9. številka. Trst v torek dne 13. januvarija 1903. „EDINOST" Izhaja en trat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša : ta celo leto........kron ta poi leta........12 „ ta Četrt leta........ • „ ta en .............. 2 kToni Naročnino e piarevati naprej. Na naroči* bret priložene naročnine ae oprava oe ozira. Po tobakarnah v Tr^tu (»e prodajajo po- •aaiezne itevilkf j*> 6 stotink (3 nvć.i; I Tn*ta pa po 8 »totink (4 nvč.j Telefon Atr-. 870. Oglasi ae računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravništvo ln sprejemanje inseratov Molin piccolo štv. 3, 11. iiadatr. ulici Itlijalelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost " v Trstu. Delavsko gibanje. 1. Te dni je socijalist čoa srranka «irila po na~?m mestu in po spodnji okolici v velikem števila neki pozir, izdan od avstrijske strokovne komisije d> »-delavcev in delavk vseh strok Avstrije.« Poz v povdarja uvodoma, kaki je ICoer-berjeve vlada obljubila v svojem prestolnem govoru, da bo povspeševala razvoj zakonodaje v varstvo delavstva in glede delavnega časa ; kako da je obljubila skrbeti za to, da se u.-ede čim prej zavarovanje delavcev po uvedeoju zavarovalne za starost in one-moglest; in kako da je doe 24. oktobra 3 901 vlada izjavila, da bo z ozirom na vladajočo gospodarsko krizo delovala na to, da bo dobro preskrbljeno glede prilike za delo. In potem stavlja poziv »avstrijske strokovne kotriiije« vprašanje: koliko teh obljub je izpolnila Koerberjeva vlada?! Odgovor »e glasi : za delavce nič, proti njim pa jako veliko! Za lajšanje bede da je imela vlada le lepe — govore. Ona da je se svojimi uredbami onemogoč.la pravico delavcev do samouprave in svobode v strokovnih društvih. Pod režimom te vlade da se je koalicijsko pravo delavcev skoraj popolnima onemogočilo! In toje zagre-i il j i «ta vlada, ki zahteva povišanje krvnih davkov in milijone denarja v popolnoma neproduktivne svrhe! Glede Koerberjeve vlade prihaja poziv do zakliučka, da od te vlade imam) pričakovati le novih obremenitev in poslabšanja življenja po »blaginjah*, ki nam jih prineso avstro-ogrski dogovori, nove trgovinske pogodbe in carine ! S tem je poziv strokovne komisije obračunal s Koerberjevo vlado, da neposredno na to 7apričeoja obračun z avstrijskim parlamentom. Ta obračun pa je zek» kratek — sumaričen. Zaključek je uprav lakonično stisnjen : od avstrijskega državnega zbora nimajo delavci tudi ničesar pričakovati! Od tega parlamenta — ki je vladan od izkoriščevalcev — da ni pričakovati, da bi kaj storil proti bedi delavstva ! Isti da bo le skušal zvrniti na delavce trošne političnih in narodnih zmešnjav. PO ]> LISTEK. Na rojstni zemlji. Opisal Ksaver-Šandor-Gjaiski ; prevel M. C. Potisnivši se globlje v kot kočije z zadovoljnem tihim nasmehom v licu je pomr-mral še gl s »o : — V resnici divna deklica — in nekaj spominja na siroto! še nekoliko minut in stara kočija se je približala etiremu dvom L^pojaku. V svetli noči je Lev najprej razločil dolgi ozki vrt s cešpljami in pod njim njivo do ceste. Po tem se mu je na ovinku ceste za nizkim gričem prikazala pred očmi z mesečino obiit* dolga sleja jablan. Visoke veje, redkeje v višinah, so se mirno in brez gibanja vspe-njale narsvoost proti zvezdnatemu nebu in mesec se je prevlaČeval skozi nje se svojimi žarki in videti ga je bilo za njimi. Najviši vrhovi jablan so se nejasno zlivali z zasnivano zračno tišino, in bilo je kakor da se čuje dremanje vejerja in listja. Na uhodu aleje spoznal je Lev svoji ljubljenki še iz otroških let — dve stan — stari lipi. Malo da ni velel kočijaiu ustaviti, da bi polete! k njima. No, v isti čas ee mu Konkluzija se zgošča v odgovoru na vprašanje : »Kaj store delavci in delavke?« Odgovor se glasi : Oborožijo naj se za bodoči boj ! Vstopijo naj v organizacije zavednega delavstva ! Spopolnijo naj -strokovna društva ! Agitirajo naj zanje, kjer se jim nudi prilika ! Pridobivajo naj obstoječim organizacijam novih bojevnikov ! Skrbe naj za sredstva za bodoči boj -1 Ta poziv vzbuja nase zanimanje v mno-gokaterem pogledu. Pred vsem moramo priznati, da je napravilo na nas ugoden utis, da 90 se izdatelji tega poziva izognili tistemu slepemu mahanju po nacijonalizmu, tistemu krivičnemu podtikanju, kakor da bi bil ntcijonalizem in le nacijonalizem vsemu zlu, ki tare delavske mase. krilo mladočeŠkega kluba ne odklanja le predlogov Koerberjevih, marveč je tudi proti tcq|u, da bi se Cehi tudi dalje udeleževali spravnih konferenc. Zmerneja struja z drom. PaciCkom na čelu sicer odklanja istotako vladne predloge, ali meni, da naj se udelež-nikom konferenc dade prilika, da bodo mogli staviti predloge za spremembo v zmislu čeških zahtev. To menenje zmerneje struje je tudi res nadvladalo toliko na tem posvetovanju, kolikor tudi pozneje v seji izvrševalnega od bora, kjer so Boglasno izjavili, da eo predlogi vlade nevsprejemljivi, a da je imenovati pododbor, ki ima sestaviti primerne kriv predloge za spremembe ter zastopati iste na posvetovanjih z nemškimi udeležniki. (Povda- vava Mnogo od tega, kar trdi poziv, je kr- ' riti pa moramo, da v seji izvrševalnega od-žalostna resnica. Mnogokatera obtožba bora minister Rezek ni bil navzoč.) V ta je sicer resnična, ali premalo konkretirana pododbor bo bili izvoljeni posl. Kramar, dr. popolnoma prav ! Nam pa bi se dozdevalo. vedal o intervenciji avstrijskega poslanika. Ruspoli je izjavil, da grbi morajo ostati na svojem mestu, da j:h on ne da odstraniti in da rajše takoj odstopi, nego da bi moral dati odstraniti omenjene avstrijske grbe. Grbi so ostali aa svojem mestu vkljub avstrijski intervenciji! Kaj in kako je ukrenila naša avstrijska vlada na taka izzivanja, to ne stoji zapisano v omenjenem listu. Mi menimo, da je radi tistega znanega ljubega miru, ki mora pokrivati v&e grehe naše avstrijske diplomacija, opustila vsak nadaljnji korak ter tako puBtila odprto pot nadaljnjim nnštetim provokacijam, ponavljajočim se redno in z neverjetno drznostjo. Lahi bo ponosni na svoje »otročje« demonstracije tolerirane po naši diplomaciji, in — sojeno z njihovega stal šča — imajo ozirom na vzroke, ki so rodili zlo. F.ift in Pantuček. Zato hočemo tudi mi spregovoriti par Kolikor se dostaje taktičnega pestopa- besed o tem pozivu ter obrazložiti svoje nja, ni izvrševalni odbor dal poslancem no-stališče nasproti ootožbam na adreso vlade in bene določene direktive. Prepuščeno je par-parlamenta, in svoje nazore o samopomoči, lamentariški komisiji in mladočeškemu klubu kakor jo nasvetuje poziv avstrijske strokovne v državnem zboru samemu, kako stališče je komisije. zavzeti poslancem nasproti posamičnim pred- logom v zbornici. V nedeljo pred in popoludne je imel dr. Politični ore*r!ed R'zek ša PODOVne P°g°vore ronutni škimi odličnjaki. Mej drugimi sta bila pri V Trstu. 13. januvarja 1903. njem neposredno po seji izvrševalnega odbora Spravna akcija. Težišče spravne ak- i dr. Pacdk in dr. Kramar. Na Dunaj se je cije, ali bolje rečeno : priprav za bodoče | povrnil včeraj. konference čeških in nemških zaupnikov, je j Med Avstrijo in Italijo. Kako se bilo v nedeljo v Pragi, kjer so se v hip — danes sramoti v Italiji in še posebe v Rimu ko se je tam v isti stvari mudil tudi minister j vse kar je avstrijskega, kako se norčujejo iz Rezek — sesli členi izvrševalnega odbora mla-dočeške stranke. Ker se je to vele važno posvetovanje vršilo v nedeljo, na dan torej, ko listi ne izhajajo, nimamo še praških listov, iz katerih bi mogli posneti podrobnejih in za-nesljivejih podatkov. Zadovoljiti se moramo torej z brzojavnimi poročili v dunajskih listih. Pred sejo izvrševalnega odbora so se zbrali v pogovore odličneji v Pragi bivajoči mladoČeški poslanci. Teh pogovorov se je udeležil tudi minister dr. Rezek. Ta poslednji o da je teh »šal« dovolj in da je že skrajni čas, da se našim »dobrim« zaveznikom pove jasno in enkrat za vselej, naj se oni produ-cirajo y svoji domovini kolikor in kakor jim drago, nas pa in naše grbe naj puste lepo na miru ! To moremo zahteveti tem laglje, ker nas je poučilo že mnogo izgledov, kako se tam na oni drugi strani Adrije silno občutljivi, z raznimi če- če se je na naši strani dogodilo kaj, pa bilo to še tako malenkostno, kar si oni tolmačijo kakor žaljenje. Vsi, od prvega oficijozusa pa do najodkritejega iredentističnega glasila, vsi se združujejo v znamenju užaljenega jim narodnega ponosa in se derejo po — »zadoščenju«. In naša diplomacija je vsa po koncu in bi -- ako bi se zahtevalo od nje — do-tičnega »zločinca« stavila mag^ri na gro-mado, po pravem srednjeveškem uzoru, — zavez-sebe, ako našega poslaništva v R mu — to smo čitali že neštevilnokrati v laških listih od one druge in tudi te naše strani črnorumenih da le potolaži svoje užaljene mejnikov. Znano je tudi, da se ta sramo- j nike. Naša diplomacija je vsa iz tenja ponavljajo že — vsaj 25 let, to je, od se je na naši strani dogodila najmanja demon-čisa, ko je umrl Viktor Emanuel II. V po-j stracija, tam na oni strani se pa kar vrste trdilo temu je prinesel nedeljski »Corriere izzivanja; a italijanska diplomacija ne le da della Sera« iz Milana malo sličico, ki se se ni najmanje ne razburja radi tega, marveč glasi : O priliki pogreba pok. Emanuela II. j še azistira, sedaj tiho, pasivno, sedaj zopet so bili med drugimi grbi izobešani tudi oni tudi aktivno, kakor že zahteva značaj trenotka Tridenta, Trsta, Istre itd. Tedanji in prilike. Temu razmerju, nečastnemu za našo avstrijski poslanik v Rimu je šel k teda- je informiral poslance o sedanjem položaju, j njemu laškemu ministru-pred^edniku Depre- monarhijo, mora biti enkrat konec! Razmerju, na kar je sledila veČurna razprava, kateri je j tisu, zahtavaje, naj se avstrijski grbi odstra- v katerem dajamo mi poljube in dobivamo v bilo glavnim predmetom vprašanje : kako nijo. zameno — pljuske v obraz, naj se mladoČeški poslanci vedejo nadalje' Depretis je dal pozvati k sebi tedanjega Slavnosti O priliki petinđvajaet- nasproti spravnim konferencam? Radikalno rimskega župana Ruspolija, kateremu je po- letnice vzetja Niša. Včeraj se je v je to videlo neumno in smešno. Ali, ko je kočija že odšla mimo njiju, moral se je še enkrat ozreti na njiju, in ko je zapazil, da je pod njima še tista stara klop in še tisti steber s sv. Antonom, zaščitnikom domačega nekoliko vzvišeni poti, hitreje nego popred mu je vzdigala dušo in sladila srce. Že dolgo po ravni cesti. ni občut i enako in popolnoma se je prepu- Konja s« še nista ustavila, ko je on že stil temu čut^tvu. A to čutatvo je bilo tako skočil iz kočije in že je bil na pragu veli- sladko — tako dobro, tako prijetno ! Popol-kega starinsko zidanega dvora, sezidanega noma se je prepustil svojim občutkom, ker blaga, tedaj je občutil ra lost in se mu ni zdelo po ukusu mioolega stoletja. Beli, šareni in ni trpel več na sramožljivoBti povsem mla-smešao verovati v svetčevo moč. črfti psi — celo krdelo — so bolj veselim j dega človeka, ki se iz dražestnega in dobrega Tam tik pred sparim dvorom na kraju nego hudobnim lajanjem, obkrožili kočijo od samoljubja boji, da bi mu od prevelikega gospodarskega dvorišča prikazal se mu je vseh Btrani, vestlo poskakovaje okolo konj in čutstvovanja trpelo možtvo; niti ni sedaj drevored g stih divjih kostanjev, a na ne- Štetici. Samo eden psov je ostal v strani, delovala njegova filozofija, niti ni deloval kem nekoliko redkejem mestu prodirala je na sedč na zadnjih nogah in vedno pogledujč prisvojeni hladni način zavestnega človeka, tinse veje rudeči luč spajoča se iz okna proti mesecu. Ob tem je silno in veakojakih j niti ne besedičenje razuma. Vse to je izgi-starega doma, čegar dolga visoka streha tonih zavijal in čudno — strahotno so se je le deloma prikazala za drevjem. doneli ti boles-tai zvoki v t h; noči. — Oj dom — dom — jediuo pribtža- Mej tem so se odprla vrata gjspodskega lišče ! je šepnil l^ev razburjeno in zanosno, doma in s svečo v roki se je prikazala nizka — Kako to svetli ljubko, prijazno in vab- sključena starka težkih nog, ali še dovolj ljivo. Skoro cela pripovedka o mirnem lju krepka in s še zadosti gostimi sivimi lasmi bsm življenju pod tako streho. — Njegova pod nočno kapico. duša se je vsa valovila. Niti sam ne bi bil mogel reči, od česa je tikov ? Ali na valju jejo nanj ep* mini iz mlade dobe, ali je ljubezen do rojstne grudi, ali je lepota kraja, ali je misel na stara roditelja, za katera po čuti silno vroče čutatvo ljubezni. — Daj, pohiti ! — je zaklical Štefićj, da si je ta poslednji, da bi storil enako paradnemu kočijažu. že pognal konja z bičem in eta stara belca nekoliko hitreje stopala po — On je — on je — moj Levica — o dete moje! — je yskliknila milim tresočim se in v jok silečim gladom pak je položila svečo na kamenitno stopnico ter je objela sina poprej, nego je mogel on spregovoriti eno samo besedo. Razun stare gospe bilo je še drugih ljudij, no Lev ni videl in ni opa zil ni enega; neprestano je gledal le mater in jo objemal ter jej z dolgimi — dolgimi poljubi obsipal staro lice. Neka silna ekttiza nilo brez sledi pred veliko ljubeznijo materino. V tem hipu je bil tako blažen, da se je vse njegovo dosedanje življenje zgubilo nekam, in bilo mu je. kakor da je mlad — še popolnoma mlad. Hotel je nekaj reoi, ali ni mogel izustiti niti besede. Se le terlaj, ko ga je starka, vsa oblita od solz, izpustila iz objema, se je nekoliko zavel ter je jasnim smejočim se obrazom povprašal za očeta. — Ah, glej — kaka sem jaz ! Puščam te tu — na pragu. Peter. — Jurij — Magda — Pepo — kje ste ? ! Primite in odnesite stvari mladega gospoda gori. — Da — Peter moj stari — daj, vzemi ti in odnesi gori v modro sobo. A kje je gospica ? — Torej pojmo, Lev — gori k očetu ! On te komaj čaka. Nismo sam1*. Tebi na čast je oče pozval Nižu z velikimi elavnostmi praznovala pet-indvajeeiletnica, odkar je srbska vojska zavzela trdnjavo Niš in s pokojnim kraljem Milanom na *elu korakala v mesto. Blagoslovilo =e je mesto, kamor se postavi spomenik krmljn Milanu in vojakcm, ki so bili v tej vojni ubili- Po blagoaiovljenju bilo je vspre-jemanje na dvoru in je kralj Aleksander delil cdoskrbel za nem-šfco propoved v cerkvi sv. Antona Novega na starega leta dan. A za slov. postne propo-vedi ? Oh, za te je njemu toliko, kolikor za lanski sn*g. Brigajo njega S.ovenci ! Dosti je, da ustreza Italijanom ter da na cerkvenem polju odpira pot Nemcem do Adrije. On računa na dobrosrčnost Slovencev in misli, d* ti itatc ostmejo zvesti sinovi katoliške cerkve, če tudi se jim beseda božja oznanja v neumljivem jim jeziku. Oao, kar so v katoliških cerkvah Trsta poprej uživali Slo-venckakor avtohton narod, uživajo sedaj nemški doseljenci, za katere menda še ni zadosti, da jim vladika prireja posebne konference v svoji rezidenc", česar ni storil dose-daj noten škof, ampak hoče se jim tudi javnih propovedi v cerkvi ! Resnična je beseda : Doš.i bučani, iztjerali kučane. Ali samo treba videti, kako dolgo l^do ti kučani (hišni ljudje) trpeli, di jim drugi zaljubljeno gledajo na ta njihovi prag. Slor venci so sicer res dobrodušni, kakor v obče vsi Slovani, ali tudi ta dobrosrčnost ima svoje meje. Škof Nagi se kruto moti, ako misli, da goste. Župnik je tu, tudi Lukačič je tu — in ujec Tomica in tetka Brigita — vsi čakajo te^e. A kaj si delal tako dolgo ? Mislila sem, da prideš že za puludne. Lev ni nič odgovoril, le stisnil je materino roko Čvrsteje. Tako -ta šla do stopnic, ki so voJile v prvo nadstropje. Tu je mati privzd gnila svečo nekoliko više k licu sinovemu :n ga motrila pazno. Dozdevalo se jej je, da je lice preveč bledo in upalo. Gledati je začeia prestrašeno. Bila je prepričana, da jej je sin težke bolan in že je mislila na prsno — bolezen — na jetiko — in že je odprla uua, da bi ga vprašala, kje da občuti največ«* bolečino, ali ni si upala izreči svoje misli in ni rekla nič, le en vzdih se jej je isvil. V resnici mu je vnanj >st izgledala nekako izmučena, skoro bolna. Visoko, precej suho telo je n<»sil pripjgneno, koraki so mu bili leni. Suho lice mu je bilo upalo in že prekrižano z gubami. Temno rujavi očesi sti ležali globoko in zaviti orlovski nos je radi tega izgledal veči, nego je v resnici bil. Na sencih je bilo opaziti redkeje in osivele lase. Mati, ki ga je gledala dalje in dalje — je vzdihn la v drugič in v mislih so jej že bili razni čaji in razne rastline, ki se mečejo v kopelji. (Pride še.i more to dobrosrčnost izkoriščati do skrajnosti. Z našim »Piccolo« ?re niz doln. Nekdaj je imel naš »Piccolo« svoje zaupnike na vseh koncih in krajih. Naš »Piccolo« je bil obveščen o vsem, kar se je kje zgodilo. Vedel je kaj se vrši in snuje na državnih oblastih, na škofiiji, v cekvenih krogih. Vedel je, o čem so ukrepale kongregacije v Rimu, kaj so sklenile itd. Sedaj pa siromak ne more več doznati, kaj se godi — v Ricmanjih ! In Ricmanje so tako blizu, pred nosom ! Graška »Tagespost« še le ga je morala opozoriti na to, kar se godi v Ricmanjih ! Kako naj si tolmačimo to dekandenco ? Kaj je vzelo sapo njegovim zaupnikom v glf»^-rokavicah in v — talarju?! Ali ni več kontakta med njim in njimi ? Ali pa so se morda vsem skupaj zmešali — riemanjski računi ? ! Ali bodi, kakor hoče: to je stvar njihove židovnko-liberalno-iredentarsko-reformatorsko pobožne domačije, v katero se nočemo dalje utikati!! Ali preznačilno je — to moramo že povdariti —, da so dogodki prisilili » Pic-colac, da se usiljuje za mentorja — Slovencem ! S posebnim povdarkom ponatiskuje namreč svarilo v »Grazer Tagespoet« na adreso tržaških Slovencev : slovensko ljudstvo bo zavoljo teh verskih bojev trpelo veliko škodo, ker troši tako zastonj svoje narodne moći ! Kaj škrata se je zgodilo z našim »Piccolo* ?! Saj se to Bkoraj tako glasi, kakor je bilo pred kratkim čitati v ljubljanskem — »Slovencu« ! Tudi o sklepih škofijske sinode v Krku glede staroslovenskega bogoslužnega jezika je »Piccolo« svojedobno grozno kričal in uprizoril celo kampanjo! Po tem je bilo računati, da on prvi razglasi izid te ljute borbe. (Takrat je »Piccolo« metal blato na sv. Stolico takim načinom, da ga je zavračil celo naš »Trieste«, ki je sicer glasilo brezkoDfe*ijonelne vlade.) Ali »Piccolo« nazaduje — tudi o tem izidu ne zna nič ! Ali bo zopet čakal, da mu iz Gradca dopošljejo — prevode iz hrvatskih in slovenskih listov ? ! Irredente ni ! O slavn^sti v Rimu v spomin 25-letniee smrti kralja Viktorja Ema-nuela piše »Mes^aggero« : »Bila je to spon-tinna, nikakor ne pripravljena pujava, instinktiven vsklik iz prs množice, kakor oni matere, ki hoče odtujenega sinu zopet objeti. Včerajšnja slavnost je zadobila novo važno°t po manifestaciji nagnenja do neodrešene Italije ! Na preganjanje, tlačenje :n žaljenje Italijanov Istre, Dalmacije in južnega Tirola, kakor tudi na zadnje i z-z i v a n j e po odpovedi trgovinske pogodbe je rimsko meščanstvo dalo izdaten odgovor v imenu vse Italije!« Da, italijanski list ima prav: ta odgovor je jasen, da več jasnosti ni želeti. * In če bi vendar trebalo še k?j pojasnila, kje so in kdo so tisti, ki tvorijo tisto neodrešeno Italijo, do katere je v Rimu vsa Italija manifestirala svoje nagnenje : naš tržaški magistrat je dal to pojasnilo z že opisano demonstracijo ob 25 letnici smrti Viktorja Eooanuela. In tako dalje.....! IrreJente pa vendar le ni ... ! konkurenca žensk v uradih. V soboto zvečer imel je neki Menicanti v prostorih društva privatnih uradnikov predavanje o vprašanju konkurence žensk v uradih. Bavil se je sosebno s ženskami, kakor uradnicami v trgovini. Dejal je, da so sedanji odnošaji krivi, da silijo ženske tudi v trgovino kakor uradnice. Dandanašnji da se ženske v mest4» težko poročijo in stariši da ne zaslužijo toliko, da bi mogli dostojno oskrbovati svoje neporočene hčere, katere morajo torej same skrbeti za ee. Menicanti ee je izjavil proti zahtevi, naj bi se ženske izključile iz pisarn trgovinskih tvrdk, nasvetovai pa je, naj bi se delalo na to, da bi dobivale tudi ženske tako plačo, kakor jo dobivajo možki. Tekom svojega predavanja pa je tudi trdil, da bi trgovci gotovo ne najemali ženskih uradnic, ako bi morali iste ravno tako plačevati, kakor možke. Oudna logika to: ženske naj bi se ne podilo iz uradov, delalo pa naj bi se na to, da bi zahtevale tako veliko plačo, kakor m >žki in se tako same zapodile iz uradov ! To bi bilo, kakor na Turškem, kjer sultan ne ukazuje moriti onih dostojanstvenikov, ki so padli v nemilost, ptr pa jim nam gne, naj se sami usmrtijo, «ko nočejo, da bodo umorjeni. Nam se dozdeva, da, kakor možki, tudi ženske ne ho- dijo v urade, da bi si tam preganjale dolg čas, marveč, ker potrebujejo zaslužka — kar je sicer tudi predavatelj sam priznal — katera bo potem tako nespametna, da bo zahtevala večjo plačo, ako ve, da jo trgovec ;raje odslovi in vzame uradnika, nego da bi jej dal tako plačo, kakor možkemu. Koncem koncev je torej tudi Menicanti za to, da bi se ženske iztiralo iz uradov, le v načinu, kako naj bi se jih iztiralo se razlikuje od druzih. Drugi menijo namreč, naj bi se jih iztiralo se silo, medtem, ko priporoča on, naj se jih iztira na zvijačni način. 1'vodoma pa je sam priznal, da ženske silijo v urade zato, da se na ta način preživijo, ker se dandanašnji dekleta po mestih težko poročijo. — Možki, med katerimi se nahajajo tudi zasebni uradniki, nočejo torej za ženske skrbeti tako, da bi jih poročili, pustijo naj jih potem vsaj, da se eame z delom svojih rok in svojega uma preživljajo, kakor morejo in zDajo, saj se vendar od žensk ne more zahtevati, da bi poskakale v morje zato, da bi možki m ne delale konkurence. Ako pa se delo samostojne ženske more sploh imenovati konkurenca, so te konkurence krivi možki sami in naj radi tega ne dolžijo in preganjajo žensk. One bi gotovo raje doma glasovir igrale, čitale rjmane ali pa slikale, nego, da morajo od ranega jutra do poznega večera tičati sključene v kakej zatohlej pisarniški kletki. Vsem slovenskim tamburaškim društvom in posamičnim tamburašem. Novo ustanovljena »Zveza čeških tamburaških društev« prične v Bpomladi izdajati svoj lastni organ »Vestnik tamburašsky«, ki hoče biti tudi na razpolago bratskim jslovenskim društvom. Vsa društvena poročila in druge vesti, ki so v dotiki s tamburanjem, naj se pošiljajo na naslov : Ivan Novitk, Praga II. ulice v Karlova št. 453, kateri tudi odgovarja na vsa vprašanju. Okrajna bolniška blagajna. V mino-lem tednu je bilo naznanjenih 1071 slučajev bolezni. Od teh je bil»1051 oseb spoznanih zdravih, tako jih je še 1631 v podpori. Med te je šteti 183 bolnikov, kateri Bpadajo zavarovalnici proti nezgodam. Konstatiranih je bilo 192 prestopkov zdravnikovih odredeb. Podpore v minolem tednu je bilo izplačane 17.079*2* K. Za črnovojnike. Oni črnovojniki izleta 1860, ki so bili rojeni v Trstu in ki niso še prejeli svoje odslovne listine, so pozvani, da se tekom meseca tebruvarja zglaaijo na ma-gistratnem oddelku za vojaške stvari, Via Muda vecchia štev. 2, 3 n. Prinesejo naj seboj črnovojniški list. Iz Amerike. Včeraj je priplul v naše pristanišče parnik »Adria« z 51000 vreč kave. Z istim parnikom je dospelo semkaj 16 ogrskih izseljencev, ki se vračajo vsled odredbe avstro ogrskega konzulata v Rio de Janeiro. Slednjič je dospel na »Adrii« vojaški begun Peter Linhart iz Zagreba, ki je pred letom dni pobegnil z neke vojne ladije. Poskus samomora. Znana krčma »An-demo de Franz«, kjer se shaja mnogo Slovencev, bila je sineči pozorišče tragičnega čina. Tragika obstoji že v tem, da je 23-letni krojač Jakob V., ki zahaja v to krčmo zelo nesrečno zaljubljen, sinoči pa so postale njegove srčne bolečine gotovo neznosne, vsled česnr je sklenil storiti britko smrt in s tem dokazati, da so rahločutna srca še vedno dostopna čuvstvu vroče, zveste in neugasne ljubezni. Hotel se je najprej zastrupiti, a ker se mu je zdela škoda kvariti dobro »Franzevo« vino s slabim strupom, izvolil si je bolj junaško smrt, ustrelil se je namreč v glavo. Prvič mu je sicer izpodletelo, drugič pa je že bolje pomeril in ga je kroglja nekoliko opraskala po glavi, tako da mu je rudeča kri iz vročega, ljubečega srca, skozi glavo curljala na tla. Ker je hotel slavni »črni graben« še bolj povz ligniti v časti, šel se je tja dol streljat, namreč v klet pod zemljo. Ko je ranjen in po njegovem zatrjevanju že >mrtev« spisal »testament« odpeljali so ga v bolnišnico, kjer mu ozdrave rano na glavi ; srčne rane pa si bo pozneje zdravil. Iz pred naših sodišč. Na tukajšnjem okrajnem sodišču za kazenske stvari je bil včeraj na šestdnevni zapor obsojen Josip Rigotti iz Trsta, ker ee je v soboto pred stavil tukajšnjemu konzulu argentinske republike, g. Pollacku, kakor argentinsKi podanik in zahteval podporo. Ker ni imel no benega dokumenta, s katerim bi se bil mogel izkazati za argentinskega državljana, mu Pollack ni hotel dati ničesar. Iiigotti je začel VBled tega razsajati in je bil edveden v zapor. Na včerajšnji razpravi ee je izgovarjal, da je bil pijan. Stare poštne nakaznice in poštne spremnice. Rok za uporabo in izmenjanje golic za poštne nakaznice in poštne spremnice s povzetnimi poštnimi nakaznicami stare emisije raztegnil se je do 31. janu-varja 1903. bralbe premičnin. V sredo, dne 14. jan. ob 10. uri predpoludne se bodo vsleil ■aredb« tuk. c. kr. okrajnega sodišča za c -vilne stvari vršile sledeče dražbe prem^nin : ulica Giuliani štev. 10, hišna oprava ; v Skednju 172, hišna oprava ; ulica delle Mo-nadie 4, 2 stroja za šivati ; ulica Giulia 11, 1 šifjner ; ulica 26, 2 konja ; ulica Stadion 14 in ulica dalle A«jue, hišna oprava ; v Škorkoli 395/31, hišna oprava; al. S. Marti ri 6, hišna oprava. Društvene vesti. Zanimanje za plesni vencek tržaških SOspa prihodnjo soboto je veliko. Upamo torej, da se v soboto snide vsa naša slovanska elita v Čitalnici, kjer se poveselimo in tako pomoremo tudi oni šol&ki družbi, ki nam postavlja branike in trdojave na mejah naših pokrajin. Torej pridite vsi, ki ste dobili vabilo ! Kdor pa je še ni dobil, naj se zglasi zanje pri gospej dr. Rvbafevi. Na veselo svidenje v soboto dne 17. t. m. ob 9. uri v Čitalnici ! Za žensko podružnico družbe sr. Cirila in Metodija je nabrala vesela družba ob krstu Božidara Nabergoj-a na Prošeku 3 K G0 st. Gosp. Milan Nabergoj je daroval za »božičnico« 2 K. Bog živi vrle naslednike Nabergoj e ve! Vesti iz ostale Primorske X Mestni zastop na Keki je z vsemi glasovi proti enemu odbil prošnjo reških Hrvatov za ustanovitev ene hrvatske ljudske eole in je s tem pokezal, da lahko da tržaškemu mestnemu zastopu roko, kar se tiče pravičnosti in politiške morale. Kakor pri nas gonijo slovenske me3tne otroke v okolico, tako je šolski svet sporo?i 1 mestnemu svetu reškemu, da hrvatski otroci morejo hoditi — na Sušak, kjer je dovolj hrvatskih šol. »Obzor« piše: Nekdaj je bil Kvarner narodno žarišče, ki je v oduševljenju in požrtvovalnosti prednjačilo vsemu hrvatstvu. Poslednja leta je minolo vse, nehalo se je skoro narodno živeti. Sedaj — hvala Bogu — se obrača na bolje. Namesto nedoločenih, daljnjih in nejasnih ciljev, ki so mogli v gotovem času navduševati srca, oglašajo se sedaj zahteve s povsem konkretno obliko. Danes vedo, kaj jim je storiti v prvi vrsti — danes se zahteva hrvatska šola! To je stvar vsega narodnega organizma. Na krvavo žaljenje od strani mestnega zastopa reškega, naj odgovori ves narod : mirno, stvarno, vstrajno. Narod sam naj si ustanovi svojo šolo na Reki ! Vesti iz Kranjske. * Mesto t Ameriko v smrt. Magaziner v papirnici v Vevčah, Karol Eberle, je živel v neelegi se svojo ženo. Krivda na tem pa je menda na strani žene. Slednjič je sklenil izseliti se v Ameriko in je od vodstva papirnice dobil izberno spričevalo. Zsna, izvedša o nakani moža, je naznanila policiji, da ta slednji razprodaja njeno pohištvo. Ko je Eberle v soboto šel mimo magistrata v Ljubljani, ga je pozval redar, naj gre žnjim v stražnico. Ko so mu pa tu naznanili, da mora ostati v zaporu, je Eberle potegnil iz žepa revolver in se ustrelil. * Žganje jO je umorilo. 11« letna brezposelna Frančiška Trtnikova je od sobote zvečer pa do včeraj zjutraj v Erjavčevi gostilni v Spodnji Šiški pomagala kakor natakarica. Po dovršenem delu je začela piti žganje in ko ga je že izpila dve osminki, se je babala, da si ga upa izpiti še pol litra. Neki gost ga jej je res plačal še pol litra in ona ga je izpila, na kar je obležala nezavestna. Pripeljali so jo v ljubljansko bolnišnico, kjer je popoludne umrla. * Sila ljubezni. Tapetnik N. Jeran'Sič iz Most pri Ljubljani je ljubil Bajdovčevo hčer iz Stepanove vasi. Njej pa je prišla v glavo neka muha in se sedaj ženi z nekim udovcem. V petek pa je v njem prekipela aila užaljene ljubezni tako močno, da je — z vilami nagnal njo in njeno mater. Poslednjo je eelo ranil na nogi. Dali bodo vile, kakor maščevalke radi užaljene ljubezni, imele primeren epilog na sodišču, o tem ne govore kroniki. * Dražba tatie V Kranju je policija zasačila celo družbo tatic, ki so kradle na *emnju. Družba je že pod ključem, kjer ima počakati na zasluženo plačilo. Pri njih so našli raznega blaga in precejšnjo svoto denarja. Vesti iz Štajerske. — Za dobe objektivnosti in mirje-nja narodov. V Ormožu in pri sv. J^enartu •ti razpifani mesti sodnih prisfavov. Ti mesti pa eti ostali izpražnjeni. Bilo je sicer prosilcev, ali prošnje so se jim vrnile. To pa je bil menda U goli slu«'-ij, da so ti prosilci — Slovenci. Za to pa je neki dr. \N'ei»s, ki se je v tistem znanem kurzu irisum teneatis amiei) »naučil« sloven«ki. hitro imenovan pristavom v Marnbergu. S ajarci se tudi sjtominjsjo, kako je bil neki I chleisen. ki ne zna slovenski in je protestant, tako reke č izpred mize izpraševalcev i ko je |K>lagal izpit) imenovan pristavom ; doč.m so bili slovenski kompetentje zavrnem, ker taka mesta morajo ostati na razpolago za Gleispachove »kurziate«. Veleobjektivni g. Koerber je pokazal se svojimi imenovanji, ki jih je izvršil kakor vodne j minister«tva za pravosodje, da muni neljubo usto postopanje Gleispachovo, ki naj slovenek m kandidatom čim temeljiteje omrzi sodni poklic. Saj se je sedtnji justični upravi nedavno temu posreč lo, da je dva izborna kand data iztisnilo iz državne službe. Ozirom na to postopanje opaža »Siid-steierisehe Presse« : »Ob tako izvrševani »pravičnosti« naj se ne <*udita gospoda grof Gleispach in dr. Koerber, ako doznata, da je za gotove državne faakcijonarje med Slovenci vedn^ pogosteje <"• iti označenja, s katerim so nekdaj na ( Vskem označali — c. kr. gospe de. V nas se vlada vedno bolj — hunsko madjarski!« Razne vesti. Zakonska dvojica Lonyay. Dunajski listi porečajo, da je med grofom Lonvavem in njegovo soprogo Štefanijo, bivšo avstrijsko prestoloaasieimco, navstal spor ter da je Lotvir zapuet 1 svojo soprogi in odšel, ne da bi bil naznanil cilj svojega potovanja. — Med grofom in njegovo soprogo da že dolgo časa sem niso vladali ravno najlepši odnošaji. Nekdanja prestclonaslednica da nikakor ne more pozabiti na časti in udobnosti, katere je uživala, predno se je poročila s svojim sedanjim soprogom, grofom Lonvavem. Štefanija da se je tudi nahajala vedno v denarnih stiskah iu je zahtevala od svojega soproga, naj proda grad v B-jdrogu, česar pa isti ni hotel storiti, ker noče prodati gradu, katerega je podeloval od svojih prednikov. Vsled tega mu je Španija nedavno temu zapretila, da se povrne k svojemu očetu, beig jrkemn kralju, ker da hoče živeti kakor princezinja, ne pa kakor beračlca. Krvava drama se je odigrala te dni v -Jezer h, blizu Zamosta na Hrvatskem. Neki Petar Kovač je odšel z ženo, bolj odraslimi otrcc in posli k maši v Piešce. Trojico otročičev pa je pustil doma p>i nadzorstvom stareje služkinje. To eo bili 11) letoi Josip, 6-letni Evgen in 2-letni Rudolf. Med tem, ko 89 se otroci igrali med seboj in služkinja opravljala svoje p)sle se laj v sobi, sedaj v kuhinji, je prišlo nekaj ciganov. Služkinja jih je hotrla odpravit«, ali oni se niso dali, marveč so šii v *o'k>, da bi se tam greli. V strahu, da ne bi cigani kaj ukradli, odločil se je mali Josip, da jih odpravi iz hiše. Šel je po očetovo puško, na kateri je nategnil petelina ; a ko se je vrnil, videl je, da so cigani že odšli. Sedaj je hotel Josip spustiti petelina in odnesti puško ni nje mesto. Ali pri tem se mu je puška sprožila in je strel zadel ma'ega Evgen*, ki je stal le par korakov oddaljen. Evgen je ostal mrtev na mestu. Došla je sodna komisja. Papiga kakor — tajen policijst V nekem sklaJieča blaga v Ode-i se je pripetil te dni ta le zabaven prizor: V skladišče je dcšla neka jako odlično oblečena dama, da bi si kupila šal. Po dolgem pogajanju je menila, da je cena previsoka in je hotela zapustiti skladišče. V ta k p je vstopil neki mož, ki je nosil seboj papigo v kletki. Papiga je ta- koj začela kričati: »Držite tatu!« Dama se se je tako prestrašila, da je padel od nje dragocen šal, katerega je bila skrila pod svoj plašč. Prijeli so jo in dali zapreti. Seveda je papiga le čisto slučajno izrekla one besede. Saj druži h ni znala. Dejstva kriče ! V ilustracijo izvajanjem g. Frana Podgornika, ki je v svojem temeljitem članku »Jugoslovani 1. 1902«, dokazal, da imajo dobička le tretji, ako se slovanska plemena na jugu koljejo med seboj, donsša »Hrvatski Branike članefc, v katerem je konstatirano, da je v Zagrebu, v srcu Hr-vatskec, otvorilo prodajalnice : 6 pravoslavnih. 1 katolik in ua . . . - 24 Ž dov ! Te številke kriče ! Povsod enaki! Včerajšnji »Trieate« prinaša neki dopis iz Skadra, iz katerega je posneti, da je italijanski usiljivec povsod enak, ko more izpodrivati druge in jim trgati kruh iz ust. Na črnogorski reki Bojani vozijo od starodavnih časov le domači veslarji, ki imajo tu, na Bojani, edini pravico za vožnjo in za ribarstvo. Od lanskega leta sem pa je, po prizadevanju tamešojega italijanskega konzulata, ki je izposloval pri laški vladi 3000 lir mesečnih, začela laška parobrodna družba »Puglia« voziti po Bojani, prej samo pošto, potem pa tudi druge trgovske predmete. DomaČi veslarji, ki bo že v početku grdo gleda i laškega konkurenta, so zadnje čase, ko je laška družba znižala navadne vozne cene za cel h 40 odstotkov, uvideli, da jim grozi pogin. In temu primerno so uredili svoje postopanje. Te dni se je parn k omenjene laške družbe vstavil sredi pota, tako, da ni mogel izvršiti svoje naloge ter prepeljati naloženih 100 kvint. turščice na določeno mesto. (Voda v Bojani je namreč plitva in je s parnikom, če tudi prirejenim navlašč za to plovbo, onemogočena nadaljna vežnja.) Da ee izvrši prevoz turščice. naložene na laškem parniku, so pozvsli domače veslarje, ki naj bi na svojih barkah dovršili ono, česar ni mogel dovršiti parnik. Prevoziti bi morali turščico od pirnika do Skadra, kar pa so domačini soglasno odklonili, izjavivši, da so določili stavkati! Zraven navedenega je šlo tu še za to, da bi s parnikom »Jolanda« prekosili brzino avstrijske peš te, kar bi maogo koristilo Italiji in škodilo naši državi. Kakor rečeno zgoraj, se je ta poskus ponesrečil popolnoma in bo morala laška »Jolanda« naz&j, od koder je prišla ! Ti naši dobri sosedje so si povsod enaki! Povsod giedajo, kako £bi izpodrivali druge, pa bilo tudi svoje — zaveznike! 40.000 kron znaša glavni dobitek loterije dunajskega društva za umetne obrti Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bo srečkanje nepreklicno dne 15. j a -n u v a r j a 1903. Opozarjamo na današnji inserat trgovca in našega rojaka Josipa Luina, ki je prevzel znano trgovino špecerijskega blega v ulic; delle L Nekdaj je bilo veliko kraljevstvo in v tem kraljevstvu je živel neki mož, in ime mu je bilo Valentin Papagaj. M< ž je plačeval jako redno kraljevske davke : vsakokrat po tretjem opominu, kadar mu je prihajal že e.\ekutor zarubit p >hištvo. Bije torej uzor miroljubnega in rednega občinarja. Tudi je bil zapisan na kraljevskem uradu v »Pogrebno društvo«, med onimi, katerim se po smrti tiska na osmrtnic*, da »jim je bilo življenje posvečeno samo blagru rodbine in človeštva in da so umili v miru z Bogom in svetom«. Valect n Papagaj bi bil tor*j v najlepšim miru dovršil nt men svojega življenja, ko ti ga ne bila naenkrat napala nenadna, čudna bolezen, ki se mu je zagnezdila na konceh prstov. Ta bolezen je bila jako čudovitna ter se je Valentinu Papagaju ponavljala najizraziteje izlasti o pogledu na beriče javnega miru in reda — kakor se je glasil uradni naslov nj in, ki so stali na vseh ulicah kraljevstva, na vseh križpot h, na vseh oglih, na vseh trgih, in so pazili, da ne bi kdo dregnil ob njih. Ti beriSi so nosili poleg zakona krive turške sablje in za pasom pištolo, ter so imeli usten in pisan nalog, da s temi sabljami in s temi pištolami delajo red, kjer-koli bi bilo potreba. O takih prilikah se je godilo zelo redno, da je bil ranjen, kdor ni imel biti. In takim načinom je bil nekega dne ranjen tudi Valentin Papagaj. Sam se je izlečil — a ni se izlečila njegova suknja, ki je bila raztrgana od ovratnika do roba — in kjer ja imela turška sablja od samega sekanja že zobe, bili so krajci rane v suknu tako razdrapani, da je krojač Va'entina Papagaja izjavil, da iste ni več možno popraviti. Saj je znano, da krojači sploh neradi popravljajo in najrajši de'ajo vse novo. Od tega časa je Valentin Papagaj vsik-dar — samo če je kjer-koli zagledal beriče javnega miru in reda — začutil, kako ga neznosno srb? v dlaneh, posebno pa v konceh prstov ; in ker je kraljevstvo bilo polno takih prikazni, in ker Valentin Papagaj ni mogel dati očes v žep, srbelo ga je vedno bolj in se končno spremenilo v kronično bolezen, kakor se ni izjavil samo domači zdravnik Pap8g*jev, ampak tudi profesorji vseh vseučilišč, s katerimi se je kraljevstvo ponašalo. Vai poskusi zdravniške umetnosti ki naj bi Valentina Papagaja rešili njegove bolezni, so ponesrečili. Lečili so ga z mrzlo vodo — fastonj ; lečili so ga z gorko vodo, še bolj zastonj. Mazaii so mu na roki konce prstov, — nič ni pomagalo. Drugi so to vzeli narobe in so mu mazali konce prstov na nogah — brez vsakega vspeha. Nekateri so videli vzrok bolezni v možganih, drugi zopet so mu elektrizovali »sveto koste — vse brezvspesno. Konci prBtov Valentina Papagaja so srbeli dalje. V tem času, ko je ubogi trpin skušal že vsa javna in tajna sredstva, ko je porabil Iri cente slavnih, penečih bonbonov, izdelanih od starega čarovnika Šnermana, in pet hektolitrov destilovane sodovke iz laboratorija avetovnoznanega doktora Špundusa, o kateri se je bil izkušeni vitez vse vodene stroke, doktor Nežercv, kar najpohvalneje izrazil — je padel Valentinu Papagaju na oči inserat nekega Blavnega modernega zavoda v sosednjem kralje-1vu, ki je objavljal najnovejše, najelegantnejše, najfdshionablejše rokavice za kavalirje iz prave avstralske kengurujeve kože. (Pride še.) o razporu med grofom in grc.-5c:> I-ionvav kakor izmišljene. Snltan odliknje grofa I>iilowa. CARIGRAD 13. (B) Glasi se, da je sultan podelil nemškemu državnemu kan* celarju, grofu Bulo\vu, red imtiaz v brili-jantih. Nemški prestolonaslednik v Carigradu. CARIGRAD 13. (B ) Nfinški prestolonaslednik doBpe semkaj s princem Friderikom dne 23. marca t. 1. — Tu ostane dva dni. XI X X X X X X X X X X X X X X X X Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarste zairnge v Gorici (Solian) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidnoat zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. BV Album pohištev brezplačen. "Pl X X X X X X X X X X X X X s K K Družbi sv. Cirila in Metodija so od 1. do 20. decembra poslali prispevke p. n. gospoda in društva : Upravnistvo »Slov. Na-roda« 75 10 K, urološtvo »Slovenca« 199.50 K, gostje pri Kendi v Kamniku iz nabiralnika 1020 K, župnik Andrej Gliebe v Ormožu za »Ormožlce spomine« 4.10 K, župnik Davorin Meško pri Kapdi isto 2 K, posojilnice: v Metliki 20 K, v Krškem 20 K, podružn'ce: za Kotmaroves in okolico 20 K, možka in ženska v Celju 873.02 K, župnik J. Ramoveš za Poljane 40 K, darove Mc-horjanov s) poslali : župnik Grfgor Presečni k na Frankolovem .'i K, župnik Fran Peeaik v Pcdgorju pri Slov. gradcu 12 K, bočno in novoletna darilo so poslali : žinska podružnica v Kranju 70 K, župnik Al. Kam-mer 2 K, okr. tajnik Josip Pichler 1 K, nadučitelj Fran Lavtižar v Smartaem pod ŠtDurno goro 2 K, možka podružnica v Kranju 59 K, podružnica za Zatičino in okolico v Višnji gori 51 30 K, sodo. adj. dr. S.Ivin Hrašovec v Mariboru 10 K, podružnica v v Kranjski gori 80 K (po »Slovencu«), žup. Ignac Leban v Batujah 4 K, Lsopold Ktfol v Ćepovanu zbirko G.70 K. Jllagajništvo družbe sv. Cirila in Metodija. »XXXKX*XXXXKX*XX Naznanilo in priporočilo. Častim si naznanjati slavnemu <>1>-činstvn da je jestvin v ulici delle Legna št v. <> ko j o sem ver let vodil, prešla v mojo popolno last. Protlajalniea je dobro založena z vedno zvežim in raznovrstnim blagom. Prodajam testenine iz tovarne Žnider-šič & Valenčič v II. Bistrici, Ciril Metodovo kavino primes in Ciril Metodovo sladno kavo kakor tudi narodne užigalice. Nadejam se, da me bode slavno občinstvo blagovolilo tudi za naprej počastiti z obilnimi obiski, beleži ndani _Josip Iiuin. Hiša na prodaj. Primerna hiša na lepem kraju v bližini Sv. Justa je takoj na prodaj. Pobliže se izve v naši tiskarni, ulica Carin tia štev. 1*2. Brzojavna poročila Princ saksonski Ivan Jurij na Dunaja. DUNAJ 13, (B.) Princ Saksonski Ivan Jurij je danes zjutraj dospel semkaj, da se zahvali cesarju na podeljenju 11. peš polka. Cesar je pričakoval princa na belarijskih stopojicab na cesarskem dvoru in je pozdravil svojega gosta na jako prisrčen nač.n. — Sprovel je gosta v določene mu apartemente ter ostal pri njem nekoliko minut. Cesar vsprejme princa predpoludne v posebni avdi-jenciji. Grof in grofica Lonyay. DUNAJ 13. (B.> Vesti, došle nekaterim listom iz Cap San Martin, označajo govorice Proti Kašlju, grlobolu, hripavosti, kataru, upadanju glasu, itd, itd. zahtevajte vedno Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni- kih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendlnijevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Škafljica stane 6O stotink. MTg^ Sf Sllikmlir Levi Minzi® - " .......... Sf Sf T R S T 8*- Sf Sf Prva la aajvelja tovarna poklltva vcek vrst. TOVARNA t Via Teaa, vogal Via UHttaaaa ZALOOK: Piazza Ratari« it. 2 I (Šolsko poslopja) "j | la Via Rlbarfa it. 21 T »lafe a ŠL B 70. -MOM- Sf Sf Bi a 2* 3» Veilk rez ziravniške^u ogleda, izplačavši v slučaju že-d tve ali prehoda v vojnke zavarovani zne 3-jk prot: malemu odbitku pred prečko t). savarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu,Corso št 7. Telefon 469: TOl/flRNfl POHIŠTUfl IGNACIJ KRON Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. m cn 04 H H t/3 H ' ulica Cassa di Risparmio M. U. dr. Ant. Zahorsky Trst. ul Carmtia , c rdinu e t d i»—\'J prdp. » ---i | «»i K'l. _ TRGANJE XX K A g £ L J v rokah in nogah preneha vsa- * S T5T "S ^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po- ye]cdt-.De boU7nj\^*S^trpotćeve9a soka in franco" težka prebijanja pri po-\. ste9a čaia' cv,,:i * P0*™" manjkanju teka. kcncanju, rezavic1 L i sluzi antirhenminega mmmm.^*****^ ji j £ka," ^ I.. um, i:n..< ) . bruhanju prče in prenapeti želodec. ^NL reiih bolečinah m - mhmbb. . . ■ ^.Uaruairr X zasićenje, naval krvi v glavi, drevesne bolezni "V. treUi nadaljne jw>*lje. gl On čisti iri t«r je rajlolje zdravilo za notranje in vranje bolezni. O Cera ometu 12 »tekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 stekleničič i- S'«- »v 8 poštnino ^ 4 gld i'r>j«ir ii jt:tj,yi> a« <>3ir oninifcođ ui ni«'i!|K>Ar.u 2 ii.iiiinoj tm>f) -<>fjM ni »n ofirr.i PB »»""H to -it\t\dvi> utj; ?•> ©<|T.Jođli onfirrra i t: i^tjt) i; a »fii;w|jK rijanojd ofos| ui i>nif|(|0*0 rz isrni XIHVOM3 50 nvč., s poštnino, ako se denar naprej^^^.^ ^„j posije lekarni jr fuđim jm.v» ^ S Al \/ A T O R*® «3|« »oaiu«od ai ĆU« t\ L V l\ 1 W n ^^^ 4>3«)f«i*i!ro4];ija ! Po nečuveno nizki cen t*e dobi za fiamo 2 gl. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ura ««1 niki a, Anker remont (na željo tudi pt*rr br.) r. lepo razr. zljanim psilja le za 2 gld. 95 nć. S povzetjem ali naprej {KjalsD^ni denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ krakovo - Ktradmn 17. - k rakovo Neod^ov%rjajoče »"pr^jmem v 8 dneh nazaj iD povrnem denar, v^led česar nima kupec nikakega rizika Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago-brezplačno in franko. fedaj le z večkratno odl-kovanim. v mnogih dekliških folah v j eljf nem in od mnogih ženskah društev p i-poročenc ni Jaz popravljam avlcm. slroju 2a pcpravljanje in pletenje pRapid1 \ ^ ji i dtlane t»ni strojem je igrača ter et zamore vse v hiši lotiti re la nrgoviiah. pfrilu itd., katero je več ali manje po- <110 izvišiti ne le kitio tcjzxeč tudi ekrsno in novemu icčcako Vs-ak ^oUki rtiok 7.1 nicie delati s tem jcpolnonia samostojen, ^ron (i .k^k del snalLej;a ttioja> takoj iD brez ovire. — Ceua sticjn le K 4 —, »ko i-e denar jndplafa K. 4.4u fianko; po peštnem povzetju K 4.tO, pošilja tvrdka I. Schiillcr, Eucaj II., KurztofcuergasEe 4. Vse stroje za poljedeljstvo in vinarstvo \ ovo vrstu«* stiskalnice /a oljke in grozdje / novim diferencijalnim pritiskom hidravlične stiskalnice za vino novosti v strojih za škropljenje proti pero-nosperi in za žvepljanjs, grojzdni mlini povsem novega sestava. Nove svetilke z acetilenskim plinom za lovenje mrčesov, pumpe za vino, cevi za vino, kletarsko orodje kakor tudi vse druge stroje kot trieure, vitle, mlatilnice itd., p« šilja po najnižjih cenah IG. HELLER, Dunaj, II. Praterstrasse 49. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno polltirane. Bogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih nr se rahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trat Ceniki zastonj in franko. Dopisuje v vseh jezikih. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vnk kuj>e<' vd<>l>i v dar brezplačno kranen repni album h 15 ra^iedniemmi mesta Krakovo. Podpirajte družbo Cirila in jfietoda! Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil bom izvrstna in pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč., istrski refošk po 36 nvč., belo vipavsko po 40 nvč. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Fran Valctič. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo eiril-jHietoaijcvo cikorijo. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vat vrste rent. zastavnih pi*em. prijoritet, kom inalnih obligacij, »rečk, delnic, valut, novcev in deviz Promesse izdaja k vsakemu žrebanja. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani i! Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptoje izžrebane vrednostne papirje in novčuje zapale kupone Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženttninske kavcije. Eakoapt in inkasio menic. "M V Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija) Denarne vloge vsprejema v tekočem raruiiu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresti m. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do — ilne vzdign, -— ~~ - Promet s čeki in nakaznicami.