CERKVEM GLASMK
ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO
Izhaiu zadnjo soliolo v mcsecu za naslednji mesec. — Posamezna številka Г— Din.
LETO 1936
JULIJ
ŠTEV. 7
Ko smo zaključili prvo stoletnico
posvetitve naše župnijske cerkve in začeli novo stoletnico, je imel po lepi večerni procesiji mil. stolni prošt in generalni \ ikar Ignacij Nadrali, bivši tr-žiški kaplan, za zaključek jubilejnih slovesnosti krasen in pomemben govor, katerega vsebina naj bo vsaj približno podana:
Ljubi TriiSani!
Stoletni jubilej Va&e farne cerkve je lionian. Lepše bi ne bili mogli tega praznika slaviti, kakor smo ga. Vaša cerkev se je, po Vaši znani radodarnosti in po neumorni delavnosti Vaših zadnjih itipnikov, razširila in olepšala, da stoji daiies tu kot izl)rana boija zastopnica. V celi triiški iupniji se lepo, času primerno razvija in udejstvuje versko življenje. V zadnjih dnevih pa se je Vaša fara tudi duhovno lepo prerodita, da bi mogel vsak od Vas dostojno praznovati stoletnico cerkvenega posveienja in da bi Inl vsak od Vas tein-pelj boiji, okrašen s cvetjem krščanskih kreposti, v katerem bi v sijaju boije milosti deloval Sveti Duh.
Sto let posvečene Vaše cerkve je kakor sveta duhovna zgradba, katero so zgradili ljudje. Vaši očetje. Vaši predniki. Vi pa do-končali. Vaši )tredniki so polagali temelje, nekdanji duhovni pastirji smo v tej iupniji sejau seme boije besede in gojili krščansko iivljenje. Kar je en rod prejel, to je kot dragoceno dedščino zapustil sledečemu rodu. Nič se ni popolnoma izgubilo; ljubi Bog je dajal svoj blagoslov, du je vse tako lepo rastlo in se razvijalo.
Kako lepi so s])omim na nekdanje trii-ške čase! Veličastne podobe starih Triičanov stopajo pred nas. S kolikim, spoštovanjem se spominjamo lega in onega. To so oni, ki .чо nekoč v tej Iupniji Uveli. Nekdnnje Iriiške gospe, tako blagega srcu! In delavci, v lepi .slogi s svojimi gosjMdarji! Za vse je bilo dosli kruha in Uveli so v boijem miru med seboj.
Vse je vodil Uog in vsi so prihajali v to cer-
kev, molili svojega Boga, sto in tisoč jih je bilo in življenje vseh, ki so bili s cerkvijo zvezani, je bilo srečno. Božji blagoslov je ostal stoletja pri njih.
Stoletni jubilej je končan. Začenja se nova stoletnica. Kakšna bo?
Kristus je rekel farizejem in saducejem: »Ko se zvečeri pravite: Lepo vreme bo, kajti nebo se žari. In zjutraj: Danes bo viharno, kajti nebo se žari megleno. Obličje neba torej znate presojati, znamenj časa pa ne morete.^:
Tudi mi imamo danes znamenja, ki nam jasno odkrivajo prihodnost.
Predvsem se zdi, da se spolnjujejo sedaj besede Jezusove: »Vstal bo narod zoper; narod in kraljestvo zoper kraljestvo.* Vojske so vedno na svetu med vsemi narodi. Toda takih razmer, kot so danes, še ni bilo na zemlji. Vsa ljudstva žive v neprestanem strahu, da jih ne napade njihov sosed. Sklepajo narodi med seboj obrambne pogodbe, pa jih zopet razdirajo. Narodi se strašno med seboj oboro-žujejo: na suhem, v zraku in na morju, kot da bi se vse pripravljalo za grozno svetovno morijo. Da bi ta napetost ponehala, se ublažila in polegla, ni nobenega upanja.
Polom sedanjega socialnega reda je popoln. Na eni strani vidimo pri nekaterih neizmerno bogastvo, na drugi strani pa je vedno večje število tistih, ki nič nimajo. Popoln polom je neizogiben in kaj potem! Komunizem se hitro širi po svetu. Po nekaterih deželah javno, drugje skrivaj. Gorje svetu, če ga dobi v ol}last komunizem. Ta komunizem brez Boga, ta koynunizem, ki ]yroglaša, da je Bog njegov sovražnik, ki hoče celo ime božje iztrebiti iz zemlje. In ta komunizem ni nič drugega kot dosedanji kapitalizem, saj jemlje delovnemu človeku V.40 svolwdo. Človek je najbednejši suženj, nima pravice sam misliti in ni varen svojega življenja. V največji bedi preživlja ■svoje življenje.
Nobenih veselih znakov nam ne odkriva pogled po svetu. Svet se je ločil od Boga. Možje, ki vodijo usodo narodov, prihajajo
skupaj na posvete, pa vsi ti vesoljni posveti se vrhe brez Boga, brez molitve, brez ozira na božje zapovedi. V tiekaterih deželah so Bogu napovedali kar naravnost vojsko! Ljubi Bog se ne oglasi takoj, čeprav ga preklinjajo, čeprav oskrunjajo njegove dneve. Če se pa ta Bog enkrat oglasi, kaj bo potem! Svet se je obrnil od Boga, zato se obrača tudi Bog od sveta ter ga prepušča samemu sebi. Kam vodi življenje brez Boga, je pa vsakemu jasno. — Vse gre navzdol in kako bo takrat, ko pride svet do bridkega spoznanja, da je brez Boga! Svet vedno potrebuje Odrešenika, brez Kristusa in njegovih svetnikov pa mora postati nesrečen.
Toda, ljubi kristjani, naj bo pogled v teh časih še tako temen in žalosten, mi vemo, da imamo enega Očeta, ki svojih otrok ne pozabi. Tisti, ki so vedno njemu zvesti, so v njegovem varstvu. Tudi če se kdo od njega loči in se s krivih potov k njemu vme, ga sprejme z odprtimi rokami. Saj ste imeli in pač še imate tudi v Vaši iupniij koga, ki v življenju ne upošteva Boga in živi v grehu, pa se le skesan vrne k svojemu nebeškemu Očetu, če ne prej, pa ob zadnji uri. Božja previdnost vlada nad narodi, kakor nad vsakim človekom. Za narode in za nas velja isti pregovor: Človek obrača, Bog pa obrne.
Bili so večkrat že zelo žalostni časi, morda še težji kot sedaj. Pa se je še vedno ol)rnilo in prišli so lepši dnevi. Vedno so bili ljudje, ki so se dvigali zoper Boga, ki so hoteli pre-vreči božje zakone, najK>vedali so upor Bogu, a dosegli so le to, da je nanje prišlo razdejanje, obubožanje in pogin celih krajev in narodov. Nesreča se je vrstila za nesrečo in ko
je bilo gorje največje, se je Bog obrnil zopet Ic njim, pritegnil narode zopet k sebi, da so začeli izpolnjevati njegove zapovedi, ki so pogoj za vsako človeško življenje.
Če pa kljub vsem žalostnim znamenjem mirno gledamo v bodočnost, je .to zato, ker izročamo skrb svojemu dobremu nebeškemu Očetu.
V prihodki jih stoletjih se bo na zemlji gotovo marsikaj temeljito izpremenilo. Če se svet ne povrne k Bogu, bodo prišli časi, kakršnih še ni bilo. Grozno razdejanje bo po vsej zemlji, kupi razvalin bodo neizmerni. Le enega sovražniki božji ne bodo zmogli: Boga ne bodo mogli nikdar vreči z njegovega prestola in njegova Cerkev bo ostala na zemlji do konca sveta.
Zato prisezimo danes neomajno zvestobo Bogu in katoliški Cerkvi. Če se bo majal ves svet in razpadal v razvaline, bo Petrova skala trdno stala in nič se ne bo zgodilo tudi tistim, ki se bodo nje d? žali. Zalo, dragi TržUani, stojte tudi Vi, kakor Vaši predniki! Vaši dedje Vam niso zapustili morda bogastva in drugih posvetnih dobrin, zapustili so Vam pa sveto vero. In ta Vam daje moč v vseh l)ridlcostih življenja, sladi Vam z nebeško tolažbo vse Vaše grenke dneve. Skrbite torej, da tudi Vi izročite neokrnjeno to sveto vero svojim otrokom. In ko pride čez sto let druga stoletnica posvetitve Vaše cerkve in ko bodo takrat Tržičani zcpet prazfiovali novo stoletnico, bodo hvaležno zrli nazaj na Vas in Vas blagoslavljali. Zato Vam bo sedaj ob sklepu le slovesnosti dal Kristus svoj blagoslov, ki naj nam bo poroštvo, da iz te lepe prve stoletnice zraste druga, še lepša! Amen.
' Čestitke tržiški župniji
so prihajale oh jubilejnili dncvili od vseh strani. Oglašali so se .številni pri-
ialelji, ki so s tržiško župnijo v kateri-oli zvezi. V imenu župnije se je župnik vsakemu /ali val i I, ker so pač eeslitke priiiajale na njegov naslov. S posel mirni priznanji in voščili sta se oglasila tudi naš ljubljeni nadpaslir in naš ljudski han. I i dve pismi ohranimo z natisom v župnijskem listu, dasi je ohjava prvega župniku nerodna, ko zadeva njega tudi osehno. Pa hodi!
1'ismo prevzv. g. škofa se glasi:
Gospodu Antonu Vovlcu, iupnikii v Triiču.
01) stoletnici posveienja iupne cerkve v Triiču ielim tudi jaz j>odelili priznanje iup-
Ijanom za njihovo otroško navezanost na župnijo, za njihovo ljut)ezen in spoštovanje do duhovščine in za njihovo vse stoletje trajajoče lepo krščansko življenje, priznanje pa tudi sedanjemu župniku in vsej duhovščini za skrbno delo in vestno izpolnjevanje odgovornih dolžnosti, zato Vas ot) tej priložnosti imenujem za škofijskega duhovnega svetnilca.
V Ljubljani, dne (!. junija J.9.W.
i^kof: t G I" eg or i j Itožman.
Pismo g. hana se pa glasi:
Gospod župnik!
K stoletnici posvetitve Vaše župne cericve, ki jo boste slovesno obhajali v nedeljo, dne
7. t. m.. Vam in vsem Vašim župljanom v svojem imenu, kakoi- tudi v imenu poverjene mi banovine, najlepše čestitam. Želim, da bi bila Vaša župna cerkev, kakor doslej, tudi v bodočnosti toplo ognjišče, ob katerem naj bi se Vaši župljani radi zbirali in prejemali v
izobilju božjih milosti ter se ogrevali za čed-nostno življenje in za- vse dobro in plemenito.
Vam in vsem župljanom pošiljam obenem ob tej priliki svoje najlepše pozdrave. V Ljubljani, dne 4. junija 1936.
Ban: Dr. Marko Natlačen.
Ko je izšla knjiga o Tržiču,
je l)ilo seveda miio^o veselja iii govorjenja zlasti v domači župniji. J'a kmalu so se pričeli oglaša i i I udi naši prijatelji izven I ržiča. Župnik in tudi pisatelj knjige sta prejela nešteto čestitk in priznanj. Strokovno oeeno so pa prinesli tudi mnogi naši listi. Otmimo pozabljen ju nekatere izrazite stavke iz pisem, ki j ill je |)rejel tržiški župnik in za zaključek dodajmo še strokovno oeeno g. profesorja Maksimilijana Mi-klavčiča. ki je napisal brez najmanjšega vpliva — g. pisatelja niti ne pozna! — lepo oceno v »Slovencu« dne K), maja.
1.	1'revzvišeni g. nadškof dr. Л. B. Jeglič piše:
Gospod čupnik!
»Jeila HO,« kako sle me presenetili s knjigo »Zgodovinski drobci župnije Tržiis;. Bogata je. Kje je pisatelj toliko podatkov dobil? 1'iebiral sem in sem knjige vesel.
Ko sem bil mlad fantii, sva z oietom »grodelj in žlindroo: v Tržič in iz njega vozila.
Kot študentje smo se, idoč na počitnice, radi mudili pri Pavlimi v Podl)rezjah in tam smo naročili »tržiške bržole*.
Sedaj pa sklenem s tržiško pesmijo: »Tržičani se lahko štemajo, ker Jajmostra Vovka imajo.o:
Česlilam za 100 letnico posvetitve cerkve.
Memento! Z Bogom!
Stična, dne '.iO. maja 1936.
Vaš posvečevalec: škof Jeglič.
2.	(i. stolni j)rošl ill generalni vikar, bivši tržiški kaplan, g. Ignacij Nadrali, piše med drugim:
I'rav lepa hvala za krasno knjigo. Z veseljem jo prebiram in si obnavljam spomine iz mladih let.
1. (j. biseromašnik, bivši iržiški kaplan, Josip Lavližar:
... ampak to niso »Zgodovin.ski drobci<, temveč obširna zgodovinska knjiga Vaše župnije. Imamo že več opisov župnij ljubljanske škofije, toda Vaša knjiga nima glede vsebine
in mnogoštevilnih slik nobene enake. To je veliko delo, h kateremu čestitam Vam in g. župniku Kraglu. Knjiga ima odličen prostor v našem zgodovinskem slovstvu ter dela čast izdajatelju, pisatelju in tržiški mestni župniji.
4.	G. zlatoniašnik, bivši tržiški kaplan, Janez Molj:
... Jeseni novembra bo minilo že 53 let, odkar sem se poslovil od Tržiča. Vendar ga imam še vedno v živem, spominu. Spominjam se posebno prihoda v Tržič leta 1880. Oba stmpaj sva prišla z g. Špendalom, isti dan, skupaj na istem vozu. On iz Cerkelj kot administrator, jaz kot kaplan in katehet. Sama sva hita, oba sva stanovala v kaplani ji.
Poslana knjiga — tako obširna tržištm kronika! Moram priznati, da me je iznena-dila. Knjiga je res nekaj izrednega za Tržič in za poznavalce Tržiča. Že pri prvem^ površnem pregledu mi je oživelo toliko prijetnih spominov na nekdanje patriarhalične tržiške čase. Znani kraji, znane hiše, toliko znanih prijateljskih oseb! Nobene službene postojanke se tako živo ne spominjam kakor Tržiča. To bo zame prijetno razvedrilo na stare dni.
5.	Monsig. Viktor Steska, škofijski računovodja v Ljubljani:
Bili ste tako prijazni, da sle mi poslali prelepo knjigo zgodovine Vaše župnije.
Kolikor mi je bilo mogoče knjigo prečit ati, sem storil. Bil sem je jako vesel. In toliko slik! Kako boste vse to poravnali?...
6.	(J. Janez Zabukovec, bivši župnik v Križali, sedaj v Komendi:
Knjiga o Tržiču je res pisana prav posebno za Tržič. Zgodovina posameznih hiš vleče ne le posamezne sedanje lastnike hiš, ampak tudi druge Tržičane. Ravno to bo vzrok, da bodo knjigo kupili. Koliko ogromnega dela je bilo z zbiranjem in urejevanjem vseh podatkov, dobro vem, ker sem se s takimi rečmi satu ukvarjal. V Kriiah sem sestavil rodovnike posameznih hiš. Toliko slik v laijigi! Koliko stanejo že sami klišeji! Tako
krasno in veliko knjigo za tako majhno ceno je mogoče izdati samo v Tržiču. Čestitati je treba ne le pisatelju in izdajatelju, ampak tudi Tržičanom!...
7.	G. Gross Karel, tržiški posestnik, ekonom semenišča v Ljubljani:
Prav iskreno se Vam zahvaljujem za Kraglovo knjigo o Tržiču, posebno ker ste sprejeli v njo toliko podatkov in še celo slike mojega rajnega očeta in strica ter jima s tem postavili spomenik za vedno.
Pa tudi sicer mi knjiga vzbuja lepe spomine na znance, katere sem včasih srečaval v Tržiču, ko sem prihajal z očetom na počitnice.
Res, prav iz srca Vam čestitam k temu delu!...
8.	Uredništvo »Glasnika Srca Jezusovega« v Ljubljani:
Knjiga je prišla pravočasno, da bo ocenjena v Glasniku. Čestitamo k tako krasni opremi! To se boste Tržičani postavili po vsem, svetu. Naj bo vse v večjo čast božjo!...
9. G. Jožef God i na, misijonar in ravnatelj tiskarne v Grobljah:
Nameraval sem želeti uspeha, toda, kakor pravijo poročila, moram le še čestitati. Deo gratias! Bog blagoslovi!...
K). O. dr. Stanko Aljančie, kateliet v Mariboru:
Prisrčna hvala za res reprezentativno knjigo, na katero smo lahko vsi Tržičani ponosni. G. Kragl se je potrudil in ustvaril knjigo, ki se lahko postavi ob strani vsake podobne študije. Kdor ho kaj hotel zvedeti o Tržiču in Tržičanih, jo bo rabil. Najbrže bo težko najti družino v tržiški župniji, ki ne bi želela imeti te knjige. Cena pa tudi ni velika.
I I. lir. Amaf (iabere, Tržiean. v frančiškanskem samostanu v Kamniku:
Bolj me je razveselila knjiga, kakor ne vem kaj. Romala je kar iz rok v roke. Kdaj je vse to g. župnik Kragl nabral? Knjiga je dala pač mnogo dela in potov. Toliko fotografij! ...
12. S. Jadviga I)obrin, Tržičanka, usmiljenka v Kadečali:
Knjiga je pač zaželjena in dol)rodošl't zlasti še vsem od.4otnim rojakom, ki jih vodi življenjska pot po svetu.
Ljwbezni do rodnega kraja pač ni »ш-goče izbrisati iz srca. V resnici je to ena največjih odpovedi, ki smo jih položili Bogu na oltar.
Ko čitam to velezanimivo knjigo, ne
morem več molče zadržati čuvstev, ki me navdajajo. Ne vem, ali naj bolj občudujem velikodušno požrtvovalnost in ogromen trud, ki je položen v to izbrano veliko delo, ali naj bolj strmim nad. nepričakovano posrečenim dovršenim uspehom, ki bo ovekovečil hvaležen spomin na g. pisatlja te knjige in trajno netil ljubezen do predrage naše tržiške župnije.
Sprejmite moje iskrene čestitke in prisrčno zahvalo za to prekrasno in plemenito zamisel v proslavo 100 letnice naše preljube župne cerkve. Ljubi Bog naj Vas po božje nagradi!
In lako dalje. V podobnih zaliva lati izzvenijo tudi druga sporočila. Upravičeno se je na slavnostni daii 7. junija tržiški rojak g. Kristijan Cuderman v s\ ojeni cerkvenem govoru s iivalež-nostjo zalivali! g. pisatelju za poklo-njeno delo.
Poslušajmo končno še strokovno kritiko g. profesorja Miklavčiča:
Tržiško mesto je svet zase, po svoji prikupni legi v tesnem sovodenjskem kotličku ob Bistrici in Mošeniku, po svojevrstni strnjeni obliki, po posebnem ljudskem značaju, po gosjmlarski in socialni zgradbi, prav tako pa tudi po svojem skoraj zagonetnem zgodovinskem. razvoju. Mnogoličen je ta svet, vendar kot ena življenjska usoda, ves umerjen njegov rod, vendar gospodarsko podjeten, živahen in delaven, brez hrupa in prešernosti, ponosen, pa povsem s seboj zadovoljen. V ozkem stiku je z ostalo slovensko zemljo, mnogo je prispeval k napredku naše kulture, gospodarstva in socialne obnove, vendar se ne šopiri in ne ponuja; hoče, da se mu prijateljsko jtrlbližaš, ga s spoštovanjem proučuješ, spoznaš in vzljubiš v celoti. Dokler ga nisi proučil, ga boš »loida omalovaževal, ko ga pogledaš do dna, ga boš občudoval. Satnosvoj, a lep in važen kos slovenske zemlje.
Kol je Tržič, laka je tudi Kraglova knjiga, za sedanje čase kar razkošno izdmia, pestra in bogata po vsebini, vendar preprosta, po besedilu skromna, predvsem pa je kot celota izredno skrima, ihsestransko verna in zlasti še domača, ljubka podoba vsega kraja. — 'Ze naslov da slutili, kako je zasnovana: sestavljajo jo drobci, kakor kamenčki pri )nozaiku. 1'isani so, mnogovrstni, vendar nobenega ne manjka, skrbno so pregledani, do dna preiskani, tako da je slika res jasna in popolna. Tudi vsa živa je, ker je vanjo povzel vse, kar pomaga k })ravemu umevanju lega življenjskega področja. Opis ima namen, da z zgodovinskitni drobci zajame vso domačinsko okolje, ki iz
njega izhaja razvoj in obstanek sedanjih Ir-čiikih meščanov. Obseg čupnije je naraven okvir razpravljanja, knjiga podaja vse, pa htdi samo listo, kar spada v družinsko kroniko iupnijskih članov. Predstavlja nam čive priče preteklosti, razlaga jih po postanku in združuje v zaokroženo enoto. Iz sedanjega stanja se ozira nazaj, da nam olajša razumevanje tjndi, ki jih ima pred seboj. Zato je tudi vidik zbiranja in presojanja pretežno osebni, biografski in etnografski. Knjiga razčlenjuje vidne sestavine sedanjosti na prvine, ki jih je ohranila iz neposredne, še ne odmrle zgodovine. Zaradi tega izloča širše zgodovinske vidike, ki bi zanimali predvsem zunanji svet in ki še vedno čakajo rešitve (vprašanje kolonizacije obeh dolin, njune pripadnosti pod večja upravna področja, razmerja med »Ljubeljskim trgom* in sedanjim Tržičem, vprašanje prvotne cerkvene organizacije), čeprav vestno ugolalja vse znanstvene izsledke. Podobno velja za zemljepisna vprašanja. A vse to bi presegalo stavljeni namen, splošno pa je tudi ugodtieje, spoznati gotovost, kakor segati v neizvestnost in se baviti s snovjo, ki koristi samo teoretični znanosti... Pisatelju je Tržič res svet zase, zato ga niti ne primerja z ostalimi vodilnimi gorenjskimi naselbinami, ki so иш podobne po talni zgradbi, gosjmtar-skem temelju, prometu in postanku (Jesenice, Kropa, Kranj, fikofja Loka). Ostalo je pri tem, kur je znano ludi sicer, da se je Tržič razvil
iz podloiniike vasi v oblaaii GiUenberga i,n Neuhausa, dobil trške pravice 1492, ki so jih uživati izključno samo obrtniki (prim. Železniki!), 1. decembra 1926 pa dosegel mestne pravice, že močno preurejen v pomembno industrijsko, trgovsko in prometno postojanko. Pisateljeva velika zasluga pa je, da je podrobno očrtal vse vodilne gibalne sile sedanje lepe naseltnne in nam odgrnil duhovno podobo, ki jo je kraj sam izoblikoval v zadnjih stoletjih po svojih družinah, možeh in ženah. Mnogo je med njimi takih, ki so zgodovinsko Tcfo pomembni, mnogo drugih pa stopa s tem v novo luč. Tako Kraglova knjiga more in mora postati nujno potrebna za vsakega Tr-žičana, važna pa je tudi za vsakega zgodovinarja, gospodarstvenika in geografa.
V. Kragl je za svoj namen zbral ogromno gradiva, izčrpne je kot bi ga mogel kdorkoli, in ga razporedil v naslednja poglavja: Kraj in prebivalci, Gospodstvo Tržič, Cerkev, Šola, Zdravstvo, Sodstvo, Davkarstvo, Promet, Občinska uprava. Obrt in industrija. Domačini, ki so študirali. Statistika, Vojne stiske, Do-l)rodelnost. Društva in Domače iveri. Zvečine so mu prav dobro uspela. Kdor hoče dobro poznali sedanji Tržič, mora seči po tem- zanesljivem vodniku! S tem je knjiga dovolj označena in priporočena. Pisatelju in založniku pa gre priznanje, da sta svoj namen popolnoma dosegla in lepi del naše zemlje svetu vredno predstavila.
Lepo je bilo
Slii\ l jcMia svi'hi I rojicii in nedeljiva |{п(Иа: Ziilivalimo so ji. ker nam je izkazala usmiljenje. — Tako se je ;:lasila Nsiopna pesem |)i i .sveii maši na praznik svele Trojice 7. junija. V naši žnpni cerkvi so mno^i diiliovniki na ia (lan pričenjali s temi besedami sv. mašo, peli so le liesedc po krasnem napevii profesorja Tomca naši cerkveni pevci, pela so le besede v različnih oblikah srca vseh (ržiških žnpljanov.
Dnevi sioleine slovesnosU posveče-vanja naše (»M'kve in dnevi priprave na to proslavo so bili res dne\ i božjega usmiljenja. Vse naše priprave je oči-vidno blagoslavljal Ио^ na priprošnjo farne palrone Malere božje.
Prav za prav smo se pripravljali dobri dve leli. Saj smo pod tem vidikom 4apra\ ili nove orjile leta	in v letu
smo očistili cerkev v notranjosti, lil naša dekleta in žene so že lani na-
pravile načrte in začetna dela za mnoge no \e cerkvene predmete, ki jih je cerkev za stoletnico dobila.
Kako je bilo v slavnostnih dneh. je sedaj še vsem v živem spominu. Svojim zanamcem pa v teli vrslah ohranimo kratek popis.
Duhovne vaj e z a p o s a m e z -ne stanove od 17. do 11. maja so bile lepe in kar dobro obiskane. Vodil jih je g. misijonar l.udovik Šavelj iz Ljubljane in |)ri spo\ cdovanju so pridno pomagali gg. sosedje. C'ez бООО sv. obhajil je bilo liste dni razdeljenih. Temeljita notranja priprava je dala pod-'ago zunanjim slovesnostim.
R a z s t a v a n o v i h c e r k v e n i h ]) r e d m e t o v na oba binkošina pražili kii je vzbudila splošno občudovanje. Čez sto predmetov oziroma garnitur je bilo lepo razvrščenih v spodnji sobi in veži kaphiiiije. Nov velik lepih, krasen
l)ol in z zlatom ikan plašč — dar šiirili neimenovanih, lep čin plašč — poklonilo bratovščine sv. Rešnjega Telesa v Ljnbljani za tržiške darove, dve krasni garnituri antipendijev za veliki oltar, osem koretljev z umetniškim ročnimi deli, a I be, pregrinjala, številni različni prti in prtiči, dva svilena plaščka za (i bori j itd., vse je vzbujalo občudovanje in pričalo o darežljivi požrtvovalnosti faranov in posebej I a rank. Ogledali so si razstavo vsi stanovi župnije in vsak je bil vesel, da dobi skupni dom župnije toliko novega in lepega.
1 r i d n e v n i c a p r cd si a v -II os t ni in d n e v o m je bila dobro obiskana. Deževalo je, pa dež ni oviral notranje in zunanje neposredne priprave. Lepo je bilo v četrtek zvečer pri slovesni sveti uri v župni cerkvi, ki smo jo opravili z govorom, petjem in molitvijo; prisrčno je bilo v cerkvi sv. Jožefa v petek zvečer, kjer smo se \ svitu številnih sveč priporočali patro-.-iom-za\ ctnikom Tržiča.
Okras C e r k \ e in okoli c e je bila častna zadeva vse župnije. Bi-stričani. in posebej predilnica, so pripel j ali peska na pokopališče: Šentanci in I )o I i lici so poklonili čez 10 mlajev; tržiška in okoliška dekleta so pa napletla vencev, da je bila vsa cerkev in okolica z njimi okusno prepletena, dospe in žene so oskrbele izbranega cvetja za vse oltarje cerkve in naravnost žarela je cerkev v svežosti in lepoti.
V soboto je deževalo in tudi v ponedeljek. I.e v času, ko smo slovesnosti imeli, nam je bil l5og dober. Zbirali smo se \ dežju k sobotnim ve če r-nim litanijam, ko smo pa šli na pokopališče, je prenehalo deževali. 1'obož-nosti v soboto zvečer je vodil g. župnik Л. Kocjančič, kol najstarejši diihovnik-rojak, na pokopališču je pa govoril lep spominski govor rojak g. župnik KragI \ iktor. Žarelo je pokopališče v morju lučk in lepo smo se oddolžili spominu prednikov.
Bogu li v a I a in časi /a lepe (liievi'. ki i ill jr do/ivljala naša /npni ja v j ul)i Icj nili slovcsnosl ill. Miloši Orel a in Sina in S\clcga Diilia, ki je rosila na našo /iipni.jo \ ohilici, naj oslaiic pri nas in našiti /.anaincili!
Zalivala pa hodi i/reče na iiidi
V nedeljo zjutraj je cerkvena godba priredila lepo budnico, slovesno je oznanjalo zvonenje in streljanje slavnostni dan. Ob šestih je lepo pridigal rojak g. Kristijan ( uderinan, ob osmih naš stari prijatelj, bivši kaplan g. Viktor Zakrajšek. Slovesen obhod dii-ho\ ščine s pevci in kropljenje cerkve je otvoril glavno službo božjo, ki je bila ob desetih in pre naša na tudi po radiu. Slavnostni govor je imel kranjski g. dekan in bivši tržiški župnik Matija Škerbec, pontilikalno sv. mašo pa mil. g. stolni prošt in bivši tržiški kaplan Ignacij iNadrah. Stregli so |)ri sv. maši rojaki - duhovniki in bivši gg. kaplani.
A k a d e m i j a popoldne, obisk gg. ministrov, g. bana in drugih od lični kov, vse to je napravilo le() vtis.
V e č e r n a p r o c c s i j a s kipom ■Miitere božje je bila krona. Ves I ižič je žarel v lučih, zastavah in cvetju. V se je pelo. Na stolpu žunne cerkve je pa žarela v krasni izpclja\ i in številnih žainicali številka 100, ki je oznanjala, kaj je vzrok vseli izicdnosti in pobož-iiosti. (>ovor po procesiji, posvetitev božjemu Srcu in zalivaliiica je zaključila lepo slovesnost.
Drugo jutro smo imeli š.e o |) r a-\ i I o z a m r Ive in s sklepom, da z navdušenjem svojih prednikov hočemo živeti s farno cerkvijo drugo stoletnico, smo pričeli podrobneje razmišljati, kaj nam je Bog v teh dneh naklonil. Tisoči'ra Mu hvala!
I a proshn a je i)i iklicala v Tržič mnoge rojake in tudi ()ivše tržiške dušne pastirje ter sedanje in bivše gg. sosede. Mnogi so nas pa spremljali pri radijskem aparatu dopoldne pri sv. maši in nopoldne pri akademiji. Vabljenih je bilo skupno ()■) gg. duhovnikov. Seveda mnogi niso mogli priti vsled zaposlenosti na svojih postojankah. Bilo je pa do|)ohliie pri sv. maši ravno 10 gospodov diilioviiikov. katerim so se popoldne pridružili še trije. Hvaležni smo jim!
vsem tistim, ki so svoje rlo\cško mori in /možnosti za jubilej ni/grnili z vso hliigoliotnosijo za (lospoda in našo ljubljeno laino cerkev. Premnoge nevidne m \idne žrl\c so bile doprinešene. Na piiprošnjo Marijino, ki je čiivarica naše župnije, naj plačuje liog!
Zakrajšek Viktor:
Po tržiških slovesnostih
Trži.ške jubilejne slovesnosti so za nami. Pokazala je lepo Iržiška župnija, da je in hoče biti kršččinska. Šele sedaj iazl)iram razne vtise in res ne vem, kateremu bi dal prednost. Vse me je kar nekam prevzelo. Zraven pa mislim na svojo župnijo tu na Kosovem polju in jo primerjam tržiški. Koliko dela še čaka, da bi bila ludi janjevska župnija približno tako urejena kot je tržiška! Drugega ne morem reči kot to: Iz srca se Hogu zahvaljujem za lepe tržiške dneve in župniji čestitam!
Na knjigo o Tržiču sem pa včasih kar hud. iNa ])isalni mizi leži namreč vedno pred menoj in večkrat me zmoti, da piekinem delo in ])iebiram knjigo, ki je \ erna slika cele tržiške župnije. Kot da sem v I ržiču, se mi zdi ob branju in ob njej mi tako oživijo spomini na dneve mojega kaplanovanja v Iržiču. da za nekatere trenutke res pozabim na svoje župnikovanje na Kosovem polju.
Še nekaj naj povem. 11 uda skušnjava me je morila prav na slavnostne Iržiške dni. Skoraj bi bil hotel poslali cerkveni — lat. Ko sem pred oltarjem in v zakristiji gledal premnoga krasna cerk\eua oblačila in zraven mislil na revno zakristijo pri sv. Miklavžu v ja-
njevn, me je obšla zlobna misel; Kar velik zaboj bi napolnil in bi se odpeljal z njim proti jugu . ..
Ko smo končali letos v Janjevu procesijo sv. Rešnjega Telesa — prav lepa je bila —, mi je dejal cerkveni ključar; »Gospod župnik, nov pluvijal bo treba kupiti. Kakšnega ste imeli danes!« Odgovoril sem mu; »Sam to dobro vem, toda julija bomo začeli z zidanjem zvonika.« Nato sva oba umolknila... No, podobne brige ima kar vsak župnik. I udi tržiški ni brez njih, samo toliko mu je olajšano, da ima za seboj dobi-e. uvidevne in darežljive 1 a rane, ki so vneti za lepoto cerkve in službe božje.
Po tej proslavi Tržičani prav iz srca lahko rečete; 11 vala Bogu! Skrbite,-da bodo vsi zunanji izrazi verskega navdušenja ohranili korenine v Vaših srcih. No. kar prepričan sem. da Vas je ta proslava zelo dvignila v dobrem in da boste v bodoče še bolj navezani na svojo župno cei kev.
(J. Viktorju sem obl jiil)il nekaj novili'cerkvenih predmetov in nekatere požrtvovalne osebe so že obljubile pomoč. I'o tolikih domačih delih je že kar težko splošno prositi, zato naj njegovi prijatelji izročijo sami darove za cerkveno platno v župnišču ali pri odbornicah Marijinih družb! — 'župnik.
To 111 ono
IVIIsijonski teden imnmo v naši župniji že vee let okoli pra/nika sv. ( ii ila in Meloda. V leni iednu nabiiajo dekleta lelne prispevke in darove za mi-sijone. Vsako leio je hila (a nahirka doslej uspešna in ne bo zaostajala pae tudi letos. Prav letos obhajamo l()^()-letnieo smrti s\. Metoda in v Mariboru so \ (dike svečanosti v počastitev škofa Slomška, ki je med Slovenci razgibal umevanj(\ apostolskega dela sv. Cirila in Metoda. V dejanju pokažimo vsaj z majhnim darom, da smo hvaležni za dar s\ete vere, ki je naš največji zaklad. Polovico nabirke je namenjene; Apo-stolstvii sv. Cirila in Meloda, polovico pa l)ružbi za širjenje vere. !\abiralke se bodo oglasile tekom meseca julija v vsaki hiši in naj bodo z ozironi na plemenit namen prijazno sprejete!
Na Ovsiše gredo počastit Tržičani s\. Valentina vsako leto na nedeljo po prazniku sv. Petra in Pav la. I udi letos se vrši to romanje v običajnem redu.
Knjige o Tržiču je v župni pisarni še dosti na razpolago v vezani in broširani izpeljavi. Kdor jo želi še kupili, naj se kmalu oglasi! Cez leta bo ta knjiga za \ sako družino pač dragocenost. 1 ujli slavnostna številka Cerkvenega glasnika je še na razpolago. I a številka naj bo s t o-h; vred družinski spomin na lepe dni. Ker je razkošna slavnostna številka ostala s prispevki naročnikov neporavnana in ker je tudi ta številka bolj obsežna, stane tudi julijski Cdasnik l)in 2.—.
Iz rimskokatoliške vere je izstopila in se je pridružila starokatoliški cerkvi Mikič Justina, rojena v Tržiču 20. IX. 1402. Imenovana biva sedaj na Kokrici pri Kranju.
Oznanila za julij
1.	Praznik presv. Krvi Gospodove.
2.	Obiskovanje Marije Device.
5. Prvi petek v mesecu. Ob šestili je sv. maša pred Najsvetejšim. Na predvečer je v ž u p II i cerkvi skupna molitev svete II r e od osme do devete ure.
5. V. nedelja po Binkoštili in god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Obenem prva nedelja v mesecu. Zjutraj pri šesti sv. maši, ki je pred Najsvetejšim, je skupno m e -s e č n o sv. obhajilo m o ž in f a ii t o v. I\) pridigah in ;x)poldne pri litanijah se moli molitev za z e d i n j e n j e vzhodnih kristjanov.
12. VI. nedelja po Binkoštili in god sv. Hernagore in Fortnnata, patronov ljub. škofije.
14. Obletnica posvetitve prevzv. g. knezo-škofa Gregorija Rozmana, vladike ljubljanske škofije. Visoki knez bodi v molitev priporočen!
K). God Karnielske Matere božje. Ob šestih je orglana sv. maša za žive ude karmelske bratovščine. Ta dan morejo dobiti v naši farni cerkvi verniki popolne odpustke, ka-dar obiščejo cerkev in m o 1 i j o v namen svetega očeta. I i popolni odpustki se morejo dobiti od 15. opoldne do 16. opolnoči. Seveda je potreben tudi prejem svetih zakramentov. Člani škapulirske bratovščine morejo prejeti še posebne odpustke danes ali v osmini pod navadnimi pogoji.
IT. God sv. Aleša. Ob šestih je orglana sv. maša po namenu Dolincev in med sv. mašo je običajno darovanje.
14. Vil. nedelja po Binkoštih in god sv. Vincencija Pavelskega. Službe božje so v navadnem redu. Popoldne ob dveh je skupen shod za karmelsko bratovščino in za dekliško Marijino (Iru/.lx). Nato so pete litanije Matere božje in končno običajno darovanje za slovesno opravilo naslednjega dne. Po vsem tem je v kapelici sprejem novih članov v karmelsko bratovščino.
20. Ob pol .šestih so velike bilje in nato slovesna črna pela sv. maša /. leviti za vse umrle ude karnielske bratovščine. Po sv. maši je obhod po pokopališču, kjer je libera za umrle pred pokopališko kapelico.
25. Sv. Jakob. Ob šestih je orglana farna sv. maša.
2(>. VIII. nedelja po Binkoštih in god. sv. Ane. V župni cerkvi so sv. maše v običajnem redu. Ob d I! SI" t i uri je sv. maša s priči igo i n d arov a n j o. in tudi v cerkvi s v. A n e p o (I 1, j u 1) e I j e m. Pred .šesto sv. mašo je skupno sv. obhajilo za /j»Mie.
3). Celodnevno češčeiije sv. H. T. v kapeli Dekliškega doma. Sv. I{ešnj(^ Telo bo izpostavljeno zjutraj od šeste ure do šeste ure zvečer. I ričetna pobožnost s sv. mašo se vrši zjutraj ob šestih, zvečer se pa vrši ob pol šestih kratek govor ill nato slovesne pete litanije Srca Jezusovega z zahvalno pesmijo. Dre češčcnja si razdelijo med seboj pre!)ivalke Dekliškega (loma, a vljudno so vabljeni tudi drugi verniki, da grixlo ta dan v to kapelo počastit sv. Kesnje Telo kadarkoli, zlasti pa v popoldanskih uran.
■VI. Sv. Ignacij.
Shodi cerkvenih organizacij:
lil. red; shod 5., vesoljna odveza 2.
Dekliška Marijina družba; sJiod in skupno sv. obhajilo 19.
Marijina družba za žene: shod in skupiio sv. obhajilo 26.
Karmelska bratovščina:' shod I')., sv. maši 16. in 20.
Sv. maša na Kolcah: vsako nedeljo ob 10.
Mesečna sv. spoved šolarjev: dečki IS., deklice 25.
Župnijska kronika
Maja v naši župniji rojenih: 13.
Maja v naši župniji poročeni:
1.	Ahačič Ignacij, čevljar pri »Peko«, Tržič, Ljubeljska cesta >4, in Kojec Frančišku, hči posestnika, Tržič, Ljubeljska cesta 42, poročeiia 2. maja.
2.	Mrak Janez, mizar v predilnici, Bistrica 52, in Jožefa Žerjal-Marinšek, sobarica, Bistrica ■V), poročena 5. maja.
5. Terdina Lavrencij, predilniški delavec, Bistrica 27, in Slapar Frančiška, delavka na žagi. Pristava 7, poročena 16. maja.
4.	Prevodnik Jernej, fužinski kovač, Tržič, Ulica .Vhačiča I'ranca 4, in Roblek Jožefa, zaseb-iiica. Dolina 104, poročena 17. maja.
5.	Mlinar Rudolf, slikarski in pleskarski ;pomočnik, Tržič, Ljubeljska cesta 'V2, in Peli are Marjeta, predilnišku delavka, Tržič, Ljubeljska cesta \2, poročena >0. maja.
6.	Kogoj Jožef, kovaški poiiKM'nik, Tržič, Na Blekah 5, in Kozamernik Angela, predilniška delavka, Tržič, Na Blekah 5, jiorijčena 31. maja.
7.	Knific Avguštin, predilniški delavec, Tržič, Pot na pilarno 10, in Benedik Ivanu, predilnišku delavka, Tržič, Na Blekuli 7, poročena 31. maja.
8.	Kunst Karel, predilniški delavec, Tržič, Ljubeljska cesta 40, in Apendal Ida, prešivalka, Tržič, Ljubeljska cesta 34, poročena 3|. maja.
Ч. PIrjevec Stanislav, brivski pomočnik, Tržič, Ljubeljska cesta 12, in Kulun Pavlina, predilniška delavka, Tržič, Ljubeljska cesta 42. рог(м"епа 31. maju.
Maja v Tržiču pokopani:
1.	Kopač Franc, bivši usnjarski delavec, rojen 30. X. 1852 na Kupi pri Kranju, рог(м"еп 30. I. 1882, umrl na Bistrici 56, dne maja.
2.	Mally Ida, vdova usnjarskega veleindiistri-
fiilcu, rojena v Tržiču 6. I. I8(>2, |xiročena 14.
I. 1881, umrla nu Duliuju 10. in pokopana v Tržiču 14. maju.
3.	Mandič Damijan, sin tovarniškega delavca, rojen in umrl v Tržiču /a Mošenikom, dne 20. maja.
4.	Megllf Franc, sin posestnika, rojen pri Sv. Ani 18. ,\. I'>I0, umrl v ljubljanski bolnici 22. in pokopan v Tržiču 24. maja.
Majska poročilu od drugod:
I. Vogelnik Frane, rojen v Tržiču 2<). 1. l')36. je umrl v /.gornjih Pirničuli pri Smledniku dne 30. maja l')3<).
Zli |)i4'(ls(aviiika in /.alo/nikii; Anion Vovk. ^.iipiiik v Tr/ifii. — Za urednika v l.jnhijani: Dr. Г. Cvidii liani, O. K. M. — Za Zadru/.mi tiskarno v l.jubljani: Maks Hlcjcc