USTTEK. Za križ in svobodo zlato! Balkanakapovest. Spisal I. V. Starogoraki. (Eonec.) Ali ona sta imela opraviti dovolj 8 avojo obrambo. Končno je Slavisa priril do bega. Dva jaka borilca ata planila drng na drnzega. Žarko je opazil opaanost.  ^Slaviaa, resimo ae! Premoč je in ne zdriimo!  BReaite ae, jaz ogtaaem! Padem ali reaim kraj krvolokal" je odvrnil Slavisa in pobil hrusta, ki je zamabnil od gtrani po njem. Tovariš padlega je akočil nanj ia padel. V tem se je zlomila Oavinbegn ob Slavisinem meču sablja. Beg je odakočil in vstrelil na Slaviao s samokresa od strani in ga zadel v aence. BJezu8, moj dom .. . !« je vskliknil in padel. Zarko je zahropel, Vjernaa zarjovel kakor razj«rjen ria, Ilija pa pridivjal uprav kakor podivjani bik i_ razairil strah. Eo je padel Slaviaa, ao Turki zavpili od ve8elja in a podvojeno močjo planili po vataaih. Ti ao ae jeli aeredao umikati, le Ilija je ae vzdrževal ¦ avojo silo bližnje. Turki že zmage pijani so 86 strnili in obkolili vataae, ki niao hoteli zapustiti bojišča. Ti so Tedeli, da morajo paati, ali drago morajo dati avojo kri. Med tem se je nekaj pripetilo. Nove čete vstašev ao ae pojavile na bojiačn. Bili ao oni, ki   —- ---   __________ go prisli, da se zdrnžijo s Slaviso, da jih popelje nad Tetovo. Jntranja zora je že rdela, ko se pojavijo na bojisčn. Tarki ao ae sicer vrgli na DJe, ali vstasi so jib razbili. Jeli so bežati na vse strani. Tolpe vstasev so se odtrgale od čete in zaaledovale begunce, pobijaje slehernega. Tndi Osvinbeg je videl, da je poražen. Jel je bežati. Vjernsa mu zaatavi pot. Izgledal je kakor ogromen kovaški meh. BPoCakaj, prijatelj! Še niamo gotovi! Rad bi ti nekaj povedal! Tfu .... Slaviša je padel .... prokleto ... tfu! Mislia, da ae tebe ne prime nož? Eo prides k Mobamedu, sporoči mn pozdrav in povej, da te posilja stari Vjernaa. . . Tfu!" Med tem je že ležal Oavinbeg s prebito glavo na tleb. Vjeruša ai čakal, da mn vae pove, ampak mn je hitel pripovedovat, ko ga je že podrl. Bitka se je bližala h koncu. Le poaamezne tolpe so se ae podile čez krvava trupla in ae klale. Jutranje ablnce je zrlo že aa krvavo ple8iače in se kopalo v luiah krvi in obsevalo še drbtajoča trupla. XI. Mala pesčica vatasev Slavise se je zbrala z drugimi kraj mrtvega vodje. Vaem 8e je videla globoka tuga. Veliko žrtev je zahtevala bitka, ianogo junakov je padlo, med njimi vodja sam. Nekateri ao bili ranjeni, Žarko je zgnbil deanico. V beanem bojn mu jo je odaekal nek Tnrek in bilo bi po njem, ako bi ravno ne doala pomoč. (' rsti mož ni omedlel, akoravno je izgnbil mnogo krvi. Slab je bil tako, da so ga morali nesti. Grenko je plakal za padlim pobratimom. Vjerusa je stal zravea s poveaeno glavo. Nemo je zrl v bledo obličje Slaviše. Ni mn zaigrala v očeb nobena aolza. Pa<5 pa je v ajegovih praib divjalo in grlo mn je stiskala neka nevidna moč. Končno se je tresel in zaklical 8 tresočim gla8om: BDomovina moja! TVoj gin je padel. . . Padel je v bran naroda!" In stoprav gedaj je zaplakal kakor dete. Vataai so pokopali svojce z vodjem in nasnli vigoko gomilo. Na njo ao zasadili aabljo in počez handžar. Diugega križa ni bilo. Jnnakom se apodobi, da dobe znameDJe odresenja iz anovi, 8 katero ao delali za rešenje. Po končanem pogrebn ae zaaliai glaa Vjernae, slovesen in silen. ^Bratje, pokleknimo ... 1 Oče naa, kateri li v nebeaib . . . —" Vsi bo popadali na kolena, molili za padle rojake. Solnce je zrlo na branitelje avojib avetinj in tngovalo. — BEje je Eoaenka?" je vpraaal Vjeruša, ko ao odbajali z bojišča. BOstala je v Selcih", je rekel Žarko. rToraj se resila? Slava Goapodu Bogu!" je vskliknil Vjeruša. Nato je jel izpraševati, kako se je resila. ffHrabro dete", je kimal, ko je čul, kako ae je nbranila Tnrkov. Ali tokrat ni pljnnil, kakor je imel navado, ako se je čemu čndil ali hudoval. ,Kaj poreče, ko zagleda Zarka brez roke?" Razne novice,* Promocija. Č. g. I?an Tomažič, ka. sk. dvorai kaplan m tajnik, je bil na vseučilisču v Inomoatu promoviran za doktorja teologije. Cesti tamo! * S pošte. Poatni aaiatent G. Gmeiner je prestavljen iz Cel.ja v Gradec ia poštni aaiatent Rndolf Lah iz Ptuja v Celje. * Duhovske vesti. Znpnijo Videm je dobil 6. g. Franjo Černevaek, župnik v Cirkoveab. I f Foslanec vitez Berks. I Na 8voji graščini Blagovna blizu Št. Jurija ob jnž. žel. je dne 5. t. m. umrl od srčne kapi zadet državni poalanec vitez Berka. Prejsnji teden se je udeleževal ae sej drž zbora, pač pa tožil o mučni bolezni. Nihče pa ni sodil, da je njegova bolezen tako nevarna. Hngon vitez Berks je bil rojen dne 21. ja- nnarja 1841 v Ognlinn na Hrvaikem ter ae poaveti' vojaatvu. L. 1866. je bil v avatrijaki vojski proti Prasom, a že 1. 1870. je kot poročuik zaradi srčne capake stopil v pokoj ter živel večinoma na avojem gradu Blagovaa. Od 1876. aejekot člaaokr. zaatopa za celjsko okolico najraje bavil z goapodargkimi vpraaanji. L. 1879. so ga Slovenci postavili za kandidata proti dr. Foreggerjn, a ni zmagal. L. 1897. pa je bil izvoljen za državnega paslanca v kmečkih občinah celjgkega vol. okraja kot naslednik g. M. Vošnjaka. Pndražil ae je a štajerskimi tovarisi nSlovan8ki zvezi" ter marljivo deloval v goapodarskib odaekih. Dasi ni bil rodom Slovenec, vendar se je vedno živo zanimal za narodne, političae in gospodarake koriati gtajerakih Slovencev, osobito svojega volilnega okraja. Zadnje tedne avojega političnega delovanje ae je mnogo bavil z volilno preosnovo. Soproga ajegova je znana ptsateljica Mara Čop-Marlit. Pogreb se je vrail v soboto 7. t. m., ob stirih pop. iz njegovega grada na Blagovni in ob petih aa pokopaliača v Šentjurjn. Zgolj nepričakovana in nenadna amrt je bila vzrok, da ni bilo mogoče o pravem ča8 objaviti dan in čaa pogreba. Saj se je ie le v Boboto zjutraj vedelo, kje m kedaj bo pogreb. To je pač bilo krivo, da od tovarigev poslancev nikdo ni bil pri pogrebn. Pač pa so se ga udeležili t obilnem stevilu Celjani. Trg Šentjnrij je bil čaatno in steviko zastopan, tndi okoličani — kmetje so prišli prav mnogi. Vodil je pogreb celjgki opat, prež. g. Ogradi v gpremstvu domače dnbovščine. Moški zbor BCeljskega pev8kega drn8tvaa pod vodstvom g. dr. Schvvaba je zapel 2 lepi aagrobnici. G. dr. Jaro Hrasovec se je v kratkih, prisrčnih besedah spominjal blagega in delavnega rajnika. Naj v mirn počiva ! * Narodni kolek ^Družbe bv. Cirila in Metoda v Ljubljani" bodo ocislej rabila tudi ameriška slovenska druatva. nSlov. podporto drnstvo av. Jožefa v Brookljnu" bode prvo, ki zatrži ž njim aa svoji veselici meseca aprila. Naročilo ga je po zastopniku ameriakih Slovencev g. Antonn Trstenjak, kontrolorjn megtne branilnice ljnbljanake. Eo beležimo ta narodni čin gvojib ameriških rojakov, želimo, da bi bil v spodbudo vgem onim društvom v naši ožji domovini, ki našega aarodnega koleka ne rabijo. V tem navedenem veselem pojavn se zopet prepričujemo, kako nam prednači Amerika in aicer v vsakem ozira: v socijalnem in narodnem. Kolikrat in kako prepričevalno smo že na pr. klicali alovenska drnstva v domovini na narodni kolek iu kazali ob tem na brate Čehe. A to bolj ali manj zaman — sedaj pa pri hajajo Amerikanci, akcpramjihse klicali nismo. — Zato živele naše zavedae sentre in živeli naši zavedni bratje tem za oceanom! — Vodatvo drnžbe av. Cirila in Metoda. * Pametna odredba brambovskega ministra. Brambovsko ministrstvo je odredilo, da bodo kmečki rezervisti klicani k orožnim vajam ob takem časn, kadar ni doma nnjnega dela. Za letos se te naredbe ni mogoče izvajati, ker so se rezervisti že razvnrstili v razne termine, vendar je minigtrstvo nkazalo priatojaim poveljstvom, naj npoštevajo prosnje rezef/igtov, ki ai žele kake drage dobe za orožne vaje. * Kupujte samo slovenske vžigalice! Tvrdka Perdan, ki proizvaja slovenske vžigalice, jo zopet oddala družbi sv. Cirila in Metoda 1000 kron. To je lep dobodek za našo dično družbo. Pa ae vočji dohodki bi bili, če bi vsak Slovenec rabil naše vžigalice, ki ae lahko v v8akem oziru merijo z ?žigalicami dragih tvrdk. Vaak Slovenec naj ai torej gmatra za dolžnogt, da kupuje aamo slovenske vžigalice! * Na velik četrtek so prem. knez in skof v mariborski stolici amivali noge aledečim atarčkom; Boštjan Čerček, 91 let atar; Martin Ribič 85; Valeatin Biber, 84; Mihael Cehner, 82; Franc Brandgtiitter, 80; Franc pl. Storcbinfeld, 80; Jakob Weidaeher, 80; Janez Maček, 78; Nikolaj Herzog, 77; Franc Januš, 75; Valentia Truakl, 74; Leopold Hi5nigman, 70 let. Vsi sknpaj ao stari 957 let. * Fontes historici Liturgiae (ilagolitoliomanae. Vaak zavedea Slovan ae zanima za glagoljico in staroslovensko slnžbo božjo, ki sta jo Slovanom ustanovila sv. brata Ciril in Metod. Enjiga pod zgornjim naslovom, ki jo je apisal tudi v tnjem gvetu znani učenjak dr. Luka Jelič, -prof. y Zadru, obsega vse doknmente, ki ae tičejo glagoljice od 13. pa do koaca 19. atoletja. Enjiga je imeniten pravflozgodovinski vir m najboljii, neovrgljiv zagovor glagoljice. Edor želi knjig) imeti, jo labko dobi po aZgodoviaakem drngtra11, ki je prevzelo posredovaaije Cena knjigi je 8 postniao vred 4 E, ki ae naj naprej pošlje drustvenem tajnikn prof. Fr. Eovačič v Mariboru. * Velikonočne razglednice, z najraznovrataejšimi in najnoveJBimi okra8ki izdelane, se labko aaročijo v Cirilovi tiskarai v Mariboru. Trgovci dobe veliki popust. Mariborski okraj. m Maribor. V gozdu pri Studencih je povozil dne 7. t. m. brzovlak ob pol 4 zjntraj dragoaca Antona Zechner od 6. eskadroBa. Odrezalo mu je glavo. Vrgel se je gam pod vlak. — Občinski avet mariborski je prlstopil k drnštva ^Prosta aola" (Freie Schnle), ki boče cdpraTiti veronauk iz aole. S tem ao gO8podje pokazali, da so govražniki sv. vere, pokazali pa go tndi, da ao nasprotniki katoliškega slovenskega kmeta. Mariboraki župan dr. Scbmiderer je tndi aačelaik mariborakega okrajnega zaatopa. Sedaj si pa labko vsak kmet predstavlja, kaksno je delovanje tega goapoda. — Hiso eskomptne banke aa glavnem trgn ao žačeli podirati ta tedea. — Sedaj ge še vedno ae ve, kje da pride nov most. Nastopila je zopet nova stranka, ki ga hoče imeti v nadaljevanjn rBadgasgea. — Mariborski župan Schm:derer, zdravaik Urbaček, atrojevodja Poiaček in ognjegasca Elauda in Polesni so dobdi medaljo za 251etno požrtvovalno delovanje pri požarni brambi. Ta slovesaost se je vršila v nedeljo dne 8. aprila. Nekatere hise so razobesile zastave. Vmea ao bile seveda tudi frankfurtarice. Celo iz rotovža je visela taka prnsaška cunja ter plapolala nad podobo cesarjevo, ki je bila na odru pred rotovžem. — DelavecFrancVezjak je peljal težek voz po atrmi Splavargki nlici navzdol, ae da bi ga bil zavrl. Vsled tega ni mogel voza zdržaji. Začel je tefii navzdol ter pri tem trčil v neko hiso 8 tako močjo, da se je zlomilo oje. voznika pa pritianilo k 8teni. Poskodovan je precej. Dve osebi sta komaj zbežali pred dryečim vozom. E areči ni b lo nobeaega otroka na nlici, kakor je to v tej ulici navada, sicer bi bila nesreča ie večja. m Poljudno predavanje za delavce in kmete v Mariboru. Minolo nedeljo je nadaljeval g. dr. Medved predavanjc o zgodovini Slovaaov. To predavanje je bilo najbolj obiskano od vseb. Seveda je imela veliko privlačno silo oseba predavatelja, ki je tokrat dokončal srojo zadojič tako lepo pričeto predavanje. |Hvala mu za trud! 0 b praznikih ne bo predavanj. m Veliki koncert priredi na velikonočni ponedeljek dne 16. t. m. BCeški klub" v Mariboru v veliki dvorani Narodnega doma. Pri koncertu aodelajejo: znaaa operna pevka gospaMaruša Skalova, nmetoik na gosli g. Josip Baldus in umetnik aa gla8ovirju g. V. Volf. Eer sodelujejo pri tem konceru tako odličae moči, npamo, da je to najboljaa reklama za to prireditev. m Fram. V 8redo po Veliki noči 18. t. m. bo pri nas živinski sejem. Navadno je ta aejem dobru obiakan, npamo, da bo tndi letos; zato vabimo kupce in prodajalce. m Spodnji Duplek. Sprli so se v gostiloi Štefana Gmemerja dne 5. t. m. zvečer gostje med aeboj. Poaestnik Anton Maček je pri tem prepiru udaril krčmarja s palico po glavi. To pa je tega tako razjezilo, da je skočil po puako, vstrelil na Mačka in ga v nogo ranil. Mačka ao prepeljali v bolnišnico. m Jelovec pri Slov. Bistrici. V noči na 1. april jezgorelo poslopje Franca Hartner. Vzrok požara se pridno isče. Hartner je ie le 14. marca kupil posestvo. m. Slov. Bistrica.*V Štigerjevi oljarni je začelo v ponedeljek 2. t. m. okoli 8. ure zvečer goreti. K sreči je požarna bramba bitro pogasila ogenj, sicer bi bilo v aevaraosti celo meato. Ptujski okraj. p Ptuj. Tukaj se je dne 9. aprila v novi FrancJožefovi vojašaici ustrelil pijonir Janez Fridrich od Spielfelda. Strah pred kaznijo ga nagnil k temu straanemu čmu. Eer je bil že večkrat radi malib preatopkov kaznovan, mu ajegovi viaji niao dovolili dopnata za velikonočne praznike. Eo je ludi pretečeno nedeljo prisel po noči prepozm domov ia bi moral drugi dan na raport, je iz strahu in obupnogti vzel puako ia ae uatrelil; zadel ae je v srce in bil takoj mrtev. p Sv. Marko nižje Ptuja. Vlak je povozil dne 1. t. m. blizn Moskaojc mladeniča Ivaaa Val iča od S-/. Marka pri Ptnja. Stroj ga je zgrabil, mu zmečkal črepinjo in sploh zadnji del glave in ga vlekel nad 500 m dalefi. p Sv. Marjeta niže Ptnja. V nedeljo 1. aprila se je vrail ustanovni občni zbor podražaice c. kr. kmetijake družbe. Od osrednjega odbora je priael generalni tajnik g. Juvan in potovalni učitelj g. Bele. Predsednik pripravljalnega odbora g. nadučitelj Zuokovič je po običajnih pozdravib poročal o dosedajnim delovanju. G. Bele je govoril o potrebi orgaaizacije aploh in o koristi organizacije poaestnikov potom podružnic kmetijske drnžbe posebej ter omenjal njih potrebo in ngodnosti. Priatopilo in vplačalo je takoj 58 članov svoje doneake, veliko pa se jih je prijavilo, da plačajo v kratkem. Načeloikom je bil izvoljen g. nadačitelj Ž u n k o v i č, v odboru pa ima vsaka občina svojega zastopaika in ti ao volili za blagajnika trgoVca Ivana Murkoviča in podnačelnika veleposestnika Liplina. Sklenilo se je, naročiti takoj dreveane škropiluice, dre travniški brani in čistilni stroj za žito. Tako imamo sedaj pri Sv. Marjeti in njenih občinab bralno draitvo, prostovoljno gasilno drnžtvo v Moskanjcih in podrnžnico c. kr. kmetijske družbe. Vaekakor lep dokaz delavnoati in probujeaosti. p Polenšak. Vršil ae je tnkaj dne 1. aprila ustanovni občni zbor kmetijgkega bralnega drnatva ter ae ga je vkljub neugodnema čaau (ob 11 dopoldne) ndeležilo jako lepo stevilo domačega občinatva. Imel je najprej potovalni učitelj gosp. Bele pončno predavanje o sajenju in nadaljnem vzgajanju trt in dreves ter razlagal o zatiranja cvetodera, uši in nidija (poleža) na drevju. Navzoči ao njegovim razpravam sledili z velikim zanimanjem ter se mn ob koacn govora prav srčno zahvalili z živijo-klici. Za njim je nastopil tilozof g. Vesenjak iz Moskanjc. Prav poljudno je razložil važnost kmetijskega bralnega drnštva. Ob jednem je z v srca segajočimi be8edami govoril, da naj spostujemo svoj materni jezik, svojo domovino in da naj povsod a ponosom pokažemo, da smo Slovenci; saj ao naši pradedi prelivali v mnogih bojih proti govražnikom avatrijske države svojo kri. Po končanem govorit so mn zadoneli glagai živijo-klici. Sledila je na to volitev predsednika in odbora. Izrekel je predsednik željo, da bi ta prvi abod vzbudil zammanje po nadaijnji izobrazhi ter bil začetek k lepema razvijanjn vzajemnega delovanja, v kar pomagaj Bog! — Ob jednem ae mora zahvalno omeniti, da je znaui narcdnjak gosp. Eoser iz Jnrsinec podaril drnštvu 5 E z željo, naj drustvo procvita in dela v prid naroda. p Nogo si je zlomil posestnik Jakob Plavčič iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah, ko je v noči od 31. marca na 1. april ael v temi akozi Gornjo Hajdino pri Ptnjn. Zadel je na obcestni knp kamenja, padel in velik kamea se je zvalil na njegovo nogo ter mu jo zlomil. p Ormož. V gradu barona Zschock je začelo goreti dne 5. t. m. v neki sobi. Ogenj ao kmalo pogaaili. — V Samnaanihje dBe4. t. m. zjutraj zgorelo gospodarsko poslopje gospe Tschebnlz pl. Szeredag Reaili so samo živino. — Od sobote dne 31. m. m. pogrešamo tnkaj trgovca Fraaca Janžekovič. Ta dan dopoldne je sel na aprebod in je od tega čaga izginil, čeravno bo ga pridno iakali. p Ormoška Čitalnica izvolila si je pri Bvojem občnem zboru sledeči odbor za bodoče društveno leto: Predsednik g. dr. Ivan Gersak; podpredsednik: g. dr. Ivan 0 m u 1 e c; blagajnik: č. g. Jan Enbinek; tajnik g. Anton Porekar; gospodar: g. Ivan Richter; odbornika: g. Fran Gomzi in g. Joaip Rajšp. p Sv. Tomaž pri Ormožn. Število ptnjskih .gifoih krot" se je zelo akrčilo. Veliko jih je že vzelo koaec, gamo.nekaj ae jih zeva. Pa saj smeš, ljabi BŠtajerc", tudi ponosen biti aa tukajsnje 8voje naročnike. Za danea poslnšaj aamo to: Še ni dolgo, ko amo gledali enega od teb, kako ae je dve aedelji potikal po naai Bpiirgiu pijan in aazadnie na cesti obležal vaem r očitno zasmebovanje. Bil je re8 ves pokvarjen. Take pijance malokedaj vidimo. Iz žepa mn je lukala vgifoa krota". No, takeljudi radi privosčimo ptujakemu BŠt^jercu". p Središče. Žnpangtvn trga arediikega je dosla aedavno iz Amerike nakaznica na 300 kroa z naročilom, da ae naj izplača ta znesek v treh enakih delih trem narodnim drnštvom v Srediačn in sicer: 1. Veteranskem in bojnom društvn, 2. bralaem. društvu ^Edinost" in 3. požarni brambi. Poalal je ta znesek nas rojak g. Lavoslav Friedricb, kije postal — kakor so čaaniki o tem že poročali — pred kratkim ravnatelj banke nThe Oriental" v New Yorku. Zahvaljujoč g. darovatelja za njega blagoduini dar izražamo na tem mestn pogebno vesel.je nad dejatvom, da ae mladi nas rojakspominja tudi v tujini v tako odlični alužbi narodnih društev t avojem domačem krajn, dokaz, da se v njem ai zamrlo narodno čavstvo, kar se v takib alnčajib žal tako rado in čeato dogaja. G. ravnateljn Lav. Friedricbu želimo ae mnogo vsestranakih ugpehov, trgn grediakemu pa ie več tako odličnih, radodarnih rojakov. p Frankovci blizo Ormoža. V Frankovcih pod Humom je umrl 7. t. m. na vnetju pljuč po zelo kratki bolezni vrl slovenski kmet, veleposestnik Martin Munda. Bil je zaveden narodajak, ki si je rad naročeval slovenske čaanike in knjige ter iste tudi čital. Pokojnik je ediai brat g. župnika Jankota Munda pri Sv. Jostu na Eozjaku. Bil je šele 40 let gtar, priljnbljen pri vseh, kateri so ga temeljito poznali. Za njim posebno žalnje pndna žeoa in trije majhni otroci, žalnje brat, dye seatri in sorodniki, mnogo ubožcev, katerim je vedno rad pomagal, kakor vse zavedno ljndstvo daleč na okrog, kar je pokazal tudi njegov pogreb. Mili Bog daj, da bi bila blagemu pokojnikn labka alovenaka zemlja na mirnem pokopališčn hnmskem. Slovenjegraški okraj. 8 Št. Jauž pri Velenju. E zadnjim nagim občinskim volitvam bi se pripomnili, da je vea trnd atajercijanske gtranke meril na to, da bi grajščak Zajc postal — župan. Ta grajsčak je aamreč glava Štajercijancev. Smilili ao ae nam posteni kmetje, kateri so šli na limance itajercijancem, ki 80 jim gororili sladke besede, resnice pa, za kaj ae je Ho, niso povedali. Da se dandanes kmetje gredo potegovat za stajercijanskega grajščaka, je nekaj, kar zasloži, da zve o tem cel svet. Da bi grajsčak pokazal svojo vzvišenost nad slovenskimi kmeti, prijabal je k volitvi. Tadi t hiao je hotel jahati, a koaj ni hotel. Potem ge je grajačak dal od svojib privržencev ueati v volilno sobo, samo, da je lahko rekel, da na volitev ai rpri8el". In našli ao ae Ijudje, ki so ga volili v odbor. Nek mnbaat volilec je hotel voliti — grajsčakovega konja, pa ni vedel, kako je konju ime. Da nadučitelj Glaaer podpira grajsčinsko-stajercijansko stranko, je rea ngaaka. Dal Bog, da drugokrat volijo domače, vrle posestnike. Grajsčak pa naj le jezdari svoje konje in ae naj da noBiti od svojih bjapcev, če jih ima, ne pa od slovenskih kmetov! Emetje,, imejmo pamet! a Kmet. zadruga za Šaleško dolino je razua predavanja v 6kalah še priredila použna predavanja v Drnžmirju, Št. Ilju in Velenju. Zbralo se je vsakikrat 50—60 ljudij, odraslih kakor tudi mladine. G. potovalni učitalj Goričan je kazal pravilno sajenje ia obrezovanje dreves, opozarjal je kmete na to, da naj v večji meri gojijo aadjaratvo. Priporočal je starisem, naj dajo svoje sinove v viničarske sole, da bodo dobili dovolj sposobnih močij za obaovljenje vinogradov, katero se bode moralo 8 čaaom začeti. Razlagal je tndi razne za viaogradnike važne postave. V mesecn majn bode zadrnga ie priredila poučna predavanja in sicer 20. maja v Zavodnjab, kjer bodeta predavala g. potovalni učitelj Goričan ia zadrnžni tajnik in 24. maja v Paki nad Veleajem. a Šoštanj. Pripravljalni odbor za nstanovitev ljndBke knjižnice v Šostanju priredi v prid iate v nedeljo dne 6. maja (v alučaja slabega vremeaa dne 13. maja) veliko aarodno veselico v vseh prostorib hotela nAv8trijau v Šostanjn. Za veselico se delajo velike priprave in bode ta prireditev prekosila vae dosedanje slične prireditve v Šaleaki dolini. Opozarjamo slovenako občinatvo, katero ve ceniti pomen imenovanega drnatva za izobrazbo sloveagkega naroda in katero hoče, da se ohraai Šoštanj kot mogočna slovenska postojanka ob koroški meji, da priredi svoj majniski izlet v Šoštanj! Vae natančnejše o pravem čaan! Konjiški okraj. ¦k Iz konjiikega okraja. Eonjiaki posilinemci bočejo kar po vaej sili živeti od slovenakih kmetov ia jib kličejo popolnoma obnpani aa pomoČ, kadar se jim gre za biti ali ne biti. Naši kmetje 80 pač že do dobrega spoznali avoje Bprijatelje* in zato bo ae jih začeli tudi jako vestao izogibati. To dej8tvo menda Čnti poaebno g. W., mlinar v Eoiyicab, ki je po vseh koncih slovenske domovine, posebno t konjiškem in smarakem okraju dal naznaniti, da 86 dobi v Djegovem mlinu moka kar na pol zastoaj.G. W., ali mialite, da se bodo naši kmetje še nadalje vsedali na vaše limanice in ie zanaprej podpirali odpadnike alov. naroda? Eadar ae bode zopet raztrobilo po alovenskih občinah, da se je prelevil nemaki mlinar W. v aloreaakega mlinarja B., tedaj bodete lahko klicali nag alovenake kmete na pomoč, ali tako dolgo, dokler ae to ne zgodi, zaman oznaajate bvojo moko. BIot. kmet. Celjski okraj. c Celje. Na občaem zboru političnega druatva BNaprejtt je bil izvoljen za predsednika g. dr. Juro Hrašovec, v novi odbor bili so izvoljeai sledeči gg.: dr. Eukovec, dr. Božič, Rebek, dr. Gvidon Sernec, dr. Fermevc, dr. Stiker, aotar Baa, Bouba. c Rudosledba. V celjgkem okraja so dobili dovoljenje za rudoaledbo Oskar Martens, tovarBiski ravnatelj v Polzeli, do 18. marca 1907 in Adolf Engel, trgovec v Celju, do 15. marca 1907. c Celjski porotniki za porotno zaaedanje, ki se prične dne 7. maja: Glavni porotniki: Janez Pinterič, trgovec v Brežicah; Jauez Šaraer, gostilničar v Legnu; dr. Jorip Barle, c. kr. notar v Eozjem; Franc Javan, posestnik v Tern; Ljndevit Šešerko, trgovec v Planini; Mihael Janežič, gostilaičar v Župelevcib; Jožef Balon, posestnik Staravaa-Bizeljsko; Janez Malns ml., posestnik v Gornji Sušici; Andrej Drofenik, poaestnik Eačjidol; dr. Gregor Jesenko, zdravstveni svetovalec v Celju; Filip Pungeraek, veleposcstnik v Paruečah; Jakob Eaaflič, gostilničar v Bukovcib; Jožef Ješovnik, posestnik v Staremtrgu; Antcn Turusek st., poae8tnik v Žlaboru; Janez Pungarsek, trgovec v Slovenjgradcu; Jožef Godler, pcsestnik v Brežini; Mihael Jost, posestnik na Tebarjah; Mihael Eramer, veleposeBtnik v Sloveajgradeu; Valentia Cokl, trgovec v Podčetrtku; Eduard Knkec, ravaatelj pivovarne v Laškem; MihaelStergar, pcsestnik mlina v Slogonskem; Henrik Elabnčar, klepargki mojster v Brežicah; Alojzij Euko\ec, trgovski pomočnik v Celju; dr. Jurij Hrašovec, odvetnik v Celju; Jakob Rotar, posestnik v Dobrišivasi; Friderik Ealb, hisni poseatnik v Brežicab; Mihael Arlič, posestnik v Socki; Matej Hojnik, velepose8tnik v Levcn; Jožef Polanc, posestaik v Petrovčab, Jožef Petričič, poaestnik pri Sv. Lenartu; Jernej Planko, krojaški mojster v Celju; Matej Goraek, poaestnik v Dresi vasi; Earol Jaklin, trgogec v Vitanjn; Andrej Levak, hiani po8estnik v Brežicab; Franc Filač, mizarski mojster v Slovenjgradcu; Jožef Štiglic, poaestnik v Bočai. Nadomestni porotniki: Rudolf Lang, mestni blagajničar v Celjn; Julij Raknš, celjski žnpaD; Janez Radej, posestnik na Bregu; Janez Samec, poaestnik v Lokrovcn; Auton Eichberger, kljmčavničarski mojster v Celjn; Franc Bračič, posestnik v Zg. Hndinji; Blaž Šnaarčan, pek v Celju; Martm Veber, čevljaraki mojster v Gaberjn; lbnrik Schencrman, kleparski mojster v Celju. c Dobrna pri Celju Dae 1. in 2. aprila so po Dobrni švigah svetii*in viaoki klobuki poceatab. In kaj je bilo? Auer se je poalavljal od Dobrne in Atierjevi čaatilci so ae poslavljali od Auerja. Močno so se silili, da bi bili žalostni, pa žalost se ne da prisiliti meni nič tebi nič. Nenmen obraz se ai žalost. In neumne obraze ao delali nemčnrji te dni, da je bilo nza poč't!"( In v torek 3. aprila ae je Auer odpeljal. V ponedeljek zverler je bilo ^slovo" v aparkasinem salonu. Aner je razpoalal posebna »vabila", sicer pa ae je izrazil: ^Kdor me imarad, bo tako prigel!1* No, če ga drngi nima nikdo rad, kakor tiati, ki so prisli, potem je Bog malo ljubezni ustvaril za Auerja. Auer aam gotovo ne bo zameril, če mn povemo na uho, da jih je precej prislo samo pit. Ce je pa Atter iz tega sklepal, da ga »imajo radi", se mož moti, kakor se je večkrat motil na Dobrni. Za alavno8tne »govornike" v uemakem jezikn sta se pripravila Gol in Hazenpihl. Eer je pa med poailinemci občevalni jezik — slovenščina, seveda ni mogla izostati. Slovenaki govor si je spisal bivši nobčin8ki ka8ir" Blažič, o katerem pravi nemaki voliloi oklic, da ,,ni stara baba". Da je pa atvar bila bolj _einfnhu, je Blažič besede svoje ljubezni do Auerja dal Golu, da jih jeprestavil Auerjn na aemški jezik, kakor ve in zna! Ce se je Blažič jokal pri svojem Bgovornu, ki ga je Gol prestavljal in bral, ne vemo; pač pa vemo, da 8ta se pri svojih govorancah jokala Hazenpibl ia Gol. Je že moralo biti vredno solz! Nove slavnostne govornike priporočamo ^Bralnemn društvu", če jih morebiti potrebuje. — No, pijače je bilo menda dovolj, aaj 80 najpoznejai častilci Anerjevi bodili ob 4. uri zjutraj domu. Eakor pa Auer za čaaa svojega bivanja na Dobrni ni imel sreče, tako mu je apodletelo tndi na dan odboda. Hotel se je peljati z antomobilom. Čevljaraki mojster Peter Okrožnik in vrtnarica Pirtosek sta okrasila automobil z zelenjem in nemakipii trakovi. Pa na veliko žaloat je malo pred določeao oro začelo neusmiljeno snežiti, in namesto z antomobilom odpeljal ae je Aner z Tozom, ki ni bil okrašen. Tako je nemsko veselje splavalo po vodi. No, mi privosčimo Auerju lepo vreme, privoačimo mn tndi antomobil, ia če je tndi okrasen z oemakimi trakovi, a vse to mn privoačimo v Gradcn. Aner je aedaj proatDobrae, Dobria je prosta Anerja, in prepričani amo, da so Bi oddabnili na nemiki atrani bolj kakor na alovenski, ko je voz z Anerjem oddrdral proti Celju. Zakaj ? To povemo prihodnjič. c Nova cerkev pri Oelju. Na velikonočni poaedeljek po zjutrajnem cerkvenem opravila ima potovalni učitelj g. Goričan v novi soli podučni govor o kmetijstvn. c Marija Gradec. Občinski zastop Marija Gradec je sklenil enoglasno vposlati peticijo za nredbo gplosie, enake, tajne in obvezne volilne pravice in prositi za poldnevni pouk po ljudskih iolah na deželi in za skrajsanje obvezne dobe za šolski obisk. c Petrovče. Pomenljiv dan je bil v nedeljo 1. t. m. za aaao občiao. Maogo uglednih ia za dobro vnetih mož je knmovalo pri ustanovitvi zveze mladeaičev, h kateri je pristopilo 35 članov. Za prvi početek je število gotovo veliko. Najčastnejše ste zastopani Arjavas in Dreainjavas. Njuui vzgled naj spodbndno drami mladeuiče tndi drugih vasi, da ae ae bodo več bali onega smeanega bav-bavca, kateremu se pravi Batrab pred ljudmi". Fantje, gre 8e za vašo čast in korist in brezbrižnoat pri tem deln bila bi buda obsodba vsakega izmed vag. Pri zvezi ao vrata vsem in še vedao odprta. Nadila ae vam bo tam vsestranska aaobrazba in preskrbelo mnogo poatenega razvedrila. Zato proČ z vsemi pomialeki in skušajmo 8 složnim delovanjem do«eči, da bo beseda nSaTiDjski fantje" izvabljala ljudem apoatovanje. Bog ia naaa mlada močl pa bodi na5e geslo. c Trnovlje pri Celju. Pred nekaj daevi je prišel Jožef Ahtig, doma iz Traovelj pri Celjn, na dom svojih starisev, s katerimi je aprt. Bil je oborožen z revolverjem in •/ vilami ter je grozil da, bo V8e pobil. Sivi, aad 70 let atari oče ajegov je zbežal v sosedno sobo, kjer ae je zaprl. Brat in avakinja sta pa zbežala k gosedovim. Med silaimi grožnjami je Ahtig večkrat nstrelil. Pozneje se je skril pred hišo, kjer je čakal na preži. Še le čez več ur ae jeodstranil, ko je izustil se strasne grožnje. Divjaka so drogi dan orožaiki prijeli. c Škofja vas pri Celju. Veleposestnik Martin Vincel je umrl po kratki a mučni bolezni. Bil je vrl in navdušen narodnjak. N. v m. p.! c Sv. Pavel pri Preboldu. Živinaki sejem, ki je bil 3. t. m., se je vkljub slabemn vremenu prav dobro obaesel. Prignalo' se je čez 300 glav živine. Tndi nekaj koaj je bilo. Eupcev je bilo mnogo, od blizn ia daleč. Prosili smo tudi za kramarake gejme, pa niao bili dovoljeai. Morebiti se pa zve, kje tiči ta zapreka. — Naš kraj je popolaoma slovenski in vendar ae nabaja nekje nemški napis. Dotičnika prijazno opozarjamo, da gi naj napravi alovenskega, saj prebiva med Slovenci, od katerih tndi živi. Naj ta prijazna beseda tndi lepo mesto najde! c Gomilsko. Občiaaki odbor je pri zadnji seji soglaano imenoval častnim občanom g. Franca Cukala, ki je že nad dvajset let žnpan, mnogoletni načelni krajnega in ud okrajnega aolskega sveta vranskega, ter opravlja ae mnogo drngib častnih služb radovoljno, delnje v Bvojem uradu natančao in pravično in skrbi posebao za povzdifjn cele občine; pridobil je tadi brzojavno poatajo za Gomilsko, katera ae otvori v teku tega leta. Našteli bi se mnogo drneih zaslug. Za vge to mu izroče za veaelo Alelojo vai gomilski odborniki častno diplomo. c Št. Jurij ob Taboru. Pri poaipaaju ceste je padel 701etni Boitjan Ceetnik v globok jarek ter se na glavi težko poakodoval. c Sv. Martin ob Paki. Pri aaa se bližajo občioske volitve. Agitacija ae je začela in kakor se vidi, si bodo pri volitvah stale različae atranke nasproti. c Luče. Dae 7. aprila okoli tričetrt na šest 8mo čutili precej močan potres. c Hrastnik. V torek 3 t. m. je povozil Riicklov hlapec 61etnega dečka Ivana Pleaka. Eoleaa težkega, z apnom napolnjenega voza so mn ala čez prsa, da je bil na meatn mrtev. — Legar v Hrastaiku se vedao ni ponehal. V štirih sotorih nRdečega križa' leži krog 35 bolnikov. Zbolela je tndi ena usmiljena sestra in slnga. Od početka legarja je imelo to bolezen do že 200 ljndi.. 1. t. m. je priredilo blizu 30 zdravnikov poučni izlet v aaao dolino, da si ogledajo bolnico BRdečega križa". — Govori 86, da hoče knpiti ali v najem vzeti trboveljaka občina premogokopsko vilo (BIanejevott) ob Savi, da napravi iz nje bolnico. Poslopje je na jako lepem ia zdravem kraju. — BSlov. del. podp. drustvo1' je priredilo dne 1. t. m. odhodnico gosp. učitelju A. Hohnjecu, pevovodji društveaega pevskega zbora, in mu podarilo krasno taktiriko. Večer se je aijajao obnesel. c Trbovlje. Trboveljaka premogovna drnžba je sklenila izplačati od čistega dobička 724.000 E družbenikom deleže, in gicer 8 E na delnico. Goapodje fli delijo deleže, na zboljšanje delavskih plač pa ne mislijo! — Tukajsnji živinozdravnik Fr. Pirnat je premesčen k namestniji v Gradec. c Gornjigrad. Pri občnem zborn tnkajsnje podružnice Drnžbe sv. Cirila in Metoda dne 1. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: Načelnik g. Josip Erajnc at., velepoaestnik; namestnik g. dr. Eonečnik Maksim , zdravnik ; blagajnik g. Avgust Drukar; c. kr. notar; namestnik g. Dedič Božidar, nadnčitelj, tajnik g. Igaacij Sijanec, nčitelj; namegtnik g. Rad. Vivod, c. kr. davkargki kontrolor. Raznn g. Dediča iz Bočne, ki zastopa Bočaae v odbora, bo vsi odborniki v Gornjem gradn. Brežiški okraj. b Kozje. Tnkajiaja BPo8ojilnica" je na predlog dr. Jankoviča akleaila v zadnji seji dne 6. apr. 1.1. kolekovati vsa piama z narodnim kolekom. Naj bi aledili temu vzgledn vai glovenski denarni zavodi! b Sevnica ob Savi. Za župara je izvoljea g. M. Štarkl, za njegovega namestnika g. Fr. Simonič. b Kapele. V Murščaku je nmrl dne 10. t. m. veleposestnik Anton Zemljič v 72 letn. Rajni je bil vrl narodea mož, ki je bil daleč na okoli znai. N. v m. p.! Iz drugih slovenskib. dežel. f Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. V Adleiičib nabral Ivan Šašelj. * Založilo Eat. tiskovno drnitvo, 1906. Ceaa 2 E. — Naroča ae v Katol. Bukvarni v Ljubljani. Edor prebere to knjižico, temu stopi pred oči popolni Belokranjec: Čudovit in bogat po svojem jezikn, originalen po svojih pregovorih, zdaj vesel in razpoaajen v svojib popevčicah in nato strog in moraliznjoč v pobožnih verzib. Ne moremo dovolj pohvaliti te srečne misli, da je treba izdati belokranjsko narodno blago poaebej. Tu je ležal zaklad, ki gi je se mogel dvigniti sedanji rod, prihodnjemn pa bo morda že nedostopen in izgubljen. Če se nabere narodnega blaga iz Bele Krajine še več, amo prepričani, da ne ostaae brez vpliva zlasti aa razvoj našega peaaiatva in književnega jezika. Nekatere lirične peaai so pravi biseri v tej zbirki in težko bi jim bilo dobiti v celi Štrekljevi zbirki enakih. Ako pojdejo nasi mladi pesniki sem v aolo, bi nastopila nasa nmetna pesem edino pravo pot, ker se bo nančila one narodne ljnbkosti in preprosto8ti ter ae navzela one toplote čuatvoranja, ki jo sedaj zastoDJ isčemo med mladimi. Zato labko rečemo, da je izdana zbirka prva podlaga za visoko šolo pesnikov. kot so si jo aezidali že vsi večji narodi, v katero so bodili vsi največji talenti. Menimo, da t tem ozirn ne moremo dovolj povdarjati pomena te kajižice. — A se bogatejsi vir je ona za jezikoslovca. Ne le obsiren besednjak na konca zbirke, ampak T8ak verz nam diba belokrsnjske mrči iu živabaosti, ki ni nikoli v zadregi za nenavadno lebak ia obenem lep izraz. Ta krasai jezik že izumira in velika škoda bi bila, da bi iznmrl brez koriati za slovenski književni jezik, ki ae obenem lahko ožin, pokrepi in obogati. Sploh je cela knjiga kakor lepa, nenavadna pesem iz skritega kota naše domoviae, a pesem, ki izzveni in nmrje vaak treaotek. Priporočamo knjigo zlaati Belokraajcem v tujiai, ki jim bo kakor lepe sairje o domačih lozab in vinogradih. — G. Sašelj se je potrndil, da je ohranil jezikn v besedah in oblikah popolaoma belokranjski značaj. Zbirka je segtavljena skrbno in z velikim raznmevanjem daae naloge ter služi gospodn nabiralcu v veliko čast, a nam še v večje veaelje. f Družba sv. Oirila in Bletoda v Ljubljani poroča aloveaskemu avetn, da so aam v aoči od 23. na 24. marca 1.1. v aaai drnžbini šoli v Tratn pobili akoraj vaa okna ob ceati na jnžni in zabodni atraai. Drnžbino vodstvo je vkrenilo potrebne korake pri višjih oblastvih; obc-nem pa ge priporoča alovengkemn avetn, da aam je — kakor že večkrat ob podobmb prilikah — tadi to pot na radodarao pomoč. Velikovška pobita okna ao bila dvakratna areča za aaa: moralna sreča, ker ao kazala 8lovenako visoko kultnro, nasprotno toliko nizki aasib sovragov ia materijelna sreča, ker ao nam donasala sijajnih domoljubnih prepladil. — Slovenci! Beležeč vam dejstvo o barbarskeui tržaskem aapadn aa nas knlturni zavod in ponoani aa svojo olike vas proaimo, da se posebno ie prihodaje prazaike spominjato tržaakih pobitih oken in pa svojega dičaega alovenskega izobražeaja. f Desetletnica. Hrvaško drnatvo BProavjetaB aa Danajn slavilo je aedavao v dvorani Bhotela central" deseto leto svojega ob8tanka. Pri alavnoati je aodeloval mesani pevaki zbor aloveaakega drustva ^Zvezda", katera stoji pod vodatvom gOBpoda Viaka Eruana. Ta zbor je pel dve pesmi A. Nedvedov BNaša Zvezda" ia dr. B. Ipavčev BPozdrav". Nastop slovengkih pevk in pevcev je bil burno pozdravljen. Na vaporedu ata bili ae dve točki, ki 80 zbndile mnogo zanimanja, te ate: V. G. Broževa akladba*. BUapomena na bledako jezero", kojo je igral tambaraški zbor drustva ,Pro8vjete" in F. S. Vilharjeva ,Rasti ružo", katero je pela gospica N. Doležal. Gospa Stankovid pela je več pesmij alavnega hiraškega skladatelja Iv. pl. Zajca. Mej programom bil je pozdravai govor predsedaika ^Zvezde" goap. Jakoba Pnkla, katerega je vse občinatvo živahao pozdravilo. Govoraik je v aavduaeaem govorn naglalal brvagko-alovenako vzajemaogt, iz katere aaj procvete boljša bodočnost obema aarodoma. Eo je govornik čestital nPro8vjetia, končal je govor s trikratnim živijo-klicem na hrvaaki narod. Po vsej dvoraai doaeloje viharao: BŽivijo Hrvatje", ^živijo Sloveaci"! G. Pnklu ao mnogi čestitali. Drobtinice. d Prazna vera. V nekaterih krajih Sloven8kih goric imajo tole navado na pustni dan. Zgodaj zjutraj vatanejo in lnsčijo kornzo, ki jo namenijo dotično leto vporabiti za sejaaje. To delo pa se mora izvriiti, predno izide solnce, se ne ame nič govoriti, dokler koruza ai zluščena. Iz tega aemeaa zra8tle kornze baje ne marajo vrane in srake. d Nesreča v Courieresu. Dne 4. t. m. ob 9. nri popoludne so iz jame 4. izvlekli ae enega živega rndarja. Ime mn je Berton, njegove noge so polne ran, ki pa niso nevarne. Berton je eenil, da je bival v jami osem dni, bil pa je celih 24 dni. V posodah svojib ponesrečenib tovarišev je nasel kavo ia žganje ter je spal približno desetkrat. Eer ni mogel račnnati na resitev, je iskal aekiro, da bi si odsekal roko in tako pospešil amrt. Rešeni rndar Berton je pripovedoval, da je po razpoku, ko je akušal resiti se, padel in zaapal. Eo ae je zbudil, se je aahajal sam v neprodirni temi. Pričel je bljuvati. Ulegel se je, da bi zaspal. Eo ae je prebndil, je taval po temi. Z mrtvega koaja si je 8 sekiro odsekal koa mesa, ali ni ga mogel vžiti. Emalo ni mogel več račuaati čaaa. Eo je zopet zaspal, sknšal je dobiti izhod ter je dospel v Jožefinin sklad, kjer je aaael živila. Onval se je mraza z obleko svojih poneerečenih tovarišev. d En trenutek. Čas, v katerem človek eakrat trene z očmi, se smatra za en trenntek. Učenjaki so izračnaili, kako dolg, oziroma kako kratek je en trenntek. Prilepili ao na gornjo trepalnico majben papirček, katerega premikanje se je potem fotografičaim potom dognalo. Nasli so, da se trepaluica jako bitro navzdol premika, potem pa aekoliko postoji, predno se zapre. Navzgor gre mnogo počasneje. Pomikanje trepalnice navzdol traja povprečno 75 do 91 tisočink ene seknnde, potem poč&ka trepalaica 15 do 17 stotink sekunde, predno se popolnom* zapre. Pomikaaje navzgor traja 17 stotink eae seknnde. En trenntek torej traja stiri desetiake sekunde, ali niti pol aekunde. d Milo se podraži. Pred nekaj tedni amo poročali, da se je milo podražilo za 1 E. Dne 6. t. m. je pa zadruga izdelovalcev mila na Dunajn aklenila, da ae ceaa vseh vrat mila podraži sedaj za 2 E pri 100 kg. d Nestvor. Emetovalca Fr. Eante iz Sv. M. M. zgornje pri Trstu st. 175 je minoli tedea vrgla svinja 11 malih praset. Med temi je bilo eao, ki je imelo rilec vrhn glave, zaobrnjen nazaj. Pod rilcem ima ta nestvor, ki ga je Eante priaeael v mesto kazat, dvoje velikih, tesno združeaih oči — takoj pod očmi, na zgornjih nataicah (uatnice ao podobae oaim kraatače) ima zopet mal rilček, obrnjen navzgor in precej aličen no8orogu. Oatali deli života ao pravilni, le parkljiči ao na vaeb atirih aogab zavihaai navzgor ia podobni bolj govejim, a životek je popolnoma gol, brez dlake. Narodno gospodarstvo. Osrednji odbor štaj. kmetijske družbe je imel avojo aejo dae 21. marca 1906. Dovolilo se je razdeljeaje skropilnic proti peronospori in gicer 80 dobile podnižnice: Eozje 5, Velika Nedelja 6, Ljntomer 4, Vrangko 1, Laško 3, Sv. Lovrenc na DravBkem polju 5, Št. Ilj v Slov. gur. 8, Videm 5 •¦ občiaa Sv. Ema pri Šmarju 2 akropilnici. Predložilo ae je dež. odboru v odobrenje poleg drngih imenovanje veleposestaika Jos. Mnrsa na Erapji pri Ljntomeru načelnikom živinorejskega okraja Ormož-Ljntomer. Posredovalnica za kupčijo z živino. Emetijsko drustvo v Gorijah pri Bleda na Eranjakem je na obrJaem zboru dne 19. marca 1.1. sklenilo uatanoviti tako imenovano pogredovalnico živinake kupčije, katera bo imela nslogo, svojim udom živino prodajati, in kupcem, živino prej in lažje kupiti, ker jim ae bo treba cele občine oblezti, predao izvedo, kje je kaka živina na .prodaj ; v ta namen se bodo vodile knjige za vsako pleme domače živine pogeboj. V knjigi bode poleg imeaa in bivaliača popigana približao tndi živiaa, in aicer približna teža, pri konjib in kravab visokost živine ia prsaa obsežnost, to je mera črez pas, v centimetrih, ali pa po atari meri na peati ia pedi, in barva živine, oziroma tudi napake, nadalje starost, pri kravab, koliko ima telet in koliko ima mleka aa dan, čas brejosti in približna knpaa cena živiae, kedaj in kam je bila živina prodana ia prodajna ceua. Goveja živina je skoro čistega pincgavskega plemena, konji 80 domači ia tudi pincgavski, in kar jih kupijo, so mesani z ogrskimi konji. Zato bode tudi plemska vrsta živine vpisana. Pri prešičih, ovcah in teletih ne bo tako obsirne popigave, vendar pa atarost, približaa teža ia ali je živiaa za pleme ali za mesarja aposobna, kolikor natančno in cena. Ohranjevanje kuhinjske posode. Skoraj vaaka gospodinja ima navado, kadar izlije vročo jed ali tndi vodo iz posode, da jo obrne aarobe ali jo pa dene na straa hladit. Ako v tem času pazno poalušamo, slisimo, da v poaodi parkrat nekaj rahlo poči. To ae stori radi tega, ker se je vroča posoda preaaglo shladila ia vsled tega se nje bleak (glaznra) razpoka. To se sicer takoj ne vidi, pač pa za aekaj dni ae labko opazi. Navadno ae ta napaka očita potem aeukretnosti dekle, četndi ona ni kriva; temn ae da pomagati, ako v vročo skledo ali lonec vlijemo mlačne vode, da se posoda polagoma ehladi. Izbruh ognjenika Vezuva. Blizn Napolja v Italiji leži ognjenik Vezuv, ki od 1. 1872. ni posebno vznemirjal svoje okolice. V gredo minolega tedna pa je začel bljnvati z velikaa8ko ailo. V ajegovem okrožju bivajoče ljndstvo je preatraieao zapuatilo svoja domovja. Okoli 150.000 ljudij je pobegnilo pred to strašno naravno silo. Na jagovzhodni strani ae je odprlo novo žrelo, iz katerega so začeli teči velikanski potoki žareče lave. Z neznansko hitroatjo ao se pocedili aavzdol, nničnjoč vae, kar jim je prislo na pot. Krasni južni vrti v najlepsem cvetu 80 zgiaili v trenutku. Žgoča lava je spremenila prej cvetoči kraj v pnatino, iz katere se dviga dim ia smrad. Potok lave sirok 150 metrov se je zlil proti mestu Torre Annnaciata. Na potu je uničil lepo vas Bosco-Trecase, ter jo pokopal žgočimi valovi. Neki očifidec pripoveduje, da se je prebivalcev te vasi polastil grozea strah, ko 86 je približal ta potok lare, liki žgoče kače, nesrečai vasi. Bilo je okoli 3. popoldne, ko so zadnji ljndje, starčeki in bolai, aa vozeh zapuatili arojo rodao vas. Medtem je že dosegel potok lave, katere pot je značil dim in ogenj, prve hiše ter ge razlil po cesti med hise. V trenntkn je bilo vse v plamenu. Ear pa ni zgorelo, raztopilo se je pri atrašni vročini lave in lepe vasice ni bilo več. Težko si je predstavljati strašno moč tekoče lave. Ne da 86 primerjati z nobeno, se tako močao in straaao reko. To je tako kot morje. Svetlo, grmeče ia goreče pridrvi ta atrasua tekočina, razširjajoč okoli sebe grozno TTOČino. In vse kar ji pride na pot, je izgnbljeno. Med tem ko teče iz postranakih žrel lava, meče ognjenik iz glavaega žrela pepel. V mestu Napolju, ki leži 12 klm vzhodao od gore, ao morali ljudje nositi odprte dežuike, da so ae obvarovali padajočega pepela. Dvanajst kilometrov ia ae dalje na okoli je vsa narava siva od padajočega pepela. V okolici ognjenika ležeče vasi Bosco-Trecase, Anaunciata, Ottojano, Torrento del Greco in druge manjše naselbine so popolaoma zapuščene. V soboto in nedeljo ao ljndje zapustili svoje biae. Na vozove so naložili najpotrebnejse stvari. Ubožnejši pa, ki aimajo vozov, ao zvezali gvoje stvari v culice. Ta dva dneva ao bile vse ceste polne bledih, utrujenih ležečih ljudi. Tu je korakala žena, noseč na glavi cntico, na eni roki majhnega deteta, z drugo roko /odeč ve6jega. Zk njo pa je gaal mož domačo živino ter sam sopibal pod težo naložeuih stvari. Strab in groza se bere na njib obrazib. Zapnatili so svojo domačijo, katero ne bodo aikoli več videli. Pokopaoa ležijo pad lavo. In ko se bo ta čez dolgo časa obladila in atrdiia ter ae bodo ti nesrečaeži vrnili v avoj kraj, ne bodo ga več apoznali. Železnica nepreneboma in brezplačno vozi bežeče drnžine. Ob obrežju niorja pa križata dve vojai ladiji, ki sprejmeta begnnce na krov. Vlada je vae akrenila, da olajsa njih nesrečo. Tndi kralj ia kraljica sta 8e podala v bližino nesrečnega okraja. V naslednjem priaalamo pozneje dosle veati: Prebivalci v Torre Aanunciata so jako pregtrašeni. V soboto ae je odprlo več novih žrel v 8meri proti Napoljn. Eden izmed dveb Veznvovih odprtin je ena v sredi, ena pa na vznožju hriba v ciaramellaki pokrajini. Črai dim se je dvignil iz žrela, nakar ae je izlila la?a, ki je tekla proti Bosci-Tecagi in proti Pompejam. Uničenega je aad 1000 ba polja. Na tisoče in tisoče oseb je v aoboto opazovalo krasno grozen prizor razdraženega vnlkana. Vojaki go gtražili, da ae radovedneži niso preveč približali ogajeni lavi. Sodijo, da ae zlije nova lava v morje. Lava prodira, kakor kaka reka. V aoboto je lava prodirala v dolžini 1200 m, airoka pa je bila lavina struga 400 m. V aoči od sobote na nedeljo je začelo bljnvati 8 pomaoženo silo glavao žrelo. Plamen je avigal 150 m viaoko. Bljnvanje je združeno z močnim ropotom in potresi ob Veznvovem vznožju. Dva močna potresa ao čutili v Napolja. Prestrašeno prebivalstvo moli po cerkvah. V Reaini ao aajmočnejše čntili delovanje podzemeljskih sil v soboto ob poln 9. nri zvečer. Na pompejski jngovzbodni atraoi se je podrl Vezuvov atrožec, aa nagprotai strani 86 je pa odpno novo žrelo. V soboto je deloval ognjenik stralno. Belo žareči kogisedvigajo 800 do 1000 metrov viaoko in tvorijo noy stožec. Bljnvaaje je v zvezi a strasnimi potreai. Lava je ranila več prebivalcev v Boacotrecaai. Črni pepelaati oblaki so pokrili solnce. Ob 3. nri 25 minut ponoči ao čntili močan potres, prebivalatvo je bežalo v cerkve. Laviaa reka se je nekoliko ugtavila pri Terzigni, a je nato prodirala s podvojeno ailo. Napolj 8. aprila. Položaj je zelo nevaren. Opazovalnica na Vezuvn ia Cookova vezuvska želoznica sta razdejana. Boscotrecase je poplavila lava. Promet na železniški progi Napolj-Pompeji so morali nstaviti. V Sangiuseppe so bih vulkanični snaki, vsled česar ge je zruaili nekoliko hiš in cerkev. Več oseb ie bilo nbitib, muogo pa ranjenih. V Ottaianu. Lommi in Vesnviani je bila opolndae lava dva metra na visoko. V Lommi sta razdejani vsled potreaa palača Scntari in ena tovarna, v Ottaiaau pa se je poraailo več his. V Saa Giovanai se je zruSila aeka vila, dva moska in en otrok 80 pokrile razvaline. V Napolj prihaja na stotiae begnacev. Srednjemorako brodovje je dobilo nkaz, da odplnje v Napolj. Rim 9. aprila. Storžec iz pepela 86 je seaul, in zahodna stran gore se je razpočila med gtrasnim pokom aa treh meatib. Trije strašni potoki lave so 86 z aeznanako hitrostjo zlili po gori v dolino ter požgali vse. Ljudje so komaj uali. V par trenutkih je bila vas Bosco-Trecase od žgoče tekočine prepljavljena in aežgaaa. Uradaiki in vojaki so se nmaknili v zadajem trenutkn. Od B^sco-Trecaae je tekla lava 7 metrov na visoko in 400 metrov aa airoko proti Torre d' Aanuaciata, kjer je že noičila pokopalisče in aa njem stoječo cerkvico. Na samem stoječo bišieo je v trenutku obdala žareča lava. Rudeči in rrnneni plamenčki so svignili bliskovito čez hisico in se zjediniti aa ajo v velikanski plamen. V par aekundah se je hišica zružila in zginila. Lava je pritekla do mestnega vrta. Pijoairji bočejo tok lave obraiti proti morju, zajezili pot proti mestu ter 80 raztrelili železaični nasip, da bi naredili pot proti morju. Drugi potok lave je tekel proti Pompeji. Deaet tiaoč beguncev so aprejeli v Napolju, oatali so nasli v drngih krajiaah zavetišče. Ognjenik pa bljuje vedno aaprej. Med zamolklim bobneDjem meče pepel ia kamenje iz svojega žrela, da se treae vsa okolica. Pepel in zaduiljivi plini ovirajo vojake pri delu. Zvonovi zvonijo, ljudje jokajo in tarnajo, samo vojaki delajo tiho z brcznpno naporaoatjo. Veter razaaaa pepel daleč ua okrog. Na aekaterib krajih ga leži tri do pet centimetrov na debelo. Pri poataji Nola je V8led pepela obtičal vlak, drngi je pa skočil iz tira. Napolj, 10. aprila. Vrh Vezova je za 250 metrov aižji, razbilo ga je strašno treaenje. — Ker je včeraj bljnvanje nekoliko ponebalo, ' npalo ac je že, da ge ognjenik pomiri, toda daneg je zaČel z novo močjo. Vaa Otajano je popolnoma uaičena. Več ljadi je mrtvib. Vaega skupaj je danes mrtnb več ato ljndi. Nekateri kmetje niso hoteli Zapustiti svoje domačije. Vojaki so jib morali a ailo odgaajati. — V napoljakem zalivn ima voda 30 Btopinj in to eao nro dalc5 od obrežja. Morje je viharno, kakor pri veliki bnrji. — Vsled pepelnega dežja, ki je pomesaa tadi 8 psskom, ae je mnogo poahpij zroiilo ter pokopalo pod svojimi razvalinami aa stotine Ijndi. V San Ginaippe se je podrla cerkev. Dosedaj ao izpod razvalin izkopali 75 mrtvih. — V Napolju Be je podrla pod težo pepela tržnica. Trideget mrtvih so dosedaj izkopali. Sedemdeaet oseb je več ali manj ranjenih. Reailno delo se na- daljuje. Po nlicah hoditi je nemogoče, ker leži pepel več centimetrov na debelo. Splosno zmeŠDJavo izko- riačajo lopovi, da kradejo po bišab. Nibče se ne upa bivati v bisi, vsled bojazni, da se mn hiša zraai nad glavo. Ljadje begajo prestrašeni aemtertje. 0 Vezuvu so menili ljudje v starodavnih časih, da je popolaoma ngasnil. Leta 63. po Er. je pričel nenadoma brnbati n tedaj je najprej deloma pornšil reeati Hercnlannm ia Pompeji. Leta 64. je valed brubanja trpel tndi Napolj, dae 4. avgusta leta 79. je pa začel Vezuv grozno bljnvati ter je popolaoma pokril z lavo in pepelom meata Pompeji, Herculanum !D iStabinae. Silno je bljuval po tem v letih 203, 474 512, 685, 982, 1036, 1139, 1306 in 1500. iotem je sledil dolg čag mirn, celih 130 let, in Veznv se je do aamega žrela obrastel z oljkami, kostanji, hrastiči in rožiči. Eoncem leta 1631. je začel Vezuv zopet strašno brubati ter sta lava in pepel provzročila grozna opustosenja. 0 tej priliki je izgubilo življenje kakor pripovedujejo sedanji zgodovinarji okoln 18.000 ljndi. Skozi dva dai je ognjenik bruhal iz sebe goreče kameaje, goste stebre dima ia ogromno množino pepela, tako, da je rta nekaterih krajih ležal pepel 6 metrov na viaoko. Lavo, ki jo je 1. 1631. izbrahal Vezuv, so cenili aa 63 milijonov knbičaih metrov. Od tega časa so sle- dili le večji ali manji izbrubi skoro vsakih 10 let; 1. 1794. n. pr., je bilo mesto Torre del Greco skoraj popolnoma razdejano. V 19. stoletju je bil eden naj- večih izbruhov 1.1822. Zadaje veliko brnbanje ognje- nika je bilo leta 1872. Tedaj se je razpočil stožec na severni strani, iz katerega je pritekla reka lava, glavno žrelo je pa metalo v zrak gorečo lavo, ka- menje in pepel 1300 metrov na viaoko. Lava seje pomikaia proti nižini ter opastosila svet okoln Le Novelle ia San Sebastiano, od poslednjega mesta je odtrgala del his. V 13 urah je reka lave pro- drla 13 kilometrov daleč. Iztečena lava je znasala okolu 20 milijonov knbičoib mestrov. Dne 1. maja 1872 je brnbanje prenebalo. V zadnjih letih je Vezuv silneje bruhal leta 1891, 1895 ia 1904, ko at je odprlo novo žrelo lave, ki je pretila krajem S, Giuseppe Vesnviano in Madonna dell' Arco. Ali to je trajalo le ea dan. Društvena naznanila. Bralno drnštvo v Št. Ilju pri Velenju vabi k veselici, katero priredi na velikonofcni pondeljek 1.1. v gostilni gosp. Ivana Krajnca v Št. Ilju. Pri veselici sodeluje šoštaDJska narodna godba. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: sedeži I. vrste 30 kr., ostali sedeži po 20 kr., stojižča 10 kr. K obilni udeležbi vabi odbor. Središče. Pevski gledaliiki večer priredi središka šolska mladina dne 16. aprila t. j. na velikonoini ponedeljek v šolskih prostorih v Središču. Vspored: I. Slavadomovini! Izvirna spevoigra. Dvo- in triglasni zbori s samospevi in drospevi ter z deklamacijami s spremljevanjem klavirja. Razporedba: A)Uvod, B, Slovo od doma. 2. Na tujem. 3. Vrnitev v domovino. C. Glej, to je slovenska zemlja. Č. Uložka za deklice D. Eonec. II- (i a r o v n i k. GledaPška igra v dveh dejaDJih. Spisala Roza Eosova. III. Ukradena klobaaa. Dram. prizor v jednem dejanju. Spisat Fr. S. F. Z»6etek ob 7. uti zvečer. Vstopnina: sedež 80 h (40 kr.\ stojišfce 30 h (15 kr.). Ker se uporabi ves čisti dohorfek za šolake in učne avrhe, se tudi preplaiila hvaležno sprejemajo. Najnovejše novice. Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim naročnikom, dopisnikom in prijateljem. UREDNIŠTVO. Javen shod v Celju priredi tamosnje politično druatvo dne 22. t. m. ob 2. popoldne v Narodaem domu. Na vzporedu je volilna preosnova, posvetovaDJe zaradi kandidata za V. knrijo in celjski okraj, in poavetovanje zaradi nstaaovitve narodnega sveta. Posebna vabila se ne bodo razpoailjala. Duhovske vesti. Č. g. Jakob P1 a n i a i e k, duhovaik v pokojn, je amrl dne 6. t. m. popoldne. Rojen je bil 1. 1840. v Zibiki. R. i. p. — V začasen pokoj je stopil 6. g. Aaton Eovačič, kaplan v Črešnovca. — Razpisaae so: župnija St. Jurij ob Pesnici do 15. t. m., Pisece do 18. t. m. in Sv. Martin pii Vurberku do 24. t. m. Cven pri Ljutomeru. Vodatvo prostovoljnega gasilnega draatva za občino Cvea je v svoji seji dne 8. aprila imenovalo svojega načelnika g. Jožefa Rajba vsled zaslng, katere si je pridobil na tem polju, častaim ndom. Nemški Bolikanec.u Jožef Lenko, pravaik in sin nemakega dež. poalaaca iz Št. Petra v Savinjski dolini, je v aeki goatilni v prepira snail Martina Krumpa tako, da je padel in si poskodoval roko. Lenko je bil obsojea na 100 E globe ali 10 dni zapora. Sv. Martin v Rožni dolini. Umrla je na svojem gradu Presnikn gospa Ana Štrnbecker. Vsled padca 8 atola na tla si je pretreala možgane ter dan potem iV.iihaila. Rajaa je bila usmiljenega arca, zlaati domačim uložcem, kojim je ob razcih prilikah darovala znatne vaote. Čndaa usoda! Prcd aekaj leti je znorel laatoik g<*ada, lani je oskrbnika zmečkal vol, letoa je pa ona tako neaadoma, pred par daevi se popolaoma zdrava, zapustila solzno doliao; kakor ljudstvo govori, bili so vsi trije v kirai zvezi. Prepeljali so jo v rodbinako rakev v Enzersdorf pri Dunaju. Vezuv še vedno bljjuje. Poročila od 11. t. m. so se bujfla, kakor prejsnja. Pepel že leži na nekaterih krajih po več metrov na debelo. Pod pepelom sta pokopaai dve meati in več vasi. Mesto Torre del Annaaciata ni več v nevarnosti, ker se je tok lave odvrnil od mesta. Torre del Greco je vsled pepela in padajočib kamnov popolnoma naičeno. Poročajo, da je tam tudi naslo smrt nekaj uradnikov in vojakov. Tam bodo imeli letos žalostne prazaike. Eaj je rekla, je zvedel, ko ao priali v Selce. Objela ga je in zaplakala. Nato pa rekla glovesno: ^Sedaj mi je veliko Ijubši, ker je že dal domovini svoje nde in kri. Drugo roko pa vzamem jaz, ki aem tako srečna, da me ljubi junak!" Vae je navduSila ta izjava. Vjerusa je dejal giajen: »Gospod Jezns naj ajima ostale dni podari v sredi in miru! Dovolj ata že pretrpela!"  Minolo je več tednov. Krvavi ples, ki se je zapleBal pri vaai Gajdi, ni oatal brez posledic. Tadi po drngih krajih so planili vataši na oavobojeaja delo in zaplapolalo je po vsej Turčiji. Ta ni mogla ve6 vzdržati miru in krotiti vstaie. Prisle so na pomoč druge dižave. Avatrija in Rnsija sta naatopili z grožojo, da napravita mir z orožjem, ako ae milejge ne postopa 8 podložnimi kriatjani. Zahtevali ata, da ae dado raji pravice ia ata mirili vatase z obljnbami. Tudi sultan je obljnbil in raja je upala, da bo bolje. Nekatere čete vstaaev bo odale, da si zopet postavijo domovja in čakale na obljnbe. Tudi Zarko, ko je že nekoliko ozdravel, ae je vrnil 8 Koaeako in Vjeroio v Reštetiče, ki so še stale nedotaknjene. Eoaeoka je dejala, da mora Vjerasa ostati pri njima, da nadomestnje deda, v kar je starec radovoljoo privolil. Eer se pa ni ničesar slišalo o obljubljenih rečeh iu ae razmere niao izboljšale, bo ae jelezopet zbirati čete. Le zima je preprečila vatajo. Eo pa 80 ozeleneli vrhunci balkanukih goru, ao jele pokati tudi pnake. Rad bi sel Žarko med nje, pa brez roke ni bil za orožje. Tudi Vjeruio je ae vleklo, da nn je Kosenka komaj nbranila, ees, da je dovolj star in potrebuje mirn. Med vataae se je pa zanesla strašna bolezen — nesloga. Mesto da bi reaevali domovino, ao 86 jeli pobijati med aeboj na koriat aknpnemu aovraga — Turčinu. Razsodne ljndi je to bolelo in Vjeruša je včasi pljuval in klel, da se je jela Eoaenka jokati. Nato je seveda odnehal, a ni ga vei veaelilo v domovini. Nagovoril je Zarka, da zapuste aedaj domovino, kjer je za človeka opasno. Ni sicer lepo, je dejal, ampak ne kaže drngega. Še v bran ae ne moreš postaviti. Tako so si poiakali nov dom v gvobodni Črnogori. Predno so odšli, je obiskal Žarko z ljubko ženico in dedom Vjernaem grob padlib junakov pri Gajdi. Eosenka je položila zelea venec aa grob An poljubila že zarjaveli križ iz orožja. Molče ao pomolili za dnae onih, kojih trnpla trobne pod tem bribčekom. V arcn aaroda pa bo zapiaaao, dokler bo še kak človek, da ondi počivajo junaki. ki so se žrtvovali na žrtvenikn vere in domovine. Za kratek čas. Previdnost. _Ali morete grizti trde reči, babica?" nNe, moj ljnbček; jaz sem že izgnbila vse zobe!" nTako? Tedaj mi pa ahranite moj sladkor iri moje orebe!"