SEZNAM RIMSKIH KAMNOV V PODRAVJU IN POMURJU STANKO PAHIČ Pokrajinski muzej Maribor Verzeichnis der Römersteine im slo­ wenischen Drau- und Murland Najdišča, kamenine 13 Fundorte, Gesteinsarten Zvrsti spomenikov 16 Denkmalarten Zgodovina raziskovanj 23 Forschungsgeschichte Poreklo spomenikov 31 Herkunft der Römersteine Usoda spomenikov 36 Aufbewahrungsorte Česa v tem pregledu ni 41 Zweck der Übersicht Pregled spomenikov 42 Verzeichnis der Denkmäler Uvod 42 Einleitung Kratice 43 Abkürzungen Razpredelnica 44 Tabelle Katalog 45 Verzeichnis Nemško-slovenska konkordanca krajev­ nih imen 61 Ortsnamenkonkordanz Opombe 62 Anmerkungen Povzetek v nemščini 70 Zusammenfassung Tabele 6 in 7 48 Tabellen 6 und 7 R im skih kamnov vseh zvrsti se je doslej našlo v Podravju in P om urju na 100-tih m estih, kar predstavlja tretjino vseh najdišč z rim skim i starinam i.1 R azprostranjenost teh najdb pa ni po vsej pokrajini enakom erna (sl. 2). V vzhodnem Pohorskem Podravju, ki zajem a vzhodna obrobja Pohorja, Drav­ sko polje ter Dravinjske gorice s Halozami je tak ih najdišč dve tretjini. V Slovenskih goricah oz. pokrajini m ed Dravo in M uro, k jer je število antičnih najdišč zaradi gomilnih grobišč izredno visoko, jih je le še dobra desetina, a v P rekm urju, k jer pa je m arm or v m anjšini, petina. Na taka razm erja je gotovo vplivala v precejšnji m eri bližina pohorskega m arm orja. Po drugi stran i pa izražajo te razlike tudi raznoterost naselitve, saj so ob vzhodnem P ohorju ob glavnih cestah prebivali tudi im ovitejši ljudje in italski prise­ ljenci, m edtem ko je v p o k rajin i vzhodno od tod živelo, precej odm aknjeno od glavnih poti, predvsem dom ače km ečko prebivalstvo. Še najm anj je k tem razlikam prispevala usoda rim skih kam nov po antiki, ko bi lahko bili v predelih, revnejših na lastn ih kam eninah, v večji m eri uporabljeni za druge Slika 1 namene, vendar pa jih je tam izredno malo tudi v drugotnih legah. Nekoliko drugačna podoba se kaže v Koroški krajini ob zahodnem in severnem Po­ horju, k jer im ajo štiri petine antičnih najdišč tudi rim ske kamne. Vendar so v tem svetu ozkih dolin tudi antična najdišča m nogo redkejša in se veči­ noma drže prom etnih smeri, zato je tu tako razm erje razumljivo. Koroška Vzhodno Pohorsko Slovenske Prekmurje krajina Podravje gorice antična najdišča — antike 21 Fundorte 83 152 29 od tega s kamnitimi sporne- 18 — niki — davon mit Steindenk- 85 % 56 — 67 % 20 — 13 % 6 — 21 % malern Naj večji del kam nitih spomenikov je iz belega pohorskega m arm orja. Topografsko so bili doslej ugotovljeni le m arm orni kam nolom i pri Šm artnem na Pohorju in v soteski Bistrice pod Zg. Novo vasjo za rim ske potrebe v Podravju in zahodni Podravini ter pri Hudinji nad V itanjem za potrebe Posa- vinja.2 Glede na druga ležišča m arm ornih žil je bilo na obm očju Pohorja m anjših kamnolomov m orebiti še več, le da še niso ugotovljeni ali pa jim je rim sko poreklo težko dokazati. Tako je verjetno, da so Rimljani lomili m ar­ m or tudi v soteski Dravinje nad Zrečami ter na Planici nad Fram om , vendar so to še vedno samo domneve (sl. I).3 Mnogo redkejša je bila raba drugih domačih kam enin za spomenike, saj so te uporabljali razen za gradbeno gradivo ponekod še za pepelnice in le izjemoma za druge namene, kot kaže naslednja razpredelnica :4 Najdišče Fundort Vrsta najdbe Fundart Sedanje nahajališče Gegenwärtige Lage Vrsta kamenine Gesteinsart Sarkofagi — pepelnice, Sarkophage — Aschenkisten Brezovci gomila, Hügelgrab neznano; verschollen apnenec?, Kalkstein? Gradišče gomila neznano apnenec? Ižakovci ? PM Murska Sobota apnenec? Maribor ? PM Maribor peščenec, Sandstein Miklavž n. D. p. gomila PM Maribor apnenec Obrež plano, Flachgrab PM Ptuj apnenec Rakičan gomila neznano apnenec? Sp. Ivanjci gomila neznano apnenec Šetarova gomila PM Maribor? apnenec Trotkova gomila PM Maribor apnenec Zg. Ščavnica gomila neznano peščenec Žetale p cerkev, Kirche peščenec Nagrobniki -- Grabsteine Stari trg grobišče, Gräberfeld LM Graz (AIJ 9) apnenec Votivni kamni, Votivsteine Modrič mitrej, Mit hr dum neznano peščenec Stari trg Colatio LM Graz (AIJ 5) apnenec Drugo, Sonstiges Ožbalt cesta, Strasse PM Maribor: plošča gnajs Platte Gneis Stari trg grobnica, Grabkammer neznano: polstebri apnenec loricae Stojnci stavba, Baureste neznano: kapitel apnenec N ajbolj znana vira apnenca sta antična kam nolom a v Oseku in na Reberci pri Sp. Korenini, vendar ni ugotovljeno, če je iz tega kam na tudi pepelnica iz Ižakovec in druge v Prekm urju, ki so bile verjetno iz enake kam enine.5 Vzhodno od P tuja so najbrž uporabljali apnenec iz Vinice, kot kaže kapitel iz Stojncev, m edtem ko so Žetale še v obm očju kam enin z Donačke gore. V erjetno že antično lom ljenje apnenca iz osam elih žil je bilo v M islinjski dolini dom nevano na dveh k rajih — v Pam ečah in p ri Dovžah.6 Številčno so v Podravju in Pom urju na prvem m estu spom eniki pogreb­ nega k u lta — nagrobniki vseh vrst, pepelnice in sarkofagi, saj je takih najdb kar 55 % vsega kam nitega gradiva. Ta odstotek je v resnici še večji, saj se za ta nam en uporabljeni m arm or v tem pregledu skriva še v nekaterih drugih stolpcih tabele 1 kot so gradbeni členi grobnic, fragm enti reliefov, sam ostojni kipi in neopredeljeni kam ni, ki jih tu ni uspelo natančno razvrstiti. U poraba m arm ornega kam na zlasti p ri večjih in bogatejše oprem ljenih grobovih v veliki m eri pomaga določati višje socialno stanje posameznikov oz. družin, če gre pri tem celo za večje število nagrobnih spomenikov, ki jih v nekaterih prim erih dopolnjujejo še druge najdbe, potem to kaže, da so se tudi izven N agrobniki — Grabsteine Sarkofagi, pepelnice V otivni kam ni A rh itek tu rn i kam ni P lastike M iljniki 129 — 39 °/o Sarkophage, Aschenkisten Votivsteine Architektur st eine Plastiken Meilensteine 58 — 17 o/o 53 — 16 Vo 30 — 8 •/• 10 — 3 Vo 15 — 5 V o Bohova 1 Sp. Hoče 2 Brezovci 1 Č adram 1 čad ram x čad ram 1 H um (okolica) 4 C elestrina 1 Sp. Dolič 1 B rezula 1 Črešnjevec 3 Č rešnjevec x M aribor 1 K riževec 1 č a d ra m 1? Sp. Jak o b sk i dol 1 Č adram 1 K riževec 4 D ravinjski v rh x Ravne na K oroškem 2 Lovrenc n a D. p . ? Č rešnjevec 8 S tare Slem ene 1 Č rešnjevec 5 L aporje 1 H udinja 1 Slov. K onjice 1 Orm ož 1 Č rnci 1 S tari trg 3 Dogoše 1 M aribor 4 M aribor 1 S tarše 3 Sp. Hoče 1 Dolga vas 1 S tarše 13 D ravinjski vrh 3 M odrič 14 M iklavž na D. p . 1 + x Zagrad 2 S tarše 2 Dovže 2 Stranice 5 D raženci 1 R uše 7 O žbalt 1 + x Stranice 4 D vorjane 1 Š entjanž p ri Dg. 2 G radišče 1 Slov. B istrica 1 Slivnica p ri M b. 3 + x Š m artno n a P ohorju 1? G orenje p ri Z rečah 2 Skedenj 1 Ižakovci 1 Sp. Hoče 2 Slov. K onjice 1 + x V itanje 1 G ornji Dolič 1 Š m artno n a P ohorju 5 Lim buš 1 S tare Slem ene 1 Sp. Polskava 2 G ortina 1 T inje 2 Lovrenc n a D. p. ? S ta ri trg 4 Sp. G rušovje x + 1 H u d in ja 3 V elika N edelja 1 M ajski v rh 1 S tarše 2 Sp. H oče 1 + x Janževa gora 1 Videm p ri P tu ju 5 M alečnik 1 S tranice 1 S tari trg 2 + x Ju rišn a vas 1 V itanje 1 M aribor 2 Š m artno na P ohorju 4 S tarše 6 + x K am nica 1 V um pah (V u rb erk ) 3 M iklavž n a D. p. 1 Videm p ri P tu ju 1 Stojnci 1 K očno p ri Polskavi 1 Vuzenica 1 M iklavž p ri O rm ožu 1 V um pah (V urberk) 1 Š m artno n a Poh. 1 + x K oritno 1 Z agrad 2 M orje 1 Zg. Poljčane 1 »Velenik« 2 K ovaški v rh 1 Završe 3 Obrež 1 Zg. Zreče 1 Videm p ri P tu ju 3 + X K ungota p ri P tu ju 1 Zg. K ungota 1 O rešje 1 Zagrad 1 + x Legen 1 Zg. Ložnica 1 P ernica 1 Zg. G orica 2 M ajski v rh 1 Zg. V ižinga 1 Pivola 1 M aribor 6 Zg. Zreče 1 P leterje 1 M estni v rh 2 Zrkovci 1 Podova 1 M iklavž n a D. p. 4 Rače 1 M iklavž p ri O rm ožu 1? R akičan 2 N eopredeljeni reliefi N eopredeljeni napisi N eopredeljeni kam ni M islinjska D obrava 1 Savci 1 Unbestimmbare Reliefs Unbestimmbare Inschriften Unbestimmbare Steine M urska S obota 1 Slivnica p ri M ariboru 3 23 — 7 V o 8 — 2 »/. 10 — 4 » /o M uta 1 Slov. B istrica 1 P ernica 1 Sp. G rušovje 1 Č rešnjevec 4 Laporje 1 Č rešnjevec 1 Pivola 3 Sp. Ivanjci 1 Laporje 1 M uta 1 Lancova vas 1 P oljana 1 S tarše 1 M ajski v rh 1 O žbalt 1 M ajski v rh 1 R adlje ob Dravi 1 S tudenice 1 M aribor 2 P lat 1 M aribor x? S kom arje 1 Šetarova 2 M iklavž n a D. p. 1 Sp. G rušovje 1 Preški v rh x S livnica p ri M ariboru 3 Š m artno n a P ohorju 4 Preški vrh 1 S tarše 2 Ruše x Slov. B istrica 4 Tinje 1 Slivnica p ri M b. 1 Zagrad 1 Sp. G rušovje 1 Slov. K onjice 3 T rotkova 1 S tarše 7 S tarše x Sp. G orica 1 V elika N edelja 2 Stranice 2 Stranice 1 Sp. Polskava 3 V ičanci 1 T inje 1 Stražgojnca 1 Sp. S elnica 1 Z agrad 2 V elika N edelja 1 »Velenik« 2 Zg. Ščavnica 1 Zagrad 2 Zagrad x Zg. Poljčane 1 Zg. K ungota 1 Ž etale 1 Zg. Ložnica x Ž upečja vas 1 Zg. Ščavnica x Tabela 1. Najdišča rimskih kamnov po zvrsteh spomenikov — Tabelle 1. Fundorte der Römersteine nach Denkmalgattungen N ajdišče Fundort Število Zahl D rugi rim sk i kam ni Andere Römersteine D ruge rim ske najdbe Sonstige römische Funde Starše 15 + 1 2 votivna kam na 3 kipi 6 reliefn ih kam nov 2 m iljnika? 6 + X grad b en ih kam nov R im ska cesta (Poetovio — Flavia Solva)? an tičn i p red m eti (ANSI 329) Črešnjevec 8 + 5 3 votivni kam ni 4 reliefni kam ni X grad b en ih kam nov 2 gom ilni grobišči, an tičn i predm eti (ANSI 310) Šm artno n a Poh. 5 + 3 4 votivni kam ni 1 m iljnik? X gradbenih kam nov kam nolom i m a rm o rja (ANSI 312) Stranice 5 1 votivni kam en 1 reliefn i kam en 4 m iljn ik i rim sk a cesta (Poetovio — Celeia, V irunum ) LOTODOS? (ANSI 290) Videm p ri P tu ju 5 1 votivni kam en 3 + X grad b en ih kam nov rim sk i grobovi in novci (ANSI 328) Slivnica p ri Mb. 3 + 3 2 reliefna kam na 2 + X gradbenih kam nov rim sk e gom ile v č re ti Miklavž n a D r. p. 4 + 1 2 reliefna kam na X gradbenih kam nov rim sk e gom ile in plan grob (ANSI 302) Slov. B istrica 4 + 1 1 votivni kam en rim sk a cesta (Celeia — Poetovio) rim sk e stavbe (ANSI 311) Pivola 3 + 1 gom ile (ANSI 301) Sp. Polskava 3 + 1 2 reliefna kam na gom ile v »Veleniku« H udinja 3 1 gradbeni kam en kam nolom m arm o rja gom ila in p la n grob (ANSI 294) Stari trg 3 4 votivni kam ni 2 + X grad b en ih kam nov rim sk a cesta (Celeia — V irunum ) COLATIO: n aselje in grobišče (ANSI 277) Završe 3 Zagrad 2 + 2 2 kipa 2 reliefna kam na 1 + X gradbenih kam nov rim sk a cesta (C eleia — V irunum ) uničene grobnice (ANSI 275) Tinje 2 + 1 1 reliefni kam en »Turški britof«? M aribor: M elje P ristan 2 2 1 votivni kam en rim sk a cesta (F lavia Solva — Celeia, Poetovio) gom ile na »Lebarjih«? (ANSI 305) Dovže 2 dvoje rim sk ih stavb (ANSI 274) Slov. K onjice 3 1 k ip (lev) 1 + X gradbenih kam nov rim sk a cesta (Celeia — Poetovio) Spodnje Hoče 2 2 votivna kam na 1 m iljnik? 1 4- X gradbenih kam nov gom ile v Pivoli Šentjanž p ri Dg. 2 ruševine in novci? Tabela 2. Najdišča z več nagrobniki in sarkofagi — pepelnicami Tabelle 2. Fundorte mit mehreren Grabsteinen und Sarkophagen — Aschenkisten 2 — A rheološki vestnik 17 • n a g ro b n i kam ni - Grabsteine O s a rko fa g i, pepelnice - Sarkophage, Aschenkisten • d ru g i kom ni n a g ro b n ih naprav - so n stig e Steine der Grabanjagen © sarkofagi - Sarkophage O pepelnice - Aschenkisten • sarkofagi ali pepelnice - S arkophage od e r Aschenkißten O drugo: pokrovi, k o rita itd - Sonstiges: D eckel, Tröge us' VOTIVNI KAMNI - VOTIVSTElNE: C Jupiter O M itra - M ith ra s O M a rs ® d ru g a b o ža n stva - ande re G o tth e ite n O n e z n a n o - u n bekannt NAPISNI KAMNI - INSCHRIFTSTEINE • objavljeni v - veröffentlicht in C II 1873 - 1902 ® pozn e je - s p ä te r (1902 - ILJug 1963) O najnovejša o d kritja - neue Entdeckungen °o CELEI^ RIMSKI KAMNI V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI RÖMERSTEINE /N NORDOSTSLOWENIEN • • • . » ® #® o # @ • ..V ^ % • ®D_ « • • - 1 ® . 8 0 • ® 1 '-m C E L E lA ^ s , 0 / ZG. KUNGOTA ÖSTERREICH /' ZGVIŽINGA /ČOLJANA ZAGRAD A » a ° PLAT OŽBALT OB DRAVI c r PREŠKI VRH • a SR JAKOBSKI D a V KAMNICA r u š e O0Oa M A R IB O R V A # > ^ v DOGOŠE PIVOLA A | BOHOW SP. HOĆE voor hr# c MIKLAVŽ NA D R V A » H V □ MISLDOBRAVA\ V ZAVRŠE V , SR DOLIČ HUDINJA' TD GORENJE PRI Z. ▼ KORITNO . KOVAŠKI VRH T r JURIŠNAV^ TINJE TA» MODRIC o®#o ŠMARTNO NAP. v A o a o V A ® / VITANJE VI GORENJE d ŠMARTNO OB PAKI DOBRNA T RUPE ZA/RH V LINDEK I ZG. ZREČE vo ČADRAM r A # ® f l ZG. LOŽNICA SLOV. BISTRICA VA# LEMBERG V SP.GRUŠOVJE A D S l a p o r j e MORJE KOČNO A T SR POLSKAVA VE .VELENIK' STARL- VA#®0j T V i o . MIKLAVŽ PRI O. TA KUNGOTA PRI P . A RAČE _ A b r e z u l a A PODOVA ■ □ZG .G O R IC A V SP. GORICA __________ aSTRAŽGOJNCA DRAŽE N C 1 A LOVRENC NA D.P. PLETERJE A 113 A ŽUPEČJAVAS LANCOVAVAS GORNJI GRAD E podvrhv ŠMATEVŽ v v GOMILSKO □ TABOR m „ „ IVENCA GALICIJA VIŠNJAVAS | ( j ’ ŠMARTNO V R.D. “ VOJNIK PERNOVO ® T ^ » B 5 ST. SLEMENE ŠKEDENJ V ZG. POLJČANE.___ " ^ 0 STUDENICE A IRAVINJSKI ...... MAJSKI VRH A D ▼ A * a A Razlaga znakov - Zeichenerklärung Število posameznih spomenikov ni upoštevano - A nzahl der Denkm alarten nicht berücksichtigt ŠKOFJA VAS GOTOVLJE I ŽEM-Pe a S ] ŽALEC DRESiNJa ! sAV ® / H C F B & t t 10E C GORNJA V PREBOLD A ▼ A » VRBJE C E L EIA SLANCE □ PONIKVA A A podgaj □ DONAČKA GORA ▲ ® A ŠMARJE PRI JELŠAH ROGAŠKA SLATINA ROGATEC V » STOPČE K » Rohkt 1976 J.VIPOTA' - RIFNIK V A I (Slovenija)- JUGOSLAVIJA- (Hrvatska) P odatki po zatečenem stanju AngabenSS's\ nach jetzigem Zustand sam ostojna plastika selbstständige Plastik sam ostojna grobnica aufgebaute Grabkammer nagrobniki Grabsteine sarkofagi pepelnice Sarkophage Aschenkisten votivni kamni Votivsteine arhitekturni deli Teile der Architektur neopredeljen relief unbestlmmb. Relief m iljn ik i M e ilensteine neopredeljen okras unbestim m b. Ornament neopredeljen napis unoesfimm b. Inschrift neopredeljen kqpien unbestim m b. Stein z reliefom in napisom mit Relief und Inschrift V A O □ © ffl z reliefom m it Relief w A ® © z napisom mit Inschrift T ▲ • ■ 1 ■ brez podatkov ohne Angaben V A O □ D a Slika 2 Slika 3 m est naselili imovitejši ljudje, bodisi posamič, bodisi v zaselkih. Teh žal v največji m eri sploh še ne poznamo, tako zbrana najdišča pa samo opozarjajo na vrzeli v raziskovanju (tabela 2). Gotovo je pri oprem ljanju grobov z m arm ornim i izdelki bilo v precejšnji m eri pomembno, ali je bil m arm or v bližini oz. vsaj laže dosegljiv. Če je to igralo m anjšo vlogo pri potrebah m est ali drugih pom em bnejših naselij, kam or so dovažali m arm or v večjih količinah in ne glede na razdaljo, pa so zlasti posam ični grobovi mnogo bolj občutljiv pokazatelj. Tako imamo na m arm orja bogatem Pohorju vrsto zelo skrom nih m arm ornih nagrobnikov, ki ne govore za ugled in im ovitost ustrezne družine, tem več predvsem za prila­ gajanje novim oblikam oprem ljanja grobov z m arm orjem , ker je bil ta pač blizu pri roki in v ta nam en h k rati tudi najbolj prikladen (npr. Hudinja, Skomarje, Gorenje, Kovaški vrh, Koritno, Tinje, Ju rišn a vas). Na tem ob­ m očju v tem višinskem pasu ni bogatejše grobne oprem e, pojavlja pa se edino na Šm artnem , k jer je kam noseška naselbina im ela razslojeno prebival­ stvo in s tem tudi nekatere pom em bnejše ljudi.7 N asprotno pa so v Sloven­ skih goricah m arm orni nagrobniki in sarkofagi zelo redki in jih je najti pred­ vsem v okolišu prom etnih poti (Zg. Kungota, Pernica, Celestrina, Malečnik, Dvorjane, Vumpah, Jakobski dol, črnci, Savci, Velika Nedelja, Miklavž pri Ormožu), m edtem ko o nagrobnikih iz domačega apnenca ne vemo ničesar, saj je iz te kam enine znanih le nekaj pepelnic. Ta razlika se tu še stopnjuje, saj so m arm orni nagrobniki in pepelnice večinoma bogatejše izvedbe (zlasti npr. Zg. Kungota, Pernica, Savci, Velika N edelja), k ar je izdatke za tako na­ grobno oprem o vsaj podvojilo. To velja tudi za P rekm urje z dvema boga­ tejšim a nagrobnikom a (Dolga vas, M urska Sobota), ob katerih ni razen do­ mačih pepelnic ničesar. Haloze so v tem pogledu, razen z manj pom em bnimi najdbah ob robovih, povsem prazne, čeprav druge najdbe govore, da niso bile povsem nenaseljene.8 Ta količinski pokazatelj je delom a mogoče podkrepiti s prikazom kam nitih spom enikov nagrobnega kulta po zvrsteh posam eznih izdelkov na spodnji razpredelnici, pri čem er je poudariti, kako se na najdiščih številnejših spo­ m enikov te vrste pravilom a pojavljajo tudi bogato oprem ljeni grobovi:9 Vrsta spomenika Denkmalart Število Zahl Najdišča Fundorte stele 62 Bohova, Celestrina, Črešnjevec 4, Dolga vas, Dvorja­ ne, Kamnica, Koritno, Kovaški vrh, Maribor 6, Mi­ klavž na D. p. 4, Mislinjska Dobrava, Murska Sobota, Pernica, Pivola, Slivnica 3, Slov. Bistrica 3, Slov. Ko­ njice 2, Sp. Polskava 3, Sp. Hoče, Sp. Jakobski dol, Sta­ re Slemene, Starše 8, Stranice 2, Šmartno, Videm 4, Vumpah, Vuzenica, Zagrad 2, Završe, Zg. Kungota, Zg. Ložnica, Zg. Zreče, Zrkovci titulus 26 Dovže 2, Gor. Dolič, Hudinja 3, Jurišna vas, Legen, Mestni vrh, Poljana, Radlje, Skomarje, Sp. Hoče, Sp. Dolič, Stari trg 2, Stranice 2, Studenice, Šentjanž pri Dravogradu 2, Tinje 2, Završe 2, Zg. Vižinga cippus 2 Skedenj, Vitanje? medaljon 3 Črnci, Šmartno, Vumpah nastavek 1 Sp. Gorica podstavek 1 Slov. Konjice neopredeljeno 5 Gorenje 2, Kungota pri Ptuju, Mestni vrh, Miklavž pri Ormožu fragmenti 30 Čadram, Črešnjevec 4, Gortina, Janževa gora, Kočno, Majski vrh, Muta, Pivola 2, Slivnica, Slov. Bistrica, Sp. Selnica, Stari trg, Starše 7, Stranice, Šmartno 3, Velika Nedelja, Videm, Vumpah M ed stelam i so seveda kakovostne razlike, vendar sodi večina m ed nekate­ rim i bogatejše oprem ljenim i (Slivnica, Slov. Konjice, Šm artno, Videm) in po­ vsem skrom nim i (K oritno, Kovaški vrh) v precej enotno skupino z reliefno in plastično oblikovanimi ovršji, nekatere pa im ajo tudi reliefe pokojnikov (Bohova, Dolga vas, M aribor, M islinjska Dobrava, Slov. Konjice, Sp. Polskava, Sp. Hoče, Sp. Jakobski dol, Starše, Vumpah, Zagrad, Završe, Zg. Ložnica). Pri nagrobnih ploščah v nobenem prim eru ni znano, kako so bile nam eščene na grobu oz. ali so v resnici bile vselej vgrajene »v steno grobnice ali njene ograje«.1 0 Že seznam najdišč s tituli kaže, da gre tu v veliki večini za skrom ­ nejše grobove, kjer takih naprav ni pričakovati, njihova razprostranjenost (sl. 3) pa daje vtis, da je ta skrom nejša oprem a včasih odvisna od oddaljenosti ležišč m arm orja. Tako so najbolj razširjeni po M islinjski dolini, dvoje pa jih je tu d i z Radeljskega polja ob Dravi. Ker pa so na obeh področjih našli tudi bogatejše stele in obilno uporabljali m arm or še v Starem trgu in Zagradu, N ajdišče Fundort K u lti: spom eniki K ulte: Denkmäler 1) Svetišče Heiligtum 2) G radbeni kam ni sedaj Bausteine jetzt V rsta gradbenih kam nov Art der Bausteine čadram J u p ite r: kip / Statue T erm unes : ILJug 405 1) neznano, v k raju ? unbekannt, im Ort? 2) raztreseni po vasi im Dorf zerstreut m arm orni bloki Marmorblöcke Črešnjevec M ars, N oreia, B rita n ia : CIL I I I 5300 M ars : CIL I I I 5301 ?: CIL III 5302 1) neznano, v k ra ju ? unbekannt, im Ort? 2) v župni cerkvi in obzidju in der Pfarrkirche und Umfassungsmauer m arm orni bloki Marmorblöcke Križevec J u p ite r: Al J 78—81 1) neznano, v k ra ju unbekannt, im Ort Laporje? M ars : A l J 83 1) neznano, drugod? unbekannt, anderswo? M aribor N u trice: CIL I I I 5314 E pona : CIL I I I 5312 H e rk u l: VS 9 (1965) 148 H e rk u l: VS 11 (1967) 125 1) neznano v k ra ju unbekannt im Ort Modrič M itra : AIJ 90—99 + x 1) v k ra ju neraziskano im Ort, unerforscht Ruše M itra: A li 114—118 + 2 1) v k ra ju delno raziskano; poplavljeno im Ort, zum Teil erforscht; überflutet »obsekano kamenje« — izgubljeno »behauene Steine« — verloren Slov. B istrica Ju p ite r, M ars, DD: CIL II I 5307 1) neznano, v k raju ? unbekant, im Ort? Sp. Hoče M erk u r: CIL I I I 5310 M itra: AIJ 103 1) neznano, v k raju ? unbekannt, im Ort? 2) v tem eljih župne cerkve (k rip ta) in der Grundmauer der Pfarrkirche (Krypte) m arm orni bloki Marmorblöcke S tare Slem ene? ?: A li 77 1) neznano, izven k ra ja unbekannt, ausserhalb des Ortes Stari trg J u p ite r: CIL I I I 5103, A li 5, 6 M ars : AH 7 1) v k raju , raziskano im Ort, erforscht »profilirani kosi« kapitel, steber? »profilierte Stücke« Kapitell, Säule? Starše ?: CIL III 4099, 4104 1) neznano, v k ra ju , od Drave uničeno unbekannt, im Ort, von der Drau zerstört m arm orni bloki dva stebra Marmorblöcke zwei Säulen Stranice? ?: Rogatec (1939) 59 1) neznano, ni v kraju ? unbekannt, nicht im Ort? Šmartno n. P. Saxanus: A ll 100, ad 100 J u p ite r: A V 28 (1977) 83 M itra: AV 28 (1977) 83 1) neznano, v k ra ju unbekannt, im Ort 2) v župni cerkvi in obzidju in Pfarrkirche und Umfassungsmauer m arm orni bloki, podstavek stebra Marmorblöcke Säulenbasis N ajd išče Fundort K u lti: spom eniki K ulte: Denkmäler 1) Svetišče Heiligtum 2) G radbeni kam ni sedaj Bausteine jetzt V rsta gradbenih kam nov Art der Bausteine Videm p r i P . M arm ogius: CIL I I I 4014 1) neznano, v k raju ? unbekannt, im Ort? 2) v žu p n i cerkvi in cerkvi sv. Janeza pod D ravinjskim vrhom in der Pfarrkirche und der Filialkirche im Dravinjski vrh m arm orni bloki Marmorblöcke V um pah? M itra: CIL I I I 4042 1) neznano, ni v k ra ju ? unbekannt, nicht im Ort? Zg. P o ljčan e M itra: ILJug 409 1) neznano, v k raju ? unbekannt, im Ort? Zg. Zreče? J u p ite r: F S 7 (1960) 306 1) neznano, ni v k ra ju unbekannt, nicht im Ort • Tabela 3. Rimska svetišča po votivnih spomenikih in gradbenih kamnih Tabelle 3. Römische Heiligtümer nach Votivdenkmälern und Bausteinen je tu socialni položaj naročnika bržkone enako pom em ben. Tako si lahko razložim o skrom ne plošče v H udinji, neposredno ob virih m arm orja, pa tudi v S tranicah, na Skom arju, T inju in v Jurišni vasi. Glavno področje razširjeno­ sti stel p a sega od Zreč ob jugovzhodnem Pohorju do Drave, s tem , da so Dra­ vinjske gorice in Haloze povsem brez njih, v Slovenskih goricah pa so redke (Zg. K ungota, Pernica, Sp. Jakobski dol) in vzhodno od Ptuja ter v Pom urju že skoro izjem ne (Velika N edelja, M urska Sobota, Dolga vas). Skoro povsem isto velja tudi za m arm orne sarkofage oz. pepelnice, ki so na zahodu izjem ni (Z agrad), pojavljajo pa se tu d i v Podravinju (Sp. Grušovje, Poljčane, Studeni­ ce) in dvakrat v bogatejši izvedbi tudi vzhodno od P tuja (Savci, Velika Nede­ lja), pokrovi z reliefi p a še v Slivnici in Pernici. D ruga pom em bna skupina rim skih kam nov so votivni oltarji in plošče, ki pa so že mnogo redkejše (16 % ). Tudi tu gre za spom enike, ki so jih naročali posam ezniki in zato tudi nekoliko odsevajo socialni položaj posvetiteljev. Spom eniki te vrste pa so h k ra ti in še bolj zanimivi kot dokazno gradivo o šir­ jen ju raznih kultov po pokrajini. K ot je razvidno iz tabele 3 so bili na dveh tre tjin a h najdišč odkriti spom eniki enega samega kulta, od tega dobra tretjin a M itrovega češčenja. Zanim ivejša je preostala tretjin a krajev z dvema ali trem i kulti, ki vsa sodijo m ed pom em bnejša antična najdišča. Prednjači Šm artno s trem i kulti v istem naselju, m edtem ko gre v M ariboru za različna najdišča, od k aterih je le Betnava z Epono in »Izido« (?) pom em bnejša. Z izjem o Š m artnega leže vsa druga tak a najdišča ob rim skih cestah (S tari trg, Sloven­ ska B istrica, čadram , M aribor) ali blizu njih (Črešnjevec, Sp. Hoče). Tako lego im a od najdišč z enim kultom le Križevec s štirim i (ali petim i, če pri­ štejem o še Zreče) Jupitrovim i oltarji. Jupiter je tudi v Podravju eno najbolj češčenih božanstev kot je bilo to tudi drugod splošen pojav.1 1 Sledi m u Mars v podobnih obcestnih legah (S tari trg. Slov. Bistrica, Črešnjevec, Laporje — p rinesen od drugod?), kar velja tudi za Trojane in Ptuj kot edini drugi n aj­ dišči na Slovenskem.1 2 Med posam ičnim i kulti sodita Herkul (M aribor) in M erkur (Sp. Hoče) k uvoženim rim skim božanstvom, vsi drugi — Epona in N utrice v M ariboru, Marmogius na Vidmu, N oreja na Črešnjevcu in Term unes v čadram u — pa so lokalna božanstva, ki delom a odražajo pom en krajev, v katerih so bili odkriti.1 3 Najbolj izrazito velja to za oba Saksanu posvečena kam na na Šm art­ nem, ko gre za izrazito češčenje zaščitnikov neke proizvodne dejavnosti. Posebno vlogo ima v češčenju božanstev m itraizem , ki m u pripada tretjin a vseh votivnih spomenikov. Z njim i se po eni strani pojavi izrazitejši tekm ec rim skim božanstvom, po drugi strani pa Mitrova svetišča, od katerih za tisti v Rušah in pod M odričem vemo za ostanke, sežejo tudi v odročnejše kraje. Mitrej na Šm artnem je mogoče iskati na om ejenem prostoru, tistega pri Ho­ čah verjetno v smeri Pohorja, m anj zanesljivo pa je iskanje m itreja pri Polj­ čanah (v sm eri soteske Bele?) in zlasti v Vum pahu, k jer je mogoče tudi ta spomenik iz skupine najdb v sosednjih Staršah. Od M itrovih najdišč jih je tretjina v Podravju, k jer štiri izmed njih ob vzhodnem Pohorju sestavljajo precej strnjeno skupino, na dveh od teh (pod M odričem in v Rušah) pa je bilo odkritih tudi največ votivnih kamnov.1 4 Največkrat so v zvezi z nagrobnim i napravam i in svetišči tudi obdelani m arm ornati gradbeni kamni. M edtem ko bo posam ezne reliefno okrašene ali drugače obdelane kam ne mogoče uvrstiti k eni ali drugi vrsti stavb pa so p re­ prosto obklesani kosi manj opredeljivi in nam lahko kaj povedo tudi po svoji količini. Za izključno uporabo v nagrobni arh itek tu ri govore kam ni iz Za­ grada, k jer gre verjetno za Šem petru podobno grobišče, pripadajoče u ra d ­ nem u osebju neke m utatio m ed Starim trgom in Podjuno.1 5 Izključno za grob­ nice so bili po vsej verjetnosti uporabljeni tudi m arm orni kamni v Miklavžu na Drav. polju, Slivnici in Slov. Konjicah, m edtem ko so bila za Sp. Hoče m nenja deljena.1 6 Vsaj na nekaterih najdiščih m oram o upoštevati oboje, tako na Črešnjevcu in v Staršah, k jer je gradiva za nagrobne naprave preobilo, te r na Vidmu, k jer so nagrobni spom eniki sicer številnejši, pojavlja pa se tu d i votivni spom enik. N ajjasnejši je doslej položaj v S tarem trgu, k jer večina spomenikov vseh vrst izvira od Eggerjevih načrtnih izkopavanj naselbine in grobišča ter je zato njihovo točno poreklo znano.1 7 Dvoje votivnih kamnov v čadram u kaže na to, da m oram o tudi gradbene kam ne pripisati predvsem svetiščem, kar velja bržkone tudi za Šmartno, povsem brez dvoma pa za Ruše. Profanim stavbam so očitno pripadali gradbeni kam ni v Sp. Grušovju, prav tako kot kapitel v Stojncih. Oba kam na iz Zg. Gorice pa bi nasprotno najprej sodila k nekem u večjem u nagrobnem u spom eniku, še zlasti, če je sem sodil tudi ovršni del iz sosednje Sp. Gorice.1 8 Zadnja pom em bnejša skupina rim skih kamnov v Podravju so m iljniki, ki pa so v Podravju zelo redki. To najbrž ne tem elji sam o v razm erah antičnega časa, saj so m iljnike postavljali bolj na gosto in gotovo nista bila brez n jih Poetovio in njegova okolica z nekaj pom em bnejšim i cestami. Pom anjkanje te vrste spomenikov v Podravju izhaja prej iz njihove usode v poantičnem obdobju. Kolikor niso zaradi izpostavljene lege že zgodaj postali plen za d ru ­ gotno uporabo v srednjem veku in še pozneje, so ponekod na dandanes sa­ m otnih predelih m orebiti tudi polagoma izginili pod zem ljo in jih v novejšem času odkriva predvsem naključje. To dokazujejo že poročila o odkrivanju miljnikov tako v Križevcu kot p ri Stranicah. To so hkrati tudi edini zanes­ ljivi p o d atk i o prvotnih legah teh spomenikov, m edtem ko so poročila o milj- nikih m ed Ormožem in Središčem že m anj natančna, kam ni pa žal izgubljeni. Še več nejasnosti je o poreklu drugih štirih m iljnikov iz Podravja. Tistega iz Starš so že neznano kdaj prej od nekod prenesli v tam kajšnjo cerkev za drug nam en in bi bil tako edini še ohranjen s ceste p roti Flaviji Solvi, če ne upo­ števam o prvotnih nejasnih poročil.1 9 Po M ucharju pa vemo še za en »popol­ nom a razb it miljnik« v Staršah, za »Milliare Romanum« v Sp. Hočah ter za »rim ski m iljnik pri p rastari lipi« na Šm artnem , ki pa niso ohranjeni.2 0 Za kaj gre p ri »rimskih kažipotih«, ki jih je omenil M. Slekovec pri Lovrencu na D ravskem polju in ki naj bi jih domačini imenovali »milje«, ni bilo pravo­ časno, — do izgradnje tovarne glinice in alum inija, — raziskano.2 1 R azprostranjenost doslej o d k ritih m iljnikov v Podravju im a tako zelo enostransko podobo, saj so jih našli največ (od Celja) do Stranic in Križev­ ca, n ato pa šele spet na vzhodnem robu pokrajine onkraj Ormoža. Kakorkoli si sedaj to skušam o razložiti, ostajam o p ri vznem irljivem dejstvu, da se v rsta naključij, ki je dala na svetlo m iljnike na teh dveh obm očjih, ni ponovila na dolgem odseku rim ske ceste m ed Križevcem in Ormožem, da o drugih ce­ stah, — z izjem o Starš in m orebiti še Vitanja, — niti ne govorimo. * T udi v Podravju so prišli prvi rim ski kam ni v zgodovinsko evidenco že v n ajstarejšem obdobju srednjeevropske epigrafike. Po prvih om em bah rim ­ skih kam nov, npr. na Črešnjevcu v Santoninovem Itin erariju iz leta 1487,2 2 se pojavijo prvi prepisi posam ičnih rim skih napisov v začetku 16. stoletja. Ta­ k ra t je Augustinus Tyffernus zabeležil napise s kam nov v Slov. Bistrici ( CIL III 5307), Slivnici (CIL III 5309) in v Hočah (CIL III 5311), od katerih se je le poslednji ohranil do današnjih dni.2 3 V drugem rokopisu iz tistega obdobja, k jer so bili rim ski kamni, tu d i tisti brez napisov, narisani in katerega dvojnik je nekoč im el v lasti K. Peutinger, je našla m esto tudi napisna plošča iz Hoč.2 4 Kaj je od teh ali še drugih napisnih kam nov tak ra t zbral neznani »Antiquus A ustriacus«, se ne ve, najbrž pa izvira od njega zapis o votivnem kam nu (C/L III 5314) iz M aribora, ki je bil, — kot slovenjebistriški in hoški, ne pa slivni­ ški kam en, — vključen v prvo tiskano epigrafsko zbirko, katero je leta 1534 v sodelovanju s P. Apianom izdal B. Am antius.2 5 Iz teh virov je črpal podatke tudi W. Lazius za svojo obsežno zgodovino rim sk ih starin, ki jo je izdal leta 1551 in k jer je ob njegovi znani brezskrb­ n osti tu d i na našem področju prišlo do napak.2 6 Pol stoletja pozneje so ti naši napisi našli m esto v enem izm ed prvih epigrafskih zbornikov 17. stoletja, ki ga je leta 1602 izdal J. G ruter.2 7 Z drugo izdajo tega dela leta 1707, — po sto letju brez novih odkritij, — je bilo prvo obdobje objavljanja rim skih na­ pisov tudi za Podravje zaključeno. Čeprav so razni štajerski zgodovinski pisci obravnavali tudi rim sko obdobje in večkrat om enjali M aribor, a le v zvezi s po Laziusu povzetimi razglabljanji o antični M ariani, je rim ske napise na Čreš­ njevcu om enil le J. S. V. Popovič.2 8 Izid Kinderm annovega domoznanskega o risa štajerskih starin ob koncu 18. stoletja lahko po vsem tem presojam o k o t p rerez dotedanjega poznavanja rim skih starin. K ar se napisnih kam nov tiče, — drugih dotlej še niso posebej zapisovali, — je K inderm ann le povzel Prva objava Erste M itteilung N ajdišče Fundort Spom enik Denkmal Razvid Evidenz 3, za 1814, 11 K riževec (G onobitz) M n: CIL II I 5743 R ISt 373 ( 92) 7, za 1818, 10 Starše M n: CIL II I 5744 RISt 374 ( 90) ( + 65, za 1876, 16) (S t. Johann a. D.) P : glava Ju p itra Vn : CIL I I I 4099 R ISt 394 ( + 63, za 1874, 17) Gn: CIL II I 4102 Sn : CIL II I 5695? R ISt 395 R ISt 396 ( + 63, za 1874, 17) ( + 65, za 1876, 16) G n: CIL II I 10887? R ISt 398 (16, za 1827, 11) M aribor-B etnava (W indenau) P: herm a »Izide« Schild 12, 99 (100) 16, za 1827, 12 V um pah (W urm berg) V n: CIL II I 4042 R ISt nim a (Povoden, 1827, 344) G r: z o p rsji 20, za 1831, 11 Š entjanž p ri Dravogradu G n: CIL I I I 5700 R ISt 397 (55) {Ost. Bl. [1846] 5 ss) Ruše V r: Al J 115 Schild 12, 97 (107) (Ost. Bl. [1847] 728) V r: Al J 116 Schild 12, 97 (108) (53, za 1864, 18) V r: Al J 117 V r: Al J 118 Schild 12, 98 (109) Schild 12, 97 (110) (MhVSt 6, 1855, 54) Sp. Selnica (bei Z ellnitz) G n: CIL I I I 5318 RISt, str. 398 (MhVSt 7, 1857, 59) ( + 63, za 1874, 18) ( + 65, za 1876, 16) R adlje (M ahrenberg) G n: CIL I I I 5102 R ISt 340 (111) (MhVSt 9, 1859, 37) Sp. H oče (K ötsch) V m : CIL II I 5310 R ISt 341 (106) (MhVSt 9, 1859, 38) Stranice Mn: CIL I I I 5739 R IS fü ll (19) (G egend Gonobitz) M n: C/L I I I 5740 R ISt 372 (20) (MhVSt 17, 1869, 69) S tari trg (W indischgratz) V n: CIL II I 5103 R ISt str. 398 (59, za 1870, 22) Savci (G abem igg) S rn : CIL I I I 4081 R ISt 399 (84) (60, za 1871, 23) V itanje M n: CIL II I 5738 R ISt 370 (97) (63, za 1874, 16) ( + 65, za 1876, 16) S tarše G r: ovršje Al J 263 (51?) (74, za 1885, 12) ( + 83, za 1894, 40) Š m artno (F reistein) Sn : CIL I I I 5295 R ISt 364 (95) (80, za 1891, 39) J u riš n a vas G n: CIL II I 11711 R ISt 375 (4) (83, za 1894, 13, 40) M iklavž na G m : CIL II I 14106 RISt 342 (104) (85, za 1896, 42) Drav. polju G m : CIL III 14107 G rn: CIL I I I 14108 R ISt 343 (103) RISt 344 (105) MZK, 3. F. 3, 1904, 246 K riževec V n: AH 78 V n: Al J 79 Vn : Al J 80 R ISt 382 (10) RISt 383 (15) RISt 384 (14) 95, za 1906, 37 Lancova vas X : »mejni kamen« ? 100, za 1911, 45 S ta ri trg G n: A l J 9 G r: z delfinom R ISt 380 (12) ? (103—104, za 1914-15 S tari trg G rn: AU 8 R ISt 379 (16) [1916] 36 ss) V n: A l J 5 V rn: A U 6 V n: Al J 7 RISt 376 (8) RISt 378 RISt 377 (JÖ A I17, 1914, B bl. 64) A: kapitel ? (JO A I17, 1914, B bl. 74) A: lorica ? P rv a objava N ajdišče Spom enik Razvid Erste M itteilung Fundort Denkmal Evidenz 103—104, 1916, 37 Zreče ( R ötschachgraben ) G rn: A l J 120 R ISt 381 103—104, 1916, 37 M odrič V rn: A l J 91 R ISt str. 398 (105—106, za 1916-17 Legen G n: CIL I I I 5104 R ISt 345 (3) [1918] 23) (G allenhofen) Črešnjevec V n: CIL II I 5300 R ISt 365 S rn : CIL III ad 5302 R ISt 366 S n: CIL II I 5303 R ISt 367 Gn : CIL II I 5306 R ISt 368 (M uchar [1845] 342) S r: T rito n Tabela 4. Seznam v Joaneju v Gradcu spravljenih rimskih kamnov, z objavami v Jahresberichte (v oklepaju so objave v drugem tisku in poznejše omembe). Tabelle 4. Verzeichnis der im Grazer Joanneum verwahrten Römersteine, samt den Veröffentlichungen in Jahresberichten (fremde Mitteilungen und spätere Erwäh­ nungen sind umklammert). dotlej poznane spomenike iz M aribora, Hoč, Slivnice, Slov. B istrice (in Slo- venjega G radca), hkrati s tem pa tudi vse dotedanje napake.2 9 V prvi polovici 19. stoletja se je nato število rim skih kamnov vseh zvrsti naglo pomnožilo. Zanim anje zanje je vzbudilo že načrtno zbiranje, pogojeno z ustanovitvijo deželnega m uzeja v Joaneju v Gradcu leta 1811, gotovo pa tudi, — čeprav za naše obm očje o tem nim am o neposrednih dokazov, — u redba o spravljanju težjih kam nitih in zlasti'napisnih spomenikov k najbliž­ jim cerkvam , ki so jo izdali leta 1828. Tako so v letnih poročilih graškega Joaneja od leta 1814 dalje izhajale tudi vesti o pridobitvah rim skih kamnov, m ed katerim i je bil iz Podravja prvi m iljnik CIL I I I 5743 iz Križevca, zadnji pa, d o b rih sto let pozneje, nagrobnik CIL III 5104 iz Legna (tabela 4).3 0 Sporočila v Jahresberichte večinoma dobro ponazarjajo odkrivanja oz. p risp e tja rim skih kamnov v deželni muzej in so bila s tem v polovici prim e­ rov tu d i prva obvestila. N ajdišča niso bila vselej točno označena (Slov. Ko­ njice za m iljnike iz Križevca in Stranic) ali pa so bili navedeni kraji drugotne lege (G abernik za Savce, ki so bili ugotovljeni šele leta 1935; Sele za Šm artno oz. O gljenšak po poprejšnjih poročilih).3 1 Včasih se več kamnov skriva pod skupno oznako (S tarše: »nagrobniki«) oz. niso bili vsi navedeni (S tari trg ), k ar otežkoča zanesljivo ugotavljanje posam eznih spomenikov.3 2 Prav tako v Jahresberichte niso bili om enjeni vsi kamni, ki so prispeli v Joanej, možno pa jih je bilo uvrstiti v časovno zaporedje dospetja po drugih objavah. Te večinom a časovno sovpadajo s pridobitvam i m uzeja, izjem a je le Črešnje­ vec, k je r so bili nekateri kam ni pobrani šele m ed zadnjo vojno, ne da bi bilo to k je objavljeno.3 3 Napisne kam ne v lapidariju Joaneja, — razen petih izgub­ ljenih, — je leta 1969 uvrstil v katalog za štajersk o E. Weber, k ar sedaj m oč­ no o lajšu je njihovo poznavanje.3! Poleg darovalcev rim skih kam nov graškem u m uzeju so se km alu pojavili tu d i dom ači zbiratelji in lokalni poročevalci, z njim i pa težnje po krajevnih zbirkah. Tako je ptujski župnik S. Povoden, — daljnji predhodnik p tujskih m uzealcev, — dal leta 1830 v M estnem stolpu v P tu ju vzidati ptujske rim ske kam ne, od podeželskih pa dva iz Starš in enega z Vidma.3 5 On je tudi napisal prvo poročilo o rim skih kam nih, ki so km alu postale prvo — in doslej še vedno nepreseženo — najdišče v Podravju in kjer so bili rim ski spomeniki vzidani v cerkvi že pred om enjeno uredbo.3 6 V M ariboru je m edtem prve rim ske kamne z Betnave in Sodnega stolpa opisal I. A. Zupančič, p ri čemer je tudi tu šlo, kakor večinoma poprej, za od­ kritja v drugotni legi.3 7 Med že znanimi podeželskimi najdišči so se v letih 1821—1844 pojavila še nekatera druga naj starejša — Zg. Kungota, Studenice, Vurberk v Vumpahu, Videm p ri P tuju in Šentjanž p ri Dravogradu. V letih 1825—1826 je A. M uchar izdal prvi tem eljitejši pregled deželne antične zgodovine, v katerem so bili omenjeni iz dotedanjih objav že znani spomeniki, prezrl pa je Zupančičeva odkritja.3 8 Obsežnejšo zbirko rim skih kamnov je nato M uchar leta 1844 in v naslednjih letih objavil v zajetni Zgo­ dovini vojvodine Štajerske, k jer so bili, — prvenstveno v prvi knjigi, — na koncu dodani seznami najdišč z opisi — skoro izključno antičnih — najdb.3 9 Izrecno navedenih je bilo v prvih treh knjigah 43 spomenikov, od tega 17 na­ pisnih kamnov. Ker je M uchar tudi sam ali s pom očjo prijateljev in znancev zbiral rim ske kamne, je bilo m ed tem i 27 ali dobra polovica novih najdb. Po­ leg najdišč, kjer se do danes ni nič ali skoro nič sprem enilo, so se na njegovih straneh pojavila tudi taka, k jer so se pozneje najdbe pomnožile, npr. Sliv­ nica, Šm artno, Črešnjevec, Ruše. M uchar je objavljal tudi besedila napisov, ki pa niso bili vselej dobro prebrani, nekatere reliefne kam ne pa je prikazal tudi v risbah.4 0 Čeprav je bil njegov zgodovinski tek st bogato oprem ljen z opombami, so pri naštevanju najdb navedbe virov oz. dotedanjih objav izosta­ le. Kot zgodovinar se je M uchar zadovoljil z opisom teh starin, ki jih je sicer uporabil p ri zgodovinskih razlagah, ni jih pa podrobneje razčlenjeval. V tistem času se je z domačo zgodovino v M ariboru ukvarjal tudi R. G. Puff, ki je nekaj malega tudi izkopaval, na novo pa je opisal predvsem spom enike iz ruškega m itreja.4 1 Med osrednjim i poročevalci se je pojavil J. G. Seidl, ki je v dunajskih publikacijah najprej opisal nove kam ne iz Starš, pozneje pa je kot vseavstrijski kronist objavljal večinoma že znane spomenike.4 2 Med leti 1851 in 1873 je o številnih novih napisnih kam nih pisal R. Knabl, ki je hkrati tudi — prvi — razlagal napise in popravljal in dopolnjeval dotedanja branja. Zaradi takega kritičnega pristopa si je Knabl obravnavane kam ne tudi sam ogledal pa čeprav so bili shranjeni na še tako odročnih krajih. Tako je bilo m ed 283 od njega ponovno pregledanim i kam ni 17 iz Podravja, 49 od skupno 194 pa jih je tod tudi sam odkril.4 3 Poleg teh objav, ki so večinoma izšle v glasilu Zgodovinskega društva za štajersko, nekatere pa v publikaciji du­ najske akadem ije N otizenblatt, je Knabl zbral gradivo za sam ostojno zbirko, ki se hrani v dveh rokopisnih skupkih v Gradcu, ker ni utegnilo biti več ob­ javljeno.4 4 Med leti 1844 — izidom prve Mucharjeve knjige o zgodovini Štajerske — in 1873 — izidom Mommsenovega CIL III je bilo objavljenih še troje pre­ gledov, ki v celoti ali deloma zajem ajo rim ske kam ne. Tako je E. Prato- bevera leta 1854 sestavil seznam dotedanjih antičnih najdišč z navajanjem — ne vseh — rim skih kamnov, ki pa ima samo bibliografsko vrednost.4 5 Leta 1862 je v 4. delu poskusa večjega zbornika rim skih napisov, oštevilčenih po­ dobno kot pozneje v CIL, S teiner objavil tudi napise iz Podravja, med ka­ terim i jih je le malo m anjkalo.4 6 Spet desetletje pozneje je F. Pichler opisoval in razvrščal »rimske nagrobne napise noriško-panonskega območja«, kar dan­ današnji prav tako zadeva sam o sestavljalca bibliografije.4 7 V naslednjih de­ setih letih, do izida CIL III, je o nekaterih novih n ajdbah poročal A. Milliner, s tedanjega koroškega obm očja pa je M. F. Jabornegg-Altenfels iz najpom em b­ nejšega najdišča rim skih kam nov v Zagradu omenil dvoje novih najdb.4 8 V celoti gledano so bile najdbe rim skih kam nov oz. napisov v tem obdobju že znane v toliki meri, kot je ustrezalo dejanski dediščini antične dobe v Po­ dravju in se z novimi odkritji pozneje ni bistveno spremenilo (tab. 5). Na tedanjih belih površinah še danes ni obsežnejših najdb, nekatera obm očja pa so še vedno prazna. Celotno Pom urje je do tistega časa premoglo le en sam spomenik, nagrobnik CIL III 4149 iz Dolge vasi, ki sta ga v letih 1853 in 1856 prva om enila Seidl in v. Sacken, a je iz poznejših nem ških objav do Mommse- na izpadel že zato, ker je izviral iz ogrskega dela države in bil prepeljan v Bu­ dimpešto, zato so o njem nek ajk rat poročali le na M adžarskem .4 9 Ob koncu Knablovega delovanja je leta 1873 izšel tretji del M ommsenove svetovne zbirke rim skih napisov — Corpus inscriptionum Latinarum, ki je tudi napisne kam ne iz Podravja za trajno uvrstil v m ednarodni sistem , š te ­ vilo napisnih spomenikov se je povečalo od M ucharjevih 17 na 68, poleg sistem atične objave tekstov p a se je njihova vrednost povečala še s tem, da so postala v indeksih zbrana im ena dostopna širokem u krogu raziskovalcev in za različne namene. Troje napisov je bilo tu tudi prvič objavljenih: fragm ent nagrobnega napisa CIL III 5295 a s Šm artnega na Pohorju, votivni napis CIL III 5302 iz Črešnjevca ter fragm ent nagrobnega napisa CIL III 6525 z Janževe gore.5 0 Ob dejstvu, da je CIL zajel le napisne spom enike, je za statistični pregled števila in razprostranjenosti vseh dotlej znanih rim skih kamnov koristen še drug seznam, ki ga je leta 1879 ob arheološki karti Š tajerske podal F. Pichler.5 1 N atančnost podatkov je tu m anjša, saj niso zajeti vsi napisni kam ni, pri drugih pa si je ob skupinski oznaki popolnost mogoče le zam išljati. Zato po tem pregledu tudi ne m orem o navesti točnega števila dotlej znanih oz. objavljenih kam nitih spom enikov in se m oram o zadovoljiti z okroglim šte­ vilom v prepričanju, da je v njem zajeto vse, kar sicer v seznamu izrecno ne m anjka.5 2 S preko 100 kam ni se je tako število teh najdb v sredini 19. st. več kot podvojilo, nato pa se je naraščanje novih najdb do konca stoletja upočasnilo. Do odkritij je prišlo — kot tudi že večinom a dotlej — le po na­ ključju, poleg posam ičnih kam nov (Celestrina C/L III 11720, Poljane CIL III 11650, Jurišna vas CIL I I I 11711, Slivnica CIL I I I 11714, Velika N edelja CIL III 14065, Slov. Konjice CIL III 15205/3, M aribor C JL III 15206) pa so prišla v javnost tudi tri nova večja najdišča. To so bili v cerkvi na Tinju odkriti nagrobni spom eniki z neznanega grobišča v okolici, odkoder izvira m orebiti tudi nagrobnik iz Jurišne vasi.5 3 V graščini Pohorski dvor v Pivoli odkriti rim ski kam ni gotovo izvirajo iz grobišča z gom ilami na znožju Pohorja.5 4 Nagrobniki in drugi kam ni iz Miklavža na Dravskem polju pa so opozorili na dvoje grobišč — prvotno z gomilami in poznejše piano z nagrobniki v drugotni uporabi.5 5 Poročevalca o teh najdbah sta bila poleg A. M iillnerja, ki je v tistem času deloval v M ariboru in se tako lahko obširneje bavil z dom ačo arheološko dediščino ter J. Pajka, ki je le obrobno posegal vanjo, še W. Gur- litt in A. v. Prem erstein. Z letom 1902, ko je k tretjem u delu CIL izšel dopolnil­ ni zvezek z novimi 16 napisi, se je tako zaključilo pravzaprav 400 let dolgo obdobje objavljanja rim skih kam nov v okviru avstrijskega cesarstva.5 6 Do konca Avstro-Ogrske je poleg desetine posam ičnih najdb prišlo še do dveh pom em bnejših odkritij. V letih 1902—1903 sta F. K enner in W. K ubitschek podrobneje opisala kam nito gradivo iz nagrobnih objektov pri Zagradu, ki jih je nekoč — kakor je bilo 50 let pozneje podobno ugotovljeno v Šem petru ob Savinji — izpodkopala in raznesla Meža in ki se je pričelo pojavljati v njeni strugi že dobrih 40 let poprej.6 7 Na začetku prve svetovne vojne pa je R. Egger tolikanj raziskal antične ruševine v Starem trgu p ri Slovenjem Gradcu, da se je obstoj postaje Colatio na tem m estu ne samo potrdil, temveč tudi dobil prve jasne obrise, pri čemer je prišlo na dan tudi nekaj fragm entiranih spo­ menikov (AIJ 5—8).6 8 Med drugim i najdbam i je bilo najpom em bnejše od­ kritje votivnih oltarjev AIJ 78—81 v Križevcu, ki so opozorili na — še vedno neugotovljeno — bližnje svetišče ob rim ski cesti in m orebiti tudi obcestni po­ staji, h kateri so m orebiti sodili tudi bližnji gomilni grobovi in ostanek n a­ grobnika AIJ 120 iz Zreč.5 9 V M ariboru so odkrili v drugotni rabi — in n a j­ brž od drugod pripeljano — skrbno izdelano pepelnico AIJ 111, v Laporju p a troje kamnov, od katerih so sam o enega — votivni oltar AIJ 83 ohranili v cerkveni steni.6 0 Tudi drugi kam niti spomeniki so bili večinoma hkrati tu d i nova antična najdišča, čeprav so bili kamni, z izjemo Stojncev, odkriti že na drugem m estu.6 1 Z nagrobnikom AIJ 447 v M urski Soboti je Pom urje dobilo drugi pom em bnejši rim ski m arm orni spomenik, ne pa hkrati antičnega n ajd i­ šča.6 2 Z osamosvojitvijo Podravja in Pom urja v novi jugoslovanski državi so n a­ stale tudi na tem področju nove razm ere in uveljavili so se novi, domači pisci. Tako je V. Skrabar še za časa stare avstrijske države, a prvič v slovenskem tisku, obširneje opisal že več kot pol stoletja znane, a še ne podrobneje p re d ­ stavljene spomenike iz m itreja v Rušah, leta 1924 pa podobne najdbe iz m i­ treja pod Modričem, ki so prav tako bili, neobjavljeni, že 30 let spravljeni v ptujskem muzeju.6 3 Na nove rim ske kamne je naletel v cerkvenih stavbah pri Gortini in v Hočah konzervator F. Stele, o kam nitih spomenikih iz S tarš, Vidma p ri Ptuju in Črešnjevca je poročal M. Abramič, o nekaterih drugih odkritjih pa B. Saria in V. Skrabar.6 4 Deset drugih najdb, om enjenih v raz­ ličnih publikacijah je pri tem hkrati pomenilo tudi toliko novih arheoloških najdišč.6 5 Leta 1938 je izšel nov dopolnilni pregled rim skih kamnov, A ntike Inschrif­ ten aus Jugoslavien, ki sta ga v okviru M ednarodne zveze akademij pripravila za obm očje Panonije in N orika na Hrvatskem in Slovenskem V. Hoffiller in B. Saria. S pritegnitvijo nekaterih neepigrafskih spom enikov in precej do­ slednim objavljanjem fotografij in risb je pom enil novost v tej vrsti p u b li­ kacij, h k rati pa je bil tudi — na regionalni podlagi zastavljeno — nadalje­ vanje CIL v nekoliko drugačnem smislu, saj je iz različnih nagibov ponovno prikazal nekatere že v CIL zajete spomenike.6 6 Iz Podravja in Pom urja je bilo objavljenih 42 spomenikov, m ed njim i trije, ki dotlej še niso bili nikjer om e­ njeni.6 7 Tri leta pozneje je izšel v istem izdajateljskem okviru drugi slo­ venski zvezek Arheološke k arte Jugoslavije, ki sta ga za mejno obm očje H r­ vatske in del severovzhodne Slovenije sestavila J. Klem enc in B. Saria.6 8 K ljub navidez neznatnem u časovnem u razm iku je bilo tu naštetih tudi enajst novih rim skih kamnov, ki so bili o d k riti večinoma ob terenskih ogledih.6 9 N ekatera druga najdišča so sedaj nudila že kar sezname kam nitih spomenikov, npr. Starše, k jer je bil sicer v glavnem ponovno objavljen Knablov pregled iz leta 1873, d alje Črešnjevec, Slivnica, Stranice in Šm artno, ki so šele sedaj nudili pregledno podobo.7 0 Kot pom em bnejšo novo najdišče se je pri tem pokazal Čadram , čeprav je tam uspelo ohraniti le dvoje kam nov.7 1 S tem a dvema izdajam a se je zaradi izbruha nove vojne zaključilo neko drugo, a mnogo k rajše obdobje iskanja in objavljanja rim skih kamnov. V najnovejšem povojnem obdobju je nekaj novih odkritij objavil oz. ponovil B. S aria v tujem tisku leta 1946, dve leti pozneje pa je E. Diez v svoji raz­ pravi o antičnih pepelnicah pritegnila in podrobneje ocenila tudi nekatere naše n ajd b e te vrste — poleg tistih iz P tuja še pepelnice iz M aribora, Savcev, V idm a, Velike Nedelje, Črešnjevca, Šmartnega, T inja in Pernice.7 2 Domačih novic ni bilo do leta 1951, ko je pričel izhajati Arheološki vestnik. Ta je sprva prevzel objavljanje arheoloških novot tudi n a tem obm očju, a je v prvih de­ setih letih izhajanja ob borni žetvi podrobneje poročal le o petih spom enikih iz H udinje, Vumpaha, Sp. Doliča in Vitanja, m edtem ko je bilo deset drugih m anj pom em bnih le om enjeno.7 3 Nekaj novic je bilo objavljeno v drugih publi­ k acijah tako ob ponovnem pregledu rim skih kam nov iz Zagrada dvoje kam ­ nov v K roniki, fragm entirana nagrobna plošča iz Dovž v skopski Živi antiki, novo o d k rit votivni oltar M itri v Poljčanah pa v Zborniku za um etnostno zgo­ dovino.7 4 Z letom 1960 je od leta 1948 izhajajoče glasilo spom eniškovarstvene dejav­ n osti v Sloveniji, Varstvo spom enikov, dobilo redna in poslej stalna K onser­ v ato rsk a poročila, v katerih so se vrstile novice tu d i o novih rim skih kam nih. Na stran eh teh poročil se je doslej zvrstilo 23 najdišč s skupno 42 kam nitim i spom eniki.7 5 Ob novih najdbah z znanih bogatejših najdišč (Miklavž na Drav­ skem polju, Slivnica, Črešnjevec, M aribor, Videm pri Ptuju, Slov. Konjice, Š m artn o na Pohorju) so ponekod obnavljanja cerkvenih fasad pokazala, da je bogastvo rim skih spolij večje kot doslej dom nevam o.7 6 Posebnih presenečenj v te h poročilih iz Podravja ni bilo, m ed zanim ivejša odkritja pa vsekakor sodita oba votivna oltarja H erkulu iz M aribora, fragm ent pepelnice z m ito­ loškim reliefom v zidovih cerkve sv. Janeza pod Dravinjskim vrhom , pokrov pepelnice kot prvi rim ski kam en iz notranjosti Haloz v Žetalah, nagrobna plošča z novimi domačimi im eni na Kovaškem vrhu ter votivna spom enika dveh novih kultov na Šm artnem na Pohorju. V Arheološkem vestniku so bile poslej nove najdbe kamnov om enjene le priložnostno (pepelnice iz Rakičana, Brezovec, Gradišča in Ižakovec v Prek­ m u rju te r rimski kam ni v M iklavžu na Drav. polju).7 7 Nekaj sporočil o raznih dotlej še neznanih kam nih je izšlo še v drugem dom ačem tisku, pri čem er je šlo večinom a za objave starih zapiskov in le enkrat za povsem novo odkritje.7 8 V vsejugoslovanskem pregledu rim skih napisov iz let 1940—1960, ki sta ga leta 1963 objavila A. in J. šašel, je bilo iz Podravja zajetih in novo oštevilčenih 19 spom enikov, pri katerih je bilo 8 novih napisov (dva dotlej neznana — Dov­ že in Zg. Poljčane).7 9 Pri drugih navedbah gre za om em be drugih objav, delom a z dopolnitvam i in enkrat po objavi v tujini.8 0 H krati je bil objavljen doslej m anjkajoči skupek indeksov k Al J ter popravki k posam eznim kam nom te O bravnava Verhandlung Leto Jahr c « u .0 3 O G O « a 2 zu « 0 G O ’S d § « 3 < ü napisi te Inst c « £co 5 « S § M C •g S •s S s '§ > | O O u v . ^ •5 « u d t O >> 'S a .Sä T 3 to cj S C '5 .1 • ^ to « - * * ■ * - . (U .tU S S a tu S >o.5 o ■ * - 1 / 5 O « U T 3 .C 5 1 .1 ■ 2 3 o g l o, o 3 S ? C G G S O o U « 13’S 32 ta O c tu C M c woo OK) S S S S 2 2 ^ w>$ 1507 Augustinus Tyffernus 2 1 3 1534 Apian, INSCRIPTIONES . . . 1 3 1551 Lazius, COMMENTARIUM . . i 2 1 1602 Gruter, INSCRIPTIONES . . . i 2 3 do 1844 (M uchar, STEIERM ARK 1) 24 5 6 3 5 5 48 1873 M ommsen, CIL III 38 5 12 7 62 do 1879 (P ich ler, TEXT . . .) 47 8 12 5 1 7 7 3 90 1902 M ommsen, CIL I II Suppi. 13 3 16 1938 Hoffiler-Saria, AU 31 8 28 1 5 i 74 do 1939 (Saria-K lem enc, ROGATEC) 34 26 29 11 4 7 3 5 4 123 1963 A.-J. šašel, ILJug 6 2 8 do 1977 Pahič, Arh. vestnik 28 24 19 6 14 2 5 5 75 S kupno Insgesammt 129 58 53 30 10 24 15 8 9 336 Tabela 5. Pregled naraščajočega števila rimskih kamnov v Podravju (razen Ptuja) v obdobjih 1507—1844—1879—1939—1976. Avtorji pregledov v teh letih (Muchar, Pichler, Saria) niso zajeli vseh že znanih kamnov. Epigrafske zbirke so vključene v zaporednih seštevkih. Tabelle 5. Übersicht der ansteigenden Zahl der Römersteine im Drauland (ausgenom­ men Ptuj) für die Zeitabschnitte 1507—1844—1879—1939—1976. Die Verfasser der I 'Zusammenstellungen (Muchar, Pichler, Saria) hatten nicht alle bekannte Steine aufgenomen. Epigraphische Sammlungen sind in den betreffenden Summen mit eingeschlossen. izdaje, ki so zajeli tudi 12 spomenikov iz Podravja.8 1 Celotno število rim skih kamnov je od prvih zapisov iz leta 1507 oz. prve om em be iz leta 1487 v skoro petih stoletjih po stopnjah odkrivanja, ki jih prikazuje tabela 5, naraslo na 336. Poleg objavljanja v najrazličnejših publikacijah in na različne načine od skopih obvestil do analitičnih prikazov so bila najdišča rim skih kam nitih spomenikov večkrat prikazana tudi na kartah. Po najzgodnejših zemljevidih, ki so upodabljali predvsem sm eri rim skih cest z itinerarskim i postajam i in znanimi večjim i rim skim i naselji, kakršnih eden je bil že Tabula Peutingeriana, je A. T. Linhart leta 1788 objavil prva različna znam enja, ki zadevajo tudi Podravje, ne pa neposredno kam nitih spomenikov.8 2 Tu je bilo to pričakovati najprej v delih, ki so obravnavala deželno zgodovino in tako je A. M uchar v prvi knjigi zgodovine štajersk a leta 1844 na priloženem zemljevidu Stiria Romana prikazal z enotnim znakom kraje, »v katerih so našli rim ske plastične spomenike, napisne kam ne in druge starine in kjer te danes še obstojajo«.8 3 Poseben znak za določeno zvrst rim skih kamnov, m iljnike, je prvi uporabil R. K nabl v članku o rim skih cestah leta 1861.8 4 V naslednjih letih je F. Pichler v pregledu rim skih novcev uporabil poseben znak za napisne kam ne poleg d ru ­ gih antičnih najdb na num izm atični karti v drugem delu.8 5 Povsem razum ljivo je, da so bila najdišča napisnih kam nov prikazana tudi v CIL III leta 1873 na karti, ki sta jo za ta nam en izdelala H. in R. K iepert in kjer so bili prvič in natančno prikazani — vendar ne vsi — v poštev prihajajoči kraji.8 6 M anj­ kajoče kam ne brez napisov je nato dodatno upošteval F. Pichler na svoji Arheološki karti Štajerske leta 1879, k jer so bili zato rim ski kam ni predstav­ ljeni z dvem a različnim a znakom a, natančnost vrisanih najdišč pa je bila občutno m anjša.8 7 Znaki za napisne kam ne so bili nato uporabljeni še na Pichlerjevi Grabstaetten-Karte iz let 1887—1888, ki je bila sicer posebej na­ tisnjena, ne pa na običajen način izdana.8 8 V poznejših desetletjih do razpada Avstro-Ogrske ni bilo več podobnih zemljevidov, zato se je vprašanje znakov za rim ske kam ne pojavilo šele po prvi svetovni vojni ob pripravah za izdajanje listov arheološke k arte Jugosla­ vije, o čem er je pisal B. Saria.8 9 Zaradi boljše preglednosti na zemljevidu, ki je zajem al vse vrste najdišč iz vseh arheoloških dob je bil za liste arheološke karte izbran en sam znak ( + ) za napisne in reliefne kamne. M edtem ko AIJ ni im el priloženega zemljevida, so bili na k arti pri šašlovih Inscriptiones La­ tinae leta 1963 kraji z objavljenim i kam ni označeni s piko in zaporedno šte­ vilko.9 0 Ponovno so se antične najdbe Podravja in P om urja pojavile na zem­ ljevidu rim ske dobe v prilogi Arheoloških najdišč Slovenije leta 1975, k jer pa je bil poseben znak v dveh različicah uporabljen le za m iljnike, m edtem ko drugi kam ni sploh niso bili posebej označeni in se skrivajo pod skupno ozna­ ko »posam ična najdba«.9 1 * Po poreklu je bilo največ kamnov, četrtina, odkritih že v drugotni legi, veči­ nom a vzidanih v cerkvah (tabela 6, v prilogi). Pri tem ne gre za spomenike, ki so na ta m esta prišli na podlagi odredbe po letu 1828, temveč so bili v cerkve in ponekod v njihova obzidja vzidani večinom a že ob gradnjah in v n aj­ večji m eri že v zelo zgodnjem času.9 2 čeprav iztrgani iz prvotne sredine, so ti kam ni vseeno zanimiv kažipot k najdiščem , ki v večini prim erov sploh še niso podrobno lokalizirana, vendar od teh cerkva najbrž tudi niso posebno oddaljena. To im a večji pom en zlasti tak rat, k ad ar je takih kamnov v eni cerkvi več oz. so poleg tega še različnih zvrsti. Pri prvotni vzidavi so sicer vča­ sih pazili na take reliefne ali napisne kam ne te r jim ponekod tudi nam enjali po­ sebno lego, vendar so jih največkrat odkrili šele pozneje ob obnavljanju om eta oz. popravilih cerkva in drugače. V večini znanih prim erov so taki rim ski kam ­ ni obrnjeni v zidovih cerkva z licem navzven, čeprav ne vselej v pravilni legi. V redkih prim erih so bili uporabljeni celo za oltarne menze (M aribor — CIL III 15206 = AIJ 112, Poljana — CIL III 11650, Završe — CIL I I I 5107 in 5109), v predelani obliki za kropilnike (Dogoše — v cerkvi Dev. M arije v Brezju, Vi­ tan je), za tlak cerkvenih tal (D vorjane — A IJ 264, K oritno — CIL III 5291), za prag (P lat — AIJ 1, Gortina — A IJ 3 v cerkvi sv. Petra, Stare Slemene — v cerkvi žičke kartuzije) ali celo za gradbene elem ente (S tari trg — steber v cerkvi sv. Pankracija?). V skupino s številnejšim i in različnimi rim skim i kam ni sodijo štiri cerkve. To je predvsem župna cerkev na Črešnjevcu, k atere prvotna (rom anska ali gotska) ladja je od tem eljev do tal v največji m eri sezidana iz antičnih spolij, precej pa jih je tudi v pozneje dozidanih delih stavbe. To opozarja poleg gro­ bov z bližnjega gomilnega grobišča tudi na kultne objekte na še vedno ne­ znanem m estu, o katerem ni površinskih sledov niti tradicije.9 3 Podobno je v župni cerkvi v Šm artnem na Pohorju, k jer je sestav antičnih spolij tudi raz­ nolik, čeprav so v cerkvenih zidovih le za dopolnilo. Tudi tu prvotno m esto teh spomenikov ni znano, a si je bogatejše grobove in svetišča moč razložiti s pomembno kamnoseško naselbino, ki je že p otrjena tako s sledovi kam no­ lomov kot s kultom Saxana.9 4 T retja takšna cerkev je bila v Čadramu, k jer so podobno kam nito gradivo odkrili ob njenem podiranju leta 1937 in je potem prišlo na tretje mesto.9 5 Tudi tu ni neposrednih potrdil o m estu nekda­ njih grobov in svetišča, a ga je skoraj gotovo iskati na obm očju ostalin rim ­ skih stavb z ledinskim im enom »Belo mesto«. Sem sodi še župna cerkev v Sp. Hočah, ki leži nedaleč od Pivole s prazgodovinskimi in antičnim i gom i­ lami, m edtem ko m esto svetišč M erkurju in M itri še ni znano.9 6 Druga skupina cerkva z več rim skim i kam ni hrani večinoma nagrobnike in dele nagrobne arhitekture. To je najprej Slivnica, k jer rim ski kam ni govore za antično grobišče nekje v bližini, drugo kam noseško gradivo (pleteninasta ornam entika in zgodnejši srednjeveški gradbeni členi) v cerkvi in v tleh ob njej pa za nek poprejšnji objekt, ki ga je sedanja cerkev, sama »zanimiv stavb­ ni konglomerat«, pozneje nadom estila.9 7 Precej rim skih kamnov je vzidanih v cerkvi v Miklavžu na Dravskem polju, ki je nekoliko m lajša, a k jer še o h ra­ njeni pa tudi že uničeni grobovi opozarjajo na grobno arhitekturo.9 8 Podobno je verjetno bilo na Vidmu p ri Ptuju, kjer so v bližini prav tako bili bogatejše oprem ljeni grobovi.9 9 Novejša obnavljanja zunanjščine župne cerkve v Slov. Konjicah so odkrila, da se tudi v zidovih te stavbe skrivajo rim ski kamni, v rh ­ nji del bogato oprem ljenega nagrobnika pa se je našel tudi v cekrvenem tla­ ku.1 " Spomenike skrom nih grobov iz okolice so vzidali v cerkvene zidove na Tinju na Pohorju, k jer se pod ometom m orebiti skrivajo še drugi kam ni.1 0 1 Od štirih nagrobnikov v cerkvi in pokopališkem obzidju na Završah so le za enega znani približni najdiščni podatki, a ker tu d i drugih niso pritovorili iz doline, nas opozarjajo na še neznano naselje in grobišče v tem 700—800 m visokem odročnem svetu.1 0 2 Po drugi strani pa je razm erom a malo rim skih kamnov prišlo v cerkev v Stranicah, kar pa izhaja od tega, da so bili nekateri vzidani v obzidje, drugi pa pozno najdeni ter leta 1856 večinoma vzidani v p ro ­ čelje župnišča.1 0 3 Še bolj nejasno je to pri precejšnji številnosti rim skih kam ­ nov v Staršah, ki so jih pobrali iz struge Drave po letu 1839 in so jih, im enit- nejše, odpeljali po večini v Gradec in v Ptuj, precej neokrašenih pa je ostalo v vaški rabi. Za vzidavo v cerkev ni ostalo ničesar, a tudi že od poprej vzidane kamne so bili pred tem izruvali in podarili graškem u Joaneju.1 0 4 To velja vsaj navidez tudi za Stari trg, k jer je bilo m arm ornega gradiva iz Kolacija gotovo več, a ni v obeh cerkvah videti ničesar razen stebra v cerkvi na Gradu. V drugih cerkvah gre večinoma za po enega ali dva rim ska spomenika, n a j­ večkrat nagrobnike, k jer je njihovo prvotno nahajališče mogoče pogosto po­ sredno dom nevati po drugih najdbah. Med spom eniki drugih zvrsti so v cer­ kvenih stavbah le redki votivni kamni, tako v L aporju Marsov AIJ 83, Poljča­ nah M itrov ILJug 409, v žički kartuziji v Starih Slem enih fragm entirani A IJ 77, nato že izginula CIL III 5307 v Slovenski Bistrici in CIL III 5314 v M ariboru. V S taršah so imeli v cerkvi tudi predelan m iljnik CIL III 5744, v cerkvi sv. Pan­ k racija nad Starim trgom je steber, pri cerkvi v Slivnici polsteber, pod zvoni­ kom cerkve na Spodnji Polskavi pa fragm ent preklade z reliefom živali. D ruga obsežnejša skupina kam nitih spom enikov — tudi četrtina — izvira z neposrednih terenskih najdišč, ki pa pri tem niso bila arheološko identifi­ cirana. Včasih je pri prvih opisih mogoče dom nevati grob ali vsaj njegovo bližino, za kar govore predvsem najdbe pepelnic oz. sarkofagov. Druge zvrsti so tu mnogo redkejše: v Križevcu votivni kam ni Jupitru A l J 78—81 (ni po­ datkov o svetišču), v S taršah votivni kam ni CIL III 4099, 4103, 4104 te r reliefi in plastike (m esto svetišča se ni ohranilo?), na Šm artnem votivni kam en Sa- ksanu A l J 100 a, na Ravnah na Koroškem kipa levov (očitno v drugotni legi — odplavljena od Meže), v Zg. Gorici oba velika kam na (z bližnjega groba?), v H udinji polsteber (z bližnjih grobov?), v Slivnici kos stebra (izkopan v bližini cerkve) in v Lancovi vasi »mejni kamen« (najden na polju in nejasnega po­ m ena). N aslednje skupine so že mnogo skrom nejše in zajem ajo največ po dese­ tino vseh kam nitih spomenikov. Pri tem sodijo rim ski kam ni v cerkvenih obzidjih in župniščih pravzaprav v skupino kam nov v cerkvah in jo tako samo še povečujejo. Največ kam nov v obzidjih je tam , k jer jih je mnogo že v cer­ kvenih zidovih. Takih kam nov je zlasti bogato taborno obzidje na Črešnjevcu, ki pa ni več v celoti ohranjeno in jih je zato poprej bilo m orebiti še več. Precej m anj jih je v obzidjih na Šm artnem na Pohorju in Vidmu p ri Ptuju, redki so v Stranicah, dva (A lJ 11—12) sta na Završah, posam ič p a so bili ugo­ tovljeni še v Kamnici (sedaj izginuli nagrobnik CIL III 5315), m edaljon v Vum- pah u te r kos pokrova pepelnice v Malečniku. Prav tako posam ič so bili ugo­ tovljeni kam ni v župniščih v Sp. Polskavi (ovršje nagrobnika), Slivnici pri M ariboru (CIL III 5309, sedaj izgubljen), Sp. H očah (CIL I I I 5310, sedaj v Jo an eju ), v S taršah (ovršje nagrobnika A IJ 263, v Joaneju), Šm artnem na Po­ h o rju (votivni kam en AIJ 100, v PM M aribor) te r v Zg. Zrečah votivni kam en Ju p itru (v PM M aribor). Za dobro desetino rim skih kamnov so našli v naseljih, pri čem er odpade največji del spomenikov na kraje z nekdanjim i svetišči. Tu prednjači Modrič s 14 votivnimi kam ni, ki so večinoma ohranjeni, precej m anj so jih našli v R ušah. Štirje votivni kam ni so prišli na dan sredi naselja v Starem trgu ( Colatio), posam ični kam ni pa so se našli še m ed ruševinami stavb, tako v Dogošah (koritce) in Stojncih (kapitel), a tudi v Sp. Grušovju. Blizu ostankov stavb, a ne zanesljivo m ed njim i, so bili odkriti še nekateri drugi kam ni (n p r. Dolga vas, Dovže), ki pa so zaradi nejasnih podatkov uvrščeni k ne­ opredeljenim najdiščem . Pač pa so k naselitvenem u področju p rišteti m iljniki z rim skih cestišč, čeprav doslej niti eden ni bil najden v naselju oz. m ed ru­ ševinam i kakšne obcestne postaje. Podobno številna je tu d i skupina kamnov z grobišč oz. grobov. Poleg po­ datk a o dveh nagrobnih ploščah z Gorenja p ri Zrečah, ki ga ni več mogoče preveriti, gre največkrat za najdbe iz gomil. To sta predvsem nagrobni plošči A IJ 13— 14 iz gomile v H udinji, izgubljena napisna plošča in ohranjen obod pepelnice iz gomile v Miklavžu pri Ormožu ter pepelnice iz gomil v Brezovcih, Gradišču, Miklavžu na Drav. polju, Rakičanu, Sp. Ivanjcih, Šetarovi, Trotkovi 3 — A rheološki vestnik 33 Nedoločeno najdišče Unbestimmbarer Fundort Poznano arheološko najdišče — Bekannter archäologischer Fundort neopredeljeno grobovi naselbine, ceste* v drugotni legi unbestim m bar Gräber Siedlungen, Strassen* in sekundärer Lage Na jav n ih m estih v d ru g o tn i legi — An öffentlichen Stellen in sekundärer Lage V zasebnih stavbah na prostem v stavbah, in Gebäuden v cerkvah ob cerkvah, um Kirchen In privaten im Freien (»graščine, Schlösser) in Kirchen župnišča, Pfarrhöfe Gebäuden G m Zg. Zreče 1 (C elestrina) Dolga vas V uzenica S ta ri trg 1 M iklavž/D. p. 1 —2 Bohova ] l 3 ! 2 D vorjane 1 (K am nica) M aribor 6 Murska Sobota Završe 1 Sl. K onjice 3 Sp. Jakobski dol šm artno/P. 1 Škedenj Videm/P. 1 2 Gr M aribor 16 M isi. Dobrava S tarše 7—13 Zrkovci S ta ri trg 3 Z agrad 1—2 2 3 Sp. Gorica Crnci* M aribor 9—10 (P ivola 3)* (S l. B istric a 4) S l. K onjice 1 (V um pah 1)* 7 Črešnjevec 7 Miklavž/D. p. 4 Muta 1 Pernica 1 Slivnica/M. 2—3 Sl. Bistrica 2—3 Sl. K onjice 2 Sp. Polskava 2—3 (Sp. H oče 2) Šmartno/P. 5 Videm/P. 5 Vitanje 1 Zg. Kungota 1 Zg. Ložnica 1 17 Sp. Polskava 1* M aribor 7 S tranice 5 Vumpah 3 3 42 Gn Dovže 1 —2 G or. Dolič Ju rišn a vas K ovaški vrh R adlje S kom arje (S p. Selnica) Sp. Dolič S tarše 1—6 Stranice 1, 3 Šentjanž/D . 1 ( G orenj e/Z. 1) H u d in ja 2—3 (M iklavž/O. 1) S ta ri trg 2 18 5 G S tarše 14— 15 (G orenje/Z . 2) 2 1 Č rešnjevec 6 (K ungota/P.)* (Č adram 1) Črešnjevec 3, 5, 8 H udinja 1 M iklavž/D. p . 3 Legen* Črešnjevec 1—2, 4 (Slivnica/M . I)* Kočno/P. (P ivola 1—2)* (Gortina) S tranice 2, (4) Majski vrh 1 (V el. N edelja D* Janževa gora Šm artno/P. 2—4 M estni v rh 1—2 V um pah 2* (Ko ritn o ) M aribor 12 Poljana Sp. H oče 1 Stare Slem ene 1 šentjanž/D . 2 Tinje 1—2 Videm/P. 2 Završe 2—3 Zg. Vižinga Videm/P. 3—4 (S l. B istrica 1) 2 6 18 11 Srn Savci Z agrad 3 1 1 Sr Sn (Slivnica/M . 5) S tarše 16 Š m artno/P. 6 3 Vel. N edelja 2* Studenice Č rešnjevec 9 M aribor 5 (T in je 3) 1 2 1 Črešnjevec 12 Č rešnjevec 11 Dravinjski vrh 1—2 Pernica 2 Slivnica/M. 4 Zg. Poljčane 1 Žetale 7 1 Č rešnjevec 10 M ajski v rh 2 (S p . G rušovje 1) 1 2 7 8 6 (Lovrenc/D. p. 1 x?) (S l. B istrica 5) Vičanci (B rezula) Ižakovci (L im buš) M orje (Pivola 4) (Podova) (Rače) (Slivnica/M . 6) (B rezovci) (G radišče) M aribor 8 M iklavž/D. p. 5 M iklavž/O. 2 O brež (R akičan 1 —2) (S p. Ivanjci) (Š etarova 1—2) T rotkova Z agrad 4 (Dogoše) Draženci (V el. N edelja 3)* (Č adram 2) Dravinjski vrh 3 (Črešnjevec 13, x) Malečnik Šmartno/P. 7 Orešje (Pleterje) (Š m artno/P . 8 ab) (Župečja vas) 2 8 14 1 i i 3 2 5 37 Videm /P. 6 M odrič 1—7 šm artno/P. 12 Sp. Hoče 3* M aribor 11 M aribor 13 R uše 1 S ta ri trg 5 Zg. Zreče 2* 2 9 1 2 i 15 Vr šm artn o /P . 10 M odrič 11—12 R uše 2—5 Stranice 6 Vn Križevec 1—4 S tarše 17—18 M odrič 8, 13 S ta ri trg 4, 6, 7 6 5 M arib o r 1* čad ram 3 Črešnjevec 14, 16 V um pah 4* Črešnjevec 15 Šm artno/P. 9* Laporje 1 (M aribor 14) (S l. B istrica 6) Sp. H oče 4 S tare Slem ene 2 šm artno/P. 11 Zg. Poljčane 2 2 9 3 25 V M odrič 9—10, 14 R uše 6—7 5 5 Ar (Š m artno/P. 15 x) S tarše 31—33 3 Z agrad 9 1 S tari trg 8 (S to jn ci) 2 Miklavž/D. p. 7 Slivnica/M. 8 Sl. K onjice 5 Sp. Polskava 4—5 Sp. H oče 5 Videm/P. 9 7 Videm/P. 7—8 2 15 An (Zg. G orica 1) i M aribor 15 1 2 A (Š m artno/P. 16 x) H u d in ja 4 Slivnica/M . 10 (S tarše 34—36) M iklavž/D. p. 9 S ta ri trg 10—11 Z agrad 11 x X X O žbalt/D . 1, x* Sp. G rušovje 2, 3 x »Velenik« 2 Črešnjevec 23 x M iklavž/D. p . 8 x Č adram 5 x Črešnjevec 21 x Dravinjski vrh 4 x Črešnjevec 22 x Videm/P. 10 x 6 1 3 Slivnica/M. 9, 11 x Sl. K onjice 6 x Sp. H oče 7 x Stari trg 9 Šm artno/P. 14,16 x Videm/P. 10 x 3 13 P S tarše 19—21 3 Z agrad 5—6 2 Ravne/K. 1—2 2 Sl. K onjice 4 1 M arib o r 2* 1 Č adram 4 1 10 r Preški vrh 1 (S tarše 22—28) 8 Z agrad 7—8 2 M aribor 3—4* Vel. Nedelja 4* 3 Črešnjevec 17—18 (Laporje 2) Miklavž/D. p. 6 Slivnica/M . 7 Stranice 7 Tinje 4 7 Črešnjevec 19—20 2 M ajski v rh 3 1 23 Mn S tarše 29 i K riževec 5* S tran ice 8—9* 3 (O rm ož 1)* i V itanje 2 1 Stranice 10, 11 2 8 M (Lovrenc/D. p . 2 x) (Sp. Hoče 6) 1 (S tarše 30) (Š m artno/P . 13) 2 (H um /O . 1—4)* 4 7 n (M uta 2) (S tarše 37—38) 3 (Z agrad 10) i (O žbalt/D . 2)* 1 (Laporje 3) (Plat) 2 (S p. G rušovje 3) 1 8 X (Lancova vas) (P rešk i v rh 2 x ) (S tarše 39 x) (S tražgojnca) 2 (Č rešnjevec 24) (Zg. Ščavnica 2 (Z agrad 11 x) ) 2 (R uše 8 x) Sp. G rušovje 4 »Velenik« 3—4 3 M ajski vrh 5 1 (M aribor 17 x) (Zg. Ložnica 2 x) Stranice 12 Zg. Kungota 3* 2 10 6 81 34 42 6 5 23 84 34 21 336 Tabela 6. Pregled rimskih kamnov Podravja po krajih najdbe. Razlaga: Zagrad 2 = številka kamna v seznamu; (Celestrina) = spomenik pogrešan ali ni viden; Boho­ va = spomenik še na kraju najdbe; Čadram 5x = gradbeni id kamni neznanega števila v seštevkih niso upoštevani. Tabelle 6. Übersicht der Römersteine im Drauland nach den Fundorten, Erklärung: Zagrad 2 = die Reihenzahl des Steines im Verzeichnis; (Celestrina) = das Denkmal verschollen oder nicht sichtbar; Bohova = das Denkmal noch am Fundort; Ča­ dram 5 x = Bausteine u. A. in unbekannter Zahl sind in den Zusammenzählungen nicht einbezogen. S h ranjeni v m uzejih — In den Museen aufbewahrt O hranjeni na jav n ih m estih — An öffentlichen Stellen erhalten geblieben Pogrešani Verschollen PM M aribor PM Ptuj DM Ravne na K or. PM M urska Sobota1 PM Celje2 LM G raz (G radec) LM K lagenfurt (Celovec)* n a p ro stem im Freien v stavbah in Gebäuden (♦graščine, Schlösser) v cerkvah in Kirchen ob cerkvah um Kirchen (♦župnišča Pfarrhöfe ) V zaseb n i lasti Im Privatbesitz Grn C elestrina K am nica D vorjane M aribor 6 Sl. K onjice 3 Vuzenica Videm /P. 1 4 Dolga vas1 1 1 M iklavž/D. p . 1—2 S ta ri trg 1 Zg. Zreče 4 Bohova 1 M urska Sobota Sp. Jak o b sk i dol Š m artno/P. 1 3 Završe 1 1 Škedenj 1 18 Gr Pivola 3 Sl. B istrica 4 Sp. Hoče 2 S tarše 9—13 M aribor 7 Z rkovci Zagrad 1 M arib o r 16 S ta ri trg 3 S tarše 7 (V um pah 1) Sp. G orica Z agrad 2 ( = Kotlje) Črnci* M aribor 9—10 Sl. K onjice 1 S tarše 8 ( = Ptuj) Črešnjevec 7 Miklavž/D. p . 4 Misi. D obrava ( = Slovenj Gradec) M uta 1 Pernica 1 Sp. Polskava 1* S tran ice 5* V um pah 3 Slivnica/M . 2—3 Sl. B istrica 2—3 Sl. K onjice 2 Sp. Polskava 2—3 Šm artno/P. 5 Videm/P. 5 V itanje 1 Zg. K ungota Zg. Ložnica 1 17 42 Gn Č adram 1 G orenj e/Z. 1 K ungota/P. Miklavž/O. 1 Pivola 1 —2 Slivnica/M . 1 Sl. B istrica 1 S tarše 1 —2, 5 Vel. N edelja 1 Č rešnjevec 5—6 M aribor 12 Š m artno/P . 2—4 M estni v rh 1—2 Videm/P. 2—4 V um pah 2 Sp. D olič2 12 Č rešnjevec 3 J u riš n a vas Legen M iklavž/D. p . 3 R adij e/D. (S p . Selnica) S ta ri trg 2 S tarše 3, 6 Šentjanž/D . 1 Starše 4 ( = Ptuj) 10 Črešnjevec 1, 2, 4 Dovže 1—2 (1 — Mislinja) G ortina H udinja 1 ( = Vitanje) Janževa gora Poljana Sp. H oče 1 Stare Slem ene 1 Šentjanž/D . 2 Tinje 1—2 Završe 2—3 Zg. Vižinga Č rešnjevec 8 G ornji Dolič S tranice 1—4* 17 H udinja 1—2 Kočno K oritno ( = Čadram) K ovaški v rh M ajski v rh 1 S kom arje 66 G G orenj e/Z. 2 S tarše 15 S tarše 14 Srn M aribor 5 Vel. N edelja 2 Č rešnjevec 9 Savci Studenice Tinje 3 Z agrad 3 ( = Dobja vas) Sr Č rešnjevec 11 Črešnjevec 12 D ravinjski v rh 1—2 P ernica 2 Slivnica M . 4 Zg. Poljčane 1 Žetale Sn Slivnica/M . 5 Sp. G rušovje 1 M ajski v rh 2 Č rešnjevec 10 S tarše 16 Šm artno/P . 6 — Brezovci B rezula Č adram 2 G radišče L im buš Lovrenc/D. p . x Pivola 4 P leterje Podova Rače R akičan 1 —2 Slivnica/M . 6 S p. Ivanjci Šetarova 2 Š m artno/P. 8 ab Vel. N edelja 3 V ičanci Z agrad 4 Zg. Ščavnica 1 ž u p ečja vas M aribor 8 M iklavž/D. p . 5 (S l. B istric a 5) (Š etaro v a 1) T rotkova D raženci Obrež Ižakovci1 Črešnjevec 13, x Dogoše ( = Maribor) D ravinjski v rh 3 Šm artno/P. 7 M alečnik M iklavž/O. 2 M orje ( = J esenca) O rešje 21 V rn M odrič 2 M aribor 11, 13 R uše 1 Zg. Zreče 2 M odrič 1, 3—7 Sp. Hoče 3 S tari trg 5 Videm /P. 6 (= Ptuj) Šm artno/P. 12 37 15 Vr Š m artno/P. 10 M odrič 11—12 R uše 2—5 S tranice Vn Č rešnjevec 16 K riževec 4 M aribor 14 M odrič 8, 13 Sl. B istrica 6 Č edram 3 M aribor 1 S tare Slem ene 2 Š m artno/P . 9 S tarše 18 Črešnjevec 14 K riževec 1—3 S ta ri trg 4, 6, (7) S tarše 17 (V um pah 4) Črešnje\e< L aporje 1 Sp. Hoče ŠmartnqA Zg. Polj :c 15 1 4 P. 11 óane 2 25 M odrič 14 R uše 6—7 M odrič 9—10 Ar S tarše 33 Stojnci Š m artno/P. 15 x Videm /P. 7—8 Zagrad 9 S tari trg 8 S tarše 31—32 ( = Ptuj) M iklavž/ Slivnica/! Sl. Konji< Sp. Pol: Sp. H oči V idem /P D. p. 7 /M. 8 „ ce 5 skava 4 —5 5 9 15 2 An Zg. Gorica 1 M arib o r 15 Miklavž/D. p. 8 x Ožbalt/D. 1 x Sp. G rušovje 2 x S tari trg 10—11 x S tarše 34— 36 Šm artno/P. 16 x Zg. Gorica 2 O žbalt 1 »Velenik« 1—2 (M iklavž/D . p. 9 x Črešnjevec 21 x D ravinjski vrh 4 x Miklavž/D. p. 10 x Slivnica/M . 10, 11 x Sl. K onjice 6 x Sp. Hoče 7 x S tari trg 9 Šm artno/P. 10, 16 x Videm /P. 10 x Črešnjevec 22 x Slivnica 9 Videm/P. 10 x č a d ra m 5 x Č rešnjevec 23 x H u d in ja 4 Zagrad 11 x ( = Prevalje) 13 S tarše 21 č a d ra m 4 Sl. K onjice 4 Ravne/K. 1—2 Zagrad 6 M aribor 2 S tarše 19 Zagrad 5* S tarše 20 ( = Maribor) 10 S tarše 22—25, 28 M aribor 3—4 M ajski v rh 3 Zagrad 8 Zagrad 7* Vel. N edelja 4* Črešnjevec 17—18 (L aporje 2) Miklavž/D. p . 6 Slivnica/M . 7 S tarše 26—27 (26 = Ptuj) S tran ice 7 T inje 4 Črešnjevec 19—20 Preški v rh 1 23 Mn Križevec 5 S tarše 29 Stranice 8—9 V itanje 2 (Orm ož*) S tranice 10, 11* M H um p ri O. 1—4 Lovrenc/D. p. 2 x Sp. Hoče 6 Starše 30 Šm artno/P. 13 M uta 2 Ožbalt/D. 2 Sp. G rušovje 3 S tarše 37—38 (L aporje 3) (P la t) ^ Z agrad 10 ( = Prevalje) Črešnjevec 24 M aribor 17 x Preški v rh 2 x Ruše 8 x Starše 39 x Stražgojnca Zagrad 11 x Zg. Ložnica 2 x Zg. Ščavnica 2 (Lancova vas) M ajski v rh 5 Sp. G rušovje 4 (= na Prihovi) V elenik 3—4 Stranice 12 Zg. Kungota 3* S tarše 39 x Z agrad 11 x 85 34 11 79 18 336 Tabela 7. Pregled rimskih kamnov Podravja po sedanjih nahajališčih. Razlaga: Za­ grad 2 = številka kamna v seznamu; (Laporje 2) = spomenik ni viden (zazidan, založen); Morje (= Jesenca) = spomenik shranjen izven kraja najdbe; Čadram 5x = gradbeni id kamni neznanega števila v seštevkih niso zajeti. Tabelle 7. Übersicht der Römersteine im Drauland nach jetzigen Aufbewahrungs­ orten. Erklärung: Zagrad 2 = die Zahl des Steines im Verzeichnis; (Laporje 2) = das Denkmal nicht sichtbar (vermauert, unauffindbar); Morje (= Ješencaj = das Denkmal ausserhalb des Fundortes auf bewahrt; Čadram 5 x = Bausteine u. A. in unbekannter Zahl sind in den Zusammenzählungen nicht einbezogen. in Zg. Ščavnici, ki pa po večini niso bile iz m arm orja in niso vse ohranjene. Najdbe iz planih grobišč so redkejše in manj zanesljive (npr. M aribor — Pobrežje, Obrež). Če upoštevam o, da sta grobišči v Starem trgu in Zagradu bržkone imeli nagrobne arhitekture, potem sodita ti dve najdišči le delno k planim grobiščem. V Starem trgu so našli nagrobnika AIJ 8—9 ter dele grob­ nih naprav — podboje in polstebre grobnih ograj, v Zagradu pa poleg grad­ benih členov še dele nagrobnikov, dva sarkofaga in kip enega izmed pokoj­ nikov. Dobra desetina rim skih kam nov je bila prvič ugotovljena na javnih m estih, tako v stavbah kot na prostem . V javnih oz. družbenih poslopjih ali ob n jih jih je bilo odkritih le p et: tako predvsem fragm enta nagrobnikov na Sodnem stolpu v M ariboru in fragm ent nagrobnika v stavbi občinske skupščine v Sl. Konjicah. Precej več kam nov izvira iz grajskih stavb, kot je razvidno iz spod­ nje razpredelnice. Prvotno nahajališče se ne ve za nobenega izmed njih, v ne­ kaj prim erih pa bi se ga dalo domnevati. Kdaj so prišli ti kam ni na tak a m esta, ni nikjer opisano. Najzgodnejši so bili najbrž tisti, ki so jih vzidali predvsem kot gradbene kam ne na razna m esta, najpoznejši pa verjetno oni, ki so jih uporabili za okras. Od teh kamnov je danes videti na prvotnih m e­ stih le še dva, večina drugih pa je nedosegljiva : Spomenik Denkmal Odkrit Entdeckt Odkod izvira Abstammung Kje je sedaj Aufbewahrungsort Gr (medaljon) Črnci: Freudenau ? Črnci: graščina Gn CIL III 4078 Kungota: Ebensfeld ? izgubljen Gn CIL III 5104 Gr (ovršje) Legen: Gallenhofen ? Mislinj. Dobrava Joanej Gradec (3) Slovenj Gradec: cerkev sv. Duha (del) Gn CIL III 11718 Gn CIL III 11719 Gr (ovršje) Pivola: Haus am Bacher Pivola: gomile? Pivola: Pohorski dvor Gn ILJug 354 Gr (ovršje) Vn CIL III 4042 Vumpah: Vurmberg Starše? PM Ptuj? Joanej Gradec? Joanej Gradec? Sn CIL III 5295? Sele: Freistein Šmartno na Poh.? Joanej Gradec (95) Gn CIL III 4107 Grn CIL III 14065 S (brez napisa) r (Nereida) Velika Nedelja: grad? neznano kje PM Ptuj (AL 104) neznano kje Velika Nedelja: grad Na drugih javnih m estih so našli le malo spom enikov in sicer fragm enti­ rana nagrobnika kot m ejnika poljskih parcel p ri Bohovi in Sp. Gorici (še tam ), pokrov sarkofaga kot vaško korito v Dražencih (sedaj v PM P tuj), del grobne naprave A li 109 kot nagrobnik rabinu Abraham u na nekdanjem židov­ skem pokopališču v M ariboru (sedaj v PM M aribor) te r kip leva v grajskem p ark u v Slov. Konjicah (sedaj v PM M aribor). Sem bi sodil tudi m arm orni lev n a Stolnem trgu v M ariboru, ki pa po nezanesljivih poročilih izvira iz S tarš, čeprav o njegovem prenosu v M aribor ni znanih poročil. Z javnih m est oz. odprtega sveta izvira tudi nekaj kamnov v drugotni legi, tako oba leva z Raven na Koroškem, ki ju je od Zagrada odplavila Meža, pa v okopih gradiča P resek p ri Črešnjevcu odkriti kam ni in ne nazadnje tudi nagrobniki in drugi kam ni iz planega groba v Miklavžu na Drav. polju, ki so bili tam v drugoten nam en uporabljeni že v pozni antiki. M armorni kam ni raznih v rst so se našli v novejšem času tudi ob rim ski cesti v »Veleniku« pri Pragerskem . V zasebnih stavbah so odkrili le malo rim skih kamnov. Tjakaj so prišli, z izjem o pepelnice AIJ 111 v M ariboru, očitno že ob gradnjah, torej podobno k o t p ri cerkvah, le seveda mnogo pozneje. Njihovo prvotno nahajališče je m o­ goče dom nevati le v nekaterih prim erih, natančno znano pa ni nikjer. Slaba tre tjin a teh spomenikov se še sedaj hrani v zasebni lasti, drugi so prišli ob različnih prilikah v m uzeje ali drugam, eden pa je izgubljen: Spomenik Denkmal Odkrit Entdeckt Odkor izvira Abstammung Kje je sedaj Aufbewahrungsort Gn CIL I I I 5989 Hudinja: Večkovnik Hudinja: gomile? Vitanje: župna cerkev Gn (fragment) Kočno: Koren Šmartno na Poh.? Kočno 21: Koren Gn IL Jug 353 Majski vrh: Zemljak ? Majski vrh 50: Vidovič Srn AIJ 111 Maribor: Koroška cesta ? PM Maribor (A 2309) Grn CIL III 5313 Gv AIJ 113 Maribor: Melje Maribor: Melje? PM Maribor (A 2308) PM Maribor (A 2311) Vrn (Herkul) Maribor: Pristan Maribor: center? PM Maribor (A 2891) Gn CIL I I I 4086 Gn AIJ 411 Mestni vrh: Kancler Mestni vrh: Kacherlhof Poetovio? PM Ptuj? PM Ptuj (AL 42) Gn CIL III 5308 Slov. Bistrica: Lončarič Slov. Bistrica? ? Grn CIL III 152053 Slov. Konjice: Stanzer Slov. Konjice? PM Maribor (A 2305) Gn IL Jug 408 Skedenj: Zidanšek ? Skedenj: Zidanšek N ekaj kamnov v zasebni lasti je bilo odkritih tudi izven stavb : dva frag­ m en tiran a spom enika v ruševinah recentne stavbe na M ajskem vrhu (sedaj v PM P tu j), danes izgubljena pepelnica v Sp. G rušovju ter izgubljene domnev­ ne pepelnice v Pleterjah, Šm artnem na Pohorju in Župečji vasi. Od takih spo­ menikov je sedaj ohranjen le eden — sarkofag p ri Lešnikovih v Orešju p ri Ptuju. * Na poreklo rim skih kam nov se poleg njihove izpovedne vrednosti in s tem pom em bnosti za zgodovinski oris krajev navezuje tudi njihova usoda. K er so ne sam o viri za proučevanje antične preteklosti, tem več tudi kulturni spom e­ niki dežele, v kateri so nastali in se ohranili, sodi m ed kulturni dolg n jen ih sedanjih prebivalcev, da jih ohranja in vzdržuje. N ajbolje je v tem oziru poskrbljeno za tiste spomenike, ki so že v muzejih, to pa je 119 oz. 36 °/o vseh rim skih kamnov na obravnavanem obm očju (tabela 7, v prilogi). Nekaj m anj, 95 oz. 29 °/o kamnov je shranjeno v cerkvah ter redko tudi v njihovih obzidjih in župniščih, kjer so sicer prav tako na javnem m estu in s tem vsakom ur dostopni za ogled, zaradi nezavarovane zunanje lege v zidovih pa so večinom a mnogo m anj zavarovani p ro ti naravnim in drugim poškodbam . Rimski kam ni so tu nam reč večinoma v zidovih cerkva in pri tem le izjemoma na m estih, ki so nekoliko zavarovana (npr. Črešnjevec — ovršje nagrobnika pod strešico nad stranskim i vrati). Bolje je seveda poskrbljeno za tiste kamne, ki se h ran ijo v notranjščini cerkva, čeprav pri tem včasih niso vidni (kam ni kot oltarne menze), so na težje dostopnih m estih (kam ni v k rip ti cerkve v Sp. Hočah) ali le zasilno spravljeni (žrtvenik M itri ILJug 409 v Zg. Poljčanah, del grobne arh i­ tekture z reliefom v Slivnici, žrtvenik Jupitru in deli arhitekture v Šm artnem na Pohorju, nagrobna plošča CIL III 11715 = A IJ 87 na Tinju). Kamni n a zu­ nanjih stenah cerkva so včasih žrtev nepazljivosti p ri beljenju ali pa p ro ­ padajo že zaradi vrem enskih vplivov (najobčutneje v zadnjem času nagrobnik CIL III 5292 = AIJ 101 v Šm artnem ).1 0 7 N ekateri kam ni v cerkvah so ob p re­ zidavah postali za ogled nedostopni (Laporje — reliefni in napisni kam en, Plat — AIJ 1, Gortina — AIJ 3, Tinje — CIL III 11716 in 11717 = AIJ 88). Nekaj kamnov je v posebni nevarnosti, da postanejo žrtev m ehaničnih poškodb ali uničenj (npr. kam ni na nekaterih delih cerkvenega obzidja na Črešnjevcu, nagrobnik v pragu cerkve žičke kartuzije v Starih Slem enih). Čeprav sodobne obnove starih cerkva, ki puščajo iz starih obdelanih kam ­ nov sezidane dele stavb neom etane, odkrivajo novo spomeniško gradivo (M i­ klavž na Drav. polju, Slivnica, Slov. Konjice, Šm artno na Pohorju) pa so znani tudi prim eri, ko so bili rim ski kamni iz cerkva odtujeni oz. izgubljeni. V n aj­ večjem obsegu se je to zgodilo po letu 1937 v Čadram u, ko so porušili staro župno cerkev in je le dvoje spomenikov dospelo v m ariborski muzej, drugo gradivo pa se je večinoma uporabilo v kraju za zasebne namene. N agrobnik CIL III 5315 iz cerkvenega obzidja v Kamnici je dal že R. Knabl prepeljati na svojo viničarijo in ga sedaj ni več mogoče najti.1 0 8 Nagrobnik CIL III 5291 so že pred časom prenesli iz tal zakristije v Koritnem v staro župnijsko cerkev v Čadramu, ki je bila potem porušena, spomenik pa odtujen in je še danes sk rit pod kuhinjskim podom Kozarjeve domačije.1 0 9 Že davno pogrešan je žrtvenik N utricam CIL III 5314 iz M aribora, pri katerem je ostalo nepojasnjeno celo dotedanje nahajališče.1 1 0 Isto velja za votivni kam en CIL III 5707 v Slovenski Bistrici, kot tudi za »kamen z več oprsji« iz cerkve v Hočah, nagrobnik CIL III 5288 iz obzidja cerkve v Stranicah ter kam ne iz cerkve v Zg. Ložnici.1 1 1 Vse te izgube so starejšega datum a in zato večinom a nerazjasnjene. M ed nem ­ ško okupacijo v zadnji vojni se je pripetilo le, da so odpeljali v Joanej v Gradec nagrobnik CIL III 4060 = AIJ 260 iz cerkve v Vidmu p ri Ptuju, ki je bil leta 1955 vrnjen v muzej v Ptuju ter kam ne CIL III 5300, 5302 = AIJ 84, 5303 = AIJ 85 in 5306 iz cerkvenega obzidja na Črešnjevcu, ki so ostali v Joa- neju.1 1 2 V povojnem obdobju je prišlo pri kam nitih spom enikih v cerkvah še do novih pridobitev (Črešnjevec, Dravinjski vrh, Malečnik, Miklavž p ri Ma­ riboru, Muta, Zg. Poljčane, Slivnica, Slov. Bistrica, Slov. Konjice, Sp. Polska­ va, Stare Slemene, Šm artno na Pohorju, Videm p ri Ptuju, Vitanje, Zg. Ložnica, Žetale).1 1 3 Približno toliko rim skih kamnov, kot je shranjeno v cerkvah, je tudi iz­ gubljeno. Poleg navedenih najdb iz cerkva je največ izgubljenih kam nov iz obsežne skupine teh najdb v Staršah (nagrobniki CIL III 4100, 4101, 4105, 4106, šest kosov reliefnih kam nov in plastik ter večje število gradbenih kam nov).1 1 4 Druga skupina izgubljenih kam nov so pepelnice oz. sarkofagi. N ekatere so izginile km alu po o d k ritju (Brezula, Limbuš, Sp. Ivanjci, Šetarova, Zg. Ščav­ nica) oz. niso bili izkopani (Podova, Zagrad), o nekaterih so podatki nejasni (Lovrenc na Dravskem polju, Rače, Slov. B istrica).1 1 5 Nekaj jih je bilo v rabi kot korita za napajanje živine in so pozneje izginili (Pleterje, Sp. Grušovje, Župečja vas). Sarkofag iz Pivole je predelal kam nosek, fragm enti pokrova sarkofaga iz Slivnice so neznano kje, ni pa več n ajti tudi drugega sarkofaga iz Velike Nedelje. Od petnajstih m iljnikov jih je polovica izgubljenih. To so najprej tisti z nezanesljivim i podatki iz Hoč, Šm artnega in Starš, a tudi m iljniki z rim ske ceste vzhodno od Ormoža.1 1 6 Pripisovanje teh m iljnikov H um u je bila le zasilna rešitev, saj je bil najbrž le eden zanesljivo najden tam , vendar pa M ucharjev citat ne opravičuje trditve, da je bil vzidan v tam kajšnjo cerkev na vrhu hriba.1 1 7 Prav tako bi nam reč lahko bilo možno, da so ga vzidali v orm oški grad, ki ga M uchar sicer ne om enja in zato ostajam o pri usodi milj- nika izpod H um a in s tem pri številu tam kajšnjih m iljnikov na sploh v ne­ jasnem .1 1 8 Na nepojasnjen način, najbrž ob prezidavi ali obnavljanju poslopja so — pod om etom ? — izginili fragm enti rim skih nagrobnikov na Pohorskem dvoru v Pivoli, ko so to poslopje po vojni preurejali v zdravstveno ustanovo.1 1 9 Nekaj podobnega se je m oralo zgoditi tudi z nagrobnikom CIL III 11720 = A IJ 107 iz Celestrine, ki ga po povojni obnovi od bom bnih napadov poškodo­ vanega poslopja, sedanjega Glasbenega centra v M ariboru, ni več videti.1 2 0 V rsta spomenikov je brez sledu izginila še na drugih najdiščih: dva votivna kam na brez napisov iz m itreja v Rušah pa nagrobniki CIL III 4078 iz Kungote p ri P tuju (E bensfeld), CIL III 5309 iz Slivnice, CIL III 5708 iz Slov. B istrice ter CIL III 5288 iz Stranic.1 2 1 Nekaj spomenikov je izginilo, še preden so mogli biti znanstveno evidenti­ rani. To sta obe »plošči z napisi« iz groba v G orenju nad Zrečami te r »plošča z napisom« iz gomile na južnem obrobju Miklavža pri Ormožu. O izgubljenem »okrašenem m arm ornem kamnu« iz obm očja Stražgojnce in Šikol ni mogoče k Ferkovi oceni reči nič določnega, ker za to ni podlage.1 2 2 Navsezadnje danes ni mogoče videti niti vseh rim skih kamnov, spravljenih v treh najbližjih m uzejih, kar je pripisati sprem injajočim se razm eram od prvih pridobitev od leta 1814 dalje, sprem em bam v dveh vmesnih vojnah in povojnim preurejanjem , število tu m anjkajočih ali založenih kam nov je skrom no — 9 ali 2,7 % celote. V graškem Joaneju W eber za svoj zbornik šta­ jerskih napisnih kamnov ni našel fragm enta CIL III 5318 iz Sp. Selnice, m ed­ tem ko so votivni kam ni CIL III 4042 z Vumpaha, CIL III 5103 iz Starega trga in A l J 81 iz Križevca že dalje časa pogrešani, kam en A l J 91 iz M odriča pa je bil ob zadnjem preurejanju lapiderija ukraden.1 2 3 O sedaj nedostopnih joanej- skih reliefnih kam nih ni takih podatkov, ker m uzejski pregled za rim ske kam ne iz Podravja izven obm očja Flavie Solve še ni izdelan. V ptujskem m uzeju kam nov iz obm očja tega seznama, ki bi bili izgubljeni, ni, založena pa sta dva : nagrobnik CIL I I I 4086 z M estnega vrha in fragm ent nagrobnega napisa ILJug 354 iz Vumpaha. V m ariborskem m uzeju ni n ajti od tu naštetih kamnov m ale pepelnice iz šetarove in fragm enta sarkofaga iz Slov. Bistrice. Vsega 17 kamnov ali 5 % > je še danes ohranjeno v javnih oz. družbenih poslopjih ali na javnih površinah. Od teh sta fragm enta nagrobnikov na m ariborskem Sodnem stolpu najbolj izpostavljena vremenskim neprilikam in že od poprej močno izlizana. Na odprtem , a m uzejsko negovani so 4 kam ni iz Starš te r votivni oltar CIL III 4014 z Vidma v stenah Mestnega stolpa v Ptuju. V nekoliko bolj zaprti legi je reliefni kam en v gradu v Veliki Nedelji, povsem pod streho pa sta vrhnji del nagrobnika v stavbi občinske uprave v Slov. Konjicah in m edaljon v graščini v Črncih, m edtem ko je m iljnik A l J 600 zazidan in neviden v gradu v Ormožu. M ed kam ni na prostem je pred­ vsem kip leva iz Starš na Stolnem trgu v M ariboru, ki je nadzorovan, m edtem ko kam ni pri »Rimskem vrelcu« v K otljah (relief nagrobnika iz Zagrada), pri Bohovi (vrhnji del nagrobnika) in Sp. Gorici (ovršni kamen nagrobnika) to niso. Približno enako število, 15, je rim skih kamnov v Podravju v zasebni lasti. Tudi ti se hranijo v poslopjih in na prostem ter v različnih razm erah. Povsem na zaprtem , a neprim ernem m estu sta fragm ent napisa v kleti Korenove do­ m ačije v Kočnem p ri Polskavi in nagrobni oltar v kleti Zidanškove zidanice nad Skednjem . Nedostopen p ri tem je nagrobnik CIL III 5291 s Koritnega pod kuhinjskim podom Kozarjeve hiše v Čadramu. V varni steni kapelice je vzidan nagrobnik CIL III 5290 v Skom arju, manj zavarovani pa sta nagrobni plošči AIJ 13— 14 v tleh Kušarjeve kapelice v Hudinji. Pod streho, a izpostavljen je obod pepelnice, uporabljen p ri sadni stiskalnici p ri Zadravčevih v Miklavžu pri Ormožu. V zunanji steni hiše je vzidan fragm ent napisa na M ajskem vrhu (Vidovič), ki bi se ob rušenju hiše utegnil izgubiti. Povsem na prostem so sar­ kofag p ri Lešnikovih v Orešju in pepelnica pri črnetovih v Ješenci, a tu d i sar­ kofag iz Zagrada pri B rančurniku v Dobji vasi, ki je zaradi lege pred gostilno ob cesti sicer krajevna znam enitost, a močno izpostavljen različnim vozilom. Na prostem , a na zaprtem dvorišču pri K ranjcu na Poljani je shranjen tudi reliefni kam en s Preškega vrha. Znotraj petih glavnih stopenj obstoje seveda tudi razlike. Tako niso vsi kamni, ki so spravljeni pod streho, s tem že h k rati povsem zavarovani. N aj­ bolj na varnem so tisti, ki so vzidani na prim ernih m estih (a), m edtem ko za nekatere druge zaradi neprim erne lege (H udinja, K oritno), neprim ernega p ro ­ stora (Kočno, Skedenj), zasilne spravljenosti (Šm artno, Tinje, Zg. Poljčane) Nahajališče Najdišča (+ zaporedna številka kamnov Aufbewahrungslage iz seznama) Fundorte (+ laufende Nummer der Steine im Verzeichnis) V poslopjih a) dobra lega Črešnjevec 12, 16; Črnci, Gorenje, Poljana, In Gebäuden gute Lage Skomarje, Slivnica 3, Slov. Konjice 1, 2, Sp. Polskava 5, Stari trg 9, Vitanje 1, Za­ vrše 2, 3. b) manj primerno Hudinja 2, 3; Kočno, Koritno (= v Čadra- weniger günstig mu), Miklavž pri Ormožu 2, Slivnica 8, Sp. Hoče 4, 5; Skedenj, Šmartno na Pohorju 7, 11; Tinje 1, Zg. Poljčane 2 Na prostem a) zaščiteno Črešnjevec 7, Sp. Polskava 1, Stranice 1 Im Freien geschützt do 3, 5, 11; Velika Nedelja 4 Črešnjevec 1, 2, 4, 15, 18; Dovže 1, 2; Dra­ vinjski vrh 1—3; Gornji Dolič (= v Za­ vršali), Hudinja 1 (= v Vitanju), Janževa gora, Laporje 1; Majski vrh 1; Malečnik, Maribor — Sodni stolp 9, 10; Mislinjska Dobrava (= v Slovenjem Gradcu), Miklavž na Dravskem polju 4, 6, 7; Muta, Perni­ ca 1, 2; Slivnica 2, 4, 7; Slov. Bistrica 2, 3; Slov. Konjice 5; Sp. Polskava 2—4; Sp. Hoče 1; Sp. Jakobski dol, Starše 20 (= v Mariboru), 26, 27; Stranice 6, 7; Studeni­ ce, Šentjanž pri Dravogradu 2; Šmartno na Pohorju 1, 5, 12; Tinje 2, 3, 4; Videm pri Ptuju 5, 7; Vumpah 3; Zagrad 1, 9 (= na Ravnah), 2 (= v Kotljah), Završe 1; Zg. Kungota 1 —2; Zg. Ložnica 1; Zg. Vi- žinga, Zg. Poljčane 1; Žetale c) ogroženo Bohova, Črešnjevec 8, 19, 20; Morje (= v gefährdet Ješenci), Orešje, Preški vrh 1; Sp. Gorica, Stare Slemene 1 ; Starše 14, 35; Stranice 10; Zagrad 3 (= v Dobji vasi) ali sodobne rabe (Miklavž pri Ormožu) to že več ne velja. Med kam ni na pro­ stem so le redki vzidani zasilno zavarovani ali zaradi ugodne lege nekoliko zaščiteni. Največji del vzidanih kam nov je izpostavljen vrem enskim neprili- kam , ki jih včasih le nekoliko omili prisojna lega. Tu bi lahko rekli, da so tisti kam ni, ki im ajo večjo zgodovinsko ali um etniško ceno, že kar ogroženi in p o treb n i drugačne nege, na kar je bilo že opozorjeno pri reliefni pepelnici p od D ravinjskim vrhom ali kot se kaže v pogubnih posledicah na Šm artnem . Glede na to, da se ob tej množini takih kam nov stanje zlepa ali sploh ne bo sprem enilo, bi bilo treba pom em bnejše kam ne obravnavati posebej, čeprav je v bistvu vsak napisni ali reliefni spom enik nenadom estljiv zgodovinski vir. Ogroženi rim ski kam ni so vsak na svoj način izpostavljeni še tem eljitej­ šem u uničenju ali celo propadu. Neposredno ogroženi so fragm ent nagrobnega spom enika v Sp. Gorici, ki leži nezavarovan v travi sredi polja izven vasi. Na varnem ni fragm entiran nagrobnik v pragu stranskih vrat kartuzij ske cer­ bi nezaščiteno ungeschützt N ajdišče Fundort N ajdbe Funde Objave Veröffentlichungen Pripom be Bemerkungen Dovže »korito«, najd en o n a njivi pare. 73, k. o. Dovže Top. zapiski PMMb 13/1952 sedaj izgubljeno Dvorjane gornji del A l J 264, v župni cerkvi m arm o rn i kam ni p ri Zapisniki MD M aribor: seja 29. 7. 1933 Top. zapiski PMMb 4/1975 MDM želelo dobiti; sedaj neznano kje ni p o trjen o Gladomes m arm orna plošča p ri T ajn ik arju , G ladom es 19 m arm o rn a plošča p ri P rap rotniku, G ladom es 25 Top. zapiski PMMb 7/1953 Top. zapiski PMMb 7/1953 sedaj neznano kje v pragu dom ačije Jareninski dol »plastični rim sk i spom enik« v župni cerkvi K nabl, M hVSt 15 (1867) 189 (Jahring) ni p o trjen o (recentno) K ostanjevec »turško korito« v gozdu Top. zapiski PMMb 8/1953 pozneje uničeno za gradnjo jezu potoka Lastom erci kam ni s k o ritastim i vdolbinam i — p ri raznih dom ačijah, p red elan i Svet m ed Muro in Dravo (1968) 244 op. 332 s terena »rim sko grobišče« v bližini; večinom a razb iti Lendava »rim ski kamni« v gradu J. šaše l, Kronika 3 (1955) 42 ni po trjen o M aribor : B etnava Glavni trg »fragm enti nagrobnikov« »relief ženske glave oprsje m ladega moža« R. G. Puff, Steir. National Kalender 1841 123 JJ 80 za 1891, 38 ni drugih podatkov ni m arib o rsk a najdba? M arjeta na D ravskem p o lju »m arm orno koritce« Tednik 29, P tuj 1976 (5. 2.) št. 5, 5 n i drugih podatkov M arkočiča »kam nit kipec« Tednik 29, Ptuj 1976 (19. 2.) št. 7, 5 ni drugih podatkov Pavlovci »kam ni z nečitljivo pisavo« Marb. Zeitung 26, 1887 (28. 8.) št. 103, 5 ni drugih podatkov Pernica »rim ska oprsja« v stopnišču župnišča R. Puff, Der Aufm erksame št. 101, 3. 5. 1856 ni drugih podatkov Pretrež »kam nito korito« p ri F ureku, Pretrež F. F erk, Ferien-T agesbuch 1891 sedaj neznano kje Pušenci »plošče s figuram i in do pol m etra visoki kipi« F. T rsten jak , Svet ob Muri 1 (1956) 91 naravne tvorbe? Radlje ob Dravi »relief kot levje žrelo« JJ 66 za 1877, 18 ni drugih podatkov S kom arje »rezani kamni« v kapelici Jerebovih, S kom arje 31 A. Stegenšek, Konjiška dekanija (1909) 100 ni p o trjen o Slivnica p ri M ariboru »plošče rim skega izvora« v župni cerkvi M. Z adnikar, V S 7 (1960) 67 ni po trjen o Slovenska B istrica »plošče — o stan k i rim ske stavbe« v župni cerkvi A. M uchar, Steiermark 1 (1844) 445 ni p o trjen o Spodnje Hoče m arm orne plošče na novem pokopališču J. A. Janisch, Top-stat. Lexicon von Steiermark 1 1878, 766 ni p o trjen o S podnji K ocjan napisni kam en v u trd b i R. K nabl, Sylogle (1862) 540 CIL II I 247* : ponaredba N ajd išče Fundort N ajdbe Funde Objave Veröffentlichungen P ripom be Bemerkungen S p o d n ji Slem en »rim ski kam en« v gradu V iltuš Z apisniki MV M aribor: seja 9. 10. 1905 ni d ru g ih podatkov S ta ra gora »sarkofag« S. E. — V. Š., Heimat­ kunde des Bezirkes Ober- Radkersburg (1887) ni d ru g ih podatkov S ta ri trg »mali torzo, o stan k i gub oblačila kipa« R. Egger, JÖAI 17 (1914) Bbl. 68 neznano kje T in je »plošče z napisi« na »turškem pokopališču« B. S aria, Rogatec (1939) 64 m o reb iti CIL I I I 11711 = AIJ 89 (J u riš n a vas)? T rate rim sk i kam en, najden 1869. v »Ob. M ureck« MhVSt 19 (1871) LXXX m o reb iti m edaljon v Č rncih? »V itanjska plan in a« »rim ski n ap isn i kamen« MhVSt 7 (1857) 61 m orebiti CIL I I I 5289 iz H u dinje? Zbelovo kam nite plo šče iz apnenca, »v obliki grobnice« F. Ferk, Ferien-T agebuch 1887/1 neznano kje Z g o rn je Poljčane »rim ski sarkofag — korito p ri župnišču« F erk, B ericht 1889 (rokopis 1238 v dež. arhivu v G radcu) ni p o trjen o (k o rito izgubljeno) Tabela 8. Nepreverjeni (in domnevni) rimski kamni, ki niso zajeti v seznamu Tabelle 8. Unsichere (und vermutliche) Römersteine, die im Verzeichnis nicht ent­ halten sind kve v Starih Slemenih. Nezavarovano lego im a in vrem enskim neprilikam sta izpostavljena in močno poškodovana fragm entiran nagrobnik na polju pri Bohovi in m iljnik CIL III 5741 na travišču p ri dvorišču župnišča v Strani­ cah. Zaradi svoje proste lege ob prom etni cesti so nazadnje izpostavljeni ne­ v arn o sti tudi steber in spodnji del nagrobnika p ri cerkvi v S taršah ter sarko­ fag p red Brančurnikovo gostilno v Dobji vasi. Pa tudi v zasebni rabi hranjena in uporabljana pepelnica in sarkofag v Ješenci (iz M orja) in Orešju se m orata za svoj obstoj zahvaliti dobri volji lastnikov, za katero ni jam stva, da bo večna. * N am en tega prikaza je bil podati predvsem čim izčrpnejše osnovno obve­ stilo o številu, zvrsteh, poreklu, stanju in ohranjenosti rim skih kam nov na obm očju Podravja in P om urja (razen Poetovione), ki naj arheologu oz. zgo­ dovinarju omogoči zadovoljiv pregled nad to vrsto zgodovinskih virov, kon­ serv ato rju pa olajša nadzor nad njimi. Analize napisov, kolikor doslej še niso bile opravljene, ter stilne ocenitve reliefnega okrasja teh spom enikov sodijo k o t posebno poglavje k bodočim nalogam dom ače zgodovine. Zato so vsi taki problem i ostali tu ob strani, kar je seveda povzročilo nekatere pom anjkljivosti. Že sam o razvrščanje kam nitih spomenikov je nepopolno in ga bo mogoče s po­ drobnejšo proučitvijo nekaterih zvrsti kam nov popraviti in izpopolniti. To velja za nekatere odlom ke nagrobnih napisov, p ri katerih ni jasno, ali pri­ padajo nagrobnikom ali sarkofagom oz. pepelnicam. Dosledna ocenitev re­ liefnih kamnov, kolikor so ohranjeni, bi mogla večino te zvrsti razdeliti m ed druge vrste spomenikov, predvsem nagrobnih spomenikov. Deloma velja to tudi za gradbene člene z reliefi, ki so v večini prim erov prav tako deli nagrob­ nih naprav, čeprav m orebiti dosedanje opredelitve niso vse brez izjeme p ra­ vilne, je sedanja razvrstitev pravilom a — razen v povsem jasnih prim erih drugačnega stanja — sledila že objavljenim m nenjem in tako je prepuščeno prihodnjim piscem, da v dvom ljivih slučajih izrečejo dokončno oceno. Dokončna beseda tudi še ni izrečena o tistih najdbah, pri katerih je mogoče dvomiti že v rimsko poreklo in ki so navedeni na tabeli 8. Tu je v nekaterih prim erih že zavzeto stališče, kadar je šlo za odklonilno cenitev najdb, ki so še ohranjene in jih je bilo mogoče preveriti. Težje bo to storiti pri predm etih, ki so izgubljeni in m nenja nekdanjih piscev ni mogoče kontrolirati. To velja predvsem za Slekovčeve navedbe o rim skih kam nih pri Lovrencu na Dravskem polju, razna sedaj že izgubljena korita kot tudi različne »rimske kamne«, ki se pojavljajo v starih zapisnikih in nedorečenih poročilih. Zato te vrste najdbe večinoma niso bile sprejete v seznam, ki ima v gornji tabeli svoje dopolnilo. Seznam po stanju leta 1977 (Karta sl. 1) V seznamu so upoštevani obdelani kam niti spom eniki vseh zvrsti z antič­ nega podeželja izven Poetovione v Podravju in Pom urju, m edtem ko so n ajdbe iz Posavinja prikazane samo na karti. Najdišča so navedena po abecednem redu sedaj veljavnih imen naselij in imajo vselej pripisano ime ustrezne ob­ čine. K adar je najdišče označeno s pom em bnejšim »ledinskim imenom«, je pridano tudi ime najbližjega naselja. Im ena najdišč, k jer so bili odkriti spo­ meniki v recentni drugotni legi, najverjetneje izven prvotnega kraja, so oprem ­ ljena z vprašajem in im ajo — po možnosti — navedeno tudi im e p o p rejš­ njega nahajališča. Doslej v drugih oblikah ali v tu ji literaturi rabljena d ru ­ gačna im ena najdišč so dodana pri objavah literature, posebej pa so n ašteta kot kazaljke na koncu seznama. Rimski kamni se pravilom a navajajo po kosih in po ustaljenem zaporedju zvrsti po spodnji razpredelnici. Poimenovanju spom enika je najprej p rid an ustrezni črkovni znak zvrsti ter v večini prim erov tudi citati dosedanjih te­ m eljnih zbirk napisov — CIL, AIJ, ILJug, R ISt. Sledi navedba sedanjega naha­ jališča spomenika z ustrezno inv. številko muzejev ali naslovi oz. opredelitev usode neohranjenega kam na. Pri spomenikih, vzidanih v cerkvah, se navaja župna cerkev kot taka, podružnica pa z imenom patrocinija. Seznam podaja samo pregled spomenikov z najbistvenejšim i podatki, zato je izčrpnejšo bibliografijo treb a iskati drugod — v zgoraj navedenih zbirkah, deloma v tu citiranih objavah in sedaj tudi — nerazčlenjeno in nepopolno — v Arheoloških najdiščih Slovenije (1975). Tu navedene objave so razvrščene v tri skupine: a) prvo objavo, b) tem eljitejšo obdelavo z navedbo in razčlem ­ bo napisov ali ornam entike oz. s sliko ter c) m orebitna novejša dopolnila, popravki ali prve objave slik. Temeljne zbirke sodijo pravilom a v skupino b), redkeje so prve omembe, vselej pa velja že njihova navedba v zaglavju. Iz­ jem om a sodijo v skupino b) tudi manj izčrpne objave, kadar ni verjetnosti ali m ožnosti, da bi sledilo kaj tem eljitejšega. C itirana so vselej sam o dela, ki neposredno obravnavajo posamezne spom enike. Rokopisni viri so tiskani ležeče. Pri razčlenitvah zvrsti po oprem i so upoštevana dejanska stanja ohranje­ nosti in ne dom nevne ali običajne prvotne oblike, np r.: pri nagrobnikih in žrtvenikih brez napisov se napis pač ni ohranil, od nagrobnikov z reliefi je ohranjen samo reliefni kos, p ri nekaterih že uničenih oz. izgubljenih kam nih o napisih in reliefih ni podatkov, sarkofagi in pepelnice pa so bili lahko že prvotno brez obojega. K zvrstem je treba pripom niti, da so v dosedanji lite­ ra tu ri om enjani sarkofagi navadno pepelnice, kori tea najbrž niso bila vselej nam enjena grobni rabi, neopredeljeni reliefi so tu le zasilna skupina, kipi so večinoma deli večjih (nagrobnih) spomenikov, od gradbenih kam nov pa so upoštevani pravilom a le tisti iz m arm orja. V rsta kam enine je posebej ome­ njena le takrat, kadar ne gre za m arm or, ki tu skoro povsem prevladuje. Kratice AEM Al J ANSI AV CIL CZN ILJug JJ JZK JÖAI Meilensteine MhVSt MZK Notizenblatt Ptuj RISt Rogatec Schild Sylloge VS z u z = Archaologisch-epigraphische Mittheilungen aus Österreich-Ungarn (Wien) = V. Hoffiler, B. Saria, Antike Inschriften aus Jugoslavien (1938) = Arheološka najdišča Slovenije (1975) = Arheološki vestnik (Ljubljana) = Corpus inscriptionum Latinarum (III 1873, Supplementum 1902) = Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor) = Anna et Jaro šašel, Inscriptiones Latinae quae in Iugoslavia inter annos MCMXL et MCMLX repertae et editae sunt: Situla 5 (Ljub­ ljana 1963) = Jahresberichte des steiermärkischen Landesmuseums Joanneum (Graz) = Jahrbuch der k. k. Zentralkommission für Erforschung und Er­ haltung der Kunst- und historischen Denkmale (Wien) = Jahreshefte des Österreichischen archäologischen Instituts (Wien) = H. Deringer, Die römischen Meilensteine der Provinz Noricum. Beiträge zur älteren europäischen Kulturgeschichte, Festschrift für Rudolg Egger 2 (1952) 286 ss: tu citirano po ponatisu v Carin- thii I 153 (1953). = Mittheilungen des historischen Vereines für Steiermark (Graz) = Mitteilungen der k. k. Zentralkommission für Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale (Wien) = R. Knabl, Unedierte Römerinschrift. Notizenblatt v Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsquellen (Wien) = J. Klemenc. B. Saria, Archaelogische Karte von Jugoslavien. Blatt Ptuj (1936) = E. Weber, Die römerzeitlichen Inschriften der Steiermark (1969) = B. Saria, J. Klemenc, Archaeologische Karte von Jugoslavien. Blatt Rogatec (1941) = Schild von Steier (Graz) = R. Knabl, Sylloge scripta titulorum Styriensium omnium (codex ducatus Styriae epigraphicus Romanae vetustatis 1862). Rokopis. = Varstvo spomenikov (Ljubljana) = Zbornik za umetnostno zgodovino (Ljubljana) DM PM = Delavski muzej = Pokrajinski muzej VERZEICHNIS NACH DEM STAND VON 1911 (Karte — Abb. 1 ) In diesem Verzeichnis sind alle veröffentlichten Steindenkmäler aus den an­ tiken Gebieten an der Drava und Mura — mit Ausnahme von Poetovio — aufgenom­ men, wogegen die Steinfunde aus dem Gebiet der Savinja nur auf der Karte ver­ zeichnet sind. Die Fundorte sind alphabetisch nach den derzeit gütigen Namen der Ortschaften angeführt; daneben stehen die Namen der betreffenden Gemeinden. Wenn ein Fundort durch einen bedeutenden Flurnamen angegeben ist, steht der Name der nächsten Ortschaft daneben. Den Namen der Fundorte, wo die bisher ent­ deckten Römersteine sich in rezenter Zweitlage, wahrscheinlich ausserhalb des Ur­ sprungsortes befinden, ist ein Fragezeichen beigegeben; nach Möglichkeit steht aber auch der Name der vorherigen Fundstelle dabei. Bisher in anderen Formen oder in fremdsprachigen Aufsätzen gebrauchte Namen der Fundorte sind den Literatur­ hinweisen angefügt und am Schluss des Verzeichnisses als Verweisungen gesondert zusammengestellt. Die Römersteine werden in der Regel einzeln und nach einem im folgenden ver- zeichnetem Gattungsschema angeführt. Der Benennung des Denkmals folgt zuerst das entsprechende Zeichen der Gattung, dann in den meisten Fällen die Abkürzun­ gen der Sammlungen der Inschriftsteine {CIL, All, ILJug, RISt) mit den Nummern der Steine. Weitere Angaben informieren über die jetzigen Aufbewahrungsorte der Denkmäler mit entsprechenden Inv.-Nummern in den Museen, bzw. über das Schick­ sal der verschollenen Steine. Bei Denkmälern, die in Kirchen eingemauert sind, wird die Pfarrkirche als solche, die Filialkirche mit dem Namen des Patroziniums angegeben. Das Verzeichnis bringt eine Übersicht über die Denkmäler nur mit den wesent­ lichsten Angaben. Eine ausführliche Bibliographie befindet sich in den oben ange­ führten Sammelwerken bzw. Aufsätzen und nun auch im archäologischen Uber­ sichtslexikon Arheološka najdišča Slovenije (1975). Die angeführten Aufsätze sind in 3 Gruppen eingeordnet: a) erste Bekanntmachung, b) ausführliche Veröffentlichung der Inschrift- oder Reliefsteine mit Abbildung und c) etwaige spätere Vervollstän­ digungen, Berichtigungen oder noch nicht gebrachte Abbildungen. Die Sammelwerke gehören in der Regel in Gruppe b) und waren nur selten Erstveröffentlichungen der Inschriften. Sie sind jedoch immer nur einmal, gleich nach der Benennung der Steine, angeführt. Ausnahmsweise werden in der Gruppe b) auch weniger ausführ­ liche Arbeiten angeführt, wenn es unwahrscheinlich oder unmöglich ist, dass weitere noch folgen werden. Angegeben sind immer nur Aufsätze, die sich mit einzelnen Steinen befassen. Die wenigen Manuscripte sind kursiv gedruckt. Bei Bestimmung der einzelnen Steingattungen wurde der heutige Erhaltungs­ zustand und nicht eine etwa vermutete bzw. übliche Ursprungsform berücksichtigt. Zum Beispiel: inschriftlose Grab- und Votivsteine haben die Inschriften meist heute nicht erhalten; — reliefverzierte Grabsteine sind jene, wo sich nur Reliefs oder Reliefsreste erhalten haben; — bei einigen schon zerstörten oder verschollenen Steinen gibt es über Inschriften und Verzierung keine Angaben. Die Sarkophage und Aschenkisten konnten jedoch schon ursprünglich weder eine Inschrift noch ein Relief gehabt haben. Zu den unten angeführten Denkmalarten soll bemerkt werden: die bisher in der Literatur angeführte Sarkophage sind oft eingentlich Aschenkisten; — kleine Tröge wurden nicht immer zur Bestattung verwendet; — die hier in eigene Gruppe aus­ gesonderten Reliefs sind eigentlich Teile anderer Steingattungen; — die Plastiken sind meist Teile grösserer Grab- bzw. Votivdenkmäler. Von den Bausteinen wurden in der Regel nur diejenigen aus Marmor in Rücksicht genommen. Die Gesteinsart ist aber nur besonders angegeben, wenn es sich nicht um Marmor handelt, der hierorts fast vollkommen überwiegt. Bohova, Maribor Fragmentiran nagrobnik (Gm), v rabi kot mejnik med pare. 442, 611 in 612, k. o. Bohova ter pare. 84, k. o. Rogoza, jugovzhodno od vasi; a) Schlosser, Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark 10 (1912) 78 (Rogeis), b) Pahič, VS 10 (1966) 198, sl., c) Pahič, CZN NV 6 (1970) 175, sl. 12. op. 109. Brezovci Murska Sobota »Kamnito korito« (S), neznano kje; a) Pahič, AV 11—12, 1960—1961 (1962) 103. Brezula, Maribor Fragment pokrova sarkofaga (Sr), izgubljen; a) Saria, Rogatec (1939) 16. Celestrina, Maribor Fragmentiran nagrobnik (Gm — CIL III 11720 = AIJ 107), vzidan v Mariboru, Mladinska ulica 12 — dvorišče (sedaj neviden); a) Müllner, MZK NF 4 (1878), LXXXIII/II (St. Peter bei Marburg — Celestin, c) ILJug Corigenda (1963) 4*; Pa­ hič, CZN NV 2 (1966) 26 op. 60 in CZN NV 6 (1970) 188. Čadram, Slovenska Bistrica 1. Fragment nagrobnega (?) napisa (Gn — ILJug406), predelan v kropilnik • — sedaj neznano kje; a) Saria, Rogatec (1939) 18, b) Saria, JÖAI 36 (1946) Bbl. 57/11. 2. Fragment sarkofaga (S), neznano kje; a) Saria, kot prej, b) Saria, kot prej, 57/10. 3. Votivni oltar Termunam (Vn — ILJug405), v PM Maribor (A2301); a) Saria, kot prej, b) Saria, kot prej, 55 ss/12, sl. 30. Tu si. 4. 4. Kip Jupitra (P), v PM Maribor (A 2302); a) Saria, kot prej, b) Saria kot prej, 56ss/10, sl. 29, c) Pahič, Razprave 1. raz. SAZU 6 (1969) 333 sl. 11. 5. Obdelani kamni (A), razneseni po vasi in v obcestnem zidu pri domačiji Kozar- jevih v Cadramu 20; a) Saria, kot prej. Črešnjevec, Slovenska Bistrica 1. Fragment nagrobnega napisa (Gn — CILII 5304), v vzhodni steni apside župne cerkve; a) Knabl, Sylloge (1862) št. 377 (Kerschbach), c) Abramič, CZN 28 (1933) 133. 2. Fragment nagrobnega napisa (Gn — CIL III 5305 = AIJ 86), v severni steni župne cerkve; a) Knabl, kot prej, št. 216, c) Abramič, kot prej. 3. Fragment nagrobnega napisa (Gn — CIL III 5306, RISt368), v Joaneju v Grad­ cu; ab) Knabl, MhVSt 9 (1859) 87. 4. Fragment nagrobnega napisa (Gn), v severni steni kapele župne cerkve; a) Pahič, VS 21 (1977) v tisku, b) Pahič, AV 28, 1977, 76, sl. 1 . 5. Fragment nagrobnega napisa (Gn), v PM Maribor (A 2339); a) Pahič, VS 9 (1965) 191, sl., b) isti, AV 28, 1977, 76 ss, sl. 2. 6. Fragment nagrobnega napisa (Gn), v PM Maribor (A 2340); a) Pahič, VS 21 (1977) v tisku, b) Pahič, AV 28, 1977, 77, sl. 3. 7. Ovršje nagrobnika (Gr), v južni steni župne cerkve; a) Abramič, CZN 28 (1933) 133, c) Pahič, Tednik 28, Ptuj 1975 (10. 4.), št. 14, 9, sl. Tu sl. 5. 8. Fragment spodnjega dela nagrobnika (Cr), pod severozahodnim opornikom obzidja župne cerkve; a) Saria, Rogatec (1939) 20. 9. Fragment pepelnice (Srn — CIL III ad 5302 = AIJ 84, RISt366), v Joaneju v Gradcu; a) Knabl, MhVSt 9 (1859) 87, b) Abramič, CZN 28 (1933) 132, sl. 43, c) ILJug Corrigenda (1963) 4*. 10. Fragmenta pepelnice (Sn — CIL III 5303 = AIJ 85, RISt 367), v Joaneju v Gradcu; a) Knabl, MhVSt 8 (1858) 74. 11. Fragment sarkofaga (Sr), v Joaneju v Gradcu; a) Muchar, Steiermark 2 (1845) 342, c) Abramič, CZN 28 (1933) 132. 12. Fragment sarkofaga (Sr), na podstrešju župne cerkve v severni steni; a) Pa­ hič, Arheološki pregled 6 za 1964, 94. 13. Fragmenti sarkofagov (S) v temeljih župne cerkve; a) Pahič, kot prej. 14. Fragmentiran votivni oltar Noreji id (Vn — CIL III 5300, RISt 365); v Joa­ neju v Gradcu; ab) Knabl, MhVSt 8 (1858) 72. Zvrsti Nagrobnik: Sarkofag: Votivni kamen Arhitekturni spomenikov spomenik, pepelnica Votivstein kamni Denkmal­ arten plošča, medaljon, idr. Grabstein: Stele, T itulus, Medaillon, u. A. koritce Sarkophag, Aschenkiste, Trog Architektur­ steine Plastika samostojna Plastik grobnica --------------------- auf gebaute neopredeljen Grabkammer relief ---------------------- unbestimmbarer neopredeljen Relief okras --------------------- unbestimmbarer Miljnik Ornament Meilenstein ------------: ---------- neopredeljen napis unbestimmbarer Inschrift Oprema Ausstattung neopredeljen kamen unbestimmbarer Stein z napisom in reliefom mit Inschrift und Relief Grn V Srn A Vrn O Arn □ p S K z reliefom mit Relief Gr V Sr A Vr m Ar r • 0 o z napisom mit Inschrift Gn ▼ Sn A Vn • An ■ Mn 1 n - brez podatkov ohne Angaben G v s A V o A C M D X □ 15. Fragment votivnega napisa Marsu (Vn — CIL III5301), v severni steni župne cerkve); a) Knabl, Sylloge (1862) št. 375. 16. Fragment votivnega napisa neznanemu božanstvu (Vn — ČILIH 5302), ne­ znano kje; c) Abramič, ĆZN 28 (1933) 132 ss. 17. Kamen z reliefom treh oprsij (r), v notranji južni steni župne cerkve — pri stranskem oltarju; a) Pahič, VS 20 (1977) v tisku. 18. Kamen z reliefom lovskega prizora (r), v severni steni zvonika župne cerkve; a) Saria, Rogatec (1939) 19, c) Pahič, VS 21 (1977) v tisku. 19. Kamen z reliefom košarice s sadje (r), v oporniku severozahodnega obzidja župne cerkve; a) Knabl, MhVSt 9 (1859) 87. 20. Kamen z reliefom košarice (r), v vzhodnem obzidju župne cerkve; a) Pahič, VS 20 (1977), v tisku. 21. Obdelani kamni raznih zvrsti (A), v temeljih in zidovih najstarejšega dela župne cerkve (nevidni); a) Pahič, VS 9 (1965) 191 in Arheološki pregled 6 za 1964, 94, T. 24:1. 22. Obdelani kamni (A) v obzidju župne cerkve; a) Saria, Rogatec (1939) 20. 23. Obdelani kamni (A) ; v tleh utrjene kope »Presek« jugozahodno od vasi (ne­ vidno) in izgubljeno; a) Pahič, AV 1 (1950) 174. 24. »Plošča z napuščem« (x), neznano kje; ab) Schmid, Mitteilungen der Prähi­ storischen Kommission 2/3 (1915) 271. Črnci?, Gornja Radgona Medaljon nagrobnika (Gr), vzidan v veži graščine v Črncih; a) Pichler, Text zur Archaeologischen Karte von Steiermark (1879) 12 (Freudenau), c) Zadnikar, Spo­ meniško Pomurje (1960) 38 ss, sl.; Pahič, VS 8 (1962) 203. Tu sl. 6. Dogoše, Maribor »Koritce« (S), predelano v kropilnik v cerkvi D. Marije v Mariboru (Brezje); a) ČZN 1 (1904) 211. Dolga vas, Lendava Nagrobnik (Grn — CIL III 4149 = Al J 448 ; ILJug 360), sedaj v PM Murska So­ bota (48); a) Sacken, Jahrbuch der Central-Commission 1 (1856) 86 (Alsó-Lendva), b) Schober, Die römischen Grabsteine von Noricum und Pannonien (1925) 107/234, sl. 121, c) šašel, Kronika 3 (1955) 42 ss, sl. 2. Dovže, Slovenj Gradec 1. Nagrobna plošča (Gn — CILIII5105), v južni steni župne cerkve v Št. liju pod Turjakom; ab) Knabl, MhVSt 15 (1867) 182 ss (Dousche). Tu sl. 7. 2. Fragmentirana nagrobna plošča (Gn — ILJug 365), v severni steni cerkve sv. Urha v (Zg.) Dovžah; a) šašel, Živa antika 4 (1954) 351 ss. Tu sl. 8. Dravinjski vrh?, (Videm pri Ptuju?) Ptuj 1. Fragment pepelnice z reliefom Ifigenije (Sr), v jugovzhodnem vogalu cer­ kve sv. Janeza; a) Šubic, VS 12 (1969) 98 ss (Videm pri Ptuju), b) Šubic, Ptujski zbornik 4 (1975) 95 ss, sl. 1. Tu sl. 9. 2. Fragment stene pepelnice (Sr), prav tam; a) Šubic, kot prej. 3. Fragment pepelnice (S), v oltarju cerkve sv. Janeza; a) Šubic, kot prej. 4. Obdelani kamni (A), v severovzhodnem vogalu cerkve sv. Janeza; doslej ne­ omenjeno. Draženci, Ptuj Pokrov sarkofaga (S), sedaj v PM Ptuj (733); a) Saria, Ptuj (1936) 4, c) ANSI (1975) 317. Dvorjane?, Maribor Fragmentiran nagrobnik (Grn — AIJ 264), v PM Maribor (A 2304); a) Izvestja Muzejskega društva v Mariboru 2 (1934) 46 (Sv. Martin pod Vurbergom), c) Saria, Kronika slovenskih mest 6 (1939) 78. Gorenje pri Zrečah, Slovenske Konjice 1. »Plošča z napisom« (Gn?), neznano kje; a) Koprivnik, Planinski vestnik, preh. št. (1915—1919) 202 (Sv. Kunigunda). 2. »Plošča« (G?), neznano kje; a) Koprivnik, kot prej. Gornji Dolič, Slovenj Gradec Fragmentirana nagrobna plošča (Gn — CIL III 5108 = AIJ 12), v zahodnem po­ kopališkem zidu župne cerkve na Završali; a) Knabl, MhVSt 3 (1852) 101 ss (St. Veit bei Waldeck). Gortina?, Radlje ob Dravi Fragment nagrobnega napisa (Gn — AIJ 3), v pragu cerkve sv. Petra na »Ribič- jem« (neviden); a) Stele, Zbornik za umetnostno zgodovino 3 (1923) 144 (Sv. Peter na Ribičjem). Gradišče, Murska Sobota »Zidarska truga« (S), neznano kje; a) Pahič, AV 11—12, 1960—1961 (1962) 104. Hudinja, Slovenske Konjice 1. Nagrobna plošča (Gn — CILIII 5289), v južni steni župne cerkve v Vitanju; a) Knabl, Notizenblatt 6(1856) 524 ss (Hudina). 2. Nagrobna plošča (Gn — AIJ 13; ILJug368), vzidana v tlak Kušarjeve kapeli­ ce v Hudinji 29; b) Klemenc, AV 4 (1953) 228 ss, sl. 3. 3. Nagrobna plošča (Gn — AIJ 14; ILJug369), prav tam; b) Klemenc, kot prej, sl. 2. 4. Polsteber (A), vzidan v kapeli na pare. 224, k. o. Sp. Hudinja; ab) Petru-Kolšek, AV9—10, 1958—1959 (1960) 33 ss. Hum pri Ormožu, Ormož 1. Miljnik (M), neznano kje; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 376 (Friedau oz. St. Johann am Kulmberge), c) Skrabar, ČZN 30 (1935) 38. 2. Miljnik (M), razbit in uporabljen pri zidavi; a) Muchar, kot prej, 379 (Fridau) in 417 (Polsterau), c) Skrabar, kot prej. 3—4. Miljnika (M, M), uničena; a) Saria, ČZN 20 (1925) 80, c) Saria, Ptuj (1936) 9. Ižakovci, Murska Sobota Pepelnica iz apnenca (S), v PM Murska Sobota (47); a) Pahič, AV 11—12, 1960 in 1961, (1962) 109 op. 12. Janževa gora?, Maribor Fragment nagrobnega napisa (Gn — CILIII 6525), v južni steni cerkve sv. Ja­ neza; b) Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant. Das Bisthum, das Domkapi­ tel (1875), 42 ss (St. Johann Bapt. ob Zelniz). Jurišna vas, Slovenska Bistrica Nagrobna plošča (Gn — CIL III11711 = AIJ 89, RISt375), v Joaneju v Gradcu (4); a.) Gurlitt, MZKNF 17, 1891, 130 (Juritschendorf), c) Saria, Kronika slovenskih mest 6 (1939) 79, sl. 13; ILJug Corrigenda (1963) 4*. Kamnica?, Maribor Nagrobnik (Gnr — CILIII 5315), neznano kje; a) Knabl, Notizenblatt 6 (1856) 523 ss (Gams), b) Knabl, MhVSt 7 (1857) 113 ss, c) Pahič, ČZN NV 2 (1966) 25 op. 48 in ČZN NV 6 (1970) 192. Kočno pri Polskavi? Slovenska Bistrica Fragment nagrobnega napisa (Gn), v oboku zahodnega dela kleti pri Korenovih v Kočnem 21; a) Pahič, Tednik 28, Ptuj 1975 (23.10.), št. 41, 10; b) Pahič, AV 28 (1977) 77 ss, sl. 4. 4 Votivni oltar Termunam iz Čadrama (v mariborskem muzeju). — Votivara an Ter munes aus Čađram (im Museum von Maribor) 5 Ovršje nagrobnika v steni cerkve na Črešnjevcu. — Oberteil einer Grabstele an der Kirche in Črešnjevec 6 Nagrobni medaljon z neznanega najdišča (v graščini v Črncih). — Grabmedaillon aus unbekanntem Fund­ ort (im Schloßgebäude in Črnci) 7 Nagrobna plošča CIL III 5105 v steni cerkve v Šentilju pod Turjakom. — Grabplatte CIL III 5105 an der Kirche in Šentilj pod Turjakom 8 Fragmentirana nagrobna plošča ILJug 365 v steni cerkve v Dovžah. — Fragmen­ tierte Grabplatte ILJug 365 an der Kirche in Dovže 9 Relief Ifigenije na pepelnici v cerkvi sv. Janža pod Dravinjskim vrhom. — Relief m it Ifigenie an einer Aschkenkiste an der Kirche sv. Jani in Dravinjski vrh W É 10 Votivni oltar Marsu AIJ 83 v steni cerkve v Laporju. — Votivara an Mars AIJ 83 an der Kirche in Laporje 11 Votivni oltar Eponi CIL III 5312 iz Betnave (v mariborskem muzeju). — Votivara an Epona CIL III 5312 aus Betnava (im Museum von Maribor) 12 Plošča cestnega tlaka iz Ožbalta ob Dravi (v mariborskem muzeju). — Die Platte der Strassenpflasterung aus Ožbalt (im Museum von Maribor) 13 Plošča z reliefom iz Preškega vrha (pri Kranjcu na Poljani). — Reliefplatte aus Preski vrh (aufbewahrt bei Kranjc in Poljane) 14 Nagrobna plošča CIL III 5102 iz Radelj ob Dravi (v Joaneju v Gradcu). — Grab­ platte CIL III 5102 aus Radlje ob Dravi (im Joanneum in Graz) 15 Ovršje nagrobnika v cerkvi v Slivnici pri Mariboru. — Oberteil einer Grabstele in der Kirche in Slivnica pri Mariboru 14 16 Pokrov pepelnice z reliefom v steni cerkve v Slivnici pri Mariboru. — Aschen- kistendeckel mit Relief an der Kirche in Slivnica pri Mariboru 17 Ovršje nagrobnika v cerkvi v Slovenskih Konjicah. — Oberteil einer Grabstele in der Kirche in Slovenske Konjice 18 Kamen z reliefom genija jeseni v steni cerkve na Spodnji Polskavi. — Marmor­ stein mit H erb st Personifizierung an der Kirche in Spodnja Polskava 19 Kip leva iz Starš, na Stolnem trgu v Mariboru. — Löwenplastik aus Starše, in Maribor, Stolni trg 20 21 20 Nagrobna plošča CIL III 5285 v steni župnišča v Stranicah. — Grabplatte CIL III 5285 an dem Pfarrhaus in Stranice 21 Nagrobna plošča CIL III 5287 v steni župnišča v Stranicah. — Grabplatte CIL III 5287 an dem Pfarrhaus in Stranice K) M A NVS ìiMMmm 22 Pepelnica z napisom CIL III 5299 v steni cerkve v Studenicah. — Aschenkiste mit Inschrift CIL III 5299 an der Kirche in Studenice 23 Nagrobna plošča AIJ 4 v cerkvi v Šentjanžu pri Dravogradu. — Grabplatte AII 4 in der Kirche in Šentjanž pri Dravogradu 24 Relief z nagrobnika CIL III 5292 + AIJ 101 v steni cerkve na Šmartnem na Po­ horju. — Relief auf der Grabstele CIL III 5292 + AIJ 101 an der Kirche in Šmartno na Pohorju 25 Fragmentiran nagrobni napis v temeljih cerkve na Tinju. — Fragmentierte Grabinschrift in der Grundmauer der Kirche in Tinje 26 Plošča z reliefom služabnice v steni cerkve na Tinju. — Platte mit Dienst­ mädchenrelief an der Kirche in Tinje 27 Pepelnica iz apnenca iz gomile v Trotkovi (v mariborskem muzeju). — Aschen­ kiste aus Kalkstein aus dem Grabhügel in Trotkova (im Museum von Maribor) 28 Ovršje nagrobnika v steni cerkve na Vidmu pri Ptuju. — Oberteil einer Grab­ stele an der Kirche in Videm pri Ptuju 29 Kamen z reliefom v steni cerkve na Vidmu pri Ptuju. — Marmorstein mit Relief an der Kirche in Videm pri Ptuju 3 0 30 Torzo kipa oficirja z grobišča v Zagradu (v celovškem muzeju). — Torzo einer Offizierstatue aus Zagrad bei Prevalje (im Landesmuseum, Klagenfurt) 31 Nagrobna plošča CIL III 5101 v steni cerkve sv. lija v Zgornji Vižingi. — Grab­ platte CIL III 5101 an der Kirche sv. II] in Zgornja Vižinga 32 Fragment sarkofaga v južni steni kapele župne cerkve v Zgornjih Poljčanah. — Sarkophagfragment in der Südmauer der Pfarkirche von Zgornje Poljčane 33 Votivni oltar Mitri iz neznanega najdišča, v cerkvi v Zgornjih Poljčanah. — Votivara an Mithras aus einem unbekannten Fundort, in der Kirche in Zgornje Poljčane Koritno?, Slovenska Bistrica Nagrobnik (Gn — CIL III 5291; ILJug407), sedaj skrit v zasebni lasti v Čadra- mu; a) Knabl, Notizenblatt 6, 1856, 530 ss (St. Nicolai), b) Saria, JÖAI 36 (1946) Bbl. 56, sl. 28, c) Pahič, Tednik 28, Ptuj 1975 (23. 10), št. 41, 10. Kovaški vrh, Slovenska Bistrica Fragmentiran nagrobnik (Gn), vzidan v steno preddverja župne cerkve v Gore­ nju; a) Pahič, Tednik 28, Ptuj 1975 (30.10.), št. 42, 10, sl. b) Pahič, AV 28, 1977, 78 ss, sl. 5. Križevec, Slovenske Konjice 1. Votivni oltar Jupitru (Vn — AIJ 78, RISt382), v Joaneju v Gradcu (10); ab) Nowotny, MZK 3. F. 3 (1904) 246, sl. 60 (nächst Gonobitz). 2. Votivni oltar Jupitru (Vn — AIJ 79, RISt383), v Joaneju v Gradcu (15); ab) Nowotny, kot prej, 246 ss, sl. 62, c) ILJug Corrigenda (1963) 3*. 3. Votivni oltar Jupitru (Vn — AIJ 80, RISt384), v Joaneju v Gradcu (14); ab) Nowotny, kot prej, 246, sl. 61. 4. Fragment votivnega oltarja (Vn — AIJ 81), izgubljen; a) Nowotny, kot prej, 250 op 3, c) Kovačič, CZN 1 (1904) 197. 5. Miljnik (Mn — CIL III5743, RISt373) v Joaneju v Gradcu (92); a) Jahres­ berichte des Joanneums 3 za 1814, 11 (Gonobitz), b) Deringer, Meilensteine (1953) 738/7, 749 op. 13. Kungota pri Ptuju?, Ptuj Nagrobnik (Gn — CIL III 4078), izgubljen; a) Pococke-Milles, Inscriptionum anti­ quarum Graecarum et Latinarum Liber, Londinii 1852 (fol.) p. 109, 5 (Ernsfeldi), c) Saria, Rogatec (1939) 22 (Ebensfeld = Ravno polje). Lancova vas, Ptuj »Mejni kamen« (x), v Joaneju v Gradcu (založen?) ; a) Jahresberichte des Joan­ neums 95 za 1906, 37 (Lanzendorf). Laporje?, Slovenska Bistrica 1. Votivni oltar Marsu (Vn — AIJ 83), v južni steni župne cerkve; a) Stegenšek, MZK 3. F. 7 (1908) 434, c) ILJug Corrigenda (1963) 4*; Pahič, Tednik 28, Ptuj 1975 (27. 11.), št. 46, 14, sl. Tu sl. 10. 2. »Plošča z reliefom« (r), neznano kje zazidana v župni cerkvi; a) Stegenšek, kot prej. 3. »Plošča z napisom« (n), prav tam; a) Stegenšek, kot prej. Legen?, Slovenj Gradec Nagrobna plošča (Gn — CIL III 5104, RISt345), v Joaneju v Gradcu (3); a) Mu- char, Steiermark 1 (1844) 379 (Gallenhofen), b) Knabl, MhVSt 3 (1852) 116 ss. Limbuš, Maribor »Sarkofag« (S), izgubljen; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 396 (Lembach), c) Pahič, CZN NV 2 (1966) 6. Lovrenc na Dravskem polju, Ptuj L »Marmornate rakve (S), neznano kje; a) Slekovec, Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju (1885) 123 op. 1. 2. »Rimski kažipoti«? (M?), neznano kje; a) Slekovec, kot prej, c) Saria, Roga­ tec (1939) 38. Majski vrh?, Ptuj L Fragment nagrobnega napisa (Gn — ILJug 353), v zahodni steni stanovanjske hiše na Majskem vrhu 50 (Vidovič); ab) Saria, JÖAI 36 (1946) Bbl 65 ss/18 sl. 36. (Majberg). 4 — A rheološki vestnik 49 2. Fragment sarkofaga iz apnenca (Sn — AIJ 261), v PM Ptuj (38); ab) Skrabar, MZK 3. F. 4 (1905) 303, sl. 67. 3. »Okrašena marmorna plošča« (r), v PM Ptuj ; ab) Skrabar, kot prej, sl. 68. 4. Fragment »napisne plošče«? (n), v zahodni steni stanovanjske hiše na Maj­ skem vrhu 50 (Vidovič); a) Saria, JOAI 36 (1946) Bbl. 66; c) Pahič, Varstvo spo­ menikov 20 (1977) v tisku — ni antično. 5. Obdelan kamen (x), v rabi kot pokrov vodnjaka pri skladiščih Agrokombi­ nata na Majskem vrhu 23; a) Curk, Topografski dnevnik Haloze (1971—1973) 38. Malečnik?, Maribor Fragment pokrova sarkofaga (S), pri župni cerkvi; ab) Pahič, VS 8 (1962) 246. Maribor »Bet nav a« 1. Votivni oltar Eponi (Vn — CIL III 5312), v PM M aribor (A 2872); a) Suppantschitsch, Der Aufmerksame, Graz 1826 (4. 7.), št. 79 (W indenau), c) Pa­ hič, ČZN NV 2 (1966) 5 ss, sl. in CZN NV 6 (1970) 171 ss. Tu sl. 11. 2. Kip neopredeljenega božanstva (P), v Joaneju v Gradcu (100); a) Sup­ pantschitsch, Der Aufmerksame, Graz 1821 (2.10.), št. 117; b ) Modrijan-We- ber, Schild von Steier 12 (1964/1965) 99/100, sl.; Pahič, ČZN NV 6 (1970) 173, sl. 9. 3—4. Reliefni plošči z genijem a (r, r), v PM M aribor (A 2873, 2874); a) Suppantschitsch, kot prej, b ) Pahič, kot prej, 172, sl. 8, c) Pahič, VS 11 (1867) »Koroška cesta?« 5. Pepelnica (Srn — AIJ 111), v PM Maribor (A 2309); ab) Premerstein, JZK NF 2 (1904) 181 ss/1, sl. 129 (Marburg) b) Diez, JÖAI 37 (1948) 155 ss/5, sl. 40, c) Pahič, ČZN NV 6 (1970) 190, sl. 23. »Melje (Trdinova ulica)« 6. Fragmentiran nagrobnik (Gm — CIL III 5313 = AIJ 110), v PM Maribor (A 2308); a) Puff, Marburg in Steiermark 1 (1845) 140, c) Pahič ČZN NV 6 (1970) 187. 7. Ovršje nagrobnika (Gr — AIJ 113), v PM Maribor (A 2311); a) Müllner, Tages­ post, Graz 1873 (4.4.), št. 77, b) Schober, Die römischen Grabsteine von Noricum und Pannonien (1923) 134/294, sl. 155, c) Pahič, kot prej, 187 ss, sl. 21. »Pobrežje (Zrkovska cesta)« 8. Pepelnica iz peščenca (S), v PM Maribor (A 2314); a) ČZN 25 (1930) 130, c) Pahič, ČZN NV 6 (1970) 229 op. 170. »Pristan — Pristaniška ulica« 9. Ovršje nagrobnika (Gr), v vzhodni steni Sodnega stolpa; a) Suppantschitsch, Der Aufmerksame, Graz 1821 (2.10.), št. 117, c) Pahič, ČZN NV 6 (1970) 190 ss, sl. 24. 10. Fragment nagrobnika (Gr), v zahodni steni Sodnega stolpa; a) Suppant­ schitsch, kot prej, c) Pahič, kot prej. 11. Votivni oltar Herkulu (Vm), v PM Maribor (A2891); a) Pahič, VS 11 (1967) 124 ss, sl., b) Pahič, AV 28 (1977) 80, sl. 7. »Stolni trg?« 12. Fragmentiran nagrobnik (Gn — CIL III 15206 = AIJ 112), v PM Maribor (A 2310) ; a) Pajek, Die fürstbischöfliche Residenzstadt Marburg mit ihren Vororten (1900) 23, b) Premerstein, JZK NF 2 (1904) 183 ss, c) Pahič, ČZN NV 6 (1970), 188 ss, sl. 22. Kip leva pri severozahodnem vogalu stolnice = Starše ! »Studenci (Korbunova ulica)« 13. Votivni oltar Herkulu (Vm), v PM Maribor (A 2312); a) Pahič, VS 9 (1965) 148 ss, sl., b) Pahič, AV 28, 1977, 79 ss, sl. 6. Neopredeljena najdišča 14. Votivna plošča Nutricam (Vn — CILIII5314 + 11715) — »v temeljih cerkve­ nega stolpa«, izgubljen; a) Appian (1534) 407, 4, c) Pahič, CZN NV 6 (1970) 193. 15. Del nagrobne naprave (An — AIJ 109) — iz nekdanjega židovskega pokopa­ lišča, v PM Maribor (A 2307); a) Travner, Kronika slovenskih mest 2 (1935) 156, c) Pahič, kot prej, 191, sl. 25. 16. Ovršje nagrobnika (Gr) — »domnevno iz okolice Maribora«, v Joaneju v Grad­ cu (99); ab) Modrijan — Weber, Schild von Steier 12 (1964/1965) 107/99, sl. Mestni vrh? (Ptuj?) Ptuj 1. Fragment nagrobnika (Gn — CILIII 4086), v PM Ptuj (34); a) Kenner, Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsquellen 24 (1860) 269 (Stadtberg). 2. Nagrobnik (Gn — AIJ 411), v PM Ptuj (42) ; a) Saria, Ptuj (1936) 20. Miklavž na Dravskem polju, Maribor 1. Nagrobnik (Gm — CILIII 14106 = AIJ 105, RISt342), v Joaneju v Gradcu (104); a) Gurlitt, MZK NF 20 (1894) 249 (St. Nicolai an der Drau), c) ILJug Corri­ genda (1963) 4*; Pahič, CZN NV 6 (1970) 181 ss. 2. Nagrobnik (Gm — CIL III 14107 = AIJ 106, RISt 343), v Joaneju v Gradcu (103) ; a) Gurlitt, kot prej, c) Pahič, kot prej. 3. Fragment nagrobnika (Gn — CIL III 14108 + 143682 1 = AIJ 104, RISt 344), v Joaneju v Gradcu (103); a) Gurlitt, kot prej, c) Pahič, kot prej. 4. Ovršje nagrobnika (Gr) v severni steni župne cerkve; a) Müllner, Tagespost, Graz 1873 (4. 4.), št. 77, c) Pahič, AV 20 (1969) 77, sl. 16. 5. Pepelnica iz apnenca (S), v PM Maribor (A 2869); a) Pahič, VS 12 (1969) 91 ss, c) Pahič, AV 20 (1969) 76, sl. 15. 6. Kamen z reliefom sadja (r), v severni steni župne cerkve; a) Pahič, AV 20 (1969) 114, T. 5, c) Pahič, VS 17—19/1 (1974) 134. 7. Kamen z reliefom rozete (Ar), v jugozahodnem vogalu župne cerkve; a) Pahič, kot prej, c) Pahič, kot prej. 8. Dva ali več kosov polstebrov (A), neznano kje; a) Gurlitt, MZK NF 20 (1894) 248, c) Pahič, CZN NV 6 (1970) 162. 9. Dvoje oglatih stebričev (A), v grobnici v gomili št. 1 v gozdu pare. 531/1, k. o. Sv. Miklavž, južno od vasi; a.) Pahič, VS 8 (1962) 246, b) Pahič, AV 20 (1969) 36 ss. 10. Več obdelanih kamnov (A), v severni in južni steni župne cerkve; a) Pahič, VS 17—19/1 (1974) 134. Miklavž pri Ormožu, Ormož 1. »Plošča z napisom« (Gn?), neznano kje; a) Pahič, VS 7 (1960) 335. 2. Obod pepelnice (S), pri Zadravčevih v Miklavžu pri Ormožu 6 ; a) Pahič, kot prej, T. 10:4. Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec Fragment nagrobnika (Gr), v vzhodni steni cerkve sv. Duha v Slovenjem Gradcu; a) Hofrichter, MhVSt 10 (1861) 312 (Dobrova, am Jungsschnigberge), b) šašel, Slo­ venj Gradec ob 700-letnici (1951) 5, sl., c) Pahič, 720 let Ravne na Koroškem (1963) 47, 50. Modrič, Slovenska Bistrica 1. Fragmentirana votivna plošča Mitri (Vra — AIJ 90), v PM Ptuj (315); ab) Skrabar, Strena Buliciana (1924) 155 ss/6, sl. 6. 2. Votivna plošča Mitri (Vrn — AIJ 91), v Joaneju v Gradcu — leta 1963 ukra­ dena; ab) Skrabar, kot prej, 154 ss/4, sl. 4, c) Modrijan-Weber, Schild von Steier 12 (1964/1965) 98. 3. Fragmentirana votivna plošča Mitri (Vrn — AIJ 92), v PM Ptuj (314); ab) Skrabar, kot prej, 155/5, sl. 5. 4. Votivni oltar Mitri (Vrn — AIJ 93), v PM Ptuj (313); ab) Skrabar, kot prej, 156 ss/9, sl. 8 a. 5. Dva fragmenta votivne plošče Mitri (Vm — Al J 94), v PM Ptuj (317); ab) Skrabar, kot prej, 154/2, sl. 2. 6. Fragmentirana votivna plošča Mitri (Vm — Al J 95), v PM Ptuj (310); ab) Skrabar, kot prej, 152 ss/1, sl. 1 . 7. Fragment votivne plošče Mitri (Vm — AIJ 96), v PM Ptuj (316); ab) Skrabar, kot prej, 156/7, sl. 7. 8. Fragment votivne plošče Mitri (Vn — AIJ 97); izgubljen; a) Zbornik za umet­ nostno zgodovino 1 (1921) 188. 9. Votivni oltar (V — AIJ 98), v PM Ptuj (312); ab) Skrabar, kot prej, 157/10, sl. 8 b. 10. Fragment votivnega oltarja (V — AIJ 99), v PM Ptuj (311); ab) Skrabar kot prej, 157/11, sl. 8 c. 11. Votivna plošča Mitri (Vr), v PM Ptuj (??); ab) Skrabar, kol prej, 154/3, sl. 3. 12. Fragment votivne plošče Mitri (Vr), v PM Ptuj (??); ab) Skrabar, kot prej, 156/8. 13. Votivna plošča Mitri (Vn?), izgubljena; a) Skrabar, kot prej, 157. 14. Fragmentiran votivni oltar iz peščenca (V), neznano kje; a) Skrabar, kot prej, 157. Morje, Maribor Pepelnica? (S?), v rabi kot korito za vodo pri Cmetovih v Ješenci 34; a) Pahič, VS 17—19/1 (1974) 135, sl. 52. Murska Sobota? Fragmentiran nagrobnik (Gm — AIJ 447 ; ILJug359), v severni steni katoliške cerkve; a) Ivanoczy — Posfay — Szlepec, Muraszombat és Videke, Muraszombat 1910 (4. 9.), št. 36, 1 ss, b) šašel, Kronika 3 (1955) 47 ss, sl. 4, c) ILJug Corringenda (1963) 5*; Smej, Spomenikom domačije — zadnja ura naj ne bije! (1971) 13 ss, sl. Muta, Radlje ob Dravi 1. Fragment nagrobnika z reliefom orla (Gr), v južni steni cerkve sv. Janeza; a) Kraft, Das untersteirische Drauland (1935) 114 ss, b) Pahič, VS 9 (1965) 149, sl. 2. Kamen z znakoma L S (n), neznano kje; a) Knabl, MhVSt 2 (1851) 182 ss. Obrež, Ormož Pepelnica s pokrovom, iz apnenca (S), v PM Ptuj (686); a) Bratanič, AV 5 (1954) 374. Orešje, Ptuj Sarkofag (S), pri domačiji Lešnikovih v Orešju, Modrinjakova 5; a) Saria, Ptuj (1936) 23, 41. Ormož Miljnik (Mn — AIJ 600; ILJug361), vzidan v gradu (neviden); ab) Skrabar, ČZN 30 (1935) 37 ss, sl. 3, c) ILJug Corrigenda (1963) 6*. Ožbalt, Radlje ob Dravi 1. Kosi cestnega tlaka s kolesnicami (A), v PM Maribor (A2313) in izgubljeni; a) Jutro 13, Ljubljana 1932 (19. 10.), št. 244, 5. Tu sl. 12. 2. Plošča z znaki VII (n), v PM Maribor — založeno (po Grundbuch des Museal- Vereines 1907); a) Ferk, Ferien-Tagebuch (1905) 54, 56. Pernica, Maribor 1. Del ovršja nagrobnika (Gr), v zahodni steni župne cerkve; a) Muchar, Steier­ mark 1 (1844) 399 (St. Margarethen an der Pessnitz). 2. Pokrov pepelnice (Sr), prav tam; a) Muchar, kot prej, T. 7:14, b) Diez, JÖAI 37 (1948) 162 ss/25, sl. 46. Pivola, Maribor 1. Fragment nagrobnega napisa (Gn — CILIII11718 = AIJ 108), vzidan v Pohor­ skem dvoru (neviden); a) Milliner, MZK NF 5 (1879) CXXXVI (Haus am Pacher), c) Pahič, CZN NV 2 (1966) 26 op. 60. 2. Fragment nagrobnega napisa (Gn — CILII I 11719), prav tam ; a) Miillner, kot prej, c) Pahič, kot prej. 3. Ovršje nagrobnika (Gr), prav tam?; a) Miillner, Tagespost, Graz 1873 (4. 4.), št. 77, c) Pahič, kot prej, 26 op. 59. 4. Sarkofag (S), uničen; a) Pahič, kot prej, 31 op. 86. Plat?, Ravne na Koroškem Kamen z znakom V (n — AIJ 1), v pragu cerkve sv. Lenarta (neviden) ; c) Pahič, Koroški fužinar 17 (1967) št. 3, 26. Pleterje, Ptuj Sarkofag (S), neznano kje; a) Slekovec, Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju (1885) 123 op. 1. Podova, Maribor Sarkofag (S), neodkopan pri hiši Braunsbergerjevih v Podovi 45; a) Saria, Ro­ gatec (1939) 47. Poljana, Ravne na Koroškem Nagrobna plošča (Gn — CILIII 11650), v oltarju cerkve sv. Lenarta; a) Hirsch­ feld, AEM 5 (1881) 223/3 (Pollein). Preski vrh, Ravne na Koroškem 1. Plošča z reliefom delfina (r), pri Kranjčevih na Poljani 55; a) Pahič, VS 21 (1977) v tisku. Tu sl. 13. 2. Obdelani kamni (A), izgubljeni; a) kot prej. Rače, Maribor Sarkofag (S), neznano kje; a) Saria, Rogatec (1939) 51. Radlje ob Dravi Nagrobna plošča (Gn — CILIII 5102, RISt340), v Joaneju v Gradcu (111); a) Muchar, Steiermark 3 (1846) 397 (Mahrenberg), b) Knabl, MhVSt 6 (1855) 136 ss, c) Modrijan-Weber, Schild von Steier 12 (1964/1965) 102/111, sl. Tu sl. 14. Rakičan, Murska Sobota 1.—2. Dvoje pepelnic, iz apnenca? (S, S), uničeni; a) Pahič, AV 11—12, 1960—1961 (1962) 107. Ravne na Koroškem? 1. Kip leva (P), v PM Maribor (A 2315); a) Jutro 18, Ljubljana 1937 (26. 11.), št. 276, 3, c) Pahič, VS 10 (1966) 204, sl. 2. Kip leva (P), v Delavskem muzeju Ravne na Koroškem (A li); a) Pahič, kot prej. Ruše, Maribor 1. Votivna oltarna plošča Mitri (Vrn — CIL III 5317 = AIJ 114), v PM Maribor (A 2316); a) Puff, Stiria 3, Graz 1845 (1. 7.), št. 78, 310 (Maria Rast), b) Skrabar, CZN 17 (1922) 16 ss, sl. 1 . 2. Votivna plošča Mitri (Vr — AIJ 115), v Joaneju v Gradcu (107); a) Puff, Öster­ reichische Blätter für Literatur und Kunst (1846) 5 ss, b) V. Skrabar, kot prej, 16 ss, sl. 2, c) Modrijan-Weber, Schild von Steier 12 (1964/1965) 97/107, sl. 3. Votivna plošča (Vr — AIJ 116), v Joaneju v Gradcu (108); a) Puff, kot prej (1847) 728, b) Skrabar, kot prej, 18, sl. 5, c) Modrijan-Weber, kot prej, 97/108, sl. 4. Fragmentirana votivna plošča Mitri (Vr — AIJ 117), v Joaneju v Gradcu (109) ; a) Puff, kot prej (1846) 5 ss, b) Skrabar, kot prej, 17, sl. 3, c) Modrijan-Weber, kot prej, 98/109, sl. 5. Votivna plošča Mitri (Vr — AIJ 118), v Joaneju v Gradcu (110); a) Puff, kot prej, b) Skrabar, kot prej, sl. 4, c) Modrijan-Weber, kot prej, 97/110, sl. 6. —7. Dvoje votivnih oltarjev (V, V), uničeno; a) Puff, kot prej (1847) 728, b) Skrabar, kot prej, 16 ss. 8. Obdelani kamni (A), uničeni; a) Puff, Stiria 3, Graz 1845 (1. 7.), št. 78, 310. Savci, Ormož Pepelnica (Srn — CIL III 4081 + p. 1044 = AIJ 445, RISt399), v Joaneju v Gradcu (84); a) Knabl, MhVSt 2 (1851) 64 (Gabernigg), b) Skrabar, ČZN 30 (1935) 36 ss, sl. 3 ; Diez, JÖAI 37, 1948, 156/10. Skomarje, Slovenske Konjice Nagrobna plošča (Gn — CIL III 5290 + 11707), v kapelici pri Rozmanovih v Skomarju 17; a) Knabl, Notizenblatt 6 (1856) 531 (Skommer); b) Knabl, MhVSt 7 (1857) 112 (St. Lambert im Skommer). Slivnica pri Mariboru, Maribor 1. Fragment nagrobnega napisa (Gn — CIL III 5300), neznano kje; a) Aug. Tyff. (1507) cod. 3540, f. 14 = cod. 3528, f. 65 (Schlenntz, c) Saria, Rogatec (1939) 57. 2. Ovršje nagrobnika (Gr), vzidano v kapeli zahodnega dela župne cerkve; a) Curk, VS 8 (1962) 158, c) Pahič, VS 9 (1965) 153. Tu sl. 15. 3. Fragment ovršja nagrobnika (Gr), v južni steni župne cerkve; a) Pahič, VS 9 (1965) 153. 4. Pokrov pepelnice z reliefom oprsij (Sr), v severni steni župne cerkve; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 424 (Schleinitz), c) Saria, Rogatec (1939) 57. Tu sl. 16. 5. Fragmenti sarkofaga s pokrovom (Sn — ČILIH 11714), neznano kje; a) MZK NF 15 (1889) 271/224, b) Premerstein, AEM 14 (1890) 86 ss. 6. Sarkofag (S), izgubljen; a) Saria, Rogatec (1939) 57. 7. Kamen z reliefom leva (r), vzhodni steni apside župne cerkve; a) Saria, kot prej. 8. Plošča z reliefi (Ar), v kapeli v zahodnem delu župne cerkve; a) Curk, VS 8 (1962) 159, b) Pahič, VS 9 (1965) 153, sl. 9. Polsteber (A), na pokopališčnem zidu vzhodno od župnišča; a) Zadnikar, VS 7 (1960) 66, b) Pahič, VS 9 (1965) 96, sl. 10. Fragment nažlebljenega polstebra (A), ob južni steni župne cerkve; a) Pahič, VS 20 (1977), vtisku. 11. Obdelani kamni (A), v stenah župne cerkve; doslej neomenjeno. Slovenska Bistrica 1. Fragment nagrobnega napisa (Gn — CIL III 5308), neznano kje; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 445 (Windisch-Feistritz), c) Saria, Rogatec (1939) 58. 2. Fragment ovršja nagrobnika (Gr), v južni steni župne cerkve; a) Muchar, kot prej, b) Pahič, VS 11 (1967) 128, sl. 3. Fragment ovršja nagrobnika (Gr), v južni steni župne cerkve; ab) Pahič, VS 13—14 (1970) 167 ss, sl. 4. Glava Jupitra? (Gr), neznano kje; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 445, T. 18:20. 5. Fragment sarkofaga (S), v PM Mariboru (neugotovljeno); a) Saria, Rogatec (1939) 58. 6. Votivni oltar Jupitru, Marsu in vsem drugim božanstvom (Vn — CIL III 5307), neznano kje (v Trstu?); a) Aug. T yff. (1507) cod. 3540 f. 14 = cod. 3528 f. 65, c) Saria, Rogatec (1939) 57 ss. Slovenske Konjice? 1. Ovršje nagrobnika (Gr), v steni stopnišča občinske skupščine na Partizanski cesti 19; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 383, T. 4:7 (Gonovitz), c) Stegenšek, Ko­ njiška dekanija (1909) 21/IV-18; Pahič, Razprave 1. raz. SAZU 6 (1969) 334, sl. 12. 2. Vrhnji del nagrobnika (Gr), v župni cerkvi; doslej neznano. Tu sl. 17. 3. Podnožje nagrobnega spomenika (Grn — CIL III 15205/3 = AIJ 82), v PM Mari­ bor (A 2305); a) Deutsche Wacht 26, Cilli 1901 (13. 10.), št. 82, 4, b) Nowotny, JÖAI 5 (1902) Bbl. 179 ss. 4. Kip leva (P), v PM Maribor (A 2306); a) Ferk, MhVSt 41 (1893) 225, b) Cevc, AV 6 (1955) 44, sl. 13. 5. Kamen z reliefom trte (Ar), v jugozahodnem vogalu zvonika župne cerkve; ab) Pahič, VS 20, 1977, v tisku. 6. Obdelani kamni (A), v stenah župne cerkve; a) Pahič, VS 20 (1977) v tisku. Spodnja Gorica?, Maribor Ovršni kamen nagrobnega spomenika? (Gr?), na travniku pare. 447, k. o. Sp. Gorica, južno od vasi (mejnik); a) Pahič, VS 1 1 (1967) 128, sl. Spodnja Polskava?, Slovenska Bistrica 1. Ovršje nagrobnika (Gr), v vzhodni steni župnišča; a) Puff, Marburg in Steier­ m ark 1 (1847) 99, c) Pahič, VS 21 (1977) v tisku, sl. 2. Fragment ovršja nagrobnika (Gr), v zahodni steni župne cerkve; ab) Pahič, VS 21 (1977) v tisku, sl. 3. Fragment nagrobnika z glavo žene (Gr), v vzhodni steni župne cerkve; a) Saria, Rogatec (1939) 48, c) Pahič, VS 21 (1977) v tisku, sl. 4. Kamen z reliefom genija jeseni (Ar), v zahodni steni župne cerkve; a) Saria, kot prej, c) Pahič, VS 21 (1977) v tisku, sl. Tu sl. 18. 5. Del marmorne preklade z reliefom živali (Ar), pod zvonikom župne cerkve; doslej neomenjeno. Spodnja Selnica, Maribor Fragment nagrobnega napisa (Gn — CIL III 5318), v Joaneju v Gradcu (založe­ no?) ; ab) Knabl, MhVSt 5 (1854) 160 (Repitschgraben bei Zellnitz). Spodnje Grušovje, Slovenske Konjice 1. Pepelnica (Sn), neznano kje; a) Pahič, Razprave 1. raz. SAZU 6 (1969) 345 op. 46, b) Pahič, AV 28 (1977) 80 ss. 2. Fragment polstebra (A), pri Brglezovih v Sp. Grušovju; doslej neomenjeno. 3. »Obklesani kamni« (A), uporabljeni za utrjevanje cest okrog antičnih ruševin; a) Pahič, kot prej, 319. 4. »Plošča z napisom« (n), vzidana v domačiji Brglezovih v Sp. Grušovju 20 (nevidno) ; a) Pahič, kot prej, 337 op. 7. 5. »Plošča« (x), uporabljena kot mizna plošča pri župni cerkvi v Prihovi; a) Pahič, kot prej. Spodnje Hoče, Maribor 1. Nagrobna plošča (Gn — CIL III 5311 + 11712), v zahodni steni župne cerkve; a) Aug. Tyff. (1507) cod. 3540 f. 14 = cod. 3528 f. 65, (Khotsch); b) Premerstein, AEM 14 (1891) 85 ss, c) Pahič, CZN NV 2 (1966) 4 sl. in CZN NV 6 (1970) 194 ss. 2. »Kamen z več oprsji« (Gr), neznano kje; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 393, c) Pahič, CZN NV 6 (1970) 235 op. 249. 3. Votivni oltar Merkurju (Vrn — CIL III 5310 = AIJ 102, RISt341), v Joaneju v Gradcu (106); a) Der Aufmerksame, Graz 1856 (7. 11.), št. 257, 1119, b) Knabl, Notizenblatt 7 (1857) 161 ss, 362 ss, c) Pahič, kot prej 193. 4. Votivni oltar Mitri (Vn — AIJ 103), v kripti župne cerkve; a) Saria, Marb. Zeitung 66, Maribor 1926 (21. 2.), št. 42, 2, c) Pahič, kot prej, 193 ss. 5. Pilaster (Ar), v kripti župne cerkve; a) Saria, kot prej b) Stele, Zbornik za umetnostno zgodovino 6 (1926) 113, c) R. Ložar, CZN 29 (1934) 103, sl. 2; Pahič, kot prej, 235 op. 248. 6. Miljnik? (M), neznano kje; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 393, c) Knabl, Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsquellen 26 (1861) 62. 7. Obdelani kamni (A), v kripti župne cerkve; a) Saria, kot prej, c) Zadnikar, VS 7 (1960) 52 ss. Spodnji Dolič Slovenske Konjice Fragmentirana nagrobna plošča (Gn —ILJug 367), v PM Celje (37); a) Kolšek- Petru, Celjski tednik 7, Celje 1956 (29. 12.) št. 52, 13, b) Petru-Kolšek, AV 9—10, 1958—1959 (1960) 34 ss, sl. Spodnji Ivanjci, Gornja Radgona »Korito« iz apnenca (S), neznano kje; a) Pahič, ČZN NV 1 (1965) 24. Spodnji Jakobski dol?, Maribor Nagrobnik (Grn — CIL III 5316 = AIJ 119), v zahodni steni župne cerkve; a) Knabl, MhVSt 15 (1867) 189 ss (St. Jakob in Windischbüheln). Stare Slemene?, Slovenske Konjice 1 . Fragment nagrobnega napisa (Gn), v pragu stranskih vrat v severni steni kar- tuzijske cerkve; a) Pahič, VS 10 (1966) 204, sl., b) Pahič, AV 28, 1977, 81 ss, sl. 8. 2. Fragment votivnega oltarja (Vn — AIJ 77), v PM Maribor (A 2327). Stari trg, Slovenj Gradec 1 . Fragment nagrobne plošče (Gm — AIJ 8, RISt379), v Joaneju v Gradcu (16); ab) Egger, JÖAI 17 (1914) Bbl. 74 ss, sl. 44 (Altenmarkt), c) ILJug Corrigenda (1963) 3 * . 2. Fragmentirana nagrobna plošča iz apnenca (Gn — AIJ 9, RISt 380), v Joaneju v Gradcu (2) ; a) Egger, kot prej, 73, c) ILJug Corrigenda (1963) 3*. 3. Fragment z reliefom delfina (Gr), v Joaneju v Gradcu (17); a) Egger, kot prej, 75. 4. Votivni oltar Jupitru iz apnenca (Vn — AIJ 5, RISt 376), v Joaneju v Gradcu (8) ; a) Egger, kot prej, 62 ss. 5. Votivna plošča Jupitru (Vra — AIJ 6, RISt 378), v Joaneju v Gradcu; ab) Eg­ ger, kot prej, 65 ss, sl. 41. 6. Fragmentiran votivni oltar Marsu (Vn — AIJ 7, RISt 377), v Joaneju v Gradcu; a) Egger, kot prej, 65, sl. 40. 7. Fragment votivnega oltarja (Vn — CIL III 5103), v Joaneju v Gradcu (izgub­ ljen?), a.) Knabl, MhVSt 17 (1869) 69, c) RISt (1969) str. 398. 8. Akantov kapitel (A), v Joaneju v Gradcu (5) ; a) Egger, kot prej, 64. 9. Steber (A), v cerkvi sv. Pankracija na »Gradu« ; a) Hofrichter, Carinthia 48 (1858) 122, c) Zadnikar, Kronika 4 (1956), 160, sl. 10. Polstebri iz apnenca (A), neznano kje; a) Egger, kot prej, 74. 11. Podboji (A), neznano kje; a) Egger, kot prej, 74. Starše, Maribor 1. Fragment nagrobnega napisa (Gn? — CIL III4100), neznano kje; a) Seidl, Österreichische Blätter für Literatur und Kunst, Geschichte Geographie, Statistik und Naturkunde (1846) 141 (St. Johann am Draufelde). 2. Fragment nagrobnega napisa (Gn? — CIL III 4101), neznano kje; a) Seidl, kot prej. 3. Fragment nagrobnega napisa (Gn? — CIL III 4102 + p. 1748, RISt 395), v Joane­ ju v Gradcu; a) Seidl, kot prej. 4. Fragmentiran nagrobni napis (Gn — CILIII4103), v južni steni Mestnega stolpa v Ptuju; a) Seidl, kot prej, b) Knabl, MhVSt 21 (1873) 11. 5. Fragment nagrobnega napisa (Gn? — CILIII 4105), pogrešan; a) Povoden, Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst (1818) 210, c) Saria, Ro­ gatec (1939) 30. 6. Fragmentirana nagrobna plošča? (Gn — CIL III 10887, RISt 398), v Joaneju v Gradcu; c) JJ 63 za 1874, 17. 7. Ovršje nagrobnika (Gr — AIJ 263), v Joaneju v Gradcu (51); a) Povoden, Hauptpfarrliches Geschichten Buch (1833) 295, b) Schober, Die römischen Grab­ steine von Noricum und Pannonien (1932) 133/291, sl. 153, c) JJ 63 za 1874, 16. 8. Fragment ovršja nagrobnika z Venero (Gr), v južni steni Mestnega stolpa v Ptuju; a) Knabl, MhVSt 21 (1873) 12/III-5, c) Abramič, Poetovio (1925) 148/179. 9. Fragment ovršja nagrobnika z oprsjem (Gr), neznano kje; a) Knabl, kot prej 10/II-4. 10. Dva leva z ovršja nagrobnika (Gr), neznano kje; a) Knabl, kot prej, 8/I-d. 11. Fragment nagrobnika s krilatimi geniji (Gr), neznano kje; a) Gonze, Denk­ schriften der Akademie der Wissenschaften, phil. — hist. Klasse 24 (1876) 64, op. 2. 12. Fragment nagrobnika z možem v tuniki (Gr), neznano kje; a) Knabl, kot zgoraj, 12/III-3. 13. Lev z ovršja nagrobnika (Gr), neznano kje; a) Knabl, kot prej, 12/III-6. 14. Spodnji del nagrobnika (G), pred župno cerkvijo, ob cesti; a) Saria, Rogatec (1939) 30. 15. Podnožje nagrobnika (G), neznano kje; a) Knabl, kot prej, 10/II-8. 16. Fragment sarkofaga (Sn — CIL III 5695 + p. 1049 = 11827, RISt 396), v Joaneju v Gradcu; Ìd) Buecheler, Carmina Latina epigraphica (1895—1897) 568. 17. Fragmentiran votivni kamen (Vn — CIL III 4099, RISt 394), v Joaneju v Grad­ cu; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 389. 18. Fragment votivnega napisa (Vn — CIL III4104), leta 1968 prenešen v PM Ptuj (813); a) Seidl, kot zgoraj. 19. Glava Jupitra (P), v Joaneju v Gradcu; a) JJ 7 za 1818, 10. 20. Kip leva (P), na Stolnem trgu v Mariboru; a) Suppantschitsch, Der Auf­ merksame, Graz 1821 (2. 10.), št. 117, b) Cevc, AV 6 (1955) 43, sl. 5, c) Pahič, ČZN NV 6 (1970) 233 op. 225 Tu sl. 19. 21. Fragment kipa živali (P), neznano kje; a) Knabl, kot zgoraj 12/III-7. 22. Plošča z reliefom oseb (r), neznano kje; a) Knabl, kot prej, 8/I-c. 23. Fragment kamna z reliefom žrtvenika (r), neznano kje; a) Knabl, kot prej, 8/I-e. 24. Fragment kamna z reliefom žene (r), neznano kje; a) Knabl, kot prej, 10/II-5. 25. Fragment kamna z reliefom osebe (r), neznano kje; a) Knabl, kot prej, 10/II-7. 26. Fragment kamna z reliefom psa (r), v stopnišču proštijske cerkve v Ptuju; a) Knabl, kot prej, 12/III-4, c) Abramič, Poetovio (1925) 152/192. 27. Fragment kamna z reliefom žare (r), v severni steni župne cerkve; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 389, c) Šoštarič, Planine ob meji (1970—1971) 66. 28. Fragment kamna z reliefom trte (r), neznano kje; a.) Muchar, kot prej. 29. Fragmentiran miljnik (Mn — CIL III5744, RISt 374), v Joaneju v Gradcu (90); a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 383 (Gonovitz), b) Knabl, Notizenblatt 6 (1856) 502 ss (St. Johann am Draufelde); Deringer, Meilensteine (1953) 738/4, 748. 30. Miljnik (M), uničen); a) Muchar, kot prej, 389. 31. —32. »Dva prizmatična bloka z reliefi« (Ar, Ar), v stopnišču Mestnega stolpa v Ptuju; ab) Abramič Poetovio (1925) 144 ss/162 in 163, sl. 103 in 104. 33. Podolgovat kamen z golo osebo (Ar), neznano kje; a) Knabl, MhVSt 21 (1873) 8/I-b. 34. Fragment napustka (A), neznano kje; a) Knabl, kot prej, 10/II-6. 35. —36. »Dva stebra« (A A), eden (predelan ob cesti pri župni cerkvi, drugi neznano kje; a) Knabl, kot prej, 9/II-1. 37. Fragment neopredeljivega napisa (n — CIL III 4106), neznano kje; a) Knabl, kot prej, 9/II-3. 38. Fragment nečitljivega napisa (n), neznano kje; a) Knabl, kot prej, 10/II-9. 39. Obdelani kamni raznih vrst (A), v različnih rabah v vasi in neznano kje; a) Knabl, kot prej, 9 ss. Stojnci, Ptuj Kapitel iz apnenca (A), neznano kje; a) Skrabar, MZK 3. F. 4 (1905) 314 ss. Stranice, Slovenske Konjice L Nagrobna plošča (Gn — CIL III 5285), v južni steni župnišča; ab) Knabl, No­ tizenblatt 6 (1856) 527 ss (St. Lorenzen in Stranitzen). Tu sl. 20. 2. Fragment nagrobnika (Gn — CIL III 5286 = AIJ 76), v južni steni župnišča; ab) Knabl, kot prej, 529. 3. Nagrobna plošča (Gn — CIL III5287), v južni steni župnišča; ab) Knabl, kot prej, 528 ss. Tu sl. 21. 4. Fragment nagrobnika (Gn — CILIII5288), v steni župnišča (neviden); a) Knabl, MhVSt 8 (1858) 85, c) Stegenšek, Konjiška dekanija (1909) 21/IV-17. 5. Ovršje nagrobnika (Gr), v južni steni župnišča; a) Stegenšek, kot prej, 21/IV—19, c) Saria, Rogatec (1939) 59. 6. Fragment votivnega oltarja z reliefom deklice (Vr), v zahodni steni župne cerkve (nevidno); a) Stegenšek, kot prej, 21/IV—21, c) Saria, kot prej. 7. Kamen z reliefom dečka (r), v zahodni steni župne cerkve; a) Stegenšek, kot prej, 21/IV—20. 8. Miljnik (Mn — CIL III 5739, RISt 371), v Joaneju v Gradcu (19); a) Knabl, MhVSt 8, 1858, 77, b) Deringer, Meilensteine (1953) 744/63 in 747/88, 760. 9. Miljnik (Mn — CIL III 5740, RISt 372), v Joaneju v Gradcu (20); a) Knabl, kot prej, 81, b) Deringer, kot prej, 744/65, 761. 10. Miljnik (Mn — CIL III 5741), na travišču pri vhodu k župnišču z vitanj­ ske cerkve; a) Knabl, kot prej, 84, b) Deringer, kot prej 742/44. 11. Miljnik (Mn — CIL III 5742), v južni steni župnišča; a) Knabl, Notizenblatt 6 (1856) 500 ss, b) Deringer, kot prej, 742/43, c) Pahič, Razprave 1. razr. SAZU 6 (1969) 330 sl. 8. 12. Fragment neopredeljenega spomenika (x), v obzidju severno ob cerkvi; a) Saria, Rogatec (1939) 59. Stražgojnca Ptuj »Okrašen rimski kamen« (x), neznano kje; a) Ferk, MhVSt 41 (1893) 223 op. 5 (Strasgoinzen-Schikola). Studenice?, Slovenska Bistrica Pepelnica (Srn — CIL III 5299), v severni steni župne cerkve; a) Jahresberichte des Joanneums 15 za 1826, 19 (Studenitz), b) Knabl, MhVSt 6 (1855) 159 ss. Tu si. 22. Šentjanž pri Dravogradu, Dravograd 1. Nagrobna plošča (Gn — CIL III 5700, RISt 397), v Joaneju v Gradcu (55); a) Jahresberichte des Joanneums 20 za 1831, 11 (St. Johann ob Drauburg), b) Knabl, MhVSt 5 (1854) 153 ss, c) Pahič, 720 let Ravne na Koroškem (1968) 29, 45 (Dravo­ grad), 52. 2. Nagrobna plošča (Gn — AIJ 4), sedaj shranjena v župni cerkvi. Tu sl. 23. šetarova, Lenart v Slovenskih goricah 1.—2. Dvoje »korit« iz apnenca (S, S), neznano kje; a) Baš, ČZN 23 (1928) 146. Skedenj?, Slovenske Konjice Nagrobni oltar (Gm — ILJug408), v kleti Zidanškove zidanice južno nad vasjo; a) Saria, Rogatec (1939) dodatek, b) isti, JÖAI 36 (1948) Bbl. 55/10, sl. 27. Šmartno na Pohorju, Slovenska Bistrica 1. Fragmentiran nagrobnik (Grn — CIL III5292 + 11708 = AIJ 101), v južni steni župne cerkve; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 400 (St. Martin am Bachem). Tu sl. 24. 2. Fragment nagrobnega napisa (Gn — CIL III5293), v PM Maribor (A 2319); a) Muchar, kot prej. 3. Fragment nagrobnega napisa (Gn — CIL III5294), v PM Maribor (A 2320) ; a) Muchar, kot prej. 4. Fragment nagrobnega napisa (Gn — CIL III 5295 a), v PM Maribor (A 2321). 5. Medaljon nagrobnika (Gr), v južni steni župne cerkve; a) Muchar, kot prej. 6. Pepelnica (Sn — CIL III 5295 + 11709, RISt 364), v Joaneju v Gradcu (95); a) Knabl, Notizenblatt 6 (1856) 525 ss, risba (Kohlberg), b) Diez, JÖAI 37 (1948) 160/19, c) JJ 74 za 1885, 12 (Freistem). 7. »Pokrov otroškega sarkofaga« (S), shranjen v župni cerkvi; a) Puff, Marburger Taschenbuch 2 (1854) 79 ss, c) ANSI (1975) 312. 8 ab. Dvoje kamnitih korit (S, S?), neznano kje; a) Saria, ČZN 30 (1935) 65. 9. Votivni oltar Saksanu (Vn — Al J 100), v PM Maribor (A 2318); ab) Saria, ČZN 30 (1935) 62 ss, sl. 10. Votivni oltar Saksanu (Vr —AIJ ad 100), v PM Ptuj (308); a) MhVSt42 (1894) VIII, b) Skrabar, Strena Buliciana (1924) 159 ss, sl. 9. 11. Votivni oltar Jupitru (Vn), shranjen v župni cerkvi; a) Pahič, VS 21 (1977) v tisku, sl., b) Pahič, AV 28, 1977, 82 ss, sl. 9. 12. Votivna plošča Mitri (Vrn), v južni steni župne cerkve; a) Pahič, kot prej, b) Pahič, kot prej, 83 ss, sl. 10. 13. Miljnik? (M?), neznano kje; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 400. 14. Podstavek stebra (A), shranjen v župni cerkvi; a) Pahič, VS 12 (1969) 98, sl. 15. Razbitine kapitelov stebrov (Ar), neznano kje; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 400. 16. »Napustki, stebri, ograje, plošče ipd.« (A), v stenah župne cerkve in neznano kje; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 400, c) Pahič, VS 21, 1977, v tisku. Tinje, Slovenska Bistrica 1. Nagrobna plošča (Gn — CILIII11715 = AIJ87), shranjena v župni cerkvi; a) Orožen, MhVSt 37 (1889) 218 ss (Tainach). 2. Fragmentirana nagrobna plošča (Gn — CIL I II11716), v temeljih severne stene župne cerkve (nevidna); a) Orožen, kot prej, 220, c) Pahič, VS 13—14 (1970) 171, sl. Tu sl. 25. 3. Sarkofag (Srn — CIL III11717 = AIJ 88), v temeljih severozahodnega vogala župne cerkve (neviden); a) Orožen, kot prej, 219. 4. Plošča z reliefom deklice (r), v južni steni župne cerkve; a) Muchar, Steier­ m ark 1 (1884) 383, c) Pahič, Planine ob meji (1968—69) 76 sl. Tu sl. 26. Trotkova, Lenart v Slovenskih goricah Pepelnica s pokrovom (S), v PM Maribor (A2322); a) Pahič, AV 5 (1954) 331, c) Gojčič, Večer 13, Maribor 1957 (1. 4.), št. 76, 2, sl. (2. izdaja). Tu sl. 27. »Velenik« (pri Spodnji Polskavi), Slovenska Bistrica 1. Nedodelana plošča za nagrobnik iz grobnice v gomili št. 1 na pare. št. 1336/108, k. o. Sp. Polskava (G), v PM Maribor (A 2960) ; doslej neznano. 2. Del preklade s profiliranim obrobjem (A), v PM Maribor (A 2912), a) Pahič, AV 26, 1975 (1976) 234. 3. - 4 . Dvoje polobdelanih marmornih kamnov (x, x), v zemlji ob profilu št. 24 rimske ceste oz. v gomili št. 1 ; a) Pahič, kot prej oz. doslej neznano. Velika Nedelja?, Ormož 1. Fragmentiran nagrobni napis (Gn — CIL III 4107), predelan v krstni kamen, sedaj neznano kje; ab) Knabl, MhVSt 6 (1855) 128 ss. 2. Sarkofag (Srn — CIL III 14065 = AIJ 446), v PM Ptuj (104); a) Gurlitt, MZK NF 21, 1895, 64/45 b) Diez, JÖAI 37 (1948) 158 ss/15, sl. 43. 3. Sarkofag (S), neznano kje; a) Gurlitt, kot prej, 64/45—2. 4. Kamen z reliefom Nereide (r), v severni dvoriščni steni gradu v Veliki Ne­ delji; a) Gurlitt, kot prej, 64/65—3, c) Pahič, Svet med Dravo in Muro (1968) 212 sl. Vičanci, Ormož Sarkofag (S), neznano kje; a) Saria, Ptuj (1936) 73. Videm pri Ptuju, Ptuj 1. Nagrobnik (Gm — CIL III4060 + 10869 = AIJ 260), v PM Ptuj (825); a) Knabl, MhVSt 6 (1855) 132 ss (St. Veit bei Pettau); b) Schober, Die römischen Grabsteine von Noricum und Pannonien (1923) 59/130, sl. 59; Abramić, Poetovio (1925) 45 ss, sl- 9. 2. Fragmentiran nagrobnik (Gn — AIJ 262), v PM Ptuj (44); a) Slovenec 58, 1930 (20. 7.) št. 164, 7, b) Abramić, ČZN 26 (1931) 186 ss, sl. 11. 3. Fragment nagrobnika (Gn), v PM Ptuj (865); a) Šubic, VS 11 (1967) 130 ( 2), b) Šubic, AV 18 (1967) 190/6 sl., c) Pahič, AV 28 (1977) 84 ss, sl. 11. 4. Fragment nagrobnega napisa (Gn), v PM Ptuj (864); a) Šubic, kot prej, 130 (1), b) Šubic, kot prej, 189/4 sl., c) Pahič, AV 28 (1977) 85, sl. 12. 5. Ovršje nagrobnika (Gr), v južni steni župne cerkve; ab) Pahič, VS 21 (1977) v tisku, sl. Tu sl. 28. 6. Votivni oltar Marmogiju (Vrn — CIL III4014), vzidan v stopnišču ^Mestnega stolpa v Ptuju; a) Jahresberichte des Joanneums 16 za 1827, 12, c) Abramić Poetovio (1925) 147/172. 7. Fragment friza z reliefom (Ar), v PM Ptuj (863); a) Šubic, VS 11 (1967) 130 (3) sl. 8. Fragment bloka z reliefom (Ar), v PM Ptuj (862); a) Šubic, kot prej, 130 (4). 9. Fragmentiran blok z reliefom (Ar), v južni steni župne cerkve; ab) Pahič, VS 21 (1977) v tisku, sl. Tu sl. 29. 10. Obdelani kamni (A), v notranjosti in stenah župne cerkve ter ob stopnicah vzhodnega obzidja; a) Slovenec 58, 1930 (20. 7.) št. 164, 7, b) Pahič, VS 21 (1977) v tisku. Vitanje?, Slovenske Konjice 1 . Nagrobni steber? (Gr?), kot nabiralnik v župni cerkvi; a) Kolšek-Petru, Celj­ ski tednik 7, Celje 1956 (29.12.), št. 52, 13, sl„ b) Petru-Kolšek, AV 9—10, 1958—1959 (1960) 34, T. 2 in 3. 2. Miljnik (Mn — CIL III 5738 + p. 1049 in 1847, RISt 370), v Joaneju v Gradcu (97); a) Notizenblatt 6 (1856) 499 ss (Weitenstein), b) Deringer, Meilensteine (1953) 738/2, 748. Nagrobna plošča CIL III 5289 na cerkvi = Hudinja! Vumpah? (= Starše), Ptuj 1. Fragment nagrobnika s tremi oprsji (Gr), v Joaneju v Gradcu (založeno?); a) Povoden, Bürgerliches Lesebuch 2 (1825), pripis 1827: 344, c) Saria, CNZ 28 (1933) 127. 2. Fragment nagrobnega napisa (Gn — ILJug 354), v PM Ptuj (založeno?); ab) Bratanič, AV 5, 1954, 373 ss, sl. 6. 3. Medaljon nagrobnika (Gr), v vzhodnem obzidju župne cerkve; ab) Muchar, Steiermark 1 (1844) 445 (Wurmberg), c) Abramić, Poetovio (1925) 18 ss, sl. 2. 4. Votivni kamen Mitri (Vn — CIL III 4042), v Joaneju v Gradcu (založeno?) ; a) JJ 16 za 1827, 12, b) Saria, kot zgoraj. Vuzenica, Radlje ob Dravi Fragmenti nagrobnika (Gm), v PM Maribor (A 2323); a) Pahič, VS 9 (1965) 159, sl., b) isti, AV 28, 1977, 86, sl. 13. Zagrad, Ravne na Koroškem L Fragment nagrobnika (Gr), v DM Ravne na Koroškem (A 12) — vgrajen v vod­ njak pred gimnazijo; a) Kenner, MZK 3. F. 1 (1902) 394, sl. 2 (Aichdorf), c) Kubi­ tschek, MZK 3. F. 2 (1903) 245 ss/1; šašel, Kronika 1 (1953) 19, sl. 9. 2. Fragment nagrobnika (Gr), v parku pri »Rimskem vrelcu« v Kotljah; a) ša­ šel, Kronika 1 (1953) 19, sl. 11. 3. Fragmentiran sarkofag (Srn — CIL III 6522 = AIJ 2), pred Brančumikovo go­ stilno v Dobji vasi; a) Jabornegg-Altenfels, Kämten’s römische Alterthümer (1870) 131 op. **, c) Kubitschek, kot zgoraj, 248 ss/5; šašel, kot zgoraj, 18 ss, sl. 8. 4. Sarkofag? (S?), neznano kje; a) MZK 3. F. 1 (1902) 154. 5. Torzo kipa oficirja (P), v Deželnem muzeju v Celovcu (275) ; a) Luschin, MZK 3. F. 3 (1905) 248, c) Egger, Führer durch die Antikensammlung des Landes­ museums in Klagenfurt (1924) 54, sl. 30; Šašel, kot zgoraj, 18, sl. 7. Tu sl. 30. 6. Fragment kipa (P), v DM Ravne na Koroškem (A 13) — v hodniku Študijske knjižnice; a) šašel, Kronika 1 (1953) 17, sl. 5. 7. Plošča z reliefom Attisa (r), v Deželnem muzeju v Celovcu (??); a) Jabomegg- Altenfels, Kämten’s römische Alterthümer (1870) 131/CCCXXXVII, T. 9 (St. Bar­ bara, Miesthal), c) Kubitschek, kot zgoraj, 243, 248/4, sl. 62; šašel, kot prej, 17, sl. 4. 8. Fragment plošče z reliefom (r), v DM Ravne na Koroškem (A 14) — v hod­ niku študijske knjižnice); a) Kubitschek, kot zgoraj, 247 ss/3, sl.61, c) šašel, kot prej, 17, sl. 3. 9. Kvader z reliefom Venere (Ar), v DM Ravne na Koroškem (A 15) — v parku; a) Carinthia I 91 (1901) 126 (Sagradi), c) Kubitschek, kot zgoraj, 246 ss/2, sl. 59—60; šašel, kot prej, 19, sl. 10. 10. »Plošča z napisom«? (n?), vzidana pri Lahovniku na Prevaljah (nevidno); a) Kubitschek, kot zgoraj, 245. 11. Obdelani kamni in plošče (A, x), v zemlji in v drugotni rabi v okolici; a) Klagenfurter Zeitung, Klagenfurt 1960 (4. 8.), št. 178, 719, c) šašel, kot zgoraj, 16 ss, sl. 6. Završe?, Slovenj Gradec 1. Nagrobnik (Grn — CILIII 5106 = AIJ 11), v zahodnem obzidju župne cerkve; ab) Knabl, MhVSt 3 (1852) 97 ss (St. Veit bei Waldeck), c) ILJug Corrigenda (1963) 3*; Pahič, 720 let Ravne na Koroškem (1968) 28, sl. 2. Nagrobna plošča (Gn — CILIII 5107), v oltarju župne cerkve); ab) Knabl, kot prej, 99 ss. 3. Nagrobna plošča (Gn — CIL III 5109; ILJug 366), v oltarju župne cerkve; ab) Knabl, kot prej, c) A. šašel, Kronika 2 (1954) 21, sl. 1. Zgornja Gorica, Maribor 1. Kamen z napisom? (An?), uničen; ab) Saria, Rogatec (1939) 23. 2. Kamen z vdolbino (A), uničen; Gurlitt, MZK NF 27 (1901) 221.ss. Zgornja Kungota, Maribor 1. Ovršje nagrobnika (Gr), v vzhodni steni apside župne cerkve; a) Suppant- schitsch, Der Aufmerksame, Graz 1821 (2.10.), št. 117 (St. Kunigund im Langen­ thal); c) Muchar, Steiermark 1 (1844) 394, T. 7:12; Pahič, Svet med Muro in Dravo (1968) 213, sl. 2. Obdelan kamen (x), v pločniku jugovzhodnega vogala župnišča; doslej ne­ omenjeno. Zgornja Ložnica?, Slovenska Bistrica 1. Fragment nagrobnika z oprsji (Gr), v severni steni župne cerkve; a) Knabl, Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsquellen 26 (1861) 55, op. 1 (St. Wen- zeslai), c) Pahič, VS 9 (1965) 160, sl. 2. »Rimski kamni« (x), neznano kje; a) Knabl, kot prej. Zgornja Ščavnica, Lenart v Slovenskih goricah 1. Kamen s koritom, iz-peščenca (S?), neznano kje; ab) Baš, ČZN 23 (1928) 146. 2. Tri plošče (x), neznano kje; a) Baš, kot prej. Zgornja Vižinga?, Radlje ob Dravi Nagrobna plošča (Gn — CIL III 5101; IUug 363), v zahodni steni cerkve sv. lija; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 397 (Mahrenberg), b) šašel, Kronika 2 (1954) 23, sl. 3. Tu sl. 31. Zgornje Poljčane, Slovenska Bistrica 1. Fragment sarkofaga (Sr?), v južni steni kapele župne cerkve; a) Muchar, Steiermark 1 (1844) 417 (Pöltschach), c) Saria, Rogatec (1939) 48 (Poljčane). Tu si. 32. 2. Votivni oltar Mitri (Vn — ILJug 409), shranjen v župni cerkvi; a) Zadnikar, Zbornik za umetnostno zgodovino NS 4 (1957) 224, sl. 81. Tu sl. 33. Zgornje Zreče, Slovenske Konjice 1. Fragment nagrobnika (Grn — AIJ 120, RISt 381), v Joaneju v Gradcu; a) Jah­ resberichte des Joanneums 103—104 (1916) 37 (Retschach), c) Pahič, Razprave L raz. SAZU 6 (1969) 347 op. 50. 2. Votivni oltar Jupitru (Vrn) v PM Maribor (A 2325); a) Pahič, VS 7 (1960) 306, b) isti, AV 28, 1977, 86, sl. 14. Zrkovci, Maribor Fragment nagrobnika z levjo glavo (Gr), v PM Maribor (A 2326) ; a) Kovačič, Slovenska Štajerska in Prekmurje (1926) 25, c) Pahič, CZN NV 6 (1970) 229 op. 169. Žetale, Ptuj Pokrov pepelnice iz peščenca (Sr), v severni steni župne cerkve; a) Mikl-Curk, VS 17—19/1 (1974) 163, sl. 97. Župečja vas, Ptuj Sarkofag (S), neznano kje; a) Slekovec, Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju (1885) 123 op. 1 . Kazalo poprej rabljenih oblik imen najdišč Aichdorf (= Dobja vas) za: Zagrad Alsó-Lendva (= Lendava) za: Dolga vas (CIL III 4149) Altendorf = Starše Altenmarkt = Stari trg Dobrova = Mislinjska Dobrava Dolnja Lendava = Lendava (tudi za: Dolga vas — A l J 448) Dousche = Dovže Ebensfeld (Ernsfeld) = grad Ravno polje v Kungoti — za: Kungota pri Ptuju (CIL III 4078) Feistritz = Slovenska Bistrica Freistem = grad na Selah pri Zg. Polskavi — za: Šmartno na Pohorju (CIL III 5295) Fridau, Friedau = Ormož, tudi za: Hum pri Ormožu Gabernigg (= Gabemik) za: Savci (CIL III 4081) Gams = Kamnica Gonobitz (Gonowitz) = Slov. Konjice (tudi za: Križevec — CIL III 5743) Gallenhofen = grad na Legnu — za: Legen (CIL III 5104) Gross-Sonntag = Velika Nedelja Haus am Pacher (Hompoš, Pohorski dvor) = grad v Pivoli — za: Pivola Hoče = Spodnje Hoče Hohenmauthen = Muta Hudina = Hudinja Juritschendorf = Jurišna vas Kerschbach = Črešnjevec Khotsch, Kötsch = Hoče, za: Spodnje Hoče Lanzendorf = Lancova vas Lembach = Limbuš Mahrenberg = Radlje ob Dravi; (tudi za: Zg. Vižinga — CIL III 5101) Maiberg in der Kolos = Majski vrh Marburg = Maribor Maria Rast = Ruše Meiling = Maribor-Melje Miesthal (= Mežiška dolina) za: Zagrad Nicolaihof bei Marburg = Miklavž na Dravskem polju Nikolaiberg am Bachern = Koritno Oberfeising = Zg. Vižinga Ober-Goriza = Zgornja Gorica Pöltschach = Poljčane, za: Zg. Poljčane Poljčane = Zg. Poljčane Pollein = Poljana Polsterau (= Središče ob Dravi) za: Hum pri Ormožu (okolica) Repitschgraben bei Zellnitz (beim Drauwald) = Spodnja Selnica Retschach = Zgornje Zreče Rogeis (= Rogoza) za: Bohova Sagradi = Zagrad Schleinitz (Schlenntz) = Slivnica pri Mariboru Skomer, Skommer = Skomarje Skomerska Hudinja = Skomarje Sp. Dovže = Dovže (ILJug 365) St. Barbara = Zagrad St. Ilgen (= Šentilj pod Turjakom) za: Dovže (CIL III 5105) St. Jakob in Windischen Büheln = Spodnji Jakobski dol St. Johann am (im) Draufelde = Starše St. Johann am Kulmberge = Hum pri Ormožu St. Johann bei (ob) Drauburg = Šentjanž pri Dravogradu St. Johann Bapt. im Drauwald (ob Zelniz) = Janževa gora St. Kunigund im Langenthale = Zgornja Kungota St. Lambert am Skommer = Skomarje St. Lorenzen bei Pettau (= Lovrenc na Dravskem polju) za: Savci (CIL III 4081) St. Margarethen an der Pessnitz = Pernica St. Martin am Bacher = Šmartno na Pohorju St. Nicolai am Pettauerfeld (an der Drau, bei Marburg) = Miklavž na Dravskem polju St. Nikolai in Koritno = Koritno St. Oswald = Ožbalt St. Peter bei Marburg (Celestin) = Celestrina St. Veit bei Pettau = Videm pri Ptuju St. Veit bei Waldeck = Završe; tudi za: Gornji Dolič {CIL HI 5108) St. Venzeslai = Zgornja Ložnica Stadtberg = Mestni vrh Steindorf = Stojnci Stranitzen = Stranice Strassgoinzen = Stražgojnca Studenitz = Studenice Sv. Jakob v Slovenskih goricah = = Spodnji Jakobski dol Sv. Janž = Starše Sv. Janž pri Dravogradu = Šentjanž pri Dravogradu Sv. Lenart na Platu (Plotu) = Plat Sv. Lovrenc na Dravskem polju = Lovrenc na Dravskem polju Sv. Martin pod Vurbergom (pri Vurberku) = Vumpah Sv. Miklavž pri Mariboru = Miklavž na Dravskem polju Sv. Peter na Ribičjem (v Ribičju) = Gortina Št. Janž na Dravskem polju = Starše Št. Vid pri Valdeku = Završe Tainach = Tinje Trestem itz (= Bresternica) za: Ruše Untermauthen = Muta Unter-Pulsgau = Spodnja Polskava Videm pri Ptuju = tudi za: Dravinjski vrh (VS 12 [1968] 98) Weitenstein = Vitanje Windenau = graščina Betnava — za: Maribor-Betnava Windisch Feistritz = Slovenska Bistrica Windisch Gratz (= Slovenj Gradec) za: Stari trg {CIL III 5103) Wurmberg = grad Vurberk — za: Vumpah Zelinitz = Spodnja Selnica Zg. Dovže = Dovže Žiča = Stare Slemene (kartuzija) 1 V obravnavo je vzeto tudi celotno ozemlje občine Slov. Konjice, ki deloma sodi že v Posavinje, a z najdišči Hudinja, Sp. Dolič, Stranice in Vitanje sega še v južno Pohorje. 2 Prim. karto razširjenosti na sloven­ skem ozemlju: I. Mikl-Curk, AV 19 (1968) 313 sl. 1. Tu se računajo kot iz pohorske­ ga m arm orja tudi tisti marmorni spome­ niki, ki na karti za najdišča iz Podravja in Pomurja nimajo določene vrste kam­ na (+). 3 MhVSt 42 (1894) VIII (za Zreče); S. Pahič, ČZN NV 6 (1970) 240 op. 303 za Planico). 4 S. Pahič, Svet med Muro in Dravo (1968) 204 ss. 5 »Domači kamen« pokrova pepelnice v Žetalah je bržčas isti kot pri spomeni­ kih iz Donačke gore, ki so iz peščenca (B. Saria, Rogatec [1939] 21). 6 S. P., VS 21 (1977), v tisku (za Pa­ meče); F. Ferk, Ferien-Tagebuch (1897) 21 (za Dovže, kjer omenjen tudi »rimski kamen«), 7 Prim. nagrobnik CIL III 5292 + 11708 = Al J 101. V primeri s podobnim nagrobnikom CIL III 4096 = Al J 389 iz Ptuja, pripadajočim nekemu dekurionu (M. Abramič, Poetovio [1925] 135 ss) je tudi veteran A . Kalandin, podobno kot pozneje M. Valerius Eprica (votivni ol­ tar Šmartno 11) bil uglednejša oseba oz. je v tem kraju s kamnolomi vodil kam­ noseška dela. 8 Najdbe so več kot skromne — B. Saria, Ptuj (1936) 2: Sv. Barbara v Ha­ lozah = Cirkulane (raztreseni rimski novci), 19: Majberg = Majski vrh (frag­ menta dveh rimskih kamnov — na karti označeno kot stavba in plan grob?). 9 Razvrstitev ni povsem natančna že po tem, da fragmentiranih napisov ni mogoče vselej razvrstiti niti med nagrob­ nike in pepelnice oz. sarkofage, še manj pa seveda med stele in titule. K stelam sodi tudi neznan del reliefnih kamnov iz tabele 1. Ni izključeno, da so nekateri tituli v resnici deli oz. ohranjena napis­ na polja stel. Cippus iz Skednja je znan samo dvodimenzionalno, kamen iz Vita­ nja pa morebiti sploh ne sodi sem. Me­ daljon v smislu Schoberjeve opredelitve (A. Schober, Die römischen Grabsteine von Noricum und Pannonien [1923] 4) so najbrž vsi kamni iz Črncev, Šmart­ nega in Vumpaha. 1 0 A. Schober, kot prej, 16. 1 1 V. Kolšek, AV 19 (1968) 276, z opre­ delitvijo kamnov iz Križevca in Starega trga. 1 2 V. Kolšek, kot prej, 277: seznam najdb. 1 3 O dosedanjih razlagah betnavske Epone prim. S. Pahič (op. 3) 171 ss, ma­ riborskih Nutrie pa prav tam, 193. O Marmogiju prim. R. Marič, Antični kul­ tovi u našoj zemlji (1933) 25, o Noreji pa H. Kenner, JÖAI 43 (1958) 58 in — pre­ gledno za Slovenijo V. Kolšek (op. 11) 283. Pomen kamna Termunam je označil B. Saria (op. 5) 79. 1 4 V. Kolšek (op. 11) 280 — pregledno za Slovenijo. 1 5 J. šašel, Kronika 1 (1953) 20 ss — pomarkomansko obdobje. 1 6 V S(krabar), Marib. Zeitung 66, Ma­ ribor 1926 (21.2.), št. 42, 2, ni izključeval obstoja svetišča Mitri na mestu župne cerkve; F. Stele, ZVZ 6 (1926) 113, je ugo­ tovil »spoli j e kake velike antične stav­ be«; M. Zadnikar, VS 7 (1960) 66 je videl v spolijah ostanke »neke večje rimske stavbe, ki je bila, po motiviki reliefnega slopa sodeč, nagrobnega značaja«. 4 7 R. Egger, JOAI 17 (1914) Bbl. 61 ss. 1 8 Prim. opis kamnov pri B. Saria (op. 5) 23: v poštev za kombinacijo na­ grobnika bi prišel prej drugi (z napi­ som?), čigar vdolbina bi ustrezala veli­ kosti znožja kamna iz Sp. Gorice; ustrez­ nih bližnjih primerjav ni — prim. pri­ bližno CIL III 14368/29 z grobnim oltar­ jem (A. Schober [op. 9] 141 sl. 161). 1 9 A. Muchar (op. 39) 383 ga je — po­ motoma? — vključil h konjiškim najd­ bam oz. tam navedenemu miljniku iz Križevca, čeprav je bil omenjen že v JI 7 za 1818, 10 in ga je bil sam leta 1825 (op. 38, 302) uporabil kot dokaz za rim ­ sko cesto skozi Starše. 2 0 A. Muchar (op. 39) 389, 393, 400. 2 1 ANSI (1975) 318. 2 2 G. Vale, Itinerario di Paolo Santo- nino in Carinthia, Stiria e Carniola negli anni 1485—1487. Studi e testi 103 (1943) 247. S prepisom petih napisov v Celju se je bil tudi P. Santonini že uvrstil med popisovalce rimskih kamnov (J. Kastelic, Glasnik muzejskega društva za Sloveni­ jo 23 [1942] 95 ss). 2 3 O Aug. Tyff. prim. poleg CIL III p. 477 še E. Weber, Die römerzeitlichen In­ schriften der Steiermark (1969) 17. 2 4 E. Weber (op. 23) 18; za Hoče : cod. 527, f. 85. 2 5 Inscriptiones sacrosanctae vetusta­ tis, non illae quidem Romanae, sed to­ tius fere orbis conquisitae, Ingolstadii 1534. — O Apianu: CIL III p. 477, tudi E. Weber (op. 23) 17 s. 2 6 W. Lazius, Commentariorum reipu- blicae Romanae illius exteris provinciis bello acquisitis constitutae. Basii. 1551 (druga izdaja: Francofurti 1598). Oceno o tem prim. pri E. Weber (op. 23) 18. — Slov. Bistrica: 12: (990); Sp. Hoče: 12: 1172 (990); Maribor: 12: 1172 (990) — Napake: Nagrobnik CIL III 5437, 5438, tu 12: 1172, je v resnici iz Gradca — površ­ no prepisano iz Apiana, kjer je za 407, 4 (CIL III 5314) — z oznako »Marchburgi«) naveden 407, 5 {CIL III 5437.5438), a brez oznake najdišča in tudi brez »Ibidem«. Zmoto je popravil G. Schreiner, Grätz (1843) 2; tudi A. Muchar (op. 39) 398. Na­ pis P. Quartius, tu, 3, 7 — pod Slovenj Gradec je v CIL III 263* naveden kot ponaredba, tekst pa naj bi sodil v Medio­ lanum. Napis pro salute Fortuni (CIL III 4047 — izgubljen), tu 4, 4, je iz Ptuja. 2 7 J. Gruter, Inscriptiones antiquae totius orbis Romani in corpus absolutis­ simus redactae. Heidelberg 1602 (druga izdaja: Amstelaedami 1707). Slov. Bistri­ ca: 3, 8; Sp. Hoče: 827, 4; Maribor: 102, 5 (767, 6 za zmotno CIL III 5437.5438); zmotno Slovenj Gradec: 460, 12. 2 8 O teh piscih, — Zeillerju 1649, Jor­ danu 1745, Caesarju 1768 in 1773, Mayer- ju 1782, tudi še Winklernu 1820 in Ka- tancsichu 1826, — prim. S. Pahič, ČZN NV 2 (1966) 21 op. 10—13. — J. S. V. P(o- powitsch), Untersuchungen vom Meere (1750), drugi del, 29. 2 9 J. C. Kindermann, Beiträge zur Va­ terlandskunde für Innenösterreichs In­ wohner 2 (1790) 64 ss: Slov. Bistrica, Ma­ ribor, Sp. Hoče; tudi Slovenj Gradec. Tu je — poleg drugega — pri Mariboru (po nejasni navedbi pri K. Mayer ju, Versuch über steyermärkische Alterthümer und einige merkwürdige Gegenstände [1782] 40) naveden še napis G. Treboni j a {CIL III 5583), a z opozorilom na Agunt, po­ dobno kot pozneje A. Muchar (op. 39) 398, ki pa je poprej (op. 38) 162, ta ka­ men opisal kot najdbo iz Seona. 3 0 Poleg joanejskih je bilo v JJ ome­ njenih še nekaj drugih kamnov: 15, za 1826, 19 — Studenice {CIL I I I 5299); 16, za 1827, 12 — Videm pri Ptuju { C itili 4014); 83, za 1894, 40 — Velika Nedelja {CIL III 14065). V JJ 80, za 1891, 38 ss pod Maribor navedena nagrobna plošča CIL I I I 5362 je iz Landsche, dvomljivo mariborskega porekla pa sta ženska gla­ va in mladeniško oprsje. — V oklepaju navedeni citati JJ niso prva omemba. Številke v oklepaju za citati R ISt (E. Weber, op. 23) pomenijo inv. številke v joanejskem lapidariju, ki pa niso vselej znane. — Pri kamnih brez omembe v J J so pri literaturi navedene le letnice pr­ vih objav. 3 1 O ponovnem prenosu pepelnice CIL 5295 + 11709, tokrat iz Ogljenšaka v gra­ ščino Freistein na Selah pri Zg. Polska­ vi ni podatkov v literaturi (?), a ker je »Sarkophag mit Inschrift« leta 1885 za­ nesljivo prispel v Joanej in se tam ni mogel izgubiti, ni pa nikjer naveden kot najdba s Sel, ne more biti drugega kot pepelnica iz Šmartnega, ki je bila do leta 1873 še v Ogljenšaku. 3 2 Pri Staršah so bili k najdbi iz leta 1818 uvrščeni štirje kamni, o katerih ni drugih najdiščnih podatkov. Pri Starem trgu se je bilo mogoče razmejiti med obe obvestili, drugo bržkone ni bilo popolno. 3 3 Med zadnjim predvojnim obvesti­ lom o legi teh spomenikov (B. Saria, op. 5, 20) in prvo povojno objavo v RISt 1969 stoji le pismeno sporočilo W. Schmi­ da piscu z dne 25.7.1949 : »Das im Jahre 1913 ausgegrabene dürftige Material be­ findet sich im Joanneum, ebenso die In­ schriftsteine, die in der Umfassungs­ mauer der Kirche sich befanden und die Pfarrer Zamuda, ein alter Bekannter, im Jahre 1943 mir für das Joanneum ge­ schenkt hat.« 3 4 E. Weber (op. 23) 398 prišteva med izgubljene oz. založene joanejske kamne tudi A l J 81 iz Križevca, o katerem pa ni zanesljivo, če je bil sploh odpeljan v Joa­ nej, (A. Stegenšek, Konjiška dekanija [1909] 18, tega izrecno ne omenja). — Nekateri joanejski kamni so bili — s sli­ ko — objavljeni tudi pri W. Modrijan-E. Weber, Schild von Steier 12 (1965): 97 ss (107—110) — votivni reliefi AIJ 115—118 iz Ruš, 98 — AIJ 91 iz Modriča, 99 (100) herma iz Betnave, 99 ss (103—105) — nagrobniki AIJ 104—106 iz Miklavža na Drav. polju, 102 (111) — titulus CIL III 5102 iz Radelj, 107 (106) — votivni ka­ men AIJ 45 iz Sp. Hoč, a tudi: 107 (99) ovršje nagrobnika — domnevno iz ma­ riborske okolice? Drugi kamni iz Podrav­ ja v tej izdaji manjkajo samo zato, ker kot prvi zvezek zajema le območje Fla­ vije Solve. 3 5 Od teh je bil CIL I I I 4104 iz Starš leta 1968 prenešen v ptujski muzej. 3 6 Hormayrjev Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst (1818) 210 ter Anzeigeblatt für Wissenschaft und Kunst 46 (1829) 36 (= priloga Wie­ ner Jahrbücher der Littera tur) za CIL III 4105 iz Starš ter (Anzeigeblatt) 60 za CIL III 4014 z Vidma. O Staršah še v ro­ kopisu »Hauptpfarrliches Geschichten­ buch« (1833) 295, o Vumpahu (C /LIII 4042 in nagrobnik) pa v rokopisu »Bür­ gerliches Lesebuch« (v graškem dežel­ nem arhivu št. 305), 344: pripis leta 1827 ali pozneje. 3 7 J. A. Supantschitsch, Der Aufmerk­ same, Graz 1821 (2.10.), št. 117: herma in reliefni plošči iz Betnave, nagrobnika in lev [iz Starš] v Mariboru; tudi ovršje nagrobnika v Zg. Kungoti. O levu iz Starš je pozneje — prav tam, 1823 (23. L), št. 10 — sestavil pesem, nazad­ nje — prav tam, 1926 (4. 7.), št. 79 — pa je objavil votivni kamen CIL I I I 5312 iz Betnave. 3 8 A. Muchar, Das römische Noricum I (1825): tu so poimensko navedeni CIL III 5311 iz Hoč — 185, CIL III 5743 iz Kri­ ževca — 217, CIL III 5314 iz Maribora (a tudi graški CIL III 5437.5438) — 301; CIL III 5307 iz Slov. Bistrice ter CIL III 5744 in »vortrefflich ausgemeisselte An­ tike« iz Starš — 302, a tudi CIL III 263*, II pod Slovenj Gradec — 245. Kamna iz Maribora in Slov. Bistrice navaja z na­ pisi še v drugem delu (1826) 7 ss. 3 9 A. .Muchar, Geschichte des Her­ zogthums Steiermark 1 (1844): miljniki izpod Huma (Friedau, Fridau, Polsterau) — 376, 379, 417 (ali prvi morebiti A li 600?); CIL III 5104 z Legna (Gallenhofen) — 379; CIL III 5743 iz Križevca, CIL III 5744 iz Starš, ovršje nagrobnika v Slov. Konjicah (vse pod Gonobitz) — 382 ss; CIL III 4099 in 4105, trije reliefni kamni in razbit miljnik iz Starš — 389; C/LIII 5311, nagrobnik z oprsji in miljnik v Sp. Hočah — 393; ovršje nagrobnika v Zg. Kungoti — 394 ; sarkofag pri Limbušu — 396; CIL I I I 5101 v Zg. Vižingi (pod Ma- hrenberg) — 397, CIL III 5314 v Mariboru (tudi C/LIII5583, a popravek za C/LIII 5437.5438) — 397 ss; reliefna kamna v Pernici — 399; CIL III 5292, 5293 in 5294, reliefni medaljon, miljnik ter razni dru­ gi kamni na Šmartnem — 400; reliefni kamen v Zg. Poljčanah — 417 ; oprsja s pepelnice v Slivnici — 424; CIL III 5299 v Studenicah — 435; CIL III 5312 in drugi kamni iz Betnave (Maribor) — 444; C/LIII5307 in 5308, dvoje fragmen­ tov reliefov z nagrobnikov v Slov. Bistri­ ci — 444 ss ; še vedno CIL III 5583 iz Slo­ venj. Gradca (glej op. 27) ter medaljon z Vurberka — 445. — V drugem delu (1845) so objavljeni: relief sarkofaga na Črešnjevcu — 342; CIL I I I 5317 iz Ruš (sem sodi še Brestemica) — 342 ss; relief na Tinju — 343. — V tretjem delu je omenjen le CIL III 5102 z Radelj. — Manjkajo: CIL III 5309 iz Slivnice (ki med Aug. Tyff in ČILIH ni nikjer ome­ njen), Zupančičeva nagrobnika v Mari­ boru, CIL I I I 4042 in nagrobnik z Vur­ berka, CIL III 40184 z Vidma ter CIL III 5700 iz Šentjanža pri Dravogradu. 4 0 V prvi knjigi: T. 4:7 — Slov. Ko­ njice; 7:12 — Zg. Kungota; 7:14 — Per­ nica; 7:15 — Šmartno na Pohorju; 18:30 Slov. Bistrica. — Za oceno o zbiranju in objavi rimskih kamnov glej E. Weber (op. 23) 19. 4 1 R. G. Puff, Stiria 3, Graz 1845 (1.7), št. 78, 310: Ruše C/LIII5317 ter reliefna kamna na Črešnjevcu in Tinju. O dru­ gih ruških reliefih Al J 115—118 še: Öster­ reichische Blätter für Literatur und Kunst (1846) 5 ss in (1847) 728 ss. O na­ grobniku CIL III 5313 iz Maribora: Mar­ burg in Steiermark 1 (1845) 140. O dru­ gih poročilih prim. navedbe pri: S. Pahič (op. 28) 23 op. 28—36. 4 2 J. G. Seidl, Österreichische Blätter für Literatur und Kunst (1846) 141 za Starše: CIL III 4100—4104. Med objava­ mi v Archiv für Kunde Österreichischer Geschiehtsquellen 1849—1856 so z izjemo prve omembe nagrobnika CIL III 4149 iz Dolge vasi (13 [1854] 6 — Also Lendava) le že poprej objavljeni kamni. 4 3 O Knablu: E. Weber (op. 9) 20 ss. 4 4 Novote v Mittheilungen des histo­ rischen Vereines für Steiermark: 2 (1851) 64 ss = Savci (Gabernigg); 3 (1852) 32 = Starše, 97 ss = G. Dolič, Završe; 5 (1854) 153 ss = Šentjanž pri Dravogra­ du, 160 = Sp. Selnica; 6 (1855) 128 ss = Velika Nedelja, 132 ss = Videm pri Ptu­ ju; 7 (1857) 111 ss = Skomarje; 8 (1858) 71 ss = Črešnjevec, 77 ss = Stranice; 9 (1859) 86 ss — Črešnjevec; 15 (1867) 182 ss = Dovže, 189 ss = Jakobski dol; 17 (1869) 69 = Stari trg; 23 (1873) 3 ss = Starše. — Notizenblatt der k. k. Aka­ demie der Wissenschaften: 6 (1856) 524 ss = Hudinja, 523 ss = Kamnica, 525 ss = Šmartno, 527 ss = Stranice, 530 = Koritno. — V AfkÖGQ 26 (1861) 55 op. 1 omenjena Zg. Ložnica. Samo v rokopisu Sylloge so bili vpisani trije kamni s Čreš­ njevca. O rokopisih: E. Weber (op. 9) 21. 4 5 E. Pratobevera, Archäologische Bei­ träge, MhVSt 5 (1854) 107 ss. Vira za te najdbe sta bila izključno Muchar (1844) in MhVSt sam, oznaka pa enotna (Rö­ mersteine). Preštevanje zato ni zaneslji­ vo, nekatere najdbe zanesljivo manjkajo, a poleg tistih pri Mucharju le nagrobnik iz Slov. Konjic (ni posebej omenjen). 4 6 Codex inscriptionum romanarum Danubii et Rheni. Inscriptiones Raetiae primae, Raetiae secundae, Norici, Pan­ noniae primae (Gross-Steinheim 1862). Manjkajo: Slivnica CIL III 5309, Sp. Ho­ če CIL III 5310—5311, Videm CIL III 4014 in nekateri kamni iz Starš. Steiner­ jev številčni sistem kamnov se nikjer ne uporablja, ker ga je povsem zamenjal Mommsen. Ocene o njem: E. Weber (op. 9) 21 označuje to zbirko kot »popol­ noma brez vrednosti«. 4 7 F. Pichler, Die römischen Grab­ schriften des norisch-pannonischen Ge­ bietes, MhVSt 19 (1871) 77 ss. 4 8 A. Müllner, Tagespost, Graz 1873 (4. 4., 5. 4. in 19. 6.) št. 77, 78 in 138: Miklavž na D. p., Sp. Polskava, Starše, Pivola; (6. 4. in 19. 6.) št. 79 in 138 : Šmart­ no. M. F. Jabornegg-Altenfels, Kärntens römische Alterthümer (1870) 2, 131, T. 9. 4 9 J. G. Seidl, AfKÖGQ 13 (1854) 56 in E. v. Sacken, JZK 1 (1856) 83 (obakrat kot Also Lendva). Drugo literaturo glej : J. šašel, Kronika 3 (1955) 42. 5 0 V prvih dveh primerih gre za nova opažanja G. Wilmannsa, ki je za Momm- sena prepisoval napise na terenu (na Šmartnem Knabl najbrž ni bil, votivni napis na Črešnjevcu pa je verjetno spre­ gledal — prim. o tem M. Abramić, ČZN 28 [1933] 132). Za napis na Janžetovi gori navaja Mommsen kot viri Knablovo spo­ ročilo, pozneje ga je objavil še I. Orožen (1875) 42 ss. 5 1 F. Pichler, Text zur Archaelogischen Karte von Steiermark (Graz b. 1). Viri so izključno dotedanja literatura, napis­ ni kamni so navedeni po Mommsenu, drugi kamni s skupinsko oznako v edni­ ni ali množini. 5 2 Ne manjka več (kot pri Mucharju, Pratobeveri, Steinerju in Pichlerju), od­ kar ga je Mommsen izbrskal pozabi, CIL III 5309 iz Slivnice. Ni obeh kamnov na Sodnem stolpu v Mariboru, odkar ju je Muchar po Zupančiču spregledal. Ni kamnov s Pohorskega dvora v Pivoli, ker Miillnerjevega zapisa v Tagespost 1873 ni upošteval, obeh fragmentov napisov CIL III 11718—11719 v MZK 1879 pa ni utegnil več zajeti. Pri citiranju Mommsena za Črešnjevec je najbrž pomota (5306-7 na­ mesto 5300-6, saj je 5307 iz Slov. Bistri­ ce in omenjen tam — podobnih napak pri številkah je še nekaj) in lahko misli­ mo, da so zajeti vsi kot to lahko velja za vse znane kamne pri množinski obli­ ki »reliefi«. Ni kamnov, ki so bili dotlej le mimogrede omenjeni: ovršji nagrobni­ kov iz Maribora in Sp. Polskave (A. Müll­ ner, Tagespost 1873), ovršja nagrobnika iz Mislinjske Dobrave (MhVSt 1861), fragm enta nagrobnika iz Zg. Ložnice (AfKÖGQ 1861) in stebra iz cerkve nad Starim trgom (Carinthia 1858). Ra­ zumljivo manjkajo kamni izven teda­ njih deželnih meja (Dolga vas, Zagrad). 5 3 Stična točka je pri B. Saria, (op. 5) 64 omenjeni »turški britof« z napisnimi ploščami. 5 4 Grobišče, sedaj deloma že uničeno, so omenjali le priložnostno in večinoma v zvezi s prazgodovinskimi najdbami — prim. S. Pahič, (op. 28) 33 ss op. 100. 3 3 W. Gurlitt, MZK NF 20 (1894) 248 ss. Prim. še zbrane podatke pri S. Pahič (op. 28) 27 op. 70—71. 5 6 CIL III, Supplementum (1902). Tu je objavljen tudi nagrobni napis CIL III 10887 iz Starš, o katerem ni jasnih podat­ kov, ali gre za nov odkritje na terenu, ali pa za že poprej (od leta 1818) v Joa- neju spravljen spomenik (prim. E. We­ ber, [op. 9] 398). — Za zbiranje sprotnih epigrafskih novic do izida dopolnilnega zvezka so bile namenjene tudi rimske Ephemeris epigraphica (1872—1913), kjer pa sta iz Podravja (ponovno) obravnava­ na le CIL III 5314 iz Maribora in CIL III 11720 iz Celestrine. 3 7 F. Kenner, MZK 3. F. 1 (1902) 35, 154, 393 ss in predvsem W. Kubitschek, MZK 3. F. 2 (1903) 242 ss. Drugo literatu­ ro prim. pri S. Pahič, 720 let Ravne na Koroškem (1968) 53. 5 8 R. Egger, JÖAI 17 (1914) Bbl. 61 ss; tudi Al J 5—9. 3 9 E. Nowotny, MZK 3. F. 3 (1904) 245 ss; druga literatura: ANSI (1975) 289. 6 0 Maribor: A. v. Premerstein, JZK 2 (1904) 181 ss. Laporje: A. Stegenšek, MZK 3. F. 7 (1908) 434 in JfA 3 (1909) 195 a. 6 1 Stojnci: V. Skrabar, MZK 3. F .4 (1905) 314 ss; o najdišču še: B. Saria, Ptuj (1936) 69 in S. Pahič, (op. 4) 208 ss. — Med drugimi najdbami so bili frag­ menti nagrobnikov: Majski vrh, Bohova, Zg. Zreče (A li 120), dva neopredeljena kamna (Lancova vas — »mejni kamen« in Črešnjevec — »plošča z napuščem«) ter marmorno koritce iz Dogoš. 6 2 Na mestu katoliške cerkve so do­ mnevali antično svetišče (Ivanoczy — Posfay — Szlepec, Muraszombat és Vi- deke, Muraszombat 1910 [4. 9.], št. 36, 1 ss); tudi F. Baš, Spomeniško Pomurje (1958) 6 in J. Smej, Stopinje (1972) 22 ss, ki hoče videti, brez vsake podlage, tu celo Mitrov tempelj, v Viatorju dosluže- nega vojaka, kar pa na nagrobniku ni z ničemer potrjeno. 6 3 V. Skrabar, ČZN 17 (1922) 15 ss (Ruše) in Strena Buliciana (1924) 151 ss (Modrič). 6 4 M. Abramić, Poetovio (1925) 144 ss, za oba bloka z reliefi iz Starš, ki ju ni v Knablovem seznamu, a se ne ve, — podobno kot za leva v Mariboru, — kdaj so ju prepeljali tjakaj. Nagrobnik AIJ 262 iz Vidma je bil leta 1930 vzet iz oltar­ ne menze in prepeljan v Ptuj (ČZN 26 [1931] 186 ss), ob fragmentu pepelnice CIL III ad 5302 = AIJ 84 iz Črešnjevca pa je razjasnil nesporazum pri Mommse- nu (ČZN 28 [1933] 132). 6 5 Gorenje pri Zrečah (Sv. Kunigun- da) — 1919, Zrkovci — 1926, Zg. Ščavni­ ca in Šetarova — 1928, Maribor-Pobrežje — 1930, Dvorjane — 1934, Ormož — 1935, Orešje in Draženci — 1936, Ravne na Ko­ roškem — 1937. Dopolnilna odkritja so ob tem bila: zapiski o dveh miljnikih iz okolice Huma (B. Saria, ČZN 20 [1925] 80), votivni oltar AIJ 100 na Šmart­ nem na Pohorju (B. Saria, ČZN 30 [1935] 62 ss), za židovski nagrobnik predelan rimski kamen AIJ 109 v Mariboru (V. Travner, Kronika slovenskih mest 2 [1935] 156) in na novo pridobljeni na­ grobnik AIJ 411 z Mestnega vrha (B. Sa­ ria, Ptuj [1936] 20). 6 8 Prim. razlago o tem v AIJ (Vor­ wort). 8 7 Fragment napisne plošče AIJ 1 na Platu, nagrobna plošča AIJ 4 v Šentjan­ žu pri Dravogradu ter fragment votivne­ ga oltarja AIJ 77 v ruševinah žičkega sa­ mostana v Starih slemenih. 8 8 Blatt Rogatec. Unter Mitwirkung von J. Klemenc bearbeitet von Balduin Saria. Zagreb 1939. Zaradi težav s karto izdano (z dopolnili) šele leta 1941. 8 9 Nova najdišča: Brezula — fragment pokrova sarkofaga, skedenj — nagrobni oltar, Zg. Gorica — kamen z uničenim napisom. Na znanih najdiščih: Črešnje­ vec — spodnji del nagrobnika in reliefni fragment, Šmartno na Pohorju — dvoje korit. 7 0 Črešnjevec — 19 ss (13 + x), Sliv­ nica — 56 ss (5), Stranice — 58 ss (12: 10 + 2 vpisana pod Smole), Šmartno na Pohorju — 62 (9 + x). 7 1 Čadram — 18 (4 + x). 7 2 S slikami je bilo objavljeno: B. Sa­ ria, J O Al 36 (1946) Bbl. 55 ss (Skedenj — sl. 27, Koritno — sl. 28, Čadram, sl. 29—30, Majski vrh — sl. 36). — E. Diez, JOAI 37 (1948) 155 ss (Maribor — sl. 40, Velika Nedelja — sl. 43, Pernica — sl. 46). 7 3 J. Klemenc AV 4 (1953) 228 ss — Hudinja; R. Bratanič, AV 5 (1954) 373 ss — Vumpah; P. Petru — V. Kolšek, AV 9—10 (1958—1959) 34 ss — Sp. Dolič, Vi­ tanje. — Omenjeni so bili: Črešnjevec (AV 1 [1951] 174), Obrež (AV 5 [1954] 374), Trotkova (AV 5 [1954] 331), Hudi­ nja (AV 9—10 [1958—1959] 33 ss), Bre­ zovci, Gradišče, Ižakovci, Rakičan (AV 11—12 [1960—1961] 103 ss), Miklavž na Drav. polju (AV 20 [1969] 114). 7 4 Zagrad — J. šašel, Kronika 1 (1953) 19 ss; Dovže — Živa antika 4 (1954) 351 ss; Zg. Poljčane — M. Zadnikar, ZUZ NS 4 (1957) 224. 7 5 Arheološka poročila raznih vrst in zametki konservatorskih poročil so bili objavljeni že poprej, vendar v njih — z izjemo Šempetra — ni bilo vesti o novih najdbah kamnitih spomenikov niti od drugod. Edina vest o tem : M. Zadnikar, US 6 (1959) 25 — o že poprej objavlje­ nem votivnem oltarju Mitri v Zg. Poljča­ nah. Tu tudi delni posnetki stebra v cerkvi na Gradu nad Starim trgom (26 ss), a brez omembe o njegovi morebitni antični pripadnosti. 7 6 Predvsem na cerkvah: Črešnjevec (US 9 [1965] 191), Miklavž na Drav. po­ lju (US 17—19/1 [1974] 134), Slov. Konji­ ce in Šmartno na Pohorju (US 20 [1977] v tisku). 7 7 AV 11—12 (1958—1959) 103 ss za prekmurska najdišča in 20 (1969) 114 za Miklavž. 7 8 Črešnjevec — AP za 1964, 93 ss, T 24: 1, Sp. Ivanjci — ČZN NV 1 (1965) 24; Pivola — ČZN NV 2 (1966) 26 op. 60; Sp. Grušovje — Razprave 1. razr. SAZU 6 (1969) 319, 337 op. 7, 345 op. 46; Kočno — Tednik 28, Ptuj 1975 (23. 10.), št. 41, 10 in novo: Kovaški vrh — Tednik 28, Ptuj 1975 (30. 10.), št. 42, 10. 7 9 A.-J. Šašel, Inscriptiones latinae quae in Iugoslavia inter annos MCMXL et MCMLX repertae et editae sunt. Situ­ la 5 (1975): 353. — Majski vrh, 354 — Vumpah (Vurberg), 359 — Murska So­ bota, 360 — Dolga vas (Dolnja Lendava), 361 — Ormož, 362 — Zagrad, 363 — Zg. Vižinga, 364 — Zg. Zreče (Stari trg), 365 — (Spodnje) Dovže, 366 — Završe (Št. Vid nad Valdekom), 367 — Spodnji Do­ lič, 368—369 — Hudinja, 405—406 — Ča­ dram, 407 — Koritno, 408 — Skedenj, 409 — Zg. Poljčane. 8 0 Ormož: E. Manni, Epigraphica 9 (1949) 118/2. 8 1 Corrigenda: 3* — AIJ 8, 9 (Stari trg), 11 (Završe), 79 (Križevec); 4* — AIJ 83 (Laporje), 84 (Črešnjevec), 104 do 106 (Miklavž na Dravskem polju), 107 — Celestrina; 5* — AIJ 447 (Mur. Sobota). 8 2 A. T. Linhart, Versuch einer Geschi­ chte von Krain und der übrigen südli­ chen Slaven Österreichs 1 (1878). Tabula antiqua: znaki kažejo le vrste naselij od kolonij do menjališč, v Podravju Colatio, Vpellis, Lotodos, Ragando, Pultovia na »verjetnih« mestih. 8 3 A. Muchar (op. 20), priloga: enoten znak je krožeč, vendar v treh različicah, ki ponazarjajo sodobni pomen krajev z najdbami. Najdišča so vrisana v glav­ nem skladno s katalogom najdb, tako Mahrenberg za Zg, Vižingo, Gonobitz tudi za Križevec, Fridau in Polsterau za okolico Hum a terW indisch Gratz za na­ pačen kamen (prim. op. 27 in 39). Vum- pah (Wurmberg) nima znaka, Ebensfeld za Ravno polje v Kungoti pa ni v kata­ logu. Manjkata Legen (Gallenhofen) in Limbuš. — V prejšnjem delu (op. 19) Muchar na priloženi karti upravne in poselitvene slike Norika in mejnih delov Panonije še ni upošteval najdišč antič­ nih kamnov, vendar pa ima tam poleg mest in obcestnih postaj vrisane še Ma­ ribor, Slov. Bistrico (Feistritz), Starše (St. Johann) in Dvorjane? (St. Martin). s « R.Knabl, AfKÖGQ 26 (1861) 48 ss, priloga: miljniki v Vitanju, Stranicah (Smole), Križevcu, Staršah in Hočah. 8 5 F. Pichler, Repertorium der steie­ rischen Münzkunde 2 (1867), priloga Nu­ mismatische Karte von Steiermark in der Römerzeit mit Rücksicht auf die An- tiken-Fundstellen überhaupt. Znak za na­ pisne kamne je □ , natančnost vrisova- nja je — z nekaj izjemami — zadovolji­ va. Zajeto je skoraj vse, kar je bilo do­ tlej znanega, m anjkata Slivnica in Hudi­ nja (ki morda pod Vitanje?). Nekatera najdišča se ravnajo še po Mucharju, npr. Fridau in Polsterau za miljnika, a tu tudi že H um (St. Johann am Kulmberg), kar Muchar še ni imel, ter Slov. Konjice (Go­ nobitz) za Križevec (in Starše?). Vrisana so tudi najnovejša odkritja (npr. Dovže), a tudi M islinjska Dobrava in Muta (za napisni kamen). Nekateri reliefni kamni se najbrž skrivajo še pod oznako + za »druge starine«. Bresternica je odveč, Savci (Gabernigg) je vrisano na Drav­ skem polju, Črešnjevec (Kerschbach) pa zamenjan s Črešnjevci pri Radgoni. Na karti je tudi del Koroške z (nenapisni- mi) kamni iz Zagrada. 8 6 Znaki so podobni kot pri Mucharju (op. 83), najdišča pa niso vsa vrisana. Tako manjkajo: Janževa gora, Hudinja, K ungota pri Ptuju (Ebensfeld), Mestni vrh, Vumpah in Zagrad. Križevec je naj­ brž še vedno zapopaden pod Slov. Konji­ ce, kakor sta po Mucharju povzeta Or­ mož in Središče za Hum, ki pa je tudi posebej naveden. Starše ima imeni obeh poprejšnjih naselij Altendorf in St. Jo­ hann. 8 1 Manjkajo napisni kamni z naj­ dišč: Kungota-Ravno polje, Maribor-Bet- nava, Mestni vrh, Videm pri Ptuju, Vum­ pah ter reliefni kamni : Maribor, Mislinj­ ska Dobrava, Ruše, Slov. Konjice, Sp. Hoče. Nekaj je najbrž zamenjav: znak za napisne kamne ima najdišče z relie­ fom v Zg. Ložnici, v Slivnici pa znak za relief manjka. Znaka za napisne kamne v Brestemici in Lobnici sodita v resnici v Ruše. Ormož in Središče sta postala po­ zneje Hum, ki tu ni vrisan, Gabemik je drugotno najdišče za pozneje ugotovlje­ ne Savce — tu je pripisan še Sv. Lo­ vrenc (s plastiko), oboje pa na nepra­ vem mestu. Križevec se očitno še vedno skriva pod Slov. Konjice. Stari trg pa, če je upoštevan CIL III 5103, pod Slovenj Gradec. Limbuš nima napisnega kamna, prav tako ne Gorišnica (St. Margare­ then), oznaka »St. Martin in Skomer« pa je napaka ter odveč. Na napačnem mestu so vrisana najdišča Sp. Jakobski dol (S. Jakob), Pernica (St. Margarethen), Mi­ klavž na Dravskem polju (S. Nikolai) — pod Ptujem, Črešnjevec (Kerschbach) — pri Slovenjem Gradcu ter Starše (St. Johann) — v Dravski dolini. Svečina nima napisnega kamna, Gnas je narobe za Gams — Kamnica. 8 8 Znani so le arhivski izvodi. — Z zvezdico označena najdišča nagrobnih na­ pisov z izjemo Kungote (Ernsfeld — narobe v Slov. goricah) pravilno vrisana. Manjkajo: Hudinja, Kamnica, Stranice, Šentjanž pri Dravogradu, Završe. Nič ni znanega o »najdiščih« Lovrenc na Po­ horju in »St. Maria« sredi Haloz. V to zvrst ne sodita Svečina in Rogoznica (na­ pisi na oljenki in svečnikih). 8 9 ČZN 20 (1925) 72 ss in Glasnik Mu­ zejskega društva za Slovenijo 13 (1932) 5 ss — o znakih ni bilo pri tem rečeno nič povsem določnega. 8 0 A.-J. šašel (op. 79), priloga: 'Loca ubi inscriptiones Latinae inter annos MCMXL et MCMLX in Iugoslavia reper­ tae sunt.’ Kljub naslovu podaja zemlje­ vid tudi že poprejšnje, v teh letih le po­ novno objavljene kamne. 9 1 V primeri s predvojnimi listi ar­ heološke karte Jugoslavije je to korak nazaj, motiv za to pa naj bi bil (ANSI [1975] 1) prilagajanje »mednarodno spre­ jetemu ključu«. 9 2 Gre za »Gub.-Verordnung vom 12. August 1828, Z. 14715«. Neposredna priče­ vanja o sleditvi tej uredbi v Podravju niso znana, v poštev bi prišli le nekateri posamični kamni, npr. v Slivnici, Sp. Hočah, Sp. Jakobskem dolu, Sp. Polska­ vi, Zg. Kungoti id? 9 3 B. Saria (op. 5) 19 ss. 9 4 B. Saria, ČZN 30 (1935) 62 ss. 9 5 B. Saria (op. 5) 18. 9 6 Podatki sedaj v ANSI (1975) 301 ss. 9 7 B. Saria (op. 5) 56 ss; J. Curk, FS 8 (1962) 158 ss. 9 9 S. Pahič, VS 17—19/1 (1974) 134. 9 9 Prim. poleg CIL III 4060 in AIJ 262 še napisne in reliefne kamne z župne cerkve in obzidja na Vidmu (VS 1 1 [1967] 130) in s cerkve sv. Janeza pod Dravinjskim vrhom (VS 12 [1969] 98 ss). 1 0 0 S. Pahič, VS 21 (1977), v tisku. 1 0 1 Prim. podatke o odkrivanju dose­ danjih kamnov: I. Orožen, MhVSt 37 (1889) 218 s. 1 0 2 Če bi vsi štirje kamni izvirali iz skupnega najdišča, potem bi CIL I I I 5108 = AIJ 12 morebiti bil kažipot v pravo smer — proti ruševinam Valdeka? 1 0 3 Po župni kroniki, str. 28, so to opra­ vili zidarji iz Gemone 26. 6. 1856, torej skoro 20 let po najdbi na terenu {CIL III 5285, 5287) oz. odkritju v pokopališkem zidu (C /L III5286, 5288), bržkone ob zi­ darskih delih na župnišču, saj so obzidje širili leta 1839, cerkev pa obnavljali mo­ rebiti leto poprej (A. Stegenšek, Konji­ ška dekanija [1909] 78 op. 1). m prim. o tem: J J 7 za 1818, 10, kjer je govora o »mnogih v cerkvi se nahaja­ jočih rimskih kamnih«; A. Muchar (op. 38, 302 ter 39, 389) o ovršju AIJ 263 (in dveh reliefnih fragmentih, od katerih je eden še danes viden), ki je bilo — po J J 63 za 1874, 16 — nekaj časa v rabi kot klop pred župniščem. 4 9 3 W. Gurlitt, MZK NF 20 (1894) 248 ss. 1 0 6 CIL III 5310 iz Hoč naj bi bil po- (prej v cerkvi (»in ecclesia«) v CIL ter »in der Kirche« v AIJ 102; Knabl se v poro­ čilu v Notizenblatt 7 (1857) 161 ss ni ja­ sno izrazil, v Sylloge (1862) 381 pa je za­ pisal: »Cippus parieti externo domus pa- rochialis insertus«. — Spomenik AIJ 263 iz Starš je bil (glej op. 104) pred župni­ ščem le malo časa. 1 0 7 Leta 1973 se je Orfeju odluščil ob­ raz in tako je ta spomenik pričel izgub­ ljati prednosti, ki jih je imel pred ptuj­ skim »sramotnim kamnom« CIL III 4069 = AIJ 389 (M. Abramič, Poetovio [1925] 138). 1 0 8 Zadnja vest o njem: MhVSt 23 (1875) 36 — v Knablovem nekrologu. Prim. še: Pahič (op. 28) 25 op. 48. 1 0 9 S. Pahič, Tednik 28, Ptuj 1975 (23. 10), št. 41, 10 no prvi pisci (Apian — op. 25, Lazius — op. 26, Gruter — op. 27 in Kinder­ mann — op. 29) so omenjali le cerkveni zvonik. V poštev prihaja najprej stol­ nica, v vsakem primeru pa gre za dru­ gotno lego in neznano poreklo. 1 1 1 V Sp. Hočah se je položaj povsem spreobrnil: danes je CIL III 5311 vzidan v cerkvi, o kamnu z oprsji pa ni sledu, medtem ko je poročal R. G. Puff, Mar­ burg 1 (1847) 152, da je bil reliefni ka­ men v cerkvenem zidu, nagrobna plošča pa izgubljena oz. po Knablu, Sylloge (1862) 380 »longo jam tempore desidera­ tur«. Sedanje stanje je prvi sporočil A. v. Premerstein, AEM 14 (1891) 86. 1 1 2 Za Črešnjevec glej op. 33! 1 1 3 prve omembe v FS 7 (1960) — 17 do 19/1 (1974), novejše v F S 21 (1977) v tisku, za najnovejše glej v Seznamu: Slov. Konjice 2, Sp. Polskava 5, Sp. Gru- šovje 2 in Velenik 1, 3. 1 1 4 Nejasna je predvsem usoda kam­ nov, ki so po Knablu, MhVSt 23 (1873) 7/1 a—f (prim. tudi B. Saria, Rogatec [1939] 29) bili prepeljani na Vurberk in tam leta 1939 (B. Saria, kot prej, 68) niso bili posamič ugotovljeni. Ker je bil grad med vojno zbombardiran, ruševine pa so po vojni okoliški kmetje večinoma raz­ vozili, iskanje sedaj nima obetov. 1 1 5 Mala pepelnica iz Šetarove je bila skupno z drugimi najdbami izročena ma­ riborskemu muzeju (ČZN 24 [1929] 136), vendar je tam sedaj ni moč najti. — O najdbah v Lovrencu na Dravskem polju je pisal M. Slekovec, Župnija sv. Lovren­ ca (1885) 123 op. 1, le na splošno in pri »marmornatih rakvah« določno omenil le dvoje takih predmetov izven Lovrenca — v Župečji vasi in Pleterjah. — Podat­ ki o sarkofagih v Račah in Slov. Bistri­ ci (B. Saria, op. 5, 51 in 58) so ostali ne­ dorečeni in jih pozneje ni bilo mogoče uspešno preveriti. 1 1 6 O miljniku iz Hoč je Knabl (AfKOGQ 26 [1861] 62) celo domneval, da je v resnici iz Slov. Bistrice. Miljnik s Šmartnega (A. Muchar, op. 39, 400) te­ melji le na izročilu (»soll gestanden seyn«), s čimer je možna zamenjava za gradbeni steber ali pa je morebiti šlo za neodposlan kamnoseški izdelek? Odkod M ucharju podatek, da so v Staršah našli »eine fast gänzlich zertrümmerte Meilen­ säule«, ni znano; podatek so drugi pis­ ci dosledno zanemarili in je zato tudi tu upoštevan pod vprašajem. 1 1 7 Navzlic jasnemu Mucharjevemu ci­ tatu (kot prej, 376) je Saria — sicer ne­ določno — zapisal: »Meilenstein dürfte zum Kirchlein St. Johann am Hum ge­ bracht worden sein« (Ptuj [1936] 9), kar tem elji verjetno na nedokumentirani Skrabarjevi navedbi, »da so našli en tak m iljnik ob rimski cesti, ga izkopali in spravili k cerkvici sv. Janža na Humu« (ČZN 30 [1935] 38). 1 1 8 A. Muchar (op. 39) sam je navedel tri: 376 — Friedau: najden »östlich vom Schlosse bei dem Kirchlein St. Johann am Kulmberge«, 379 — Fridau: najden »zwischen Fridau und Polsterau« ter 417 — Polsterau: najden »zwischen Polsterau und Friedau auf einem Felde«. Oba po­ slednja podatka bi mogla — po pomoti? — govoriti za isto najdbo (prim. netoč­ ne podatke o miljnikih iz Križevca in Starš — pri Slov. Konjicah!), čeprav sta usodi opisani različno: prvi miljnik je bil »von einem Landmann aufgegraben und zertrümmert«, od drugega pa so bile že izorane le »die Trümmer, welche nach­ her als Bausteine verwendet worden sind«. — B. Saria (op. 8) 9, je drugi po­ datek zanemaril, navedbe iz župne kro­ nike pri Veliki Nedelji pa uporabil kot dokaz za še dva miljnika. Nerazumljivo je, da Muchar navaja Ormož dvakrat kot najdišče, še zlasti, ker po njegovih na­ vedbah v nobenem primeru ni šlo za samo ormoško najdbo. Ali niso bili mo­ rebiti v okolici Huma najdeni le trije miljniki? 1 1 9 O tem: S. Pahič, ČZN NV 2 (1966) 26 op. 60. 1 2 0 S. Pahič, kot prej. 1 2 1 Za CIL I I I 5288 v Stranicah je A . Stegenšek (op. 103) 21 op. 1 sicer opore­ kal, da bi bil izginil, vendar B saria (op. 5) 59 to potrjuje, a tudi sicer kamna v župnišču ni najti. 1 2 2 F. Ferk, MhVSt 41 (1893) 223 op. 5, ga je spravljal v zvezo z »Bestimmung der Provinzgrenzen zwischen Noricum und Pannonia«. m w. Modrijan-E.Weber, Schild 12 (1964—1965) 98. 1 2 4 Za CIL III 11716 na Tinju prim. VS 13—14 (1970) 171, za A ll 83 v Laporju pa Tednik 28, Ptuj 1975 (27.11.), št. 46, 14. VERZEICHNIS DER RÖMERSTEINE IM SLOWENISCHEN DRAULAND Zusammenfassung Römersteine aller Art kamen bisher im Drau- und Murgebiet auf 100 Fundorten vor, was hier ein Drittel aller römerzeitlichen Fundstätten darstellt.1 Die Ver­ breitung dieser Fundstellen ist verschieden, da geographische Gegebenheiten die Besiedlung in manchen Landesteilen hinderten, die verkehrsgünstigen Gebieten mit Römerstrassen sie jedoch an sich zogen (Tabelle auf Seite 14). Die meisten Römer­ steine gab es östlich und südlich von Pohorje mit seinen Marmorbrüchen, da die allermeisten Denkmäler aus Marmor ausgearbeitet wurden. Für Poetovio und Umge­ bung wurde Marmor bei Šmartno und Zg. Nova vas oberhalb Slov. Bistrica gebro­ chen, wogegen Celeia und Umgebung sich mit dem aus Marmorbruch bei Hudinja oberhalb Vitanje versorgt haben.2 - 3 Viel seltener hat man andere Gesteine, nament­ lich Kalk- bzw. Sandstein verwendet, die in mehreren kleineren Steibrüchen gewon­ nen wurden (Tabelle auf Seite 14, Abb. 2).4 — 6 Zahlenmässig überwiegen unter den Römersteinen die verschiedenartigen Grab­ steine sowie Sarkophage bzw. Aschenkisten (56%), zu denen noch einige andere Denkmalarten aus der Tabelle 1 zuzuteilen sind. Wie die Fundorte m it mehreren Grabsteinen sowie anderen antiken Funden die Bedeutung einiger Siedlungstätten bezeugen ist auf Tabelle 2 dargestellt.7 - 8 Die Tabelle auf Seite 14 zeigt dagegen die Fundorte nach verschiedenen Grabsteinarten, deren Verbreitung Abb. 3 bringt.9 - 1 0 Die Grabstelen sind natürlich nicht gleicher Qualität was die Form und Verzierung anbelangt doch überwiegt eine ausgeglichene Durchschnittsform, von der nur we­ nige reicher ausgestatteten Stelen (Slov. Konjice, Šmartno, Videm) bzw. ganz ein­ fache Stücke (Koritno, Kovaški vrh) abweichen. Die nächstbedeutende Denkmalgruppe sind Votivsteine (16 %), die einigermassen die soziale und gesellschaftliche Stellung der ländlichen Auftraggeber, noch mehr aber die Verbreitung verschiedener Götterverehrungen bezeugen (Tabelle 3, Ver­ breitungskarte auf Abb. 1). Häufig wurde Jupiter verehrt, es folgen Mars. Herku­ les, Merkur sowie einheimische Gottheiten wie Epona, Nutrices, Noreia und Ter- munes.1 1 - 1 3 Allen voran waren jedoch Mithrasheiligtümer, die mit einem Drittel aller Votivsteine bezeugt sind und sich meist am Ost- bnd Südrand des Pohorje vor­ finden.1 4 Die Reste der Marmorbausteine gehören beiden vorgenannten Gruppen an, von denen jedoch die ehemaligen Grabanlagen überwiegen (Zagrad, Mikavž na Drav. po­ lju, Slov. Konjice usw.).1 5 - 1 6 Zuteilung zu Kultbauten ist fast nie gesichert und kann nur nach einer ausreichenden Menge der Spolien vermutet werden (z. B. Čreš­ njevec, Starše), durch Grabungen wurde sie nur in Stari trg genauer festgelegt.1 7 - 1 8 Von den übrigen Denkmalarten sind noch die Meilensteine zu nennen, die jedoch hierzulande sehr selten sind und nur im Gebiet nördlich von Celeia sowie zum Teil auch östlich von Ormož vorgekommen sind.1 9 - 2 1 * Die Geschichte der Römersteinforschung im Draugebiet weicht nicht viel von der Entwicklung der mitteleuropäischen Epigraphik ab. Nach ersten Erwähnungen des Santonini (Itinerarium 1487) erfolgten die ersten Abschriften im 16. Jahrhundert (z. B. Aug. Tyff., Peutinger) bzw. gedruckte Sammlungen von Apian sowie Lazius und Gruter.2 2 - 2 7 Im Rahmen der steiermärkischen Geschichtsforschung wurden die schon bekannten Inschriften wiedergegeben bei Kindermann (1790), welcher damit die erste Periode der Forschung abgeschlossen hat.2 8 - 2 9 In der ersten Hälfte des 19. Jahr­ hunderts kam es nämlich zu einer belebten Entdeckungswelle, die durch die Tätig­ keit des neugegründeten Joanneums in Graz unterstützt wurde. Nebst anderen Mit­ teilungen in verschiedenen Zeitschriften wurden seit 1814 auch in den Jahresbe­ richten des Joanneums die Neuerwerbungen der Römersteine aus dem Draugebiet stets erwähnt.3 0 - 3 4 Unter den lokalen Sammlern und Berichterstattern sind nament­ lich S. Povoden in Ptuj sowie J. A. Supantschitsch und R. G. Puff in Maribor zu nennen.3 5 - 3 7 Eine neue Zusammenstellung der Römersteine brachte A. Muchar in seiner Ge­ schichte der Steiermark (1844—1846), wo sie zum Teil in Zeichnungen dargestellt wurden.3 8 ^ 1 0 Von den nachfolgenden Besprechern der Inschriftsteine (z. B. J. G. Seidl, A. Müllner, M. F. Jabornegg-Altenfels) hat R. Knabl die Inschriften am ein­ gehendsten behandelt und sie zu handschriftlichen Sammlungen zusammenge­ stellt.4 1 Bis zum Erscheinen des CIL gab es noch drei Übersichten, die für die lokale Geschichtsforschung von einiger Bedeutung sind: von E. Pratobevera in MhVSt 1854, Steiner 1862 und F. Pichler in MhVSt 1871 - 4 5 — 4 7 Im Jahre 1873 erschien das dritte Band des CIL mit 68 Inschriften aus dem Draugebiet, die somit in ein Welt­ system eingereiht wurden und durch Namensindices wertvolle Angaben der brei­ teren Forschung vermittelten.5 0 Da aber hier die inschriftlosen Steine nicht berück­ sichtigt waren, kommt für eine statistisch vervollkomnete Übersicht auch der Auf­ zählung aller Römersteine in Pichlers Text zur Archäologischen Karte von Steier­ mark (1879) Bedeutung zu.5 1 - 5 2 Wie auch aus der Tabelle 5 hervorgeht, brachten die späteren Entdeckungen weniger Neufunde zu Tag.5 3 - 5 6 Von den bedeutenderen Fund­ stellen in der Zeitspanne 1902—1938 sind Zagrad und Stari trg zu nennen.5 7 - 5 8 sonst kamen meistens nur Einzelstücke vor.5 0 - 6 5 Eine zusätzliche Zusammenstelung, dies­ mal mit Photoabbildungen, erschien im Jahre 1938 im AIJ, wo auch Römersteine aus dem Draugebiet, dazu noch in den Heften Ptuj und Rogatec (1936, 1939) der Archäologischen Karte von Jugoslawien, enthalten waren.6 6 - 7 1 In der Nachkriegszeit behandelten die drauländischen Römersteine B. Saria und E. Diez in JÖAI sowie slowenische Berichterstatter in Arheološki vestnik (ab 1951) und systematisch in Varstvo spomenikov (ab I960).7 2 - 7 5 Gegenüber dem Grossfund von Šempeter in Sa- vinjatal gab es im Draugebiet nichts Ähnliches, doch zeigte sich bei der Erneuerung einiger Kirchen, dass sich in ihren Mauern auch mehrere Römersteine befinden (Črešnjevec, Miklavž na Drav. polju, Slivnica, Slov. Konjice, Šmartno na Pohorju).7 8 Die Inschriftfunde zwischen 1940—1960 veröffentlichten zusammenfassend A.-J. Sa- šel in Situla 5, 1963 (ILJug). Kartographische Darstellungen der Römersteinfunde gab es in der ganzen Zeit mehrere: von Muchar’ s Stiria Romana (1844) über Pichler’ s Karten (1867—1888), sowie Karten der Hefte Ptuj und Rogatec (1936, 1939) bis zur neuesten Karte in ANSI 1975, die aber unter den römerzeitlichen Funden nur Meilensteine besonders nennt.8 2 - 9 1 Die Karte 1 soll den letzten Stand der Forschung geben. * Die Herkunft der Römersteine wird, wie Tabele 6 erläutert, eingehender dar­ gestellt. Ein Viertel aller Steine wurde in den Kirchenmauern entdeckt, wovon besonders die Pfarrkirchen von Črešnjevec, Čadram, Miklavž na Drav. polju, Sliv­ nica, Sp. Hoče, Šmartno na Pohorju und Videm nächst Ptuj hervortreten.9 2 "-1 9 4 Es handelt sich dabei meist um Grabsteine, aber auch einige Votivdenkmäler und bei den vorgenannten Kirchen auch um Bausteine der Grab- und Kultbauten. Ein Fünftel der Römersteine kam in den archäologisch noch nicht überprüften Ortschaften vor. Man kann es hier manchmal auf noch unbekannte Gräber schliessen, viel seltener handelt es sich wahrscheinlich um ein Heiligtum (Križevec, Starše, Šmartno na Pohorju). In wenigen Fällen gab es hier Römersteine schon in sekun­ därer Lage (Bohova, Črešnjevec-Presek, Majski vrh, Morje, Orešje, Sp. Gorica). Je ein Zehntel der Römersteinfundorte fällt auch auf die Kirchenumfassungsmauer (z. B. Črešnjevec) sowie auf festgestellte Grabfunde (Gorenje, Hudinja, Limbuš, Mi­ klavž pri Ormožu, Obrež, Sp. Ivanjci, Šetarova, Trotkova — meist nicht marmorne Aschenkisten) Dazu gehören auch die Gräber von Stari trg und Zagrad, die zum Teil aufwendiger ausgestattet waren. Ein Zehntel der Römersteine stammt aus den nahen Siedlungstätten als Grabsteine (Dovže, Dogoše) oder als Votivdenkmäler (Sta­ ri trg-Colatio, Maribor). Der Rest der Steine verteilt sich auf Privat sowie öffentliche Bauten (Schlösser, auch Pfarrhöfe usw.), wie auf den Tabellen auf Seiten 34 und 35 wiedergegeben wird.1 0 5 - 1 0 6 Die Aufbewahrungsorte der Römersteine sind zahlenmässig auf Tabelle 7 dar­ gestellt. Wie aus der Erläuterung hervorgeht, gibt es 119 bzw. 36 % Steine in Museen, 70 bzw. 21 % aber in Kirchen, wo sie verschieden eingemauert sind.1 “7 Am besten geschützt sind innerhalb der Kirchen aufbewahrte Steine, die aber nicht immer gut zugänglich sind (Slivnica, Sp. Hoče, Šmartno na Pohorju, Tinje, Zg. Poljčane). In einigen Fällen, meist bei den Bauarbeiten, gingen die in den Kirchen eingemauer­ ten Steine verloren (Čadram, Kamnica, Koritno, Maribor, Slov. Bistrica, Sp. Hoče, Zg. Ložnica).1 0 8 - 1 1 1 Von den Römersteinen, die in dem letzten Krieg entfremdet wur­ den, wurde die Grabstele CIL I I I 4060 aus Graz zurückgegeben, wogegen vier Denk­ m äler aus Črešnjevec im Joanneum verblieben sind.1 1 2 Dass die Kirchenmauern noch mehr Römersteine bergen, haben die 15 Neufunde der letzten Zeit deutlich be­ wiesen.1 1 3 Die Zahl der verlorengegangenen Römersteine ähnelt jenen in den Kirchen noch aufbewahrten. Den grössten Verlust hat Starše zu verzeichnen, wo aus dem Draubett geborgene Denkmäler auf verschiedene Seiten gelangten.1 1 4 Auch Sarkophage bzw. Aschenkisten waren, manchmal gleich nach der Entdeckung, oft verschwunden.1 1 5 Das trifft auch für die Meilensteine, von denen die Hälfte verlorenging, zu.1 1 1 6 - 1 1 7 Einige nicht geklärte Einzelfälle beenden die Liste der verschollenen Römerstei­ ne.1 1 9 - 1 2 3 Vereinzelt werden die Römersteine heute noch in öffentlichen Gebäuden (5 %) eingemauert aufbewahrt (Črnci, Hudinja, Skomarje, Slov. Konjice, Stranice usw.). Acht Denkmäler (Dobja vas, Kočno, Majski vrh, Miklavž pri Ormožu, Morje, Orešje, Poljana, Skedenj) gibt es noch im Privatbesitz. Wie die Aufbewahrungsorte sich auf den Erhaltungsstand der Römersteine auswirken, zeigt die Tabelle mit fünf Stufen auf Seite 39. Anschliessend wird auf einige besonders gefährdete Denkmäler hingewiesen (Bohova, Dobja vas, Sp. Gorica, Stare Slemene, Starše). Da dieser Aufsatz nur den Zweck hat, eine Information über die Zahl, Art, Her­ kunft, Stand und Erhaltung der Römersteine des Draugebietes zu geben, sollen die Überprüfung der Inschriften, soweit noch nicht erfolgt, sowie die Stilbetrachtungen der Reliefsteine und Skulpturen noch folgen. Dann erst wird eine vervollkomnete Einordung einzelner Stücke möglich sein, wobei einige Unklarheiten besonders bei den verschollenen Denkmälern, verbleiben werden. Die Tabelle 8 bringt eine Über­ sicht nichtgeklärter Steine, bei denen über ihre römerzeitliche Herkunft noch Zwei­ fel bestehen.