovalec Franc Podrižnik pri prestavitvi načina izvajanja analize medu. (Fotodokumentacija Čebelarske zveze SAŠA)
Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015 11
Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki
28. ČEBELARSKI PRAZNIK V GORNJEM GRADU
Etnografska prireditev obogatena z izborom
medene kraljice
V soboto, 17. julija, je Gornji Grad ponovno zaživel ob Čebelarskem prazniku. Prireditev, ki jo je organiziralo turistično društvo v sodelovanju s čebelarsko družino in drugimi društvi v kraju, je tudi tokrat potekala z etnografskim pridihom, s poudarkom na čebelarjenju in 875-letni-ci prve omembe kraja ob ustanovitvi benediktinskega samostana. V gale-
li praporščaki čebelarskih družin in zveze, na vozu pa so prikazali čebelarsko delo. Čez dve leti bodo domači čebelarji praznovali 110-letni-co delovanja. V povorki so se sprehodili tudi mladi čebelarji, ki so bili letos zelo uspešni na državnem tekmovanju.
Z mamo, ki je (ponovno) umrla dvakrat, so 135-letnico kulturnega
Novoštiftni fantje so na vozu prikazali prešanje tokca.
Moderni gladiatorji so popestrili dogajanje z vleko vrvi.
riji Štekl je bil mogoč ogled ustanovne listine samostana, v avli kulturnega doma pa je bila razstava del otrok iz gornjegrajskega vrtca.
POVORKA DOMAČIH DRUŠTEV
Povorka je po trgu korakala po taktih in pod vodstvom Godbe Zgornje Savinjske doline. Godbi so sledi-
Medena kraljica je postala Tajda Purnat. (Foto: Franci Ugovšek)
ci so letos praznovali visok jubilej, 110-letnico organiziranega petja v kraju.
V povorko so se vključili člani gobarskega društva Ajdovec, na vozu so pripravili razstavo gob, ki so jih kljub suši uspeli nabrati za to priložnost. Domačim planincem, ki imajo v svojih vrstah preko 350 članov, se je pridružila sekcija Podmeninski gadje v njihovi tipični opravi. Novo-štiftni fantje so na vozu prikazali še eno zelo pomembno kmečko opravilo, in sicer prešanje tokca, s sabo pa so ga imeli dovolj tudi za poku-šino.
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Gornji Grad so ob tej priložnosti na plano potegnili lepo ohranjeno 150 let staro brizgalno, še eno manjšo staro ročno brizgalno, pridružila pa se jim je ekipa prve po-
moči z redko ohranjenimi nosili in anestezijsko napravo.
IZBRALI NOVO MEDENO KRALJICO
Večerni del, ko sta za zabavo poskrbela ansambla Čar in Petka, je zaznamoval izbor medene kraljice. Po dveh letih je Katja Stradovnik lento predala Tajdi Purnat, ki bo leto dni promotorka čebelarstva in turizma v občini. Med plesnimi pari sta se najbolj spretno vrtela Daša Poličnik in Aljaž Štorgel.
Moderni gladiatorji so popestrili dogajanje z vleko vrvi. Ekipa Davidovega hrama je ponovno osvojila pokal, premagala je ekipe Brezja, Šmi-hela in Nove Štifte. V ženski konkurenci so bila dekleta iz Šmihela močnejša od tekmic, ki so si nadele ime Ekipa da te skipa.
Tekst in foto: ŠMS
dogajanja v kraju obeležili člani kulturnega društva. Kulturniki so najbolj aktivno društvo v Gornjem Gradu, saj letno pripravijo kar okrog 40 dogodkov.
Pevsko so povorko obogatili člani bočkega kulturnega društva, njihova folklorna skupina in ljudske pevke Pušeljc. Tudi bočki pev-
Gasilci so na plano potegnili lepo ohranjeno 150 let staro brizgalno.
12	Savinjske novice št. 30, 24. julij 2015	i
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
SPLAVARSKA ZADRUGA NA REČICI OB SAVINJI
V zapuščini listin Franca Nareksa so bili najdeni podatki o poslovanju Splavarske zadruge na Rečici ob Savinji. Zahvala za to dragoceno najdbo gre vdovi po Francu Nareksu, ki je rade volje posodila zapise njenega pokojnega moža za objavo v knjigi Delavsko gibanje v Gornji Savinski dolini, ki je bila izdana leta 1983.
Zelo zanimiv je bil najdeni Imenik prosilcev - splavarjev Savinjske doline. Tako smo lahko poimensko navedli člane te pomembne zadruge, ki je bila ustanovljena leta 1935 in je vključevala 425 splavarjev, z vsemi podatki o njihovih vlogah za plavbena in plavičar-ska dovoljenja, ki jih je zadruga posredovala Sreskemu načelstvu v Gornjem Gradu. Seznam so potrdile občine Rečica, Ljubno, Mozirje in Srez Gornji Grad. Župani naštetih občin so bili: na Rečici Franc Rakun, na Ljubnem Franc Šerbela, v Bočni Anton Žehelj in v Mozirju Mikek (Mozirje - okolica).
Člani zadruge so bili splavarji - delavci. To potrjuje tudi pripis občine Rečica: »Podpisana občinska uprava potrjuje, da so vsi iz področja te občine v imeniku vpisani člani zadruge resnični delavci - splavarji. Socialni položaj teh delavcev - splavarjev je vs-led današnje gospodarske stiske - zmanjšanja zaslužka in neredne zaposlitve - zelo težak, ter se priporoča vsem oblastem, da gredo njihovim težnjam v vsakem oziru na roko.« Takšna pripomba je vsekakor značilna za tedanji položaj lesnega delavstva. Na listini so podpisani kot tajnik Jože Jeraj, kot načelnik zadruge Jože Žunter in kot njegov namestnik Jože Juvan.
Zadruga skrbi za pravice lesnih delavcev
Splavarska zadruga, ki jo omenjamo, je bila nekakšna protiutež Plavičarski zadrugi, ki je delovala v Radmirju in je zastopala delodajalce. Ti so na svojih sestankih urejali in zniževali plače delavcem. Splavarska zadruga je zarezala globoke brazde v ledino takratnega delavskega gibanja v dolini. Kot je zapisal Nareks, je bila ustanovljena v gostilni pri Brinovcu v Spodnji Rečici: »Z Ljubnega
Spomini na nekdanje drvarje (20)
sva bila v odboru Jože Juvan in jaz (Franc Nareks), zadnji dve leti sem bil predsednik ...« Vso dokumentacijo Nareksa je potem zaplenil okupator.
Kot je razvidno v tedaj še razpoložljivih listinah zadruge, je le-ta zagotavljala članom znižano železniško karto za vračilo z »rajže« domov. V raznih delavskih sporih je zadruga članom uspešno pomagala.
Število članov govori pomenu zadruge v prid
Listine kažejo na stalno rast števila članov. Leta 1937 je zadruga štela 643 članov, leto kasneje pa že 773. Posebna zasluga zadruge je uvedba socialnega zavarovanja lesnih delavcev in splavarjev. S posebno vlogo je opozorila tedanjo Dravsko banovino na problem in jo zaprosila za pomoč pri izpolnjevanju obstoječega zakona, ki je zavarovanje zapove-dal. Da so res skrbeli za članstvo, priča tudi ustanovljeni bolniški podporni fond za spla-varje in druge lesne delavce.
staremu »olcerju« se je izplačal. Naletel sem na izredno razgledanega sogovornika, ki je delal 28 let kot žagar in splavar. Povedal je, da so bili leta 1938 žagarji plačani okoli 85 din za splav. To velja za okolico Bočne in Gornjega Grada. V porečju Savinje so bili bolje plačani, ker so bili že prej organizirani v JSZ, v Zadretju pa niso imeli »korajžnega«, ki bi povezal lesne delavce v delavsko organizacijo.
»Delal sem pri bratu na žagi. Ko sem zvedel, da plačujejo za enako delo kot pri bratu v Savinjski dolini 100 din na flos, sem zahteval tudi takšno plačilo. Imel sem tri otroke in sem moral skrbeti za družino, življenje pa je postajalo vse dražje ... Brat se je takoj posvetoval z drugimi gospodarji in se vrnil na žago in mi dejal, da če mi niso pogoji na žagi všeč, lahko grem drugam ali s trebuhom za kruhom. Vedel sem, da se gospodarji v svoji organizaciji v Radmirju dogovarjajo o pogojih dela na žagah in da mi končno grožnja brata ostaja kot svarilo, zato sem moral ostati na domači žagi za plačilo, kot so ga ukazovali gospodarji.«
Delavci, zaposleni pri žagarskem gospodarju Klemenšku v Solčavi leta 1939
Gospodarji izkoriščali vrzeli v obstoječi zakonodaji
Da so gospodarji krepko izkoriščali vrzeli v jugoslovanskih zakonih, je razvidno tudi iz zahteve Splavarske zadruge, naslovljene na ministrstvo za socialno politiko Jugoslavije, z dne 31. januarja 1937, »da naj se tudi splavar-ji Savinjske doline, ki so ostali edini še nezavarovani, za slučaj bolezni ali nesreče zavarujejo ...« (A. Baš). Seveda je bilo stanje okoli starostnega in onemoglostnega zavarovanja še mnogo slabše. Kot vse kaže, o tem sploh niso razmišljali .
SPOMINI ŠE ŽIVEČIH LESNIH DELAVCEV
Ko sem iskal še živeče lesne delavce za informacije, so mi svetovali obisk Antona Pre-sečnika na Kropi pri Bočni. Obisk pri 82 let
Tak odnos gospodarjev je bil mogoč zaradi tega, ker v zadrečkem koncu delavci niso bili organizirani kot njihovi vrstniki v Savinjski dolini. Težava je bila v Zadretju tudi v tem, da je bilo na voljo veliko delovne sile, zato so gospodarji lahko izbirali in vztrajali na slabših pogojih dela. Veljalo je pravilo »če ti ni kaj všeč, pa pojdi drugam«.
Pa še ta podatek, ki ga je povedal sogovornik, takrat so na žagah delali od 4. do 21. ure. Pred drugo svetovno vojno je bilo na Dreti, od Nove Štifte do Žlabra, 34 jezov in 30 žag.
Alojz Cigale, žagar v Potoku in eden od organizatorjev JSZ, zelo zanimiv in razgledan človek, mi je med drugim povedal tole: »Na prvem srečanju v Gornjem Gradu so nam gospodarji očitali pitje na njihov račun. Takrat je žagar Levar vzrojil, da se pa oni po naših žuljih vozijo z avtomobili ...«
Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015 13
Nasveti

■ ii	J»
• —<"»
MARIJAN DENŠA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
Daljša obdobja toplega in sušnega vremena v letošnjem letu ter prisotnost poškodovanih in oslabljenih iglavcev, ki so ostali v gozdovih po lanskem žledolomu, so dramatično povečali ogroženost slovenskih gozdov zaradi podlubnikov. Po najnovejših podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) se je v drugi polovici letošnjega junija močno povečalo število odkritih žarišč napada podlubnikov.
Gozdarji so evidentirali že preko četrt milijona evidentiranih lubadark. Vse kaže na to, da bomo konec leta poročali o milijonih kubičnih metrov napadenih in poškodovanih dreves. Razmah podlubnikov utegne biti največji po 2. svetovni vojni. Zato je ZGS razglasil rdeči alarm zaradi podlubnikov v gozdovih in pripravlja predlog posebnih ukrepov za njihovo obvladovanje in zatiranje.
LUBADAR GROZI TUDI SMREKAM V ZGORNJI SAVINJSKI IN ŠALEŠKI DOLINI
Tudi na nazarskem gozdnogospodarskem območju (GGO) postaja stanje podlubnikov vse bolj pereče in skrb vzbujajoče. Do 20. julija znaša delež odkazila zaradi podlubnikov kar 15 odstotkov vsega odkazila iglavcev. To pomeni, da je že vsaka sedma smreka, določena za posek, lubadarka! Skupaj je zaradi podlubnikov treba posekati že preko 13.300 m3 drevja.
Najbolj so prizadeti gozdovi v GGE Nazarje, ki obsega predvsem občini Mozirje in Nazarje. Tu je evidentiranih je skoraj polovica vseh lubadark v območju (5.700 m3). V enoti Nazarje je lubadarka že vsaka četrta za posek določena (odkazana) smreka! Zelo je ogrožena tudi enota Bele Vode (3.000 m3 lubadark), nato sledita enoti Velenje in Gornji Grad.
Da je stanje res alarmantno, pokažejo podatki o odkazilu lubadark do srede julija zadnjih nekaj let (graf). Količina evidentiranih lubadark v letošnjem letu je več kot dvakrat večja, kot je bila v letu 2008, ko je območje prizadel znani vetrolom na Črnivcu.
Povrh tega je treba upoštevati, da je bil obseg lu-badark zelo velik že lansko leto, kar je bila posledica žledoloma. Kljub razmeroma hitri in uspešni sanaciji v žledolomu poškodovanih iglavcev je bilo v gozdovih lani veliko poškodovanega drevja. To je bila ugodna prehranska osnova (pogrnjena miza) za razvoj podlubnikov. Kasnejši lokalni vetrolomi so
L
Rdeči alarm zaradi podlubnikov!
k temu samo še pripomogli. Na srečo so bile lani vremenske razmere za še večji razvoj podlubnikov neugodne. Nasprotno je letošnje vreme podlubni-kom pisano na kožo.
PREPREČITI JE TREBA NEPOTREBNO GOSPODARSKO ŠKODO
Podlubniki povzročajo veliko gospodarsko škodo. Zmanjšujejo vrednost lesa in povečujejo stro-
V okolici teh dreves je treba zato skrbno pregledati smreke, ali kažejo primarne znake napada. Ti so predvsem naletne izvrtine in črvina, deloma tudi »koprc«. Naletne izvrtine so drobne luknjice v deblu, premera do šest milimetrov. Okoli njih v suhem vremenu brez dežja opazimo črvino, drobno žago-vino, ki je posledica vrtanja. Dež črvino spere z dreves. Črvino opazimo tudi na tleh in podrasti okoli drevesa.
ške proizvodnje. Gradacijo podlubnikov je treba v največji možni meri omejiti že na začetku. Javna gozdarska služba intenzivno deluje na terenu, pri tem sodeluje tudi gozdarska inšpekcija.
Vendar je v prvi vrsti za svoj gozd in les odgovoren lastnik. Zato opozarjamo vse lastnike gozdov, lastnike lesnopredelovalnih podjetij, izvajalce del v gozdovih in prevoznike lesa, da zatiranju podlubnikov posvetijo največjo skrb.
Lastniki gozdov ne smejo odlašati s posekom s podlubniki napadenih dreves iglavcev. Treba jih je posekati, spraviti iz gozda ter olupiti ali predelati, preden se na njih pokažejo znaki razvrednotenja in preden se na njih razvije nova generacija podlub-nikov.
V primeru, da pade vrednost lesa za 30 evrov za kubični meter lesa, znaša na žarišču, ki meri 25 m3 neto lesne mase, škoda 750 evrov. To je v letošnjem letu povprečno veliko žarišče v območju. Če pa postane les povsem razvrednoten, lahko lastnik na takem žarišču izgubi tudi preko 1.250 evrov. S takojšnjim posekom in izdelavo napadeni dreves lahko škodo bistveno zmanjša.
ZNAKI NAPADA
Osnovni pogoj za uspešno sanacijo je pravočasno odkritje napadenih smrek. Tu lahko gozdarjem izdatno pomagajo tudi lastniki gozdov s tem, da redno preverjajo zdravstveno stanje svojega gozda.
Najbolj zanesljiv znak napada so že od daleč vidna rjava drevesa smrek, kar pa je že prepozno za njihovo uspešno sanacijo. Iz teh dreves so podlubniki v večini že izleteli in si poiskali druge gostitelje.
Značilen pojav je tudi povečana količina smrekovih iglic na gozdnih tleh. Iglice so še zelene barve. Pojav imenujemo »koprc« in je dobro viden zlasti na tleh brez podrasti.
Napadena drevesa začnejo intenzivno obiskovati žolne in detli ter drugi ptiči. Pod skorjo in kasneje v lesu iščejo zalego lubadarjev in lesarjev.
Zaradi povečanega odpada iglic postajajo krošnje teh smrek redkejše in svetlejše. V spomladanskem napadu se krošnji spremeni tudi barva. Krošnja (obrša) bledi, iz temno zelene prehaja v zelenkasto sivo, nato v rdečkasto rjavo in na koncu v rdečo. V jesenskem napadu so te spremembe manj vidne, krošnja ostaja na drevesu tudi v času, ko lubje že odpada. Jeseni in pozimi se obrša obarva v modrikasto zeleno in sivo. Zadnji znak napada je odpadanje lubja in odpad vseh iglic. Drevo postane okostnjak.
USPEŠNA LE HITRA IN DOSLEDNA SANACIJA
Ko odkrijemo primarne znake (barvne fotografije so objavljene na spletni strani www.savinj-ske.com), ki lahko pomagajo k pravočasnemu in uspešnemu zatiranju podlubnikov na posameznem žarišču in preprečevanju škode na njem in v okolici, se nemudoma lotimo poseka in izdelave. Tedaj lahko les še rešimo, dreves ne več. S takojšnjim posekom in izdelavo pa lahko rešimo sosednja in sosedova drevesa ter sebi in njemu prihranimo na stotine evrov. Več informacij o obvladovanju podlubnikov lahko dobite na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije in pri krajevno pristojnih revirnih gozdarjih.
14 Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015

Ljudje in dogodki
SALEZIJANSKI DUHOVNIK JOŽE ANDOLŠEK NA REČICI OB SAVINJI
O boju za življenje lačnih in žejnih etiopskih otrok
Župnija Rečica ob Savinji je v goste povabila Jožeta Andolška, salezijanskega duhovnika iz Avstrije in profesorja verouka na slovenski gimnaziji v Celovcu. Gost je udeležencem oratorija drugi torek v juliju v Medgen borzi spregovoril o Etiopiji in drugih afriških državah, za katere zbira sredstva za lačne in vode potrebne.
Andolšek se je v Afriko prvič odpravil pred desetletjem in pol na prošnjo misijonarja Franca Zajtla, ki živi v Egiptu, da bi mu pomagal pri njegovem delu. Tako je obiskal Kairo in bil v Gani. V zadnjem desetletju je bil večkrat v Angoli in Etiopiji. Tam je ob pomoči ene od avstrijskih družb posnel kratek dokumentarni film Nevidni otroci.
»Revščina ima konkreten obraz. Predvsem je zaznavna pri otrocih, ženah in starcih, ki umirajo zaradi lakote. Otroci ne umirajo na očeh javnosti, ne posname jih nobena kamera, ki bi njihove podobe prenesla v naše domove. Ti otroci umirajo posamično, so preslabotni za protest, brez
PRIMOŽ PRI LJUBNEM
Rano jutro prve julijske sobote je bilo na osamljeni Rebernikovi domačiji v Primožu pri Ljubnem nenavadno živahno. Na strmih pobočjih majhne domačije so se namreč zbrali sosedje in prijatelji tamkaj živečega Jožeta Jese-ničnika in mu priskočili na pomoč pri košnji.
Še preden je sonce pobožalo strma pobočja Rebernije, kot po domače pravijo tej domačiji, se je slišalo brušenje kos in rezki glasovi ostrih kos na strmi košenini. Na delu, kjer je bilo mogoče, je seveda prišla prav tudi kosilnica, celotna akcija pa izgledala kot spomin na stare čase, ko so se v zgodnjem jutru zbrali kosci in travo pokosili, kasneje so prišle grabljice in opravile svoje delo, vse skupaj pa je bilo prežeto z veliko dobre volje in dobrega razpoloženja.
Jože Andolšek: »Revščina ima konkreten obraz. Predvsem je zaznavna pri otrocih, ženah in starcih, ki umirajo zaradi lakote.«
(Foto: Marija Sukalo)
Razumljivo je bil najbolj nasmejan prav Jesenič-nik, ki ni mogel skriti globoke hvaležnosti ob pripravljenosti Grudnskih, Lenkovih, Golobstovega Ivana, Lukovega Janeza, Sedelskega Andreja in Fr-gelovega Joškota, ki so poskrbeli, da so pobočja njegove domačije pokošena kot v časih, ko mu je zdravje dopuščalo, da je s košnjo opravil sam.
Da je bilo vse kot nekoč, je bilo vidno tudi pri »najboljšem delu« takšnih kmečkih opravil -malici, ko so se zbrali vsi udeleženci »sosedske pomoči« in v sproščenem pogovoru z Reberni-kom, ki ima na plečih že več kot osem križev, pokazali, da si je za prijatelje pač treba čas vzet, tako pri delu kot pri druženju, ki ga je v takšni obliki, kot je bilo tokratno, na žalost vse premalo.
Franjo Atelšek
moči, da bi kričali. Njihova revščina ostane za nas nevidna. Ne vidimo njihovega obličja, ne njihovega boja za življenje, ne njihovega trpljenja,« je med drugim povedal salezijanski duhovnik in poudaril, da bodo tudi Zgornjesavinjčani imeli možnost prispevati sredstva za Etiopijo. Septembra namreč Skupina za dobrodelnost deka-nije Gornji Grad v Lučah pripravlja dobrodelno tombolo. Vsa sredstva, zbrana na tem dogodku, bodo namenjena lačnim in žejnim v Etiopiji.
Marija Šukalo
JERNEJČEV KLOBUK NA DOBRODELNI DRAŽBI
Izkupiček dražbe šel za Mišine korake
Slavni klobuk Jerneja Nejca Goličnika je šel na dražbo, izkupiček pa Miši Prelog, da bo lažje shodila. (Foto: ŠMS)
Polfinalist tekmovanja Masterchef Slovenija Jernej Nejc Goličnik je že nekajkrat pokazal svojo dobrodelno plat. Tokrat je dal na dražbo svoj klobuk, od katerega se ni ločil skoraj celotno oddajo. Dražbo klobuka so izpeljale Slovenske novice, izkupiček 260 evrov pa je bil namenjen triletni deklici Miši Prelog za fizioterapije, ki bi ji pomagale shoditi.
Želja Jernejca je, da bi v prihodnosti ustanovil fundacijo, katero bi poimenoval Kremšnita, v njej pa bi zbiral sredstva za otroke, ki potrebujejo pomoč. Žal je namreč vse več primerov, ko starši sami finančno ne zmorejo otrokom pomagati pri dodatnem zdravljenju. Jernejčeva srčnost, ki jo je pokazal s tem, da je denar od dražbe namenil mali Miši, je torej le začetek njegovih načrtov na področju dobrodelnosti.
ŠMS
Slika ni izpred nekaj desetletij, ampak so na njej udeleženci košnje na Rebernikovi domačiji.
(Foto: Franjo Atelšek)
Sosedska pomoč pri košnji na Rebernikovi domačiji
Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015 15
Organizacije, Informacije
GABERKE PRI ŠOŠTANJU
Gozdarji tekmovali za prvi Pogorelčnikov memorial
Društvo lastnikov gozdov Šaleške doline (DLGŠD) in nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije sta v soboto, 4. julija, v Gaberkah pri Šoštanju priredila prvo gozdarsko tekmovanje za memorial Milana Pogorelčnika. O liku pokojnega kolega, izjemnega sodelavca in gozdarja, okolje-varstvenika ter mentorja mladim je spregovoril gozdar in publicist Marijan Denša, o pomenu srečanj in sodelovanja lastnikov gozdov, gozdnih delavcev ter gozdarjev pa direktor območne enote Anton Breznik.
Na tekmovanje se je prijavilo enajst ekip, od tega ena ženska, 33 tekmovalcev pa se je spopadlo za čas in čim manj odbitnih točk ter z visoko vročino. Obiskovalci so imeli možnost ogleda, predstavitev in nakupov gozdarske tehnike in opreme, zaščitnih in varovalnih oblačil ter obutve nekaj specializiranih proizvajalcev.
Tekmovanje v preciznem rezu, kombiniranem rezu, kleščenju, po-
diranju na balon, zarezovanju in po-džagovanju je vse do konca potekalo brez nezgod. Skupina sodnikov in tehničnega osebja je korektno opravila svoje delo, na koncu pa so razglasili rezultate in čestitali vsem za uspešno tekmovanje.
Ženske so tekmovale kot ekipa Savinjske vlcerke, a so se pomerile tu-
di med seboj. Najboljša je bila Majda Suhoveršnik, druga je bila Lučka Jel-šnik in tretja Pavla Voler. V posamični moški konkurenci so se na prva tri mesta uvrstili Marko Jelšnik (DLG Gornji Grad), Andrej Goličnik (Duseti Šoštanj) in Domen Arnič (DLG Gornji Grad). Ekipno so zmagali člani ekipe Duseti Šoštanj, pred DLG Gornji
Marko Jelšnik iz Društva lastnikov gozdov Gornji Grad je v Gaberkah zmagal med posamezniki. (Foto: Jože Miklavc)
Grad, tretje mesto pa so »nažagali« člani ekipe Gros iz Radmirja.
Za konec so se v hitrostnem kleščenju z motorko pomerili najboljši štirje s tekme kleščenja: Toni Suhoveršnik, Miha Brlec ml., Janko Ma-zej in Domen Arnič. V peklensko hitrem tempu žaganja nameščenih umetnih vej je zmagal mladi Gornje-grajčan Domen Arnič pred favoritom Jankom Mazejem.
Tekmovalce je nagovoril in jim čestital tudi župan občine Šoštanj Darko Menih, ki je izrazil priznanje organizatorjem za kvalitetno organizacijo prireditve in se zahvalil za novo vsebino, ki so jo gozdarji in gozdni posestniki umestili na območje šoštanj-ske občine. Še eno tovrstno tekmovanje bo v Lučah v soboto, 8. avgusta, najboljši z obeh tekmovanj pa se bodo za tem udeležili državnega prvenstva sekačev.
Fotogalerijo z gozdarskega tekmovanja si lahko ogledate na spletni strani www.savinjske.com (geslo: Itekgab).
Jože Miklavc
PETI POHOD PRIJATELJSTVA
Pohodniki iz Radmirja do Ljubnega
V okviru dogodkov Flosarske-ga bala je v nedeljo, 19. julija, Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje organiziralo peti pohod prijateljstva iz Radmirja do Ljubne-ga ob Savinji. Pri organizaciji pohoda, ki se ga je udeležilo več kot dvajset pohodnikov, so sodelovali še prostovoljna gasilska društva Radmirje, Okonina in Ljubno ob Savinji, Društvo upokojencev Ljubno ob Savinji, Planinsko društvo Ljubno ob Savinji in Sadjarsko društvo Franca Prap-rotnika Mozirje.
Namen pohoda je povezovanje, predvsem pa medgeneracijsko druženje. (Foto: Primož Vajdl)
Novitete v Knjižnici Mozirje
MLADINSKA LITERATURA:
Hawthorne, Lara: Herbert, Tetzner, Lisa: Otroci iz hiše št. 67, Aleš Lu-znar, Kaja: Po čem diši lešnik?, Gretarsson, Huginn Thor: Norčije domišljije - v štirih jezikih, Saleina, Thorsten: Oho, čigava ritka pa je to?, Fabi-ani, Darinka: Zaigrajmo goslice, Ankerst, Franc: 1000 + 1 uganka, Štefan, Anja: Štiri črne mravljice, Rozman, Andrej: Predpravljice in popoved-ke, Green, John: Lažna mesta, Muha, Viktorija: Plesalka : moj dnevnik.
Udeleženci pohoda so se ob 14. uri zbrali pred kulturnim domom v Radmirju. Od tu jih je pot vodila proti kmetiji Trbovšek ter naprej proti Rajhovki, od koder so se mimo Ravnice spustili do Vrbja, kjer jih je čakalo zasluženo okrepčilo. Med potjo so si lahko ogledali tudi prikaz košnje in spravila sena na star način.
Namen pohoda je druženje in povezovanje občanov občine Ljubno ter ostalih, predvsem pa med-generacijsko druženje. Vsi, ki se pohoda udeležijo, spoznajo številne gozdne poti med Radmirjem in Ljubnim ob Savinji, ki so lahko privlačne prav za vsakogar, ki so mu všeč sprehodi v naravi.
Primož Vajdl
16 Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015
Organizacije
DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI
Ljubensko »baliranje« se je začelo s srečanjem
starodobnikov
V sklopu prireditev letošnjega 55. Flosarskega bala je za otvoritev »baliranja« poskrbelo Društvo ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesa-vinjski starodobniki. 9. mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Zgornja Savinjska 2015 je podobno kot vsa dosedanja privabilo številne ljubitelje starih prevoznih sredstev, ki so se že v zgodnjem sobotnem dopoldnevu zbrali na prireditvenem prostoru v Vrbju. Kar 111 različnih vozil z njihovimi lastniki so našteli organizatorji ob vpisu, med njimi 44 motornih koles in mopedov, 53 avtomobilov, 13 traktorjev in en kamion.
Poleg omenjene pisane mednarodne druščine
Ob reki Savinji in ostalih vodotokih se v zadnjih časih pojavlja vse več krivolova. Na ravni Zveze ribiških družin Celje so zato sklicali sestanek ribiških čuvajev in policistov, ki bodo v času poletne sezone izvajali poostrene nadzore z namenom, da se v čim večji meri odpravi krivolov in onesnaževanje voda ter porečij.
Ribiški čuvaji se na svojih obhodih in ob odzivih na klice srečujejo s krivolovci, ki niso vedno »razpoloženi za pogovore«. Kljub temu, da so čuvaji uradne osebe, ljudje do njih ne čutijo pravega spoštovanja. Na pomoč zato velikokrat pokličejo policiste, na delo katerih imajo občani drugačen pogled in do njih spoštljivejši odnos.
A dejstvo je, da je policistov premalo in da so preobremenjeni z zadevami s področja prometa in kriminalitete, zaradi česar se na vsak klic čuvajev ne morejo odzvati. Sestanek je bil zato sklican z namenom, da se zadeve dorečejo in dogovorijo, sodelovanje z ribiškimi čuvaji in stalno dežurstvo tudi ob vodah pa čim bolj sistematično umesti v njihov delovni urnik.
Sestanek je bil uspešen, saj so se dogovorili za izvedbo več skupnih akcij. V teh dneh zato ni na-
oldtimerjev se je srečanja udeležilo tudi 38 domačih voznikov in slab ducat sopotnikov. Po okusnem zajtrku in pozdravu ljubenskega župana Franja Na-raločnika ter predsednika društva Zgornjesavinj-skih starodobnikov Mateja Coklina so za glasbeno dobrodošlico motoriziranim gostom poskrbeli člani Godbe Zgornje Savinjske doline.
V nadaljevanju je sledila panoramska vožnja, ki je starodobna vozila z njihovimi lastniki tokrat popeljala s prireditvenega prostora proti Gornjemu Gradu in po Zadrečki dolini v Nazarje, kjer je bil prvi postanek s kratkim ogledom Biomasine-ga centra, v Bohačevem toplarju pa jih je čakalo
ključje, če boste ob Savinji srečali čuvaje in policiste, slednje tudi s službenimi psi. Ob tem bodo opozarjali tudi kopalce, ki si bodo poleg kopanja privoščili še piknik, da za sabo pospravijo in odnesejo smeti.
Obnašanje ob rekah je v nekaterih turističnih krajih, kot sta na primer Bled in Bohinj, predpisano z občinskimi odloki. Enako velja tudi za kraje, ki leži-
okrepčilo in ogled tamkajšnje razstave.
Trasa rallyja - kot se tudi pravi takšnim vožnjam s starodobniki - je udeležence vodila k naslednji vmesni postaji na Rečici ob Savinji, kjer so bili ponovno deležni malice v podobi nepogrešljivega zgornjesavinjskega želodca, in preko Radegunde v Mozirje, kjer je v pravi pasji vročini še kako prijal slasten sladoled, s katerim so bili vozniki in njihovi sopotniki postreženi na tamkajšnjem trgu.
Po vrnitvi na prireditveni prostor na Ljubnem je sledil krajši program s podelitvijo priznanj za posamezne kategorije: najstarejše, najlepše ohranjeno, najlepše restavrirano motorno kolo, avtomobil, traktor, kamion, karkoli izmed naštetega pač, vsako vozilo ima svojo zgodbo, ki jo ponosni lastniki na podobnih srečanjih radi predstavijo svojim prijateljem od blizu in daleč.
Udeležba na tokratnem srečanju na Ljubnem je bila - po oceni organizatorjev - zaradi napovedanih visokih temperatur številčno resda malce slabša kot v prejšnjih letih, vendar glede na prijetno vzdušje in dobro organizacijo nedvomno zagotovilo, da se ljubitelji starodobnih vozil zopet srečajo ob letu osorej na jubilejni, deseti prireditvi.
Fotogalerijo s srečanja stardobnikov na Ljubnem ob Savinji si lahko ogledate na spletni strani www.savinjske.com (geslo: 31oldt15).
Franjo Atelšek
krivolova
jo ob reki Soči, ki je na vse mogoče načine zaščitena in ob kateri veljajo strogi režimi tako za ribiče kot kopalce in ostale, ki izkoriščajo njene naravne danosti. V Zgornji Savinjski dolini teh odlokov še ni, čeprav je Savinja pravi biser, ki bi ga veljalo čuvati in skrbeti zanj. In ohraniti na nivoju, kot smo ga dobili od naših prednikov.
Benjamin Kanjir
Čuvaji s policistom Policijske postaje Mozirje in vodnikoma službenih psov iz Celja.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Na 9. srečanju ljubiteljev starodobnih vozil Zgornja Savinjska 2015 so našteli 44 motornih koles in mopedov, 53 avtomobilov, 13 traktorjev in en kamion. (Foto: Franjo Atelšek)
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Čuvaji in policisti po sledeh
Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015 17
Organizacije, Čestitke, Oglasi
GASILSKO TEKMOVANJE ZA MEMORIAL VIKTORJA LUKSETA V MOZIRJU
Kljub sivim lasem spretni in hitri
Veterani PGD Nova Štifta so prikazali obilno mero spretnosti.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Mozirski gasilci so v spomin na pokojnega predsednika in zaslužnega člana Viktorja Lukšeta zadnjo julijsko soboto izvedli že 24. tekmovanje gasilk in gasilcev veteranov. Memori-ala se je tokrat udeležilo sedem ženskih in dvanajst moških desetin.
Še uro pred začetkom tekmovanja so organizatorji s strahom gledali v nebo in odkimavali z glavami, kakor pa se je hitro začela, tako se je poletna nevihta tudi hitro zlila in umila tekmovalni stezi. Sledilo je prijetno sonce, ki je polepšalo pogled na prizorišče tekmovanja pri mozirski osnovni šoli.
Ekipe so se najprej pomerile pri izvedbi vaj v raznoterostih. Kljub sivim lasem in častitljivim letom na plečih so tekmovalci pokazali obilno mero spretnosti in hitrosti pri premagovanju ovir in izpolnjevanju zadanih nalog. Šteli sta natančnost in hitrost.
RELAX ŠOLA VOŽNJE
NA OBISKU PRI TABORNIKIH RODU SOTOČJE NA LAZAH
Učenje, rekreacija in hlajenje v Dreti
Ste kdaj pomislili, da bi se odpravili v naravo in tam prespali kakšno noč, dan pa preživeli ob raziskovanju okolice? No, taborniki rodu Sotočje Nazarje tovrstne aktivnosti izvajajo vsako leto po zaključku šolskega leta. Tudi letos se niso izneveril tradiciji.
Na tabornem prostoru na Lazah je tretji teden v juliju preživelo več kot dvajset medvedkov in čebelic ter gozdovnikov in gozdovnic ob svojih vodnikih. Taborovodja Alenka Ver-buč je za udeležence pripravila zanimiv program. Dan so pričeli z dvi-
govanjem zastave in vodovimi aktivnostmi ter osvajanjem različnih veščin. Odpravili so se na pohod na Čreto in izvedli nočno tekmovanje v orientaciji. Obiskali so tudi nazarski zdravstveni dom, kjer so prisluhnili predavanju o prvi pomoči.
Za sproščanje ob popoldnevih so izkoristili igre z žogo ali hlajenje v bližnji Dreti. Dneve so zaključevali ob tabornem ognju s kulturnim programom. Višek druženja je bil krst novih članov, ki so ga pripravili zadnji večer.
Marija Šukalo
Druga vaja je bila s hidrantom. Po navodilih desetarja so se tekmovalci zapodili po igrišču, napeljali cevi in pripravili vse potrebno za gašenje. Sodniki so merili čas in nato pregledali razpeljane cevi ter ugotovili morebitne napake. Rezultat obeh disciplin je prinesel skupno število točk in ekipe razvrstil po lestvici.
V ženski konkurenci so bile najboljše veteranke iz Polja, ki so bile med ženskami s povprečno starostjo 74 let tudi najstarejše. Za njimi so se uvrstile gasilke iz Kaple Pondor in Ša-leka. Med veterani so bili najhitrejši Koteljčani, za njimi so se uvrstili veterani iz društva Kasaze Liboje, tretji so bili Šalečani.
Po tekmovanju je sledila tradicionalna gasilska veselica, ki je bila tudi letos dobro obiskana. Ansambel Saše Avsenika je poskrbel za vročico poletne noči.
Benjamin Kanjir
MOZIRJE Mn*im TEČAJ
Taborniki so popoldneve izkoristili tudi za hlajenje v bližnji Dreti.
(Foto: Marija Šukalo)
Nežna, prijazna, tri mesece stara Jerica, cepljena, sterilizirana, veterinarsko pregledana, tretirana proti zajedalcem, sobno čista, z daljšo dlako, vajena notranjega bivanja, išče novi dom. Kontakt: 041/426-562 (Melani) ali poziv.velenje@gmail.com.
MOZIRJE, Savinjska c, 29 ww.solavoznj&-relax,si
I
18 Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015
Organizacije, Ljudje in dogodki
LOGARSKA DOLINA
Teden vodnih aktivnosti v hotelu Plesnik
Plavalni učitelji in udeleženci vodnih aktivnosti so v bazenu hotela Plesnik zelo uživali. (Fotodokumentacija hotela Plesnik)
V bazenu hotela Plesnik v Logarski Dolini so pred poletnimi dopusti izvedli teden vodnih aktivnosti pod vodstvom plavalnih učiteljev Maje Logar, Rajka Rudnika in Urške Plesnik (prva dva sta športna pedagoga). Prilagajanje, sproščanje, vodne igre in prvo plavalno
ŠOŠTANJSKO JEZERO
usposabljanje je bilo namenjeno predšolskim otrokom z območja Solčavskega, udeležilo pa se ga je 14 malčkov, ki so vse od prvih vaj do zaključka zelo uživali.
Najstarejši trije udeleženci so tudi splavali. Tečaj je bil organiziran in izveden z namenom, da otrokom iz do-
Riba, da te kap
Če bi poslušali ribiče, bi lahko rekli, da od nedelje v Šoštanjskem jezeru zija velika luknja. Rečičan Jernej Nejc Bizjak je namreč po dveh urah in pol boja ter adrenalinske vožnje po jezeru ulovil soma kapitalca, ki so mu ga na suho morali pomagati potegniti še trije prijatelji. Som se ponaša z zavidljivimi merami, saj je v dolžino meril 2,42 metra in tehtal 83 kilogramov.
mačega okolja zapolnijo del počitniškega časa s koristnimi aktivnostmi ter jih pripravijo na kasnejše plavalno
usposabljanje, ki je kot del šolskih obveznosti tudi življenjsko koristno.
Jože Miklavc
VRTEC BOČNA
Kresničkov večer
Topli junijski dnevi so bili kot nalašč, da čas preživimo v naravi, ki nas obdaja. Še posebej čarobni postanejo večeri, ko tu in tam uzremo kakšno kresničko. Zato smo se vzgojiteljice odločile, da nekaj te čarobnosti podarimo otrokom iz vrtcev Gornji Grad in Bočna. Pripravile smo jim Kresničkov večer.
Pozno popoldne so starši otroke pripeljali v vrtec Bočna. Prebrali smo čudovito zgodbo Kresniček Nino in se pogovorili o kresničkah. Ob glasbi smo uprizorili ples kresničk. Ker nam jo je malce zagodel dež, nismo mogli na večerni pohod, zato smo čas aktivno preživeli v igralnici vrtca.
Mladi
Otroci so ustvarjali lučke - okrasili so kozarčke, v njih pa smo prižgali čajne svečke. Sledila je večerja ob svečkah. Po večerji smo si skrbno umili zobke, nato pa smuknili v pižame. Ob spremljavi kitare smo prepevali pesmice in si priredili karaoke. V največje veselje pa je bilo otrokom to, da so v vrtcu tudi prespali. Razgrnili smo spalne vreče, odeje, ležalnike in blazine, nato pa mirno prespali noč v vrtcu.
Petra Krajnc
Gre za četrtega največjega ulovljenega soma v Sloveniji. Jernej, ki je član Ribiške družine Mozirje, je že večkrat poskušal ribiško srečo, njegov največji dosedanji ulov pa je bil bistveno manjši. Meso soma je užitno, zato ga bo del končal na krožnikih, trofejo pa bodo nagačili in obesili v prostorih ribiškega doma ob Šoštanjskem jezeru.
US
Otroci so okrasili kozarčke in v njih prižgali čajne svečke.
(Foto: Petra Krajnc)
LOGARSKA DOLINA
Film pod zvezdami
V petek, 7. avgusta, bodo na travniku pred hotelom Plesnik v Logarski dolini ob 21. uri predvajali film z naslovom K2 o vzponu na drugo najvišjo goro sveta. V organizaciji družbe Plesnik d.o.o., ki omogoča prireditev, in Drušlva za gorsko kulturo Domžale bo prikazan spektakel o alpinistični odpravi avgusta 2008, ko se je štiriindvajset plezalcev združilo v najvišjem višinskem taboru na gori K2, 48 ur pozneje pa je enajst članov odprave preprosto izginilo. Gre za napeto zgodbo, posneto po resničnih dogodkih, irski film pa so na 8. Festivalu gorniškega filma v Domžalah razglasili za zmagovalnega. Projekcija filma bo javna prireditev, vstop bo prost.
Jože Miklavc
Jernej Nejc Bizjak je ulovil četrtega največjega soma v Sloveniji. (Foto: US)
Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015 19
Šport
DRŽAVNO PRVENSTVO V SPUSTU S KOLESI
Monika Hrastnik za sabo pustila celotno konkurenco
V sredini meseca julija je v parku na Javorniku potekala druga preizkušnja pokala Slovenije v spustu s kolesi, ki je veljala tudi za državno prvenstvo v tej disciplini. Na dirki je med ženskami tekmovala tudi Mo-zirjanka Monika Hrastnik, ki si je pokorila vso konkurenco in posledično postala državna prvakinja.
Monika, ki je članica Kolesarskega kluba Črni trn, je bila najhitrejša že v kvalifikacijah, nato pa še v finalu, kjer ji je uspel čas 3:39.42, kar je pomenilo, da je drugouvrščeno Zarjo Černilogar, ki je bila lanska zmagovalka, prehitela za dobre tri sekunde. Ostale tekmovalke na ostalih mestih dalje so zaostale več kot minuto.
Za Moniko je to prva sezona v spustu, saj je prej tekmovala v disci-
Monika Hrastnik je po dveh zmagah trdno na prvem mestu v skupnem seštevku slovenskega pokala. (Fotodokumentacija Monike Hrastnik)
plini four cross, kjer je prav tako postala državna prvakinja. Ker tekmovanje v spustu še ni tako razširjeno in
BOKSAR VINCENT FEIGENBUNTZ NA PRIPRAVAH V LOGARSKI DOLINI
Preko Solčavskega do naslova svetovnega prvaka
Boksarji nemške ekipe Reinerja Gottwalda, Vincent Feigenbuntz je drugi z leve, pod osvežilnim slapom. (Fotodokumentacija Gostišča Firšt)
Ne le, da si je boksar Vincent Fe-igenbuntz prvi obisk in trening pri Firštovih v Logarski Dolini zapomnil, saj je po tem lani premagal svojega izzivalca in se tako povzpel še za eno stopničko višje do cilja, da postane svetovni prvak v super srednje težki kategoriji WBA, nad našo deželo je »Prinz Vince« dobesedno navdušen, kakor tudi z gostoljubjem pri sorodnikih njegovega menedžerja Reinerja Gotwalda, katerega mama je Solčavanka.
Letos se je 19-letni Vincent vrnil na taktične in kondicijske »višinske« priprave na Solčavsko, kjer so mlademu talentu in nemškemu boksarskemu upu pripravili že kar pravi bo-
predvsem zelo poznano po Sloveniji, se Monika udeležuje predvsem tekem, ki se odvijajo v neposredni bližini naše domovine. V letošnjem letu je tekmovala na
1. VRBOVŠKI TEK V NAZARJAH
dveh tekmah svetovnega pokala v Švici oziroma Avstriji, kjer je osvojila 21. oziroma 24. mesto. Poleg tekem na najvišji ravni nastopa tudi na tekmah evropskega in slovenskega pokala. Na evropski ravni je nastopila na dveh dirkah, in sicer v Schlad-mingu, kjer je osvojila 11. mesto, in v Kranjski Gori, kjer je tekmo končala kot dvanajsta. Izjemno dobre rezultate pa beleži na tekmah slovenskega pokala, kjer je po dveh zmagah trdno na prvem mestu v skupnem seštevku. V letošnjem letu se namerava udeležiti še ene tekme v svetovnem pokalu ter dveh v evropskem.
Ker Monika večino časa preživi v Mariboru, kjer študira, ji ostane bolj malo časa za treninge. Posledično tako trenira le ob vikendih na progah v okolici, predvsem v Velenju.
Primož Vajdl
Najhitrejša David Begič in Katja Bric
ksarski ring. V naravi in v improviziranem ringu je »Iron Junior« od 5. do 10. julija pod strokovnim vodstvom opravil zahtevne taktične in kondicij-ske treninge.
Že nekaj dni za tem se je izkazalo, da so bile priprave tudi tokrat uspešne, saj je bil Feigenbuntz prepričljivo boljši od izzivalca Mauri-cia Reynose iz Peruja. V nemškem mestu Halle je zmagal s tehničnim nokautom in osvojil naslov »interim« svetovnega prvaka po verziji WBA (ena izmed štirih glavnih verzij). Tako je postal najmlajši nemški profesionalni boksarski svetovni prvak.
Jože Miklavc
Ob Vrbovškem prazniku so drugo soboto v juliju v Nazarjah pripravili istoimenski tek. Prve tovrstne rekreativne manifestacije se je udeležilo več kot štirideset tekačev in tekačic. Progo v dolžini 6,7 kilometra so organizatorji, Športno društvo Vrbovec, speljali iz Nazarij preko Zavodic do Kokarij in skozi Žlabor nazaj do gradu Vrbovec.
Tokrat najhitrejši David Begič je potreboval za omenjeno progo 24 minut in štirideset sekund. Drugo mesto je osvojil Gorazd Šuligoj, tret-
je pa Jože Polčnik. Najboljša v ženski kategoriji Katja Bric je za progo porabila 32 minut in štiri sekunde, za njo sta se uvrstili Darja Planovšek in Karin Rizmal. Ker je to bil prvi tek po na-zarski občini, so vsi udeleženci prejeli medalje.
Svojo »tekmo« pa so imeli tudi najmlajši, ki so se podali na 300 metrov dolgo tekaško progo okrog gradu. Vsak, ki je prišel do cilja sam ali ob pomoči svojih starejših spremljevalcev, si je prislužil medaljo.
Tekst in foto: Marija Šukalo
j|¡||lÍlÉll
20 Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015
Šport
CELOVEC, NOVA GORICA
Mihalinčeva z osebnim rekordom na 100 metrov
Maja Mihalinec še vedno lovi normo za udeležbo na svetovnem prvenstvu v Pekingu.
(Fotodokumentacija Ekipa24.si)
Predzadnji četrtek v juliju je v Celovcu potekal mednarodni atletski miting, na katerem je nastopila tudi Mozirjanka Maja Mihalinec, članica Atletskega kluba Velenje. Tudi tokrat je bila v teku na 200 metrov nepremagljiva, a čas 23:27 ponovno ni zadostoval za normo, ki jo Mihaliče-va lovi za svetovno prvenstvo v Pekingu. Zmanjkalo ji je pičlih sedem stotink sekunde.
Zadnji vikend v juliju je v Novi Gorici potekalo državno člansko atletsko prvenstvo. Na tem tekmovanju je Maja Mihalinec na 100 metrov zmagala in si s časom 11:44 pritekla osebni rekord, v teku na 200 metrov pa se je morala zadovoljiti z drugim mestom. Prehitela jo je Mariborčanka Sabina Veit.
»Ta konec tedna je bil zame zelo naporen. Letos nimam prave sreče s pogoji in z vetrom, toda ves čas sem blizu normi za svetovno prvenstvo. Sem zelo zadovoljna, že od prve tekme letos sem čakala na osebni rekord, ki sem ga končno izboljšala. Če bi bila konkurenca malo močnejša, bi gotovo tekla še nekaj hitreje. Imam pa še nekaj tekem pred sabo in sem optimistična, da bom dosegla normo tudi na 100 m. Drugi dan državnega prvenstva sem čutila veter v prsi v ravnini. Tek je bil kot neštetokrat v tem letu zelo dober. Upam, da se bom zbrala na naslednji tekmi na balkanskem prvenstvu ali pa še na kakšni tekmi doma,« je optimistično napovedala Mihalinčeva.
Marija Šukalo
ŽENSKI NOGOMETNI KLUB RUDAR ŠKALE
Za klubske uspehe zaslužne tudi Zgornjesavinjčanke
V mesecu juniju so se zaključila vsa nogometna državna prvenstva v Sloveniji, med drugim tudi tista, v katerih sodelujejo predstavnice nežnejšega spola. V koledarskem letu 2014/2015 so se v vseh starostnih kategorijah odlično izkazale tudi igralke Ženskega nogometnega kluba (ŽNK) Rudar Škale.
Klub aktivno deluje že od leta 1983, ko je bil poznan še pod imenom Športno društvo (ŠD) Škale. V vseh letih od ustanovitve dalje so igralke beležile lepe rezultate. Z letom 2003 je nastopil konec članske ekipe, klub pa je posledično tekmoval le še v mladinskih selekcijah. Prelomnica je prišla leta 2008, ko se je na pobudo direktorja Premogovnika Velenje dr. Milana Medveda ŠD Škale združilo z obstoječim nogometnim klubom Rudar in v državno prvenstvo poleg mlajših selekcij do trinajstega, petnajstega in sedemnajstega leta zopet vpeljalo člansko ekipo.
V klubu igrajo igralke iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. V članski ekipi iz naše doline igrata Maruša Sevšek iz Mozirja in Tamara Tevž iz Gornjega Gradu, v mlajših selekcijah pa Manca Suhoveršnik iz Mozirja in Kaja Pečovnik, Taja Špeh, Maša Černivšek, Tamara Plesnik ter Daša Zamernik, vse iz okolice Ljub-nega ob Savinji.
Letošnja sezona je bila za ŽNK Rudar Škale ena izmed uspešnejših, saj so članice po zmagi nad ŽNK Pomurje Beltince postale pokalne prvakinje. Uspeh iz pokalnega tekmovanja so nadgradile še v državnem prvenstvu, kjer so osvojile drugo mesto in postale državne podprva-kinje. Njihov dosežek so ponovile deklice do trinajstega in sedemnajstega leta, medtem ko je selekcija do petnajstega leta v državnem prvenstvu osvojila šesto mesto.
Primož Vajdl
Ekipa članic: stojijo (z leve): tehnični vodja Jože Kos, trener Dušan Uršnik, Lavra Zagajšek, Amela Fetahovič, Maja Bric, Zdenka Tratar, Barbara Nagy, Lara Prašnikar, Loti Lukek, fizioterapevt Luka Čosič; čepijo (z leve): Maša Praprotnik, Moira Murič, Zala Gomboc, Maruša Sevšek, Tina Marolt, Ana Berdnik, Maja Jevtič. (Fotodokumentacija ŽNK Rudar Škale)
Selekcija U13: stojijo (z leve): Patricija Pesjak, Laura Hajdari, Spela Dobaj, Kaja Pečovnik, Nina Čeh, trenerka Maja Jevtič; čepijo (z leve): Taja Speh, Leja Zabukovnik, Tamara Plesnik, Maša Černivšek, Nastja Šalamon. (Fotodokumentacija ŽNK Rudar Škale)
Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015 21
Pisma bralcev, Kronika
Ali pred prehodom za pešce ni potrebno ustavljati?
Križišče cest Mozirje-Loke in obvoznica, smer od krožišča pred občinsko zgradbo proti Nazarjam, 22. 7. 2015 ob 8:40. Pred omenjenim križiščem itak ustavi redko kateri voznik pred prehodom za pešce. Lahko stojiš in čakaš, tudi s stegnjeno roko v predročenje, kar pomeni, da želiš čez cesto, a se le redki vozniki ozrejo na to. Sicer pa je prehod dobro označen z zebro in svetlobnim signalom, tako da ga je težko spregledati.
Ob zgoraj omenjenem času sem stal pri prehodu z željo prečkati cesto. Od krožišča pri občini proti Na-zarjam se je pripeljal motorist, oblečen v odsevni jopič in oznako avto-šola. Zmotno sem pričakoval, da se bo ustavil. Verjetno je bil kandidat za šoferski izpit. Takoj za njim je pripeljal avtomobil z enako oznako, v katerem je bil po moji logiki motoristov
inštruktor. Oba sta mirno prevozila prehod za pešce kljub temu, da je tudi na drugi strani stal pešec, s katerim sva izmenjala nekaj besed o omenjenem dogodku. Ime avtošo-le sem spregledal, zato sem zapisal natančno uro dogodka.
Menim, da če že motorist ni ustavil, bi se inštruktor v avtomobilu moral ustaviti. Sprašujem se, kako uči in kakšen vzgled daje tak inštruktor svojim kandidatom? In ali se bo čutil soodgovornega, če bo njegov kandidat v bodočnosti, zaradi njegovega malomarnega vzgleda, ki mu ga daje s takšnim ravnanjem, povzročil prometno nesrečo na prehodu za pešce?
Spoštovani inštruktor! Pred pe-tinpetdesetimi leti, ko sem delal vozniški izpit, je bilo pravilo, ki pa še ni preklicano: Če pred prehodom
pešci čakajo na prehod, je potrebno pred prehodom ustaviti svoje vozilo in počakati, da pešci varno pridejo čez cesto. Ker tega nis-
Vesel sem, da je društvo podeželske mladine v Šmihelu tako aktivno. Prav zaradi njihove »zagnanosti« in po zaslugi Kulturnega društva Rovtar se v Šmihelu resnično veliko dogaja. Čar teh društev je, da zmorejo pritegniti k sodelovanju tako mlade kot tudi starejše.
Me je pa presenetil očitek, da občina in s tem seveda župan nima nikakršnega posluha za potrebe samega kraja Šmihela in njihove prireditve. Od kar poznam prelepo vasico Šmihel pod Mozirsko planino, mi je ta kraj še posebej pri
te upoštevali, sem v naslovu mojega pisanja zastavil tako vprašanje.
Ivan Vrbančič Hofbauerjeva ul. 12, Mozirje
srcu. Veliko, resnično veliko je bilo v minulih letih postorjenega v Šmihelu. Več ali manj smo skupaj načrtovali, delali in se tudi poveseli-li. Skorajda pri vseh dogodkih Občina Mozirje sodeluje, pa naj bodo to kmečke igre ali pa tradicionalni Ovčarski praznik.
Ostajam pri besedah spregovorjenih v Šmihelu pred desetletji, da je Šmihel ena izmed najlepših vasic, kar sem jih kdaj videl in doživel. Mislim na ponosen šmihelski rod, kakor na čudovito naravo.
Župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik
Odgovor na članek Albine Rajter pod naslovom »Urejenost na domačih tleh«
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
• Z VOŽNJO PO LEVI POVZROČIL ČELNO TRČENJE
Ljubija: 22. julija nekaj pred šesto uro zjutraj se je na regionalni cesti Mozir-je-Letuš v bližini zaselka Preseka zgodila prometna nesreča, v kateri sta čelno trčili osebni vozili. Nesrečo je povzročil voznik avtomobila, ki je vozil po levi iz smeri Letuša v trenutku, ko je nasproti iz smeri Mozirja pravilno po desni pripeljal drugi voznik. V prometni nesreči sta bila oba voznika lahko telesno poškodovana, povzročitelju pa je bil s strani policistov izdan plačilni nalog.
•	VLOMILEC V GASILSKEM DOMU
Nazarje: V noči na 25. julij je neznani storilec s silo telesa vlomil skozi okno objekta Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje, vstopil v notranjost pritlične pisarne in odnesel prenosni računalnik ter dve akumulatorski luči. Kraj je zapustil po isti poti in za sabo zaprl okno. Materialna škoda znaša okoli tisoč evrov.
•	ZARADI STRELE ZAGORELO DREVO
Stari stani: 25. julija ob 10.11 je na planini Stari stani zaradi udara strele zagorelo drevo in bližnja podrast. Posredovali so gasilci PGD Ljubno ob Savinji, ki so z manjšim terenskim vozilom za gozdne požare dostopili do odmaknjenega mesta požara, ga pogasili in sanirali požarišče.
•	NAD VARNOSTNIKA Z ŽALJIVKAMI IN PLJUVANJEM
Ljubno ob Savinji: 25. julija so bili policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru na javni prireditvi na Ljubnem ob Savinji. Vinjeni moški, ki ni upošteval navodil varnostnika prireditve, je slednjega žalil in ga pljunil. Za njegovo neprimerno početje so mu policisti izdali plačilni nalog.
•	V KAMPU OB TELEFON
Ljubno ob Savinji: 26. julija so bili policisti obveščeni, da je v kampu Na-turPlac prišlo do tatvine mobilnega telefona znamke sony xperia, ki ga je gostja kampa pred tem prinesla polnit. Neznani storilec je telefon ukradel, polnilec pa pustil na kraju. Lastnica je oškodovana za okoli 200 evrov.
•	ZARADI NEPRILAGOJENE HITROSTI V IZLOŽBO
Mozirje: 26. julija zvečer je voznik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zato ga je zaneslo in je podrl reklamni pano ter koš za smeti, nakar je trčil v izložbeno steklo ob vhodnih vratih trgovine Hofer in ga razbil. Pri tem ni bil nihče telesno poškodovan. Vozniku je bil s strani policistov zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izdan plačilni nalog.
(Foto: BK)
• KRAJA PRENOSNEGA RAČUNALNIKA
Nazarje: 27. julija je neznani storilec vlomil v poslovne prostore podjetja v Nazarjah in iz notranjosti odnesel prenosni računalnik.
22 Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015
Zahvale, Oglasi
Ptički odletijo,
rožice ovenijo,
Tine moj dragi,
ti si imel za nas
vedno odprto srce.
Tvoj lepi, drobni, nasmejani
obraz bo ostal
vedno del nas.
V SPOMIN
4.8.2015 bo minilo 9 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
Martin ZAGOZEN
iz Zgornjih Pobrežij
Hvala vsem, ki se spomnite nanj ob prižgani sveči oziroma molitvi zanj.
Vsi tvoji dragi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Tiho in mirno je odšla od nas in se preselila na prostor, kiji gaje bog pripravil.
ZAHVALA
Marija KAKER
iz Nove Štifte 18.5.1928 - 17.7.2015
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Ohranimo jo v lepem spominu.
Vsi njeni
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Pa čeprav spokojno spiš, z mano še naprej živiš.
ZAHVALA
V 82. letu življenja me je za vedno zapustil dragi mož
Franc ATELŠEK
iz Radmirja 24.7.1933 - 18.7.2015
Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, sveče in cvetje ter svete maše. Posebna hvala gospodu župniku Jožetu Vratanarju, gasilcem, zastavonošem, pogrebni službi Anubis, Gelci Šuster za obiske na domu, govorniku za poslovilne besede ter domu starejših Gornji Grad.
Žena Frančiška
Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015 23
Za razvedrilo
Cvetke
TUDI NA KOLENA, CE JE TREBA
Gornjegrajski župan Stanko Ogradi je sledil zgledu rečiškega župana Vincenca Jeraja. Jeraj je šel na kolena pred zmagovalcem Dirke okrog Slovenije Erikom Rosensteinom, Ogradi pa je vajo ponovil pred bočkimi gasilci. Kaj je bil razlog, bi težko vedeli, velika verjetnost pa je, da če se kdaj zgodi, da bodo gasilci res prvi posredovalci v primeru raznih zdravstvenih težav do prihoda reševalcev (kar so marsikdaj že sedaj), bo župan res lepo zapisan pri njih. In če bo kdaj potreboval njihovo pomoč, bodo še posebej hitro pohodili plin.
BREZ KLOBUKA PA NE
Mediji poročajo, da je polfinalist letošnjega tekmovanja Masterchef Slovenija Jernej Nejc Goličnik na dobrodelni dražbi, ki so jo organizirale Savinjske, pardon, Slovenske novice, prodal svoj klobuk, od katerega se ni ločil skozi celotno omenjeno TV oddajo. A glej ga, zlomka, očitno si je perspektivni kuhar in mož z izrazitim socialnim čutom omislil novega, klobuk namreč, saj očividci z nedavne gasilske fešte v Mozirju poročajo, da so ga opazili (znova) pokritega. Častna pionirska, da ne gre za fotomontažo.
SOLČAVSKE OBSISTI
Da se Solčavani radi pošalijo na svoj (in tuj) račun, je znano daleč naokrog, a včasih gredo pri tem že kar malce »čez mejo«. Da bi čim bolj popestrili svojo tradicionalno turistično prireditev, so si omislili družabno igro, v kateri so morali »splavarji« preko jezu na Savinji preplaviti »hlod«. Ste že kdaj bredli Savinjo v Solčavi? Če še niste, potem naj vam povemo, da ima vsaj deset stopinj manj kot v Mozirju! Na srečo so vsakega izmed premočenih tekmovalcev oskrbeli z antibiotikom v obliki koturoca in tako preprečili gužvo v ambulanti lučkega zdravstvenega doma.
24 Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015
Križanka, Informacije
M + JH									FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC (DELON)	BENZEN	GOST NA SVATBI	GLAVNO MESTO ČRNE GORE MED 1346 1932	KEMIJSKI SIMBOL ZA RADIJ	NAJSVETLEJŠA ZVEZDAV OZVEZDJU ORLA	ZIMSKO JABOLKO S KRHKIM IN SOČNIM MESOM	TRINITRO-TOLUEN
								IZVLEČEK								
								MORSKA POŠAST V SV. PISMU								
	\ %							FENIČANSKA BOGINJA LJUBEZNI SVEČENIK, VE DEŽ					STARI SLOVAN AVS. PESNIK (... MARIA RILKE)			
																MELODIJA, NAPEV
SESTAVIL: PETER UDIR	KAR SE ZGODI	IZDELO-VALNICA ŠIVAN K, IGEL	NAPLAČILO, NADAV	DEŽELE OB VZHODNEM DELU SREDOZEMSKEGA MORJA	REKA SKOZI FIRENCE						VOJ. ENOTA ZA TELESNO STRAŽO					
					SL PISATELJ (CANKAR)						VISEČA CVETNA MAČICA					
UM PREČI ŠČEVANJE KRVI PRI ZOR. ODPOVEDI LEDVIC									HIŠNI BOGOVI V RIM. MIT SIN POZEJDONA					KARLOVIČ, IVO RUSKIBA-SNOPISEC (IVAN)		
TERMOFOR, GRELNIK										BANKIR, BANČNIK POZITIVNA ELEKTRODA						
POGLAVAR								MINERAL. RAZLIČEK KALCEOONA REKA NA NIZOZEMSKEM							NESTROKOVNJAK, AMATER	VRSTA ŽITA
OCVIRK, ANTON			RASTLINA VETRNICA									GOROVJE V BOLGARIJI				
			VEK, DOBA									NIZEK ŽENSKI GLAS				
GRM ALI NIZKO 0 REVO Z ZELO TRDIM LESOM					VRV. NAPETA MED DVEMA JAMBOROMA								LAJANJE, LAJEŽ			
					ERJAVEC, FRAN								TANJA ODER			
VINOTEKA									ŠTIRIKOTNIK V OBLIKI ZMAJA							
TRDO PLATNO ZA VMESNO PODLOGO PRI OBLEKAH									TORBA ZA SPISE, KNJIGE							
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Slovarček:
KANAFAS - trdo platno za vmesno podlogo pri oblekah; LEVANTA - dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja; SARDER - mineral, razllček kalcedona;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): SEMESTER, IZOHIETA, LOT, DŽIN, LOPEZ, ALI, JEN, TRAVEN, PARAMETER, AGANA, ARETINO, INKA, POKORN, COE, VEST, AM, MOIRE, POANTA, RUDI, FORMAT, COL, ANESTEZIOLOGIJA, CISTOREJA, KOMAR
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 32. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Petek, 31. julij
Sobota, 1. avgust
Nedelja, 2. avgust
Ponedeljek, 4. avgust
Četrtek, 6. avgust
Napovednik dogodkov
ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Svečana proslava ob občinskem prazniku
ob 19.00. Galerija Stekl, Gornji Grad Razstava akademskega kiparja Zlata Rudolfa
ob 20.30. Pod šotorom v Vrbju, Ljubno ob Savinji Srečanje z ljudskimi godci ter društvom Komen
ob 9.00. Ribiški dom Ljubno ob Savinji Binetov memorial
ob 9.00 do 20.00. Nogometno igrišče Foršt, Ljubno Nogometni turnir za pokal flosarja in memorial Srečka Solarja
ob 9.00. Sportni center Jakop, Rore Turnir v odbojki na mivki za ženske in moške
ob 9.00. Sportni center Jakob, Rore Turnir v tenisu za pokal flosarja in memorial Franja Jakopa
ob 9.30. Smučarsko-skakalni center Savina, Ljubno Tekmovanje v smučarskih skokih za pokal flosarja
ob 10.00. Pri Alpskem vrtu na Golteh Praznik gorskih zelišč
ob 10.30. Pred Domom kulture Velenje Sobotne lutkarije
ob 20.00. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosarski koncertni večer s Severino
ob 9.00. Terasa hotela Golte
Lovski dan in kuhanje divjačinskega golaža
ob 10.00. Pri Alpskem vrtu na Golteh Praznik gorskih zelišč
ob 14.00. Ljubno ob Savinji Etnografska povorka
ob 15.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji Udiranje in spust flosa po Savinji
ob 16.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosarski krst
ob 16.15. Vrbje, Ljubno ob Savinji Tekmovanje v kiparstvu z motorno žago
ob 17.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji Koncert ansambla Fantje z vseh vetrov
ob 18.30. Vrbje, Ljubno ob Savinji
Flosarski koncertni večer z ansamblom Toneta Rusa
ob 20.00. Prireditveni prostor v Solčavi Praznovanje občinskega praznika
ob 21.00. Pred Domom kulture Velenje
Poletni kino Ljubezen je popoln zločin
ob 15.00. Ljubno ob Savinji, piknik prostor Gril Priprava kope za »kuhanje« oglja
ob 20.30. Atrij Kavarne Lucifer, Velenje Koncert ansambla Kalinka
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče, težke od 100 do 130 kg, možna dostava na dom; gsm 031/832-520. Prašiče, najboljše mesne pasme. Možna dostava. Fišar. gsm 041/619372.
Prodam bikca sivca, težkega okoli 135 kg; gsm 041/783-987. Prodam zaklane mlade zajce, 6 EUR/kg; gsm 040/492-930.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	OPRAVLJAM PLESKARSKA DELA
v notranjih prostorih, barvanje fasad in nadstreškov, starejše tehnike z apnenim beležem ter polaganje knauf sistemov ... gsm 030/305-570.
Pleskarstvo, Tadej Grudnik s.p., Zadrečka c. 15, Nazarje
Prodam skoraj odrasle račke tekačice (jedo polže). N. Štifta, 051-341733.
Prodam kozličke za zakol ali nadal-no rejo; gsm 051/250-313.
ŽIVALI - KUPIM
Prodam prašiče od 20 do 30 kg; gsm 041/783-700. Prodam bikca limuzin, 14 dni starega; gsm 070/379-065. Telici simentalko in črnobelo - limuzin, pašni, visoko breji, prodam; gsm 041/239-017.
Prodam nekaj čebeljih družin; gsm 070/753-391.
Telico sivorjavo, brejo 7 mesecev, je pašna; gsm 040/372-242.
Kupim kravo, telico za zakol, dopita-nje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
Prodam suhe deske za na streho, debeline 20 mm; gsm 031/800-852.
Poslovni prostor za različne dejavnosti v centru Mozirja oddam; gsm 041/650-151.
Oddam stanovanje v Zgornje Savinjski dolini, z možnostjo kasnejšega odkupa; gsm 070/80-84-28. Ugodno prodam 2,5 sobno stanovanje v centru Mozirja; gsm 070/870321.
V Sp. Krašah prodamo 2 ha travnika; gsm 031/453-163. Oddam 70 m2 veliko stanovanje na Ljubnem; gsm 041/312-044.
NEPREMIČNINE
OSEBNI STIKI
Na Ljubnem prodam dobro ohranjeno hišo; gsm 031/852-471.
Samohranilec išče zvesto, prijazno, delavno punco za skupno zivlljenje, 041 229 649.
26 Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015
Oglasi
Fotoknjiga.net
Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed.
V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd.
Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev
je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate-
rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
WWW.

.net
Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke!
Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosta in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovito darilo

Savinjske novice št. 31, 31. julij 2015 27
DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa.
Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
Ime in priimek_
Poitnina
plačana
pa
pogodbi št. 3 WS
SAVINJSKE NOVICE
Naslov
Telefon/GSM
Savinjska cesta 4
Datum
Podpis
3331 NAZARJE
b £ Z
-, ^ tu
3 C* cm
o 3
s ;
sr ■
™ 3tL
w s
t =
tu a. 3 u
Nt
n> &
Cu
f =
rt sr
a
I."
ñ" TL " S,
fi
Cl ti
3
o ¿
= S o
= O Ti
31 C
d. ui

n t/i 1- bi
<1
il- l/l
B 1
S s
=r û
0	S.
(K n
1	a"
L4 3
0	oi < Q1
% A S" «
S" O
1	£ :: g-
m o
^ „ if s S o
C.
r ÍT
S- jf %
5 ? S
5 & 3
S. § m
5	= O.
6	= S
s ¿ =
s & a,
31 < g.
P Lft
m S
m. g
£ S
n j± 3 c ^ 5 E ^ ü 3
o
-e
	m
	i
rt	it
it	M
S	■o
	tu
	ru
3	3
o	D
y	Cl
3	O
o	^
	rr
c;	U
S	<
fp	tu
	1/1
Ç7	u <
£	
L"	(/i
O	
-í it,	3"
3	□
it	O
	<
	
s c l. s
Í 3
l S*
a.
£ I
JHJ CL. TO Ö
3 ä
1* Is ^í -■ S' a c
I S-
OT rj
i I
VI H/1
O
5 51 =
o <
Z	3	C
K 'S* A n □	O» O n<	CTQ O
ro		a
Q. □ TT &J	p«*	0
in QJ	7?	l/l
	O	
		
m		N
O		EU
<		
m		y __
LA >
<
CJ -t O
ne D
LA m w
-3* ^
Ht
?r
o <
c cr
in oj
3
C- £
i §
■ oo
t-. LTl ^ DJ
I 3
»S
IS
te.
13
(H
to ¡0 S
ri
ui ..
o o
s3'
Cr
£ ¡¡j S
O
S^CO
Lfl	*
M
O
Ln sr
s'S
in —
Ui 8
slo
sls
o m
m
o
LU
f|
I
(t * # i
i> un
II i a
II 5 3 ig KÊ
i .¡¡in