Dopisi. Iz Maribora. (S^ečaaoat 7 Frauheimu) smo 7eaelo ia dostojao aa sledeči Bačia opra^ljali 7 aedeljo 13. a7gasta. Maribor8ke čitalaice udi, zlaati BJeai pe^ci, prišli so 7 Frauheim deloma z jntraajim, deloma a popoladae^aim 7)akom. Dragi mariborski gosti so se pa pripeljali ia bili s strelbo sprejeti. Pri g. Gerto^i gostilaici pričako^ala je šolaka mladiaa z gg. ačitelji okrajaega gla^arja, g. plem. Pa^iča, ki je s strelbo ia muziko potem bil apremljaa 7 lepo no^o farao cerke7 87. Aae, kder se je alužila 87. meša, pri katerej se je pod 7od8t7om g. J. Miklošiča aamega pela ajego^a lepa slo7easka mešaa skladba. Po 87. opravilu podal ae je g. gla^ar 7 okuaao aazalaaao šolako poalopje. Prebra^ai cesarsko pismo ia Bago7ori7Ši 7 pravilaej aloveaščiBi g. odliko^aaca Fraaca Di7jaka pripae mu aa poateae prsi srebrai križec 8 kroao. V imeou aa^zočib — bili so tudi deželai po8laaci dr. Radaj, dr. Domiakuš ia Fluher — mu pr^i čestita potera g. baroa Goedel, aaš slo^eBski poslaaec in drža^aega zbora podpredaedaik, Ba7ajajoč 7 Blo^easkej beaedi ajego^e za8luge. Odliko^aaec ae ves geajea zah^ali ia poprosi aa7zoče, aaj z Bjim 7red ^sklikaejo s^itlemn ceaarju ži^ahao: živijo, kar se tudi zgodi. Godba za87ira ceaarsko pesem. Na to ae g. dr. Radaj sprego^ori aekoliko dobro premišleaib ia 7rlih besed 0 pomeau ceaarskega odliko^aBJa za alo^eaaki Barod, za alo7easke kmete ter omeflja b^aležao cesaiake darežljivosti, katera je tudi Framskej ereaji aa pomoč piibitela. Blagorodaa goapa baroaiaja Klemeatiaa Goedelno^a je potem šolskim otrokora razdelila okolo 300 podob 7 okvirjih: avitlega cesarja, cesarice, cesarje^iča ia cesaričae, ter 7sakema dala nekaj pogač. Otroci 80 bili daro7 kaj 7eseli ia blage dariteljice Be bodo kmala pozabili. Faatič je potem predaašal priaaerao pe8em, dragi šolarji 80 pokloaili odliko^aacu lep aopek ia g. nadučitelj je 87ečaBost skleail z 7rlo domoljubaim go7orom 7 šoli. — Gosti so se potem podali z g. gla^arjeia ia g. odliko^aBcem 7 g. Gerto7 8la7Bosti lepo ia primerno okiBČaa 7rL Takaj je bil obed ia kuharicam so morali prizaa^ati, da 87ojo umetaost 7 Fraubeimu dobro zaajo. Pr70 aapitaico je sprego^oril g. baroa Goedel goapodu okrajaemu gla^aj-ju aa^ajajoč ajego^o točao, aepriatraaako, Slo7eacem ia Nemcem pra^ičao urado^aBJe. G. dr. Jaako Seraec pa je aapil g. odliko^aacu, 7 ži^ahaej beaedi razlagajoč BJegO7e zaaluge kot iz7rsteB gospodar, ^eatea župaa ia 7Bet slo7eB8ki narodajak. G. dr. Radaj pozdra^il je potem g. baroaa Goedelaa ia po^darjal, kako je ta blagi gospod kot poalaaec 7 drža^aem zboru zaupaaje, katero aaio 7 ajega pri volitvi bili sta^ili, popolBem opra7iče7al; 7rhu tega pa uže maogo maogo dobrega storil, kar se ja^aosti odtegaje. Jedaako 80 pozaeje g. baroau kmetje aapi^ali. Odbajajočeoiu g. glavarju zadonela je cesarska peseai, g. baroau Goedelau in ajeg07ej blagej gospej ia rodbiai pa ži^ahaa Radeckije^a koraČBica. Ostali goatje 80 ae zaba^ljali 8 petjem ia zdra^icami. Med gosti bil je zra^ea z zlatim križcem odliko7aaega g. profeaorja Mikloaiča ae jedea odliko^aaec, zaaai iz7rstai aadjerejec Tebarski, g. Bizjak. Narodai mož aam je s 87ojo aa^zočoatjo, a 870jimi krepkimi aagovori delal 7eliko 7eselja! Bodi mu h^ala! Iz Maribora bilo je maogo gospa iB gospodičia ia aapoaled je aaa počaatila tudi gospa Perko^a iz Varaždiaa, ki aedaj aa a^ojem lepem poseat^u 7 Frauheimu 8taaaje. Zra^ea č. g. župaika, gg. učitelje7 udeležilo je ae 87ečaaoati maogo ljudat^a. Proti 7ečeru 80 gostje odšli domo7 ia goto^o oataae za 7selej 7sakemu dobrodejea apomia aa prelepo s^ečaaost, pri katerej je bil slo7eaaki kmet, župaa ia aarodajak g. Fraac Divjak a srebraim križcem 7 prijazaera ia saaŽBeai pa tudi 7aelej 71I0 Barodaem Fiaubeiam odliko7aa. Bog ga ohraai, Bog aam ga živi še maogo, maogo let! Iz Mariborske okolice. (S10 v e a s k i m nmetom 7poduk) Baj služi ta le reaaičaa prigodba. Vsredo 9. t. m. pride SloveBec, ki aemščiao le pra7 okorao lomi, 7 Mariborako davkarijo da^ka plače7at. Ko mladega aradaika slo^easki aago7ori, se ta obrae ter odhajajoč pra^i, da ae razume, stareji aradaiki pa zagodrajajo aekaj 0 ndeatscbe Aaatsspracbe". Da pot 3 ure daleč ae bi bil zaatoBJ atorjea, je moral Slo^eaec 7 Mariborski da^karji aemačiBO lomiti, a čujte: dotičai aradaik celo dobro razume alo^easki. To je pra^a pra^cata rfakcijozaa opozicija" aasproti drža7aemu zakonu ia miaisterskim nkazom. Takemu obaasaaju uradaiko7 je takoj sledila pritožba pii g. c. k. okrajaem gla^arji, ki je Sloveaca, slo7easki go^orečega, prijazao poslnšal, ga slo^easki izpraae^al, pa tudi obljubil skrbeti, da se kaj takega 7 da^kariji ae pripeti 7ee. C. k. okrajni gla^ar g. pleaa, Pa^ič torej spoštuje zakoa jedaakopra7ao8ti ia miniateiske akaze, eamo aižji aradaiki še 7edao mialijo, da amejo aaprej kljubovati slovenščiai. Kedaj se bodo takšai aradaiki ukloaili poata^i? Kedar bo rsak Slo^eaec 7 vsakem takaaem slačaji pritožil ae na višje mesto. Mi od nradnika le tirjamo, kar imamo tirjati pravico, aamreč posta^ao aepriatraaoat. Kdor uradaika aago7ori slo^easki temu aaj odgo^arja slo^eaaki, kdor pa aagovori aeaiaki, temu aaj aemiki odgo^arja. Potem bo mir! Iz Ljutomera. (Dirke.j Kakor 7sako leto, tako bode tndi letoa dae 8. aeptembra ob 2. uri popoldae dirka a kobilami aa C^eaa. Ceata meri 4 klm. 944 aitr. Nekaj posebaega pa bode pri letoaaji diiki, da se bodo pripastile tudi žiebice do 5 leta stare, katere ae aikdar aiao bile pri dirki. Darila za taiate 80: I. dar. 5 zlato7, II. dar. 3 zlati, ia III. dar. 2 zlata. — Dragi oddelek bodo dirke a kobilami ljutoaierskega plemeaa, kakoi* aa^adao; daril za taiste je aest, vse 7 zlatih. — Vsaka kobila, tudi žrebica, ki dobi darilo, bode dobila ob eaem potrjeaje ali certifikat; s tem aaraera^a društ70 poaestaike apozoriti aa to, da takaaa kobila 7sled 87ojega ,,certifikata" bode imela večjo ceao. Glede drugih dirkarskih pra^jl 7eljajo občoa pravila dirkarskega druat^a za Stajerako. Naglasila za dirko sprejemajo g. Mat. Zemljič 7 Ljutomeru, Jože Hoaigmaaa pri 87. Križi, J. Kreft pri 87. Juri ji, Ferd. Kada 7 Ormoži ia J. Colaik, župaa 7 Središči. I7. Kuko^ec, aačelaik. Od sv. Ane v Slov. goricah. (Nemčuraka šola.) Moj zadaji dopis je trčil 7 siaeao7o gajezdo. Ia kaj so 7 aemaki jezi sko^ali predstojaik ia njegO7 kričač izmed 87etovalce7 aa Savaici ia drugi? Sliaal sem, da se hoee Šavaica ia Rožeagruat ločiti od aole pria7. Aae; aolo bi toraj, ako bi tako daleč prišlo, zidali pri kapeli Maiije obiako^aaja 7 Rožeagruati. 0 ti zviti linjaki! Vetn kaj Vaa je dirailo. Šavaiakega predstojaika kričač je rekel: Jezea sem aa te sloveaske podpiae, da bi potem imeli aadsodaijo 7 Ljubljaai ia bi poatali Kraajci. 0 ti zvita buča ! Se li araniuješ alo^easke aiatere, ki te je odgojila, se sramujea slo^eaake zeailje, aa kteii ai preživel mladostaa leta, se aramajea sloveaskega jezika, katerega si piTokrat go^oril? Kleti ia rotiti se, pošteae mladeače ia dekleta paovati ia jih aorcem priate^ati pa se 7eadar le zaa 7 8lo7easkem jeziku. S solo teh treh občia pa aiislim ae bo aič. ^Vpraaaaje je: Ali 8e striajajo 78i kmetje dolge Ša^aice s to B070 izaajdbo? Mislim, da goto^o ae, ker nRožeagraat" leži od 87. Aae proti Cmureku eao uro, ia poseataiki, ki spadajo, k občiai Šavaici, še staaujejo ta kiaj 87. Aae, ia toti otroci bi toraj hodili mimo aole pri 87. Aai 7 daljai nRožeagruat" ? Kaj ae, moji rojaki, to je piška^a ao^ost? Mialira, da se ae boste dali zmotiti ia zapeljati, da bi pomagali staviti ao7O šolo, da bi pošiljali 87oje otročiče 7 šolo, ktera bo popolaem aemška- raz^idite pa lahko, da se 7 slo^easko-aemški aoli 7eliko 7eč Vaai otročiči aauče; toraj ne adajte se, pokažite tem aemčurjem bjbet. Vsekako pa bi bolje kazalo posestaikora aa Šavaici, ki brepeae po ao7i — aemaki aoli, ia lepše bi jim glava atala, ako bi tiste deaarje, ki aamera^ajo dati za B070 aolo, dali č. g. župaiku, da bi ae še aa ao7o pomalala 7 cerkvi 87. Aae kapela križaaega Jezusa. Sicer pa boeemo postaviti 7 kljab tej ae^ihti tuka) pii 87. Aai močea zid s tem, da bodemo tudi tukaj, ako se aam poareči ia dobimo obilao mož, ki jiai bije srce za slo^easko reč, okrepili ,,Slo7eaako druatvo". Možje pri 87. Aai 7 SI07. Goricah aa aoge. Vedite, da je tukaj slo^easko-aemaka meja, toraj podajmo si 7zajemao roke ia bodimo do zapajega diha iakreai ia zaačajai Slo^eaci! So7iažaik Judeže7. Iz Konjic. (Shod kmetijske podružaice.) 3. t. m. imeli smo 7 d^oraai okrajaega zastopa piTi sbod aaae, po dolgem spaaji zopet k ži^ljeaja obujeae kmetijske podružaice, pri kterem ae je aealo 45 udo7. Vč. g. predaedaik nadžupaik Mikuš je omeail aajprej, da je prejšnji predaedaik odiael ia da je vse zaapalo, ia da ao ajega prejsaji gg. odboraiki prosili, aaj predsedaišt7o pre^zame ia ker edea gla^a biti mora, se je odločil to čaat, za ktero se zab^aljuje, pre^zeti upaje aa podporo akušeaib kmeto7alce7, ter omeaja, da je pr7i osao^alai odbor že za odboraike izvolil tele gg.: H. Mullej iz Vitaaja, L. Posek iz Loč, G. Bukoaek iz Zreč, J. Mišak, dr. M. Lederer, A. Staacer ia M. Gril iz Koajic ia B. Maleaaek iz Čadram-a ia za tajaika : aadučitelja Kapua-a. Omeail je še 7 8lo7easkem jeziku, da kmet. podružaica ai nemška, ae sloven^ka, ae klerikalaa ae liberalaa, ampak ima le aamea, da človeka uči, kako ima modro zemljo obdelo^ati, aaj bi mu kolikor le mogoče veliko dobička dala ia predata^i potem g. tajaika kmetijake družbe iz Gradca Miiller-ja, ki je blagovolil kot poto^alai učitelj priti ia pm besedo po^zeti za umao kmeto7aaje. G. Miiller ae zab^ali za čast po^abila ia res 7 pra7 premišljeaem govoru celo uro trajajočem razlaga, kako da moramo modro obdelo^ati zemljo 7 ozira na lego zemljišča, aa viharje ia uirae, ki aam aa7adao akndujejo, 7 oziru aa pra^ilao oraaje, gaojeaje ia okopa^aaje raatlia, da bomo lepega ia aajboljsega pridelka smeli pričako^ati. Po koačaaem tem predavanji je g. Mullej se ozrl aa pričujoče gg. duho^aike ia učitelje ter jih prosil, aaj oai to ljudat^a dorna tolmačijo, kar je ra^no g. Mliller aam tako iz7rstao pojasail. G. aadučitelj Maleašek poprime ae potem be8edo ia jeclja kakor bi 8anie doktorje abcede pred seboj imel 7 aeaiškem jezika, kako da bi zamogel učitelj to storiti, kar je g. predgo7oraik po^darjal, naj bi ai aarareč potrebaib kajig aaročal ia isprosil, kmete 7 prijateljake pogo^ore k sebi 7abil, aaj bi sbodi kmetijake podražaice bili za učitelje proati daevi itd., kar ai sem spadalo. H koacu je še Gadramaki g. župaik se oglasil 7 alo^easkem jeziku s teai, da oa apozaa^a potiebo tega, kar je fuž'B8ki goapod Mullej po^darjal, aaj bi duho7aiki kaieta 7 amaem kmetovaoji učili ia da se to doaeči zamore, je a) treba, da dubovniki djaasko z uzoraim kmeto7aBJem 87oje ljudi modro kmetovati učijo. Kedar bo kmet 7idel, da je aa župaikoveai zemljiači vsako drevo aa pravem mestu ia lepo otrebljeao, da so Bji^e, ker globoko, pra^ilao preoiaae ia dobro gaojeae, polae aajlepšega žita, da 80 7JBogradi ia biajde 7ae kraaao razpeljaae, bo to 7eč zdalo, kakor še toliko besed, b) pa se aiora aaia podružaica posebao aa kmete ozirati, kajti učeai si iz časopisih ia kmetovalskih kajig potrebaih aauko7 za umao kmeto^aaje aabiraaio, ae tako ubogi kmet, kterema mora aaae društ70 poaebao pomagati, zato ae proai 7Č. g. predaedaik, aaj oa za to skrbi, da ae bodo poduki kmetu 7 razuraljivem slovenskem jezika tukaj dajali, da bo vsak z zaupaajem se aam bližal ia aaj se tudi dnevi ahodov tako odločijo, da bodo kmetje brez prevelike zamude avojega dela lehko aemkaj prihajali. Število udov je do 60 naraatlo in je le obžalovati, da so odborniki jrazun g. Gril-a aami možje, ki ao znani kot zagrizeni nasprotniki alovenščine in težko je upati, da bodo kmetje tukaj veliko dobička iskali in našli, jih je pa tudi pri prvem sbodu le kakih 8 bilo. Zakaj se ni saj eden razumen kmet in tudi saj en duhovnik v dekaniji med odbornike sprejel? Od sv. Lovrenca v Slov. gor. V nedeljo 13. avgusta smo obbajali, kakor po navadi, prav svečano god famega patrona. Mnogokrat so naa č. g. župnik opominjali, da naj bi po takih in enakih praznikih ki čmarji ne prirejali muzike in plesov. Vkljub vsemu opominjanju in vkljub prepovedi dotičnega g. predstoinika se jeprediznil nek krčmar muziko a plesora prirediti, to pa brez licence. Bilo je kriča, kletve in pretepa zadosti. Take nepostavnosti se na istej krčmi ponavljajo uže črez pol drugo leto, v spodtiko in pohujaanje fare. Kje je tukaj eicer strogo in posebno za odgojo mladine vneto slavno glavarstvo Ptujsko? Ali je morebiti strogost obrnena le proti atarejšim krčmarjem?! Od sv. Jurija na Šavnici. Dne prvega avgusta izročili sino tukaj črni materi zemlji truplo edenajst let imajoče aolarice Anke Kreft, ki je po kratkej bolezni umrla. Kakor 8e v obče trdi, bila je to najbolja učenka na tukajfSnjej šoli, v vaeb razredih vedno prva, ubogljiva in ponižna, tedaj radost drage matere in veselje skrbnega očeta. Njenega sprevoda udeležilo se je nad dve sto aolarjev in mnogo drugih ljudi, živ dokaz, kako je bila ta deklica priljubljena. Žalujoči starši zahvaljujejo se prisrčno č. gg. duhovnikom in tukajšnjemu učitaljstvu, posebej pa g. nadučitelju J. M. in njegovej gospej, ki sta nepozabljivi pokojnici blagovolila podariti krasni venec. B. Fl.