PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini aa i . Ahb. postale I gruppo " C6I13 OU llT Leto XXVII. St. 111 (7899) TRST, četrtek, 13. maja 1971 danes se prične v poslanski zbornici razprava o stanovanjskem zakonu POLEMIČNE IZJAVE PREDSTAVNIKOV VLADNIH STRANK PO POVEZAVI DEMOKRISTJANOV Z DESNICO V ZBORNICI Načelnik socialistične poslanske skupine Bertoldi povezuje odobritev prvotnega vladnega besedila zakona z možnostjo nadaljnjega sodelovanja v vladi Resne težave VLADNE VEČINE 12. — Z odobritvijo dveh rptavkov, ^ ^ bistveno spremenili Poslabšati člen 26 zakonskega geologa o stanovanjski reformi in ^desničarsko večino, se je tudi J?*10 razbila vladna večina. Se-tj'jJ * treba videti, kaj se bo zgo- v prihodnjih dneh in kakšne JJj® Posledice za vlado. Dogodek nepričakovan, je pa vzbudil Jrpen odjek. Kolikor bi se gla-p^nje take vrste ponovila tudi v . i&mentu, bo koalicija levega cen-S***a. kot da bi zadela na se bodo razjasnile v kratic času. Jutri bo poslanska zbor-Prtčela obravnavati zakonski ,Jv“j0g in bo delo končala v po-^‘•lek. ko se bodo pričela gla-najprej o posameznih čle-K, nato pa o celotnem zakonu. > bo kritično razdobje, koli- RIM, 12. — Komisija za javna dela zbornice je zaključila s preučevanjem zakonskega predloga za reformo stanovanjske politike in bo ta predlog na dnevnem redu poslanske zbornice jutri, ko bodo izrekle vse skupine svoja načelna stališča, nato pa se bo v ponedeljek začela razprava o posameznih členih, ki se glede vsakega člena posebej zaključi z glasovanjem. Po včerajšnji ustvarjeni koaliciji med demokristjani in skrajno des- medtem ne uspelo doseči k* 1)1 1 rjj^iotoisa med predstavniki vladik ,skupin, kar pa je zelo težko, > U . morda nemogoče. Izhod ®I'aJni sili bi lahko predstavljala ,lc socialistične parlamentar. *te skupine Bertoldi fo glasovanja na razdobje *9 jj/^Jskih upravnih volitvah, ta-nosl pa je težko uresnielji-vočlt1.g,s° Parlamentarci vseh strank 09 zagotovili in se obvezali, lHj 0 iikrep naglo sprejeli. HjvuJkrajšnjega glasovanja je a takojšne reakcije. Mini-je skušal stvari valec hirati, socialistični poroče-Jičnj Achilli, drugi sociali- P^^stavniki in «Avainti» v *»lo ^ uvodniku pa so izrekli *eio \ ^1 intervju tedniku «Espres- ^ P3 Mancini obravnava ce- c tgn?°žaj bolj na splošno in taft N ^v|ja, da je šla KD na svo-VI t^j^m zasedanju vsedržav-I f^pa na desno iz volilnih raz- . -.e^tre sodbe na račun KD. « lij. ,°s’tre kritike na račun KD j« ru?' .tajnik stranke Mancini, se, da izgube glasove pravi Mancini — kjer ,, &s?: ____________________________ 'j v. ^ 8'asove tudi PSDI) in Vrf I 2 nasledstvom Kvirinala. f., I Pa istočasno opozarja de- L Jar,e- »da njih široka volilna *“ J*1 sestavljena samo iz last- i zemljišč)), ali Iz # I ^ oseb, ki so pripravljene ^SI nato kritizira demo-levico zaradi podrejene k. ^vicu zaičtui lAAJttCJCire ' i° je bila pripravljena k%, pl13 zasedanju vsedržavnega SiinjJ??3 možnosti vladne krize jfir. i volitvah in enobarvne jov Jr*- 1*. . M,anoini odločno zavrača A 1't:>teze im pravi: »enobarvna A . ®ven linije reform in re-\„ naša politika*. ščinske rešitve*, ki predvidevajo v vsakem primeru odločilno vlogo desne ali leve opozicije. Vodstvo PSDI je najprej poslušalo poročilo predsednika skupine Orlandija in nato poslanca Ceccherinija. Sejo so prekinili in jo bodo nadaljevali jutri dopoldne, ko bodo tudi objavili resolucijo. Podpredsednik demokristjanske skupine Zanibelli, ki se ukvarja s stanovanjskimi vprašanji, pa je mnenja, da so v komisiji izboljšali prvotno vladno besedilo. Potrdil je načelno stališče demokristjanov, da nico glede spremembe bistvenega 26 člena zakonskega predloga o lastnini razlaščenih zemljišč, je danes prišlo do vrste izjav, ki so zlasti med predstavniki vladnih strank zelo polemične. Danes se je sestalo vodstvo PSDI, jutri se sestanejo republikanci ter vsi člani poslanske skupine KD. Predsednik parlamentarne skupine PSI poslanske zbornice Bertolddi je danes poslal vsem poslancem svoje skupine okrožnico, v kateri opozarja da se bodo pričela v torek 18. maja glasovanja o členih zakonskega predloga o stanovanjih ter da morajo biti prisotni vsi poslanci v zvezi s položajem, do katerega je prišlo po glasovanju člena 26 v komisiji za javna dela. Bertoldi pravi, da predstavlja zakon o stanovanjih ključno etapo socialistične politike in da je napor celotne skupine socialističnih poslancev še zlasti pomemben, ker ne vedo, če bo lahko prišlo do kompromisa glede člena 26, tako da se ne bo spremenil smisel zakona in kot je bilo v skladu s prvotnim vladnim besedilom. Bertoldi tudi pravi, da ni mogoče izključiti možnosti, da bo v poslanski zbornici prišlo do popravkov tudi glede drugih ključnih členov. Očitno je, da se okrog tega zakona vrši bitka in da bo prišla do izraza konkretna možnost, če se lahko še nadaljuje sodelovanje v vladi. Zaradi tega morajo vse stranke večine sprejeti svoje politične odgovornosti. Včerajšnji dogodek Bertoldi ocenjuje kot zelo resen in da ga ni mogoče obrazloževati samo volilno aritmetiko, temveč gre za preokret na desno, ki ga je sklenil zadnji vsedržavni svet KD. Bertoldi končno potrjuje obvezo socialistov, da bodo napravili vse kar je v njih moči, da bo poslanska zbornica zakonski predlog odobrila do 27. maja, ko bodo njeno delo prekinili v zvezi z upravnimi volitvami. Tajnik PSDI Ferri je danes po seji vodstva socialdemokratske stranke dejal, da mora biti večina strnjena, kadar gre za tako ključno vprašanje, kot je reforma stan« vanjske politike. Zavrnil je »skup- SEJA IZVRŠNEGA SVETA SFRJ so pripravljeni na eventualne popravke, da pa mora ostati izven razprave določilo o lastnini zemljišča. Zanibelli pravi ,da so vedno iskali in da še vedno iščejo rešitve v okviru vladne večine, da pa te rešitve ne smejo biti v nasprotju z gospodarskim razvojem. Treba je upoštevati finančno tržišče, na katerem tudi temelji sistem gradnje stanovanj. Glasilo PRI «La Voce Repubbli-cana* objavlja komentar, v katerem pravi, da mora vlada preživeti najmanj do izvolitve novega predsednika republike, če se noče dodati že obstoječim težavam, še resnejše. Republikanci polemizirajo z onimi, ki šepečejo o krizi po 13. juniju v zvezi s takratnimi volilnimi izidi. Namestnik tajnika PSIUP Valori pravi, da se levi center razbije in prihaja v krizo, vedno kadar se glede reform preide od besed k stvarnosti. Obstaja politično dejstvo, da se je KD povezala z desnico in na nesramen način ravnala s PSI. V senatu se je danes nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o reformi univerz, ki pa so jo morali prekiniti za 24 ur, ker se je na dveh glasovanjih izkazalo, da ni bilo prisotno zadostno število senatorjev. Dopoldne so se sestali načelniki skupin senata, ki so pod predsedstvom Fanfanija sprejeli sklep, da bodo pospešili svoje delo zato, da še v maju, ali vsaj v prvih dneh junija, odobrijo zakonski osnutek o reformi univerz. SICILSKA MAFIJA NA ZATOŽNI KLOPI Parlamentarna komisija napovedala delno objavo rezultatov preiskave Nekaj dokumentov že izročenih parlamentu - Za nekatera področja bo treba preiskavo o mafiji razširiti RIM, 12. — Na desetih tipkanih straneh — kolikor jih šteje dokument, ki so ga danes zvečer izročili časnikarjem — je parlamentarna preiskovalna komisija o mafiji zavzela stališče o zahtevah po objavi rezultatov dosedanjih preiskav. Del svojih izsledkov je komisija že izročila parlamentu, drugi de1 bo izročila nemudoma, za tretji del pa je sklenila, da poglobi preiskavo, obvezala pa se je, da bo tudi ta del v čim krajšem času objavila. Kot je rečeno v dokumentu, ki so ga soglasno odobrili na današnji seji pod predsedstvom poslanca Cattaneia, parlament že razpolaga s poročili o preiskavah v zvezi s palermsko občino, s tržišči na debelo, z begom znanega mafijskega prvaka Luciana Liggia v tu- llllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllll^lllllnllll■lltllllllllllllllllllll■llllllllHllMl■l■lll>>■l■>|>|||llllll■lllllllllulllllllllllllllllllllllllllllllll||Mll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||tlllllll||||||llllllllllllllll DOSEŽEN KOMPROMISNI PREDLOG 0 EVROPSKI KMETIJSKI POLITIKI Francija se je umaknila iz odbora za priprave monetarne skupnosti Nadaljujejo »e pogajanja o vstopu Velike Britanije v EGS BRUSELJ, 12. — V teh dneh se v glavnem mestu «šesterice» vrše mrzlična posvetovanja na raznih ravneh o treh med seboj tesno povezanih vprašanjih: o monetarnem položaju in v tej zvezi o posledicah na tržišču s kmetijskimi pridelki in o vstopu Velike Britanije v skupnost. Položaj je izredno zapleten še zlasti zaradi francoske presenetljive odločitve, da ne bodo več sodelovali v odboru šesterice, katerega naloga je, da pripravi sporazum o monetarni uniji male Evrope Pomemben korak naprej je bili " ponoči v današnjih zgodnjih ju- j pa bo pričel delovati ta sistem ......................................šele v primeru, ko se vrednost tranjih urah dosežen glede kmetijske politike, saj so se ministri za kmetijstvo sporazumeli o novem začasnem režimu. Šlo je za vrsto tehničnih vprašanj, tako da posamezna stališča niso povsem jasna in so se med seboj prepletala. Končno so se na osnovi kompromisnega predloga italijanskega kmetijskega ministra Natalija sporazumeli, da uvedejo poseben režim za , uvoz in izvoz kmetijskih pridelkov F™ . a rr’lnls, orT!'. v Zapadno Nemčijo in na Holand-.................. sko v zvezi z njihovim novim nihajočim valutnim sistemom. Ti dve državi so pooblastili, da lahko uvedeta prelevmaj pri uvozu kmetijskih pridelkov v višini, za kolikor se bo zvišal kurz njih valut in izvozne premije za isti odstotek. Vendar marke, ali florinta, zviša za več kot 2,5 odstotkov, ker so bili strokovnjaki mnenja, da manjše znižanje nima resnejših posledic za tr- ske vlade. Kasneje so sejo ponov-1 narjem je Nenni dejal, da je že no prekinili in se je pričela zvečer | dalj časa želel obiskati Izrael in ob 21.30 ter se Do nadaljevala' da mu je to šele sedaj uspelo. Na vso noč. vprašanje novinarjev, če se je pred Včeraj so krožila najprej nekatera optimistična poročila, kasneje pa je britanski predstavnik Rippon izjavil, da gre za «razgovor med gluhci*. Velika Britanija je ponovno vztrajala na uvozu sladkorja, glede česar pravijo, da šesterica ne pozna položaja v prizadetih državah (Mauricio, Fuži, Tonga, Zapad-na Samoa in Karaibi), kjer pred- zaCrok bajanja 'toh"r/redSih °ukn- Stavl& izvoz sladkuria njihov edini ,, * , . ... i/ir dnhnrllrnif pov, s čimer so se hoteli izogniti novim špekulacijam na škodo marke in florinta. Komisija bo preučevala položaj vsak mesec in bo poki bodo odločili, kdaj bodo ukinili navedeni ukrep, j čutno razliko s staro pariteto, Poročilo guvernerja o monetarnem položaju Zvezni tajnik za notranje zadeve o delu varnostne službe (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Zvezni izvršni svet Je na današnji seji sprejel poročilo guvernerja Narodne banke dr. Ive Perišdna o monetarnem položaju na svetu in o ukrepih, ki jih je Narodna banka skupno z zveznimi organi sprejela v zvezi z valutnimi spremembami. Zvezni izvršni swet je poveril Narodno banko, da skupno z ustreznimi zveznimi organi nadalje spremlja vse monetarne spremembe. Sklenil je nadalje da se zaltereslrana gospodarska podjetja prek zvezne gospodarske zbornice čim prej seznanijo z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami povečanja vrednosti, oziroma uvedbe nihajočih tečajev nekaterih valut. Na isti seji se je zvezni izvršni .................. Neuspel poskus lUlara v Argentini V A r < I h i0rott> je vodil desniiarski general v pokoju jjol (, So * AIRES, 12. — V Argen-izvezi je minister za notranje za-r 1 »i. oaw.n: j ---deve Arturo Mor Roig že začel raz- govore s predstavniki strank, ki naj bi jih ponovno reorganizirali. Stranke so v Argentini prepovedali leta 1966, ko je vojska odsta vila predsednika Artura Ria ter na njegovo mesto postavila generala Carlosa Ongania. Ta je vladal do lani, ko je padel v nemilost vojske, ki ga je odstavila ter postavila na oblast drugega generala, Roberta Levingstona. Tudi ta se je kmalu zameril vojski, tako da je marca lani prevzel predsedstvo general Lanusse. Ob ustoličenju je La-nusse izjavil, da bo obnovil ustavno demokracijo ter sklical volitve ,po katerih naj bi spet ustanovili vlado i civilistov. !> So fj, AIRES, 12. — V Argen-desničarsko zaroto j v4 4 plavljenje režima predsed-t/ Vlada je izdala ukaz, ^ generala v pokoju I 'Aicotr, nafaela Labanca, ki naj it/ K, nrf0?'*- Druge štiri visoke K%80 že ir katerih so trije v poko-tf0$i kvJlaSnj.retirah. Po izjavah vlad- žN u , °V je bil P°skus dr’ V5 S*v povsem zatrt. tednih so se v Bue" KSk1-Čule govorice, da so 'n nacionalistični krogi ™A ^ Aris^dovoljni zaradi poli-Sr j,, °' nika Alejandra Lanus-"Sp SSke ^aPovedal obnovitev ar-H I Sjve»nsVih borcev, »Primorskega dnevnika* in Slovenske prosvetne zveze. V Bruslju se nadaljuje zasedanje zunanjih ministrov šesterice o vključitvi Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Na sliki: francoski zunanji minister Maurice Schumann (na desni) in britanski minister za evropska vprašanja Geoffrey Rippon med odmorom zasedanja Obmejna izmenjava med Albanijo in SFRJ Učenci iz Debra so obiskali gimnazijo v Peškopeji SKOPJE, 12. — Mejni prehod med Jugoslavijo in Albanijo — Blato pri Debru — ki so ga zaprli pred več kot 25 leti, so včeraj ponovno odprli. In to na zelo nenavaden način. Preko tega mejnega prehoda je namreč odpotovala na krajši obisk v Albanijo skupina sto učencev debarske gimnazije. Učenci iz Debra so šli preko meje brez potnih listov ali drugih dokumentov, samo z dijaškimi knjižicami. Skupina učencev, ki je s tem nekako simbolično na novo odprla mejni prehod, bo za nekaj dni gost albanske gimnazije »Demir Gassi* v mestu Peškopeja. Po tem obisku bodo prišli na obisk v Debar otroci iz Albanije. Rekli smo, da je to simbolično odpiranje mejnega prehoda. V Debru se že govori o tem, da bi prebivalci Debra sodelovali s prebivalci mesteca Peškopeje na drugi strani meje. Pripravlja se tudi uradno vabilo kulturnim in javnim delavcem Peškopeje. da bi prisostvovali svečani otvoritvi novega doma kulture v Debru v začetku prihodnjega meseca. Poziv na predsednika Nixona za uvedbo preiskave o grozodejstvih ameriških vojakov v Indokini Posebna komisija naj preveri trditve nekega povratnika o pokolu v vasici Truong Hanh, kjer so čete ZDA ubile od 30 do 60 civilistov NEW YORK, 12. - Neka ameriška skupina je pozvala predsednika Nixona, naj nemudoma ustanovi posebno komisijo, ki naj vodi preiskavo o ameriških zločinih v Vietnamu. Komisijo bi morali ustvariti po vzorcu »komisije Warren», ki jo je ustanovil bivši predsednik Lyndon Johnson po umoru predsednika Ken-nedyja. Pacifisti, ki pripadajo novoustanovljeni skupini «državljani za preiskavo o ameriških vojnih zločinih v Indokini*, so sklenili, da se obrnejo neposredno na Nixona, potem ko je Pentagon dal vedeti, da ne bo uvedel preiskave o pokolu, o kate- rem je pred nekaj dnevi poročal neki povratnik iz Vietnama, 23-let-ni bivši narednik pehote Danny Notley. Notley, ki sedaj študira na državni univerzi v Minnesoti, je pred posebno komisijo kongresa med zadnjimi pacifističnimi demonstracijami v Washingtonu poročal o pokolu, katerega se je sam "udeležil 18. aprila 1969 v južnovietnamski vasi Truong Hanh. Vojaki 11, pehotne brigade divizije »Americal* (ki ji je pripadal tudi zloglasni poroč vik Calley) so tu umorili najmanj ."() do 66 civilistov, med katerimi veliko žensk in otrok. Bivši na rcrirrk je trdil, da so poko! ukazali, da bi maščevali smrt nekega pod- častnika, ki ga je razstrgala mina. Po Notleyevih trditvah je Pentagon tudi ob tej priliki ukazal »štetje trupel*, ki so jih potem dali v o-bračun sovražnikovih zgub, tako da bi bil ta vedno v korist Američanov. Ukaz o štetju trupel pred akcijo pa velja v Vietnamu kot nekakšno ščuvanje k ubijanju civilistov kot edinemu načinu za zadovoljitev častnikov, ki se tako v svojih poročilih ponašajo z vojaškimi uspehi. Po Notleyevih izjavah je obrambno ministrstvo preučilo zadevo ter sklenilo, da ne uvede o tem pokolu nobene preiskave. Pentagon sicer ni demantiral trditev bivše- ga. narednika, pač pa je po glasniku izjavil, da bi vojaška sodišča ne mogla kaznovati krivcev, ker so ti že odslužili vojaški rok in torej ne spadajo več v kompetenco vojaških oblasti. Pacifistična skupina, ki se zavzema za preiskavo o vojnih zločinih, je to tezo Pentagona označila kot »nemoralni juridični izgovor*, ki nasprotuje splošnim načelom, sprejetim v Niirnbergu, ter sklenila, da se obrne naravnost na predsednika Nixona. Po zadržanju šefa Bele hiše ob primeru (»ročnika Calleya pa ni verjeti, da bi Nixon pobudo sprejel. TRŽAŠKI DNEVNIK ODGOVOR PODPREDSEDNIKA DEŽELNE VLADE ENIA MORA Deželna vlada zahteva prepoved «trikolorističnega» zborovanja Odbor bo posredoval pri vladnem komisarju Cappelliniju, videmskem prefektu in notranjem ministru Restivu - «Vojska je prispevala k osvobodilnemu boju v Italiji in proslavljati jo smejo samo demokratične sile, ki so osnovale CLN» - Odobren zakon o preučevanju vzrokov onesnaževanja okolja Deželna vlada ho zahtevala pri pristojnih krajevnih državnih oblasteh. in tudi pri notranjem ministr-stvu, naj prepovejo »brikoloristič-no» manifestacijo, ki so jo desničarski krogi napovedali za soboto. Tako je zagotovil, na vprašanja svetovalcev KPI, PSI, PS1UP. PS Dl, SSL, MF in ločeno tudi KD, podpredsednik deželnega odbora socialist Enzo Moro na včerajšnji seji deželnega sveta. Moro se je pridružil mnenju podpisnikov skupne interpelacije, da se trikoloristična manifestacija lahko izrodi in zadobi fašistični značaj. Zato bo deželna vlada zahtevala pri deželnem komisarju dr. Cappelliniju, videmskemu prefektu in notranjemu ministru Restivu, naj sobotni shod prepovejo. Moro je nato v imenu odbora ocenil način, kako so videmski desničarji skušali zakrinkati škvadri-stični shod. Kot znano je zborovanje organiziral samozvani odbor »prijateljev vojske*. Moro je k temu dodal, da ima vojska v ustavi doio čene naloge za zaščito republike, ki sloni na osvobodilnem boju italijanskega odporništva. Moro je dejal. da je veliko število italijanskih vojakov, ki so izšli iz ljudstva, bilo v partizanskih enotah in da je sploh vojska dala velik prispevek odporništvu. Prav zato pt italijanske oborožene sile ne potrebujejo takih prijateljev in jih lahko proslavljalo samo tiste sile. ki cc zares demokratične, sc pravi stranke, ki so bile članice osvobodilnih odborov CLN. V imenu podpisnikov obeh interpelacij sta izrazila svoje zadovoljstvo senator Pellegrini (KPI) in svetovalec Bianchini (KD). V nadaljevanju seje so svetovalci razpravljali o podpori 50 milijonov lir za tri leta, ki jo bo dežela izdala za preučevanje vzrokov in posledic onesnaževanja okolja v naši deželi. Poročevalec o zakonskem osnutku Cocianni (KD) je v začetku svojega uradnega uvoda omenil splošni ekološki problem v Furlaniijd-Julijski krajini, kar zahteva prvenstveno zavzemanje dežele in pristojnih organov, da se odslej preprečijo vse oblike onesnaževanja voda, zraka in okolja na sploh. Kaj predvideva zakon? V bistvu gre za podporo študijskim ekipam, ki bodo analizirale stanje onesnaževanja voda, zraka in okolja v naši deželi, vzroke in posledice ter izdelale nekaj predlogov, kako naj se vzroki tega zastrupljanja v kali zatrejo. Delo teh študijskih ekip bi moralo trajati približno tri leta in za tri leta bo dežela izdala po 50 milijonov lir. Ustanovljen bo tudi poseben odbor, ki bo predloge preučil, jih strnil v obliki upravnih aktov in jih predložil deželnemu odb.ru. V razpravo je poseglo sedem svetovalcev. Misovec Moreta je bil mnenja, da je znesek za tako nalogo premajhen. Predlagal je, naj bi dežela podprla težnje občinskih uprav, da na svojem ozemlju uredijo naprave za upepeljevanje smeti. Komunist Bosari je takoj pripomnil, da o onesnaževanju govorijo že vsi, ker je ekologija postala pravcata moda, da so pa v resnici potrebni koreniti posegi. Ti pa morajo biti usklajeni v splošnem deželnem gospodarskem načrtu. Potrebna je torej radikalna in koor dinirana akciija, ne pa občasni potegi, ki so neučinkoviti. Demokristjanski svetovalec Sergio Coloni je tudi sam bil mnenja, da stvari ne morejo ostati na mrtvi točki. Rešiti je treba človeka in naravo, ki ga obdaja, ker je to življenjski problem današnjih dni. Dejal je, da politična volja obstaja in da je treba sklepe proti one- načrt dežele Furlanije - Julijske krajine. Coloni je nadalje omenil nujnost, da se nekateri ukrepi koordinirajo vsaj na meddeželni ravni. Omenil je primer sodelovanja s Slovenijo, kar zadeva onesnaževanje voda Timava. Ostre pomisleke je izrekel furlanski avtonomist Di Caporiacco, medtem ko je socialproletarec Rizzi zahteval, naj se dokaže politična volja, ker je treba odločno zaustaviti makroskopične primere onesna ževanja. Zadnji je spregovoril Trau-ner, nakar so glasovali. Zakon je deželni svet odobril z veliko večino glasov. Program obiska delegacije SZDL Delegacija republiške konference SZDL Slovenije pod vodstvom predsednika Janeza Vipotnika pride da nes na dvodnevni uradni obisk k deželnemu odboru PSI. Politični pogovori se bodo pričeli danes ob 10. uri v Trstu ter se nadaljevali na delovnem kosilu v Hotel de la Ville. Popoldne bo delegacija obiskala neko veliko industrijsko središče v naši deželi. Ob 18. uri r.e bo v Sovodnjah pogovarjala z občinskimi predstavniki Kmalu po 19. uri se bodo gostje srečali z voditelji goriške federacije PSI, takoj nato pa s predstavniki slovenskih komisij stranke v Gorici in Trstu. V petek ob 10. uri se bo delegacija SZDL Slovenije v Vidmu srečala s predstavniki federacij Iz Vidma in Pordenona, opoldne pa z deželnim izvršnim odborom PSI ter z deželnimi odborniki. Po obe večernih urah objavili skupno ročilo o obisku. Prekinitve dela v «ltalcantieri» Uradniki ravnateljstva »Italcantie-ri» so včeraj in predvčerajšnjim stavkali tri ure. Šli so s piščalkami na ulice, da bi opozorili javnost na svoja vprašanja, ki jih lahko strnemo v nekaj točk: 1. ureditev organikov; 2. odprava nočnih izmen (za delavce);3. boljše pogoje na delovnem mestu (za delavce: prevoz z dela in na delo) itd. Zahteve so uradniki in delavci »Italcantieri* postavili skupaj na pogajanjih, ki zadevajo štiri središča: ladjedelnice v Genovi, Tržiču in Castellamare di Stabia pri Neap- Z« PODROČJE 00 SV. IVAN« 00 L0NJERJA IN RAZGIBANA PRVA SEJA KONZULTE PRI SV. IVANU Šovinistični izpad predsedujočega socialdemokrata, ko je Mljač (SSL) začel govoriti v slovenščini — Komunisti zahtevajo, naj bo na prihodnji seji prisoten tolmač za slovenščino — Za predsednika izvoljen Švara (KPI) Sinoči se je prvič sestala sveto-ivanska konzulta, v kateri so predstavniki raanlh političnih strank od Sv. Ivana, iz Lonjerja, Fodlomjerja in s Katinare Med njimi so tudi štirje Slovenci: trije za KPI (Baro-vina, Pečar, Cok) in eden za Slovensko skupnost (Mljač). Seja je bila izredno razgibana ln prišlo Je tudi do dveih spopadov, ki pa nista onemogočila nadaljevanja seje. Začasno Je seji predsedoval najstarejši svetovalec predstavnik PS DI Angelelli, ki je takoj dal besedo občinskemu odborniku Viginlju. Ta je kratko orisal, kakšno naj bi bilo delovanje konzulte in kako naj bi konzulta služila povezovanju med krajevnim prebivalstvom in občinsko upravo za hitrejše izvajanje vseh sprememb in Izboljšav, ki so potrebne v posameznih okrajih. Za odbornikom Vlginijem so povprašali za besedo voditelji posameznih političnih skupin. Prvi je spregovoril predstavnik KPI Švara, ki je orisal podrobno delo in pro- lju ter ravnateljstvo v Trstu. Pred j gram, za Izvedbo katerega naj bi nekaj dnevi so se pogajanja raz- j skrbela konzulta. Poleg posameznih bila. Tedaj so sindikati kovinarjev zahtev za popravilo cest, razsvetlja-sklenili organizirati za 12 ur razčlenjenih stavk, načeloma poldrugo uro dnevno, do 21. maja. V ponedeljek so stavkali po dve uri. Tedaj so organizirali sindikalna zborovanja, da bi delavce in u-radnike seznanili z nameni boja. «Vrh» leve sredine pri dr. Berzantiju Sinoči se je pozno zvečer zaključilo srečanje predstavnikov deželne levosredinske koalicije pri predsedniku deželnega odbora Berzantiju. Namen sestanka je bil zaključiti « preverjanje » programske vsebine deželne uprave do deželnih volitev, ki bedo prihodnje leto. ve ln odstranitev raznih drugih pomanjkljivosti v okraju, je Švara poudaril važnost antifašizma vseh uradnih organov v sedanjem napetem političnem trenutku in vztrajal, da mora tudi konzulta skrbeti za odpravo vseh diskriminacij, katerih so še vedno žrtve Slovenci v posameznih okrajih. Pri tem je zahteval, naj bi btl že na drugi seji kon-zulte navzoč uradni prevajalec, za katerega naj poskrbi občinska u-prava. Predsednik Angelelli je skušal prekiniti Švaro, ki pa je s pristankom vseh ostalih zaključil svoj govor. Po krajšem govoru predstavnika PSI Štefanija in predlogu ko-munista Barovine naj bi bil Švara predsednik, je spregovoril predstavnik Slov, skupnosti Mljač. Pozdravil Je v slovenščini, kar je nekatere razburilo. Predsednik Angelelli ga je takoj prekinil ln zahteval naj nadaljuje v Italijanščini. Ker Mljač tega ni storil Je prišlo v dvorani do splošnega prerekanja, med katerim Je Angelelli zapustil dvorano. Med publiko je bilo slišati vzklike: «Ven s fašisti.)! Ko se je ozračje nekoliko pomirilo je na prošnjo svetovalcev Mljač zaključil svoj govor ln ga strnjeno obnovil v Italijanščini. V diskusijo so še posegli Pasqulneill (KD), Vanon-Francova (PSIUP) in Alessi (PLI). Do daljše diskusije je spet prišlo, ko je socialist Stefani postavil vprašanje o tem, če se lahko ločita funkciji predsednika konzulte ln županovega namestnika. Ob zaključku seje je predsedujoči Švara, ki je po odhodu Angelel-lija vodil sejo, razdelil glasovnice za Izvolitev predsednika. Po dva glasova sta prejela predstavnik PLI Alessi tn že odsotni socialdemokrat Angelelli (PSDI), tri glasovnioe so bUe bele, enajst glasov pa je dobU Švara ln bil Izvoljen. Svetovalci so se že začeli razhajati, ko Je prišlo do drugega neljubega incidenta. Med občinstvom je bil namreč tudi oče znanega škva-drisla Scarpe, ki je nenadoma začel vpiti da Je bila izvolitev predsednika že vnaprej določena, nakar je še začel psovati navzočega komunističnega občinskega svetovalca Rossettija. Spet so vsi začeli vpiti, medtem ko so nekateri odstranili izzivača iz dvorane. Konzulta se bo spet sestala četz dva tedna. Na drugi seji bodo obravnavali podrobnejše probleme. Medtem bi občinska uprava mora. la sprejeti zahtevo naj bi bil navzoč uradni prevajalec. Govorilo se je, da bodo po seji du v Tricesimu se oosta delegaciji I izdali skupno sporočilo, a ga do ponovno sešli v Trstu ter bosta v I zaključka redakcije nismo prejeli. iiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuniiiimiiiiiiiiMiiiimiiimiiiiHiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii UGODNO MNENJE KOMISIJE ZA PRORAČUN POSLANSKE ZBORNICE Nadaljnjih 100 milijard «Skladu za Trst» za izredne posege v razdobju 1972-82 Po mnenju posl. Belcija in pokrajinskega tajnika KD Colonija, bi morali glavna sredstva iz sklada porabiti za gradnjo cestnih in železniških povezav tržaškega pristanišča z zaledjem Komisija za proračun poslanske zbornice je izrekla svojo ugodno mnenje za podaljšanje »Sklada za Trst*. Ukrep, ki sta ga z zakonskim osnutkom predlagala poslanca Belci in Bologna, bo sedaj morala dokončno proučiti komisija za ljivost za obdobje enega desetletja silami v skladu s predvidevanji o —— razvoju naše dežele in s smernicami posegov deželnega in državnega načrtovanja.* postavlja tržaškim političnim silam ki odločajo o njenem izkoriščanju nalogo strogega in dalekosežnega načrtovanja. »Po moji sodbi — je dejal Belci — je treba skrbno preučiti obstoječe instrumente za go- je snaževamju vključiti v urbanistični ................................................. Deportiranci iz Šesto San Giovanni počastili spomin žrtev v Rižarni ustavne zadeve. »Parlamentarni po- spodarske posege tudi za Trst z dr stopek za podaljšanje veljavnosti «Sklada za Trst* — je izjavil pod tajnik za zunanjo trgovino poslanec Belci — je tako opravil najpomembnejše etape s tem, da mu je komisija za ustavne zadeve zbornice priznala značaj normalne zakonodajne spremembe, ki jo je treba vnesti v deželni statut, z zahtevo po preučitvi ukrepa na zakonodajnem zasedanju in z ugodnim mnenjem komisije za proračun. Lahko se predvideva, da so bili najvažnejši koraki tako izvršeni in utemeljeno se lahko upa, da bo ta bistveni ukrep lahko kmalu odobren.* Zakonski osnutek poslanca Belcija in Bologne predvideva nadaljnjih 100 milijard lir za razdobje od junija 1972 do junija 1982. V zvezi z ugodnim mnenjem, ki ga je izrekla komisija za proračun poslanske zbornice, je poslanec Belci dejal, da ta finančna razpolož- Kakor lani in predlanskim, je tudi letos, ob zaključku potovanja skozi nemška koncentracijska taborišča, skupina bivših deportirancev in svojcev padlih ter študentov iz Šesto San Giovanni obiskala Rižarno in počastila spomin žrtev. Obisk taborišč je organizirala tamkajšnja sekcija združenja bivših političnih deportirancev, ki je zelo aktivna in se vneto zanima za Rižarno. Skupino, ki je položila v Rižarni venec in si z velikim zanimanjem ogledala zlasti celice, sta sprejela člana odbora tržaške sekcije. V skupini je bil tudi uradni zastopnik občine Šesto San Giovanni z občinskim praporom. Ogled taborišč smrti in Rižarne je med mladimi vzbudil zanimiva vprašanja in diskusijo o nacizmu in fašizmu, o osvobodilnem boju in o porajanju fašizma v Italiji. Med obiskom v Rižarni pa so spoznali tudi del zgodovine naših krajev. Po kratkem ogledu mesta in skupnem kosilu se je skupina (dva avtobusa) vrnila domov. žavnimi in deželnimi sredstvi: analizirati spremembe, do katerih bo prišlo zaradi velikih vsedržavnih reform: ugotoviti glavna področja, na katera bi bilo treba osredotočiti izjemne posege iz «Sklada za Trst* za organske, globalne in dokončne rešitve nekaterih vozlišč tržaškega gospodarstva. Mislim, da je bilo s tem preprečeno razdrobljenje novega »Sklada za Trst* in mislim na oportunost, ki se nam nudi za posege s temi sredstvi v tržaškem pristanišču in pri komunikacijskih zvezah, ki postajajo najmodernejši in konkurenčni instrument za učin kovitost in proizvodnost*. Pokrajinski tajnik Krščanske demokracije Coloni pa je ob odobritvi zakonskega osnutka za podalj šanje »Sklada za Trst* do leta 1982, izjavil med drugim: »Pokrajinsko tajništvo KD izraža svoje zadovoljstvo zaradi pozitivnega parlamentarnega ukrepa o zakonu, za katerega so se na raznih sedežih in ravneh zavzeli naši parlamentarci in stranka. Izbira normalnega postopka namesto ustavnega za ta zakon bo omogočila nadaljevanje posegov predvidenih do junija 1972 (ko bodo zapadle sedanje zakonske določbe, to je deželni avtonomni statut) z zakonskimi določbami, ki jih je sedaj odobrila poslanska zbor niča in ki bi v največ šestih mesecih morala zaključiti svoj postopek v senatu. »Učvrstitev »Sklada za Trst* za nadaljnjih deset let potrjuje — je dejal Coloni — poseben značaj u-krepa za podporo posebnim zahtevam naše pokrajine, podporo, ki pa ostaja kljub vsemu nadomestne ga značaja za posege, ki jih bodo morali v prihodnjih letih uresničiti državni in deželni zakoni. Razpoložljivost sto milijard lir v prihodnjih desetih letih bo omogočila večji poudarek oblikam posegov »Sklada za Trst*, ki so bili sprejeti v zadnjih letih in ki jih je treba po mennju KD še naprej uveljavlja' ti. Kar zadeva KD bo dala konkretne predloge za skrbno načrtovanje teh izdatkov. Za sedaj pa je očitna nujnost, da se v sodelovanju državo in z deželo zagotovijo dela za cestno in železniško povezavo pristanišča s tržaškim zaledjem i-poštevajoč, da bo treba tržaško pristanišče primerno okrepiti s pomočjo sredstev iz drugega modrega načrta. Treba bo tudi pregledati in prilagoditi spremenjenemu položaju tisti del posegov »Sklada za Trst*, ki so bili do sedaj namenjeni podpornemu sektorju. Te programske obveze za uporabo 100 milijard lir v desetih letih bo KD proučila in nato primerjala iz ostalimi političnimi in socialnimi Tiskovna konferenca delovanju pokrajinskega odbora INPS V soboto 15. maja ob 11. uri bo v prostorih pokrajinskega sedeža INPS (z vhodom na Videmski pli-ci št. 5) tiskovna konferenca, med katero bo predsednik pokrajinskega odbora Giuseppe Burlo orisal dejavnost in naloge pokrajinskega odbora. Predsednik ENEL pri dr. Berzantiju Predsednik deželnega odbora Ber-zantd je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku predsednika ENEL odv. Dl Cagna, katerega so spremljali podpredsednik Grasslnd ln področna direktorja lz Benetk in Trsta. Dl Oagmo je kasneje sprejel tudi predsednik deželnega sveta Btbezzi. Berzantl je včeraj sprejel na poslovilnem obisku konzula ZDA v Trstu Fuesso. V petek v Kulturnem domu Okrogla miza: «Sola in pok!ic» Roditeljski svet na Državnem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois prireja v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v petek, 14. maja ob 20. uri okroglo m i z o o temi: ŠOLA IN POKLIC. Govorili bodo predstavniki profesor skega zbora in dijakov Državnega trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois, predstavniki staršev, predstavniki krožka absolventov slovenske trgovske akademije in gospodarstveniki. Pogovor bo vodil dr. Frane Tončič. Vljudno vabljeni vsi, ki se zani majo za vprašanja slovenskih šol. Predavanja Danes, 13. t. m. ob 19. uri bo v Nemškem kulturnem klubu dr. Rlccardo Slager predaval o Keplerju ob 4. stoletnici njegovega rojstva. Predvajali bodo tudi dva dokumentarca nJohannes Kepler« tn «Steme und Stemsysteme». Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 16. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v BAZOVICI v torek, 18. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU VitaJiano Brenčati RAFFAELE (komedija v treh dejamjith s prologom) Šolske vesti Učenci slovenske šole na Katinari prirejajo v soboto, 15. t. m. ob 18. url v šolskih prostorih prireditev s pestrim sporedom. Učenci ln učl-fced-jd vljudno vabijo starše ter vse prijatelje naše mladine. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE za Furlanijo - Julijsko krajino sklicuje REDNI OBČNI ZBOR ki bo 16.5.1971 ob 8.30 v prvem ln ob 9.30 v drugem sklicanju v dvorani tržaške Trgovinske zbornice (Ul. S. Nioo-lt> 5), z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora 2. poročila 3. pozdravi ln diskusija 4. spremembe statuta 5. volitve 6. razno PREDSEDSTVO Včeraj-danes Danes v Kopru koncert orkestra GM Danes 13. maja 1971 bo orkester Glasbene matice pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra gostoval v Kopru ob občnem zboru Slovenskega zdravniškega društva v Kopru. Kot solist bo nastopil violinist Žarko Hrvatič. Koncert bo ob 19. uri v koncertni dvorani glasbene šole v Kopru. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Trg Borsa 12, Centau-ro, Ul. Rossetti 33, Alla Madomna de) Mare, Largo Plave 2, Sant'An na. Erta dl S. Anna 10 (Kolonko vec). Danes, četrtek, 13. maja SERVACIJ Sonoe vzide ob 4.37 in zatone ob 19126. Dolžina dneva 14.49. Luna vzide ob 23.02 ln zatone ob 6.08. Jutri, petek, 14. maja BONIFACIJ Vreme včeraj: naj višja dnevna temperatura 27,2, najnižja 18,7, ob 19. url 21,8 stopinje, zračni tlak 1015,9 rahlo pada, veter 4 km na uro, jug, vlaga 58-dostotna, nebo 3/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 12. maja 1971 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 13 oseb. Umrli so: 59-letni Luciano Cossut-tl, 60-letnd Llonello Vldimari, 62-let-nl Oarlo Buka/vec, 46-letna Aurezia Filipaz por. Saule, 74-letna Glovan-na Dobrovoljce vd. Gaillopin, 64-let-nl Fortunato Furlan, 71-letna Anto-ntetta Buda, 74-letnl Giuseppe Co-razza 85-letni Nlcolb Donato, 73-letnl Giovanni Lonzari, 86-letna Matilde Susslg, 85-letna Glustlna Fer-foglla vd. Tiziani, 84-letnl Marco Ulcigrai. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo Ul Bemlnl 4, Al Castoro, Ul Cava na 11, Sponza, Ul. Montorstno 9 (Rojan). Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom GOSTOVANJE DRAME SNG IZ MARIBORA Jean Anouilh ARDELE ALI MARJETICA Prevedla: Radojka Vrenčlč Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Vlasta Hegeduši« Režiser: ALEŠ JAN V soboto, 15. t.m. ob 21. uri (Abonma premierski, red A ln mladinski v četrtek) v nedeljo, 16. t. m. ob 16. uri (Abonma red B — nedeljski popoldanski), okoliški In mladinski v sredo) Zaradi združitve abonmajev in nujne nove porazdelitve sedežev, vljudno prosimo vse abonente, Id si predstave ne na. meravajo ali ne morejo ogledati da nam to čimprej, vsekakor pa najkasneje do četrtka, sporočijo na tel. 734265 od 12. do 14. ure. GLASBENA MATICA — TRST V sredo, 19. maja 1971 ob 17. url v veliki dvorani Kulturnega doma KONCERT MLADINSKEGA ZBORA RTV LJUBLJANA Dirigent MATEVŽ FABIJAN Spored obsega vrsto umetnih in narodnih pesmi, med njiiml tudi pesmi primorskih Skladateljev Vrabec: Jutranja Kogoj: Metuljček pa še priljubljene priredbe narodnih: Na Gorenjskem je fletoo, Pojdam u Rute, Bom šou na puanimce Itd. Obisk koncerta priporočamo zlasti osnovnošolski in srednješolski mladini. Vstopnina za dijake 200 lir im za odrasle 500 lir. P.d. »Ivan Cankar« se bo v petek, 14. tre spomnilo 95-letnlce rojstva Ivana Cankarja. Ob tej priložnosti bo društvo Imelo v gosteh Rudija Hohna iz Nove Gorice, ki bo ob spremljavi diapozitivov ln s sodelovanjem recitatorja govoril o temi IVAN CANKAR IN MODERNA Prireditev bo ob 20.30 v društvenih prostorih. Vljudno vabljeni 1 Amaterski oder Prosek ■ Kontovel V nedeljo, 16 maja ob 20. uri v Finžgar j e vem domu na Opčinah Norman Krasna DRAGA RUTH Veseloigra v šestih slikah Vljudno vabljeni 1 TABORNIKI RMV priredijo v soboto, 15. t. m. v Nabrežini TABORNI OGENJ Zbirališče ob 19. uri v Nabrežini pred p.d. Igo Gruden. Vabljeni so vsi sedanji in bivši člani in članice ter prijatelji naše organizacije. Srečno 1 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na BALETNI POPOLDAN ki bo danes, 13. maja 1971 ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu BALETNA PRAVLJICA LEPOTICA IN ZVER v izvedlbi baletnega studia mladinskega gledališča Piran koreografija: Lidija Pogačar scena in kostumi: J. Lenassl Izbor glasbe: Ana Fink Vstopnloe po 300 lir. Naročite jih lahko po tel. 734265 na upravi SG, Kulturni dom, Ul Petronio 4 od ponedeljka dalje od 12. do 14. ure. GledaNšča VERDI V petek ob 21. uri bo na sporedu 8. koncert spomladanske simfonične sezone, ki ga bo dirigiral Mario Rossi. Na sporedu bo v prvi tržaški izvedbi Stravinskega skladba »Les noces* za orkester, zbor, vokalne soliste in štiri pianiste. V prvem delu bo na sporedu Rossinijeva simfonična suita »Le Roi des gourmets*, ki je prav tako nova za Trst, ter simfonični poem »Don Giovanni* Richarda Straussa. Prodaja vstopnic se nadaljuje. POLITEAMA ROSSETTI «Le Maldobrle« Lina Carpinterija tn Mariama Faragune se bodo po uspešni turneji po Jugoslaviji povrnile na oder Politeama Rossetti jutri ob 20.30. Predstava v režiji Framcesca Ma. cedonia ln s scenami Sergia d’Osma bo na siporedu še v soboto in nedeljo popoldne. LJUDSKI DOM (Krožek Rinaldi) Gledališki krožek ARCI bo nudil v soboto, 15 ln v nedeljo, 16. t.m. dve predstavi Daria Foja in gledališča «La Comune«: «Morte acciden-tale di un anarchioo« in »Tutti umiti tutti insieme: ma scusa queik> non č il padrone?«. «Morte accidentale« govori o smr-nekega ameriškega anarhista, ki je padel iz uradov državnega pravd-ništva ln o vsem ozadju njegove smrti. Izključno zaradi scenskih potreb tn kostumov je Dario Fo ambientlral dogodek v Italiji naših dni. Predstava je povsod po Italiji bila deležna velikih uspehov. «Tuttl unitl«, v kateri nastopa Franca Rame, pripoveduje o delavskih bojih od 1911 do 1922. Tudi to detto je bilo povsod zelo dobro sprejeto. Predstave bodo v Ljudskem domu v Ul. Madonnlna 19 v soboto ob 20. url «Morte accidentale« in v nedeljo ob 17. uri «Tuttl umiti«. Nazionaie 14.00 «Una domrna tutti nuda». Ira Ftirsteriberg, Gerari Blain. Technioolor. Prepovedan® mladini pod 14. letom, Fenice 16.00 «11 elan del terroret Technicotor. Eden 16.00 «Indagine su un cittari no al di sopra dl ogni sospetW;' Giam Maria Volontč, Florind® Bolk&n. Technioolor. Prepoved®-no mladini pod 14. letom. Grattacieio 16.00 «1 turbamentl ® una prinolplante« Chantal ^ naud, Daniel Oulnet. Techntool0*' Prepovedano mladini pod 18 tom. Exceisior 16.00 «L’ultimo amlcldi®*j Alain Delan, Aon Margret, V*® Heflin, Jack Palanoe, Tomy M«- sante. Cmobeli film. Prepoved®-no mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Una messa por DracuJ**' Christopher Lee. Linda Hay®*“ Technioolor Prepovedano tni*®-nl pod 18 letom , Ala barda 16.30 »Anonlmo ven®®* no«, Florlnda Bolkan, Tony w sante. Technioolor Prepoved«00 mladini pod 14 letom Filodrammatico 16.30 »AmeriC® si nuda cosl violenta«. Film gla Martina. Colorscope. Prep® dano mladini pod 18. letom __ Aurora 16.30 «Vamos a matal p>aneros». Franoo Nero, Thort* Milian. Technioolor Impero 16.30, zadnja ob 21.45 terloo«. Rod Stelger. Technlcol _ Cristallo 16.30 «11 triomfo deli® £ sta Susanna«, Lamdo Buzm0. Technlcolor-Ctnemascope. vedano mladini pod 14. leto*0- -Capitol 16.00, zadnja predstav® gatto a nove Technl®01. 14. lf V galeriji Tergeste v Ul. Battlsti št. 23 razstavlja do 19. tre. Ciro Agnetti. V galeriji Torbandena je razstava del slikarja Lucia Saffara. V galeriji Barisi bo od 15. do 24. t. m. razstava Rosseile Titz. V mestni galeriji v Piranu je do 23. tre. odprta razstava na temo «Knjlga — most med narodi«. Kulturni spomeniki slovenske obale, Arhivske znamenitosti starega Pirana V umetnostni galeriji «La Lan-tema« v Ul. S Nlcolb 6 bo razstavljal od 15. do 28. maja Antonio Giacci. POTOVALNI URAD AURORA priredi v soboto, 15. ln v nedeljo, J 6. maja IZLET NA RAB Odhod lz Trsta v soboto ob 13.30. Informacije ln vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi v četrtek, 20 t. m Izlet v Benetke. Vpisovanje za izlet je vsak dan od 17 do 19. ure v društvenih prostorih Prosimo interesente, da pohitijo z vpisovanjem P. d. »Vesna« priredi v nedeljo, 23 t.m. Izlet k Pritvičldm jezerom. Vpisovanje ta Informacije v baru Ljudskega doma ta v mali dvorani «A Sirk« vsak večer od 20 do 23 ure Prosvetno društvo France Preše ren lz Boljunca priredi v nedeljo 23. maja t. i. izlet v dolino Trente do izvira Soče. Cena izleta s kosilom 3.000 lir. Vpisovanje pri Slavi Slavec in Gabrijeli Žerjal. SPDT organizira v nedeljo, 16. maja Izlet z osebnimi avtomobili na Jelenk nad Idrijo. Odhod ob 7 z Oberdankovega trga ali ob 9 iz Idrije z avtobusne postaje. Darovi in prispevki Ob prazniku 1. aprila darujejo Aljoša Cok tn «klap>a» 1.000 lir za pustni odbor v Boljuncu. Ob obletnici pokojnega Antona Pečarja darujejo pokojnikove sestre 3.000 lir za Dijaško matico. Josip Sancin lz Doline št. 95 daruje 5.000 lir za šolo-spomenik NOB v Cerknem. Namesto cvetja na grob pokojne, ga Bruna Batiča daruje sekcija KPI Lotnjer-Katlnara 2000 lir za Dijaško matico, 2000 lir za «Delo» in 2000 lir za Primorski dnevnik. 22. uri. «11 de«. Karl Malden. Prepovedano mladini pod tom- Moderno 16.00 «Quando le avevano la coda«, Gtuliano , Technl . 14. dod* Geifr ma, Senta Berger Prepovedano mladini pod tam- j* o& Vittorio Veneto 16.30, zadnJ® 21.45 «La confessione«. Vves tand, Simone Signoret. Filh1 ste Gavrasa, Ideale 16.00 «Oava!oairomo insle^|(l-James Stevvart, Richard mark. Technioolor. ^ Astra 16.30 «1 due nemici«, ^ v Sordi, David Niven Technl®0 ( libuzia 16.00 «Nudisti all’l»*yC Sylt». Horst Tappert, Ren®t'®>-Hol. Technioolor. Preperi*0* mladini pod 18. letom KINO «IRIS » RR0& predvaja danes ob 19.30 mascope barvni dramah®** film: LA BATTAGLIA DELL’ULTIMO PANžER Igrajo: Gay Madison ta KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 18* barvni film: 1 DIAVOLI DEL MAR® Igrajo: drugi James Franciscu® Izlet ^Primorskega dnevnik** v AVSTRO Il ^ Izletnike, ki so se vP®8 •„*>, potovanje v Avstrijo, Pr°^v da najkasneje do 15. t.m. P00 n a jo zadnji obrok. Ljudska prosveta K«** Rcpentabor, priredi danes, , v Vf Prosvetno društvo nepenianor, priredi aane*- ,yV‘ ob 21 uri v Križmanovi dvor®01 likem Repnu večer o »Kraš* ti» s predvajanjem ta njem številnih barvnih diaP0* Maria Magajne. Vljudno vabljeni 1 SOŽALJE |f Sekcija KPI Lonjer-K reka svojcem iskreno s°* smrti Bruna Batiča 12. maja Je po dolgi bolezni za vedno zapustil svoje GIOVANNI LONZARI Pogreb bo v petek, 14. maja ob 15.45 lz kapele bolnišnice v cerkev na Katlnairi i«®* Žalostno vest sporočajo žena Marija, hčerka Lidla * žem Ucijem in sorodniki. LT Funebri, Via Zonta 3, tel 38006 U>° Zapustil nas Je naš dragi BRUNO BATIČ Pogreto bo danes, 13. t. m. ob 15.30 iz mrtvašnice i1 bolnišnice v cerkev na Katinari. Žalujoči družini Batič in ter drugo sorodstvo Trst, Lonjer, Katlnara, 13 maja 1971 Ob tragični smrti BRUNA BATIČA se pri Jate®ji pridružujejo žalovanju svojcev. GORIŠKI DNEVNIK IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODISCA DVE RESOLUCUI KOMUNISTIČNIH SVETOVALCEV’ Sanje ponočne sprehajalke o princu Deželna uprava naj skliče konferenco iz sanj so se razblinile v prazen nič za preučitev in odpravo tekstilne krize VRTEC ONAIRC V PEVMI NAJ POSTANE OBČINSKI 23-letnemu mladeniču so sodniki zaradi izkoriščanja in podpiranja prostitucije ter drugih prekrškov potrdili zaporno kazen na skoraj 4 leta zapora s pomilostitvijo V našem vsakodnevnem beleženju sodne kronike, se pogosto srečujemo z nairazlične:šimi primeri, surovimi in bednimi obenem, ki puste človeka naravnost zaprepadenega in Ra silijo v najbolj ekstravagantna razmišljanja o človeku, njegovi naravi in njegovem mestu na zemlji. Tak primer, po svoji na videz riiostavni in preprosti prigodi, vendar pa polni mračnosti in bede, so včerai obravnavali pred tržaškim prizivnim sodiščem (preds. ^umin, tož. Franzot, zapis. Mosca), ra zatožni klopi katerega je sedel **letni Eljgio Coslovi iz bcgunske-Ra naselja pri Padričah. Moški je W obtožen kar šestih prekrškov: °d izkoriščanja in podpiranja prostitucije do nasilne zapore osebe, °d grozen i pa do hudih telesnih Doškodb. Žrtev vsega tega je bila ““-letna Gabriella D., ki bi ii s Puritanskega stališča lahko očitali le to, da jo je zla usoda pahnila Pa asfaltne pločnike. Pa je že tako* da je živl.jeniska usoda že od *raja namenila nekaterim večji kos kruha, drugim pa samo drobtinice... to Gabriella D. je, kljub svoji do-Pj®ni službi »ponočne sprehajalke*, j? ii je prinašala tudi do 40 tisoč . na večer, živela le od drobti-ki ji jih je dajal njen princ 12 sanj. Delde je srečalo Coslovija pri-Puino pred dvema letoma v baru ulvio» v Ul. Ginnastica, kamor večkrat zahajal. Pomenek je sle-tol Pomenku, včasih .ji je mladenič Prinesel tudi ljubko darilce, jo pe-)al na izlete, skratka navaden zem-Uto bi sodil o njem, da je pravi ali kot bi dejali po naše »žeto ugledna oseba*. Pa .je naneslo, 7* se je dekle zaljubilo v fanta uo Ušes. Sklenjeno — storjeno. Zme-™ia sta se, da bosta živela sku-P®J, čeprav za nekaj časa le more uxorio, potem pa, ko se bodo stva-•u Uredile, si bosta tudi sama ure ®ia življenje. življenje, kd bi jima moralo biti posuto s cvetjem, pa je vsak dan zadobivalo večje in večje brazde, pravljica o princu iz sanj in me govi najdenki pa se je počasi spre 17. novembra lam moral zagovarjati pred kazenskim sodiščem. Tu .je zelo nesramno in skrajno naivno zanikal vse pripisane mu obtož- vrgla v prazen nič. Gabriella D. I be, zraven pa si drznil še povedati, se je ob večernih urah še dalje da ie denar, ki mu ga je pošiljala sprehajala po pločnikih in ustavlja- ljubica, večkrat pošiljal nazaj, ker la avtomobile, Coslovi pa je užival se ni hotel »preživljati z denarjem denar, ki mu ga je dajalo dekle, prostitucije*, saj si je s 15 tisoč hrami dnevno Prvostopno sodišče ga je spoznalo lahko marsikaj privoščil. za krivega vseh prekrškov, razen Meseca februarja predlanskim pa enega, in ga obsodilo na 3 leta, .je moški moral k vojakom v Bolo- u mesecev in 5 dni zapora ter 250 gno, a tudi tu se mu m, kljub te- tisoč lir denarne kazni in 8 dni mu, da je bil oblečen v vojaško pripora. Sodniki so mu istočasno po- suknjo, godilo slabo, sa.i mu ie l.m- milostih dve leta zaporne kazni ter biča pošiljala vsak mesec po 100 celotno denarno kazen, zaradi po tisoč lir. S to vsoto je lahko res manjkanja dokazov pa so ga opro udobno živel življenje vojaka... stili nasilne zapore osebe. Gabriella D. je ves ta čas skrbno Protj razsodbi obtoženec premišljevala, kako bi se rešila mo- vložil 1>rjziv in vteti se je moral skega, saj je vendarle poznala, iaf,ovarjab pred prizivnim sodi-da so bile vse Dravl.nce o lepšem ščem. Razprava je bi]a zeIo krat. življenju in vsem drugem, kar p La, saj so sodpiki brez večjih .je obljubbal, le pesek v od. Plod Umislekov spre1e!i dl javne' njegovega egoizma, k, s, je pri | M:ilca m ceIotni trdfJ R Na njej’ naj sodelujejo krajevni organisindikati in strokovnjaki - Za odpravo monopola v okviru demokratičnega načrtovanja in polne zaposlitve tem nadel še hujšo podobo: izko- stopne kazni, medtem ko je Coslo- rišČanje n.ierie obrti. I vi.jev branilec odv. Kostoris pred- Ehgio Gostovi se je meseca maja Jaga] oprostitev z utemeljitvijo da laru vrnil od vojakov in že prvi dejanje ni kaznivo. WW’ aa dan po prihodu v irstu mu je Gabriella D. jasno povedala, da hoče prekiniti vsako zvezo z njim. To svojo odločitev je utemeljila z ugo tovitvijo, da ji kljub precej viso kim vsotam denarja, ki ga je pre Lažja zastrupitev s pokvarjeno hrano ___ „„ w Lačna kot je bila se je 27-letna jemala, ni nikoli uspelo pristediti I fTaola; Ricciardelli iz Ul. Schlpa v nitd lire, da se ni on nikoli poza- Neaplju včeraj zgodaj popoldne od-nimal, da bd dobil kako stalno služ pravila v neki letal v središču me-bo in končno, da jo izkorišča. s-a kjer si je naročila porcijo po-Ko je njen ljubimec uvidel, da lipov v omaikl. Uro kasneje pa Jo ta njena odločitev pravzaprav po je začelo zbadati v trebuhu, zaradi meni konec lahkih zaslužkov, jo je česar se je odpravila v bolnišnico vsak večer prišel čakat... pred ploč- kjer so jo zaradi lažje zastrupitve nik, kjer je »delala* in jo nago- s hrano sprejedl s prognozo okre varjal, naj se spet vrne k njemu, vanja v 8 dneh na oddelku za oživ-21. julija ponoči pa .jo je celo s I ijanje. salo spravil v avto in ji grozil z nožem, da .jo ubije, če se ne spet pobotata oziroma če ne pride spet j stanovat k njemu. Ko ji je bilo vsega dovolj, je I Grazdella D. sklenila prijaviti Co-1 stovija sodišču in tako se je dne NAJNOVEJSA MOŠKA MODA bolj se izplača večji uspeh večja izbira Poletne obleke Iz shantunga stanejo 36.000 lir bgovine ALESSANDRIA ANCONA AOSTA ASCOLI PIČENO ASTI bari bassano belluno bergamo biella bologna bočen brescia civitavecchia como crema CREMONA FERRARA FIRENZE FORU' GENOVA GORICA OROSSETO LA SPEZIA LIVORNO LUCA MACERATA Mantova merano mestre milan modena padova parma pavia pesaro Pescara Piacenza piša pistoia PONTEDERA PORDENON PRATO RAVENNA REGGIO EMlLIA RIMINI RIM SAMPIERDARENA SANREMO sAVONA SESTO S. GIOVANNI SIENA SIRACUSA TARANTO TERNI TURIN TRAPANI TERNI TRENTO TREVISO TRST VIDEM BENETKE VENTIMIGMA VERCELLI VERONA V'CENZA VIGEVANO VITERBO Nesreča strojnega častnika na ladji Zaradi rane na glavi ln udarcev po prsnem košu z verjetnim zlomom reber so morali včeraj sprejeti na II. kirurškem oddelku 43-letnega strojnega častnika Diega Demlto. Častnik ki Je vkrcan na ladji «Enrloo Dandoio» je povedal, da je v stojnem oddelku ladje padel z višine treh metrov. Splošna tekstilna kriza, ki je zav- ce. Po dolgi debati so z glasovi KD žela zlasti na Goriškem zaskrblju-joč obseg, je vedno bolj v ospredju zanimanja ne samo vseh prizadetih, ampak prebivalstva na splošno. Včeraj smo pisali o razgovoru sindikalnih predstavnikov tekstilcev z deželnim odbornikom za industrijo Dulcijem in o njegovem odgovoru. Danes pa je prišla vest, da so komunistični deželni svetovalci Ber-gomas, Bosari, Pasoolat in Lovriha poslali deželni upravi predlog resolucije o tem problemu. V njem se še enkrat navaja tekstilna kriza, ki izhaja iz tekstilno -kemične monopolistične koncentracije in reorganizacije celotnega sektorja, kar vzbuja zaskrbljenost gospodarskega in socialnega značaja vseh prizadetih, ker ima za posledico znatno zmanjšanje števila zaposlenih, zmanjšanje delovnega urnika, postavitev večjega števila delavcev v dopolnilno blagajno itd. Resolucija predlaga deželnemu odboru naj čimprej skliče deželno konferenco za tekstilno industrijo, pri kateri naj sodelujejo prizadete krajevne ustanove in naj bi bili prisotni predstavniki sindikatov, socialni predstavniki in strokovnjaki. Pogovarjali naj bi se o vodilni vlogi, ki naj si jo prevzame deželna uprava pri iskanju najprimernejše rešitve tega problema; pri tem naj bi bil pogoj za javne prispevke tej industriji demokratična kontrola v okviru pogramacije, ki bo imela za cilj povečanje zaposlitev, ponovno vzpostavitev normalnega delovnega urnika in boljše pogoje na delu. O istem problemu je predložila resolucijo goriškemu županu tudi komunistična svetovalska skupina v goriškem občinskem svetu. Resolucija ugotavlja splošno zaskrbljenost zaradi tekstilne krize, njen neugoden vpliv na gospodarstvo na Goriškem, poudarja potrego temeljite reorganizacije ter poudarja važno vlogo deželne uprave v okviru demokratičnega načrtovanja. Komunisti predlagajo v okviru »tekstilnega zakona* ki se pripravlja, ustrezen načrt za učinkovit deželni poseg v ta problem, še pred tem pa naj določijo s posebnim odlokom dopolnilo plače tistim delav- in PSI odobrili resolucijo v kateri so vzeli na znanje načrt deželne uprave Ln Izrekli zahvalo odborniku za zdravstvo Devetagu za njegovo zanimanje dn prizadevanje za pozitivno rešitev tega problema. Na znanje so vzeli tudi njegovo zagotovilo glede nespremenjenega števila prvotno določenih bolniških postelj v novi bolnišnici. Obenem so priporočili pospešitev birokratske poti ln čimprejšnji začetek gradnje. Soglasno pa so odobrili drugo resolucijo, v kateri je govor o reformi sanitarnega programa ter pri-poporlčili takojšnjo ureditev krajevnih sanitarnih enot. Na začetku seje je župen Versa-ce poročal tudi o včerajšnjih razgovorih občinske delegacije z deželnim odbornikom Devetagom o zadevi sanitarnih problemov, vključno o problemu pohabljenih otrok. Poročal je tudi o razgovoru z Ber-zantijem o funkcionalnih avtonomijah na Moščenicah v zvezi z ne- gativnim odgovorom ministra Vllla-nesijia ln zahteve po njihovi ukinitvi. • • • V tržlško bolnišnico so sprejeli za 15 dni na zdravljenje 35-letno Evo Vujevič iz Romk, Ul. Man te Coste 42, ki je padla pri trčenju svojega mopeda s kolesom ter se je ranila na levem kolenu. Za 7 dni so pridržali na zdravljenju tudi jugoslovanskega mornarja lz Pulja 21-letnega Branka Mo. mlnovlča z ladje Jenifer ki sl je priprl z vrati desno roko Ln sl pri tem zmečkal palec na roki. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Ravnateljstvo slovenski. nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randac-cio 10, sporoča vsem prizadetim, da bo v ponedeljek 17. t.m. ob 19. uri roditeljski sestanek v prostorih te šole. Vabljeni so starši in njihovi namestniki. Prejšnji dan smo pisali o nekaterih napakah in težavah, ki se pojavljajo v otroškem varstvu v Pev-mi in na Oslavju, pri tem pa smo bili izredno ostri ravno do ustanove ONAIRC, ki upravlja otroški vrtec v Pevmi ter zahajajo vanj (ali bi morali v večjem številu zahajati — če bi imeli ustrezen javni prevoz!) otroci z Oslavja. Danes se ne bi več vračali k že navedenim razlogom, zavoljo katerih smo skrajno nezadovoljni z delovanjem tega vrtca ter zato znova pozivamo vse slovenske politične dejavnike, da napravijo konec utrakvističnemu pouku, ki otroke raznaroduje. Ne, danes bi hoteli o-pozoriti na nekatera druga vpraša-naj, ki se pojavljajo v delovanju ustanove ONAIRC. 1 Naše bralce, predvsem pa starše otrok, ki obiskujejo tega in druge vrtce ONAIRC, bi želeli opozoriti, da je vodstvo ustanove (porojene pod fašizmom, da nas bi raznaro-dila ter je zato še danes prežeta s fašistično miselnostjo'* naročilo svojim ustožbencem, naj pripravijo o-trokom kosilo, ki naj bi ne stalo več kot sto lir. Kakšen je lahko obrok hrane, ki stane 100 lir? Zaradi slabih prejemkov so že pred časom pričele otroške vrtnarice in pomožno osebje s stavkovnim gibanjem. Marsikdo se sprašuje, kako je mogoče tako mačehovsko ravnati z otroki in kako je mogoče izplačevati zaposlenim v vrtcih tako sra- MiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu KUUB NEGATIVNEMU GLEDANJU VLADE V najnovejši «modri načrt» vključiti pristanišče v Tržiču Potrjen vladni sklep o funkcionalni avtonomiji štivanski papirnici? - Nove tovarne v tržiški industrijski coni potrebujejo modernejše pristaniške naprave cem, ki so v dopolnilni blagajni. Občinski svet naj pooblasti župana, da bi se pobrigal za sklicanje javne deželne konference o tekstilni in o-blačilni industriji kot so jo predlagali tudi v resoluciji deželnemu odboru. Rotacijski sklad na Goriškem Hude posledice nerodnega padca Včeraj navsezgodaj zjutraj so I nujno sprejeli na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice 31-let-nega zidarja Alberta Tamara iz Ul. Lavaneto, za katerega so sl zdrav-| nikl pridržali prognozo. V bolnišnico ga je z rešilnim av-1 'tam spremil 24-letai Stefan Cvetkovič Iz Ul. Luzzatto kd je pojasnil, da je Tamaro prišel večer prej k njemu na obisk kjer se je dolgo zadržal. Kmalu po polnoči se je Tamaro odpravil v stranišče, ki je na zunanjem hodniku, In tu, vsaj | tako kaže, je zdrsnil In se pri padcu nerodno udaril po glavi. Padec dveh zidarjev s treh metrov višine Nekaj minut pred 15. uro soz za-I sebnim avtom pripeljali v bolnišmi-oo kjer so jima dali prvo pomoč Ln | ju nato odsLoviLl s priporočilom nekajdnevnega počitka 32-letnega za-| darja Silvia Zampierija iz Castions di Strada In 42-letnega zidarja Glu-seppa Zorzenona Iz Gonarsa. Zidarja sta izjavila da sta med gradnjo bolnišnice na Katlmari asfaltirala podstrešni pod ko se je ta vdrl pod njima pri čemer sta | padla v globino 3 m. aiii*iiiiiiiMiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiii«itiiiiiiMi«ii«iiiint>ieiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniis>i>iii*"iA*iB Deželni odbornik za finance Tri-pani je sprejel predsednika rotacijskega sklada Gallaptna, kateri mu je orisal najnovejše posege sklada v korist gospodarskih ln vzporednih pobud na Goriškem za skupno investicijo 376 milijonov Ur. Galtopm je zlasti podčrtal važnost financiranja hotelske dejavnosti v Gradežu ter apnenic v Zagra-ju za modernizacijo in preosnovo naprav ter ICM v Krrninu za Industrijsko proizvodnjo sestavljenega pohištva. Odbornik Trlpanl je Izrekel svoje zadovoljstvo z delovanjem rotacijskega sklada. S seje občinskega sveta v Tržiču Torkova seja občinskega sveta v Tržiču se je zavlekla do srede do 2. ure zjutraj. Glavna točka razprave je bila zadeva tržiške bolnlšnl- d rop r«ntrl ^UGUSTA BRESCIA CATANIA COMO IVREA LATINA mARSALA MILAN RHO RIM TRST VERCELLI JUTRI URADNA OTVORITEV Solkanski obmejni prehod razširili in modernizirali Za sedaj samo na jugoslovanski strani, pozneje pa tudi na italijanski - V Solkanu in na Plešivem naj bi kmalu dovolili prehode tudi s potnimi listi Jutri opoldne bo na jugoslovanski I strani obmejnega prehoda Solkan slovesnost ob otvoritvi novih odnosno razširjenih naprav. Na tem bloku so namreč v zadnjem času razširili cestišče, tako da so sedaj tri steze za prehode motornih vozil. Razen tega so zgradili dve hišici za obmejne policijske in carinske organe, čez prehod pa razpeli streho. Skupni stroški za te gradnje oziroma preureditve so znaš Ji o-koli 65 milijonov starih dinarjev, denar pa so prispevali ministrstvo za notranje zadeve republike Slovenije ter občina in razna podjetja v Novi Gorici. | iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiniiiiiiiiiiiiu • Danes ob 19.30 bo v dvorani kul. | turnega krožka «G. Saragat« v Ul. Fiavia 5 na sedežu PSDI pri Sv. Soboti dr. Laremzo Fogher govoril o «Sedanji problematiki zdravstvene reforme« Debati bo predsedoval predsednik krožka prof. Lucio Lan-za. • V petek, 14. t.m. ob 20. uri bo v Ul. Madonnina 19 prof. Margherita Hack, ravnateljica tržaškega astronomskega observatorija, govorila o temi ((Astronomija danes« za krožek za polltlčno-soclalne študije «Che Guevara«. Solkanski blok je med najpomembnejšimi ob meji na Goriškem, saj omogoča neposredno zvezo med delom Gorice in Solkanom oziroma Novo Gorico. Čezenj potuje nad milijon oseb letno. Zato je seveda zelo pomembno, da bodo modernizirali tudi cestišče in druge naprave na italijanski strani prehoda. Z ustreznimi deli naj bi začeli že v kratkem. Modernizacije in razširitve prehoda so se lotili zato, ker se tako v Novi Gorici kot tudi v Gorici že dolgo zavzemajo zato, di bi ta blok prekategorizirali, tako da bi bila čezenj dovoljena tudi potovanja s potnimi listi. Namesto sedanjega prehoda druge kategorije, naj bi bil torej Solkan v prihodnje tako imenovani meddržavni blok. Iz neuradnih virov smo zvedeli, da je o zadevi prav te dni razpravljala mešana komisija strokovnjakov na zasedanju v Rimu. Vse kaže, da bo omenjena pobuda za prekategorizacijo solkanskega prehoda ugodno rešena, o čemer bo. seveda izdano tudi uradno sporočilo. Prav tako naj bi prekategorizirali tudi blok na Plešivem pri Medani v Goriških Brdih. Tudi čez ta prehod, ki povezuje dobršen del Brd s Krminom in dalje z Gorico, naj bi bila v prihodnje dovoljena potovanja s potnimi listi. O tržiškem pristanišču je bilo že mnogo napisanega, posebno v zadnjem času, ker je ministrstvo za prevoze dalo papirnici v Štivanu dovoljenje za lastni operativni pomol. Papirnica bo tako blago lahko sama natovarjala ali raztovar jala, ne da bi se posluževala, kot doslej, storitev tržiškega pristanišča. Ta vladna odločitev je seveda prizadela tržiške pristaniščnike. Blago namenjeno štivanski papirnici, obsega skoro četrtino celotnega prometa v tem pristanišču. Zaradi tega bo prikrajšano pristanišče kot celota, prikrajšani bodo pristaniški de lavci, prikrajšana bo občina v .Tržiču. Protestno gibanje proti tej vlad ni odločitvi traja že nekaj mesecev. Uprli so se sindikati, uprla se je tr-žiška občina, uprle so se druge krajevne uprave in gospodarske u-stanove. Kljub ugovorom pa je ministrstvo potrdilo svoj prvotni sklep in pred nekaj dnevi so razni poslanci, ki so s tem v zvezi poslali pismena vprašanja, dobili, tudi od govore, ki potrjujejo prvotno vladno odločitev. S tem v zvezi je treba spregovoriti tudi nekaj besed o vladnem finansiranju pristaniških naprav. V «modri načrt* o modernizaciji pristanišč so vključili ravna pristanišča. tržiško pa ne bo iz fondov tega načrta dobilo denarja. Tako izjavo je zastopnikom družbe pristaniških delavcev dal prejšnji teden podtajnik Cervone, ki se je mudil na obisku v Trstu. To je seveda prizadete kroge v Tržiču vznemirilo, kajti ustrezni državni uradi so že pripravili načrte za postopno večanje in modernizacijo kapacitet pristanišča v Tržiču Tu naj bi v doglednem času uredili tudi dok za kontainerje. Pristanišče v Tržiču bi se moralo specializirati in služiti kot nekako dopolnilo tržaškemu. Načrt za večanje naprav v tržiškem pristanišču je vezan na razvoj tržiške industrijske cone. Tu bodo zrasle tovarne, nekatere te gradijo, in seveda jim bo moderno pristanišče zelo dobrodošlo. Prav v teh dneh so dali pristanišču na razpolago dolgo operativno obalo bivše družbe Solvay, prav tako nameravajo v kratkem zgraditi novo majhno pristanišče za domače ribiče: tako bi pridobili precej prostora poleg sedanje operativne o-bale. To so vprašanja, ki zanimajo tr-žiško in s tem v zvezi celotno go-riško gospodarstvo. Vsekakor bo treba na krajevni, deželni in vladni ravni rešiti vprašanje povečanja kapacitet pristanišča v Tržiču. nad Ajdovščino, kjer se je narava INAM redno delovali. Isto velja tu-tudi že odela v spomladansko ze- di Za zdravnike te ustanove, ki ni lenje in cvetje. Tudi tamkajšnje so vključeni v sindikalni spor zdrav- zavetišče je sedaj zopet redno oskrbovano in pričakuje nedeljske izletnike. Zeleni križ na kongresu ustanov za prvo pomoč V Čampi Bisenzio v Toskani je bil pred dnevi kongres Združenj za javno pomoč (Associazioni di Pubblica Assistenza), ki se ga je udeležil tudi predstavnik goriškega Železnega križa Tullio jiervot.. Bil je to 25. kongres tega združenja ter se je odvijal na temo »Ustanove za javno in prvo pomoč v okviru krajevnih sanitarnih enot*. Ob zaključku kongresa so odobrili resolucijo, v kateri so kongresi-sti poudarili željo, da bi tudi javno priznali in upoštevali obstoj takih ustanov. Ob tej priliki je vodstvo FIAT uredilo tudi razstavo svojih najnovejših vzorcev rešilnih voz in ambulant. Prihodnji 26. kongres te vrste se bo vršil spomladi leta 1972 v Gorici, ter ga bo organiziral tukajšnji Zeleni križ v okviru proslave za 50-letnico svoje ustanovitve. Omenimo naj še. da so bile na kongresi v Toskani prisotne tudi delegacije sorodnih združen i iz Holandske, Švice, Nemčije in Avstrije. Zdravniki INAM ne bodo stavkali Pokrajinsko vodstvo INAM v Gorici sporoča, da ob eventualni' stavki zdravnikov proste izbire danes ln jutri osebje INAM v Gorici, Tržiču ln Gradišču ne bo stavkalo lin bodo tudi specialistični ambulatorji ni kov. Jutri seja občinskega sveta v Gorici Jutri, v petek, 14. maja ob 18.30 se bo nadaljevala seja občinskega sveta v Gorici. Po napovedi župana na zadnji seji naj bi ob tej priliki obravnavali interpelacije ln resolucije ki so jih v zadnjih tednih predložili občinski svetovalci. motno nizke prejemke, da so se pričeli upirati takšnemu ravnanju? Kdo ve, koliko sredstev prejema ta u-stanova od občin, pokrajin, dežele, države in kdo ve iz kakšnih skladov še? In kako jih upravlja, da smejo za kosilo potrošiti, kakor pravijo, največ 100 lir? Če neka stvar ne gre, potem je treba raziskati, zakaj šepa, potrebno je napake odstraniti ali pa — poglavje zaključiti in začeti z novim. In to, se zdi, da je ravno način, ki naj bi obveljal za naš primer. Vprašanje je tako občuteno, da bo načelno o tem razpravljal tudi parlament. Izkazalo se je namreč, da je ONAIRC, kakor poprej ONMI in še marsikatera druga ustanova, postal anahronizem v našem času, ki ga je treba odpraviti, otroško varstvo pa zaupati javnim ustanovam. Kakor so že predlagali v goriškem občinskem svetu, naj bi otroški vrtec v Pevmi prevzela v svojo upravo občina Gorica. Vanj bi zlahka sprejela še otroke iz Šent Mavra, ki jih sedaj vozi s šolskim avtobusom v Gorico. Če bi bil vrtec pod javno upravo, bi lahko naš fotoreporter kdaj pa kdaj otroke tudi slikal, kot je to v navadi po drugih vrtcih in šolah. V Pevmi pa tega ni bilo nikoli mogoče doseči, ker je, seveda, po «dobrem fašističnem redu* bilo potrebno dobiti predhodno dovoljenje iz nadrejenega urada v Vidmu. Verjetno gre za izvajanje pravilnika iz fašističnih časov, ki ga kdove zakaj tako dosledno izvajajo. Morda pa se je za to prepovedjo skrivala tudi bojazjn, da bi časnikar na lastna ušesa slišal tisto »utrakvistično raznarodovanje otrok v vrtcu ter tu zabeležil? Demetrij Cej razstavlja na gradu pri Lanterni ■trij oril Goriško tržaški slikar Demel Cej bo v soboto 15. tm. otvoi razstavo svojih najnovejših del v prostorih gostišča Lantema d’oro na goriškem gradu. Otvoritev bo ob 18. uri. Razstava bo ostala odprta do vključno 5. junija. Vstop je prost. Avto trčil v vozilo invalida Včeraj okrog poldne je trčil avto renault, ki ga je vozil 33-letni Giuseppe Filiponi iz Vidma, Ulica Marangoni 6, v galeriji pod goričkim gradom v trikolesno invalidsko vozilo, ki ga je upravljal 67-ietni invalid Vinko Nemec iz Vrtojbe. Pri trčenju je dobil Nemec poškodbe na lobanji in na levi nogi. V splošni goriški bolnišnici so ga pridržali za 5 dni na zdravljenju. Z avtom zavozil v hišo Včeraj dopoldne ob 10. uri, ko se je s svojim avtom fiat 500 peljal od Moše proti Gorici, je 51-letni Danilo Della Savia iz Vidma na Trgu S. Giorgio izgubil kontrolo nad vozilom, ki je krenilo na levo ter z vso silo trčilo ob zid hiše št. 40 na omenjenem trgu. Šofer ja, ki je po poklicu šofer, so odpeljali v splošno goričko bolnišnico kjer so mu ugotovili udarec v lobanjo, poškodbe i- levem kolenu in komolcu in drugod po telesu ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Goriški planinci na Nanosu Goriški planinci pri SPD, tisti, ki se udeležujejo visokogorskih tur, so se v nedeljo povzpeli na Nanos iz nove smeri. Tokrat so jo namreč ubrali po strmi Furlanovi poti, ki se vzpenja proti vrhu iz Vipave. Od doma so krenili z lastnimi prometnimi sredstvi že v jutranjih urah do Gradišča. Od tu so šli do razgledne točke, ki so jo uredili vi pavski planinci ter jo imenovali »Gnezdo*. Od tod so nadaljevali po Furlanovi poti, ki gre po ostrem grebenu ter je vseskozi zavarovana, do zavetišča pri Abramu, ki je vključeno tudi v slovensko transverzalo. Popoldne so se vrnili po drugi poti ter se ustavili na Gradišču kjer so imeli domači planinci iz Vipave svečanost ob otvoritvi zavarovane Furlanove poti in lepe razgledne točke. Tu so bili govori, ki jim je sledila še kulturna prireditev ob udeležbi zastopstev raznih planinskih društev. Na povratku so se goriški planinci ustavili še pri izviru Hublja SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA v sodelovanju z E M A C lz Gorice Vitaliano Brancati RAFFAELE (komedija v treh dejanjih s prologom) DANES, 13. maja ob 20.30 za okoliške abonente Avtobus št. 1 vozi skozi: Vrh odhod ob 19.45, Rupo, Peč; Avtobus št. 2 voal skozi: Doberdob: odhod ob 19.45 - Poljane; Avtobus št. 3 vozi skozi: Jam- lje: odhod ob 19.45 — Dol, Gabrje, Sovodnje, štandrež. JUTRI, 14. maja oh 20.30 za mestne abonente V Katoliškem domu v Gorici. Kino - ’ ZA ZAKLJUČEK SLOVENSKE GLEDALIŠKE SEZONE V GORICI Danes in jutri SG s komedijo «Raffaele» Predstavi tega antifašističnega dela bosta v Katoliškem domu Slovensko gledališče v Trstu bo Ves oder je prepreden z lestvami, nocoj in jutri zvečer nastopilo v temeljnim simbolom te zgodbe: za-Katoliškem domu v Gorici s kome- kaj Raffaele hoče navzgor, navzgor dijo italijanskega pisatelja Vitalia- za vsako ceno, pripravljen je žrtvo-na Brancatija »Raffaele*. Z upri- vati vse in vsakogar. In da se na zoritvijo tega dela se zaključuje prva redna gledališka sezona v Gorici, katere podobo sta poleg tržaškega gledališča oblikovali še Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice in Drama SG iz Ljubljane. To sezono so, kakor je dobro znano, organizirali SG, Slovenska prosvetna zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete in Ustanova za kulturne in umetniške prireditve (EM AC) iz Gorice. O komediji «Raffaele» pa je bilo v našem tisku že precej napisanega. Raffaele Scaramacca je uradnik z eno samo ambicijo živeti v miru in po možnosti priti do kakšne si-nekure, ki bi mu omogočala lagodno življenje. Toda v njegovi družini živi tudi brat Giovanni. ki noče kloniti pred fašizmom, pa čeprav mu ni povsem jasno, kaj pravzaprav hoče. Iz konflikta med njima rase drama, ki je kljub rahlo ne enotnemu oblikovalnemu pristopu kritičen prerez italijanskega življenja v tem tragičnem obdobju svetovne zgodovine. Režiser Jože Babič ji je s pomočjo scenografa Svete Jovanoviča skušal dati dimenzije, ki presegajo njeno ozko krajevno opredelitev. teh lestvah v kritičnem trenutku prevesi navzdol je sicer res zakon zgodovine, ampak kakor vsi zakoni prizadene .jredvsem tiste, ki so premajhni, da bi se jim znali izog niti. Naslovno vlogo igra Silvij Kobal, Giovanni je Stane Starešinič, v ostalih vlogah pa nastopa ves igralski zbor Slovenskega gledališča Roditeljski sestanek in prireditev v Dijaškem domu Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma v Gorici, na Svetogor-skl cesti, vabi vse starše gojencev doma na roditeljski sestanek, ki bo v Domu v nedeljo, 16. maja z začetkom ob 15. url. Gojenci in gojenke Slovenskega dijaškega doma pa vabijo svoje vzgojitelje, prijatelje, znance, sošol. ce in dobrotnike na svojo zaključno prireditev, ki bo prav tako v nedeljo v prostorih Doma na Sveto-gorski cesti z začetkom ob 16.30. Za to priliko pripravljajo gojenci pester program, ki bo gotovo ugajal vsem udeležencem. VERDI 21.00: «Eilstr d’amore», CORSO 17.15—22.00: «Stanza 17-17 palazzo delle lmposte«, U. To-gnazzi in G. Moschln; klnema-skopski film v barvah. MODERNIS6IMO 17.30—22.00: «Ma-ciste e la regina dl Samar«, A. Steel ln J. Clair; Italijanski kine-maskopski film v barvah. CENTRALE 17.00-21.30: «La reli-giosa«, A. Karlna in S. Simonin; film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. V1TTORIA 17.15—21.30: «11 tempo di vivere«, M. Vlady, J. de Pa-squale; francoski film v barvah, mladini pod 14. leuim prepovedan. Irzic AZZUKKO 17 30: «La squadriglta del falchl rossi«. R McColoun; cinemascop v barvah. EXCELSIOR 16 00: «Una spada per Brando«, barvni film PRINCIPE 17 30: (dndagini su una ntnfomane«, U Asa Oka, barvni film. Nova Gorica SOČA (Nova Gorica): »Strast*, švedski barvni film ob 18 in 20. SVOBODA: «V prepadu strasti«, i-talijansko-španski barvni film — ob 18 ln 20. RENČE: »Dirka za časom*, angle ki barvni film — ob 19.30 DESKLE: «John ln Mary», ameriški barvni film — ob 19 30. SEMPAS: Prosto KANAL: «Mod z imenom konj«, a-meriški barvni film — ob 19.30. PRVACINA: «Zlata mladost«, francoski barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici ie danes ves dan tn ponoči dežurna lekarna MARZINI. Korzo Italija 89, tel. 2443. V TR2ICU Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna »Centrale« dr. Flt« & Enneri na Trgu republike 26 — tel. 72-341. Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem ! ‘ONOVNO O TAKO IMENOVANEM BEGU MOŽGANOV Siromašni svet ^ služi bogatemu z Latinske Amerike je v nekaj letih odšlo v bogate ZDA na ti-toče mladih inženirjev, zdravnikov in drugih strokovnjakov Tema je stara, žal pa še vedno aktualna. O zadevi so razpravljali tudi na mednarodnih zasedanjih, pred šestimi leti pa je dobil na svojo delovno mizo temeljito študijo o stvari sam generalni tajnik Združenih narodov U Tant. Gre za problem, v trenutkih celo za hud problem, ki bi ga mogli strniti takole: siromaki gradijo bogatašem š» večje bogastvo. Za kaj dejansko gre? Gre za tako imenovani »beg možganov*. Še ni dolgo tega, ko so v nekaterih deželah začeli opažati obraten pojav, vendar se te spremembe kažejo le na relaciji zahodna Evropa — ZDA in narobe. Vse drugače pa je v svetovnem merilu. Pred šestimi leti je iranski sociolog Eshan Naragia izdelal temeljito študijo o tem, kako najbolj razvite dežele 3veta dobivajo tako rekoč brezplačno visoko kva-licirano strokovno delovno silo. Znanstvenik je tedaj navedel konkretne podatke, koliko visoko kvalificiranih strokovnjakov se iz manj in iz nerazvitega sveta seli v ZDA. Od tedaj do danes se razmere po svetu niso kdove kako spremenile. Res je, da so v zadnjem času začeli strokovnjaki s posameznih področij zapuščati ZDA in se seliti v svoje matične dežele, vendar gre v tem primeru izključno za Francoze, zahodne Nemce in Angleže, to se pravi za ljudi iz visoko razvitih držav. Ne velja pa to za strokovnjake z manj razvitih področij, še najmanj pa za ljudi iz sveta v razvoju oziroma iz tako imenovanega tretjega sveta, ki dejansko potrebuje največ novih strokovnih moči oziroma, ki najhuje trpi na pomanjkanju visoko strokovnih delovnih moči. Po najnovejših podatkih so ZDA v zadnjih dvajsetih letih dobile na račun dotoka tujih strokovnjakov toliko, da je vrednost njihovega »uvoza* za 4 milijarde dolarjev večja od tega, kar so ZDA v tem času dale tujini v obliki ekonomske pomoči. Oglejmo si nekaj konkretnih podatkov, nekaj številk: iz dežel Latinske Amerike, za katere prav gotovo ne moremo govoriti, da so bogate in razvite, se je izselilo v ZDA v zadnjih osmih letih nič manj kot 53.000 inženirjev, zdravnikov, agronomov in drugih fa-kultetsko izobraženih ljudi. Iz In-drjer za-katero je znano, da Ima razmeroma nizko življenjsko raven, za katero je znano tudi, da beleži še vedno epidemije najrazličnejšega izvora, je odšlo za boljšim zaslužkom, za višjo plačo in tudi za boljšimi delovnimi razmerami v zadnjih letih deset tisoč strokovnjakov. Res je, niso vsi odpotovali v ZDA, mnogi so se ustavili v Veliki Britaniji, nekateri v Kanadi, toda Indija jih je izgubila. Glede tega je vredno dodati naslednje: angleški mladi strokovnjaki zapuščajo svojo deželo in se selijo čez Atlantik, njihova izpraznjena mesta v Veliki Britaniji pa zasedajo indijski strokovnjaki. Za Afriko, Azijo in Latinsko A-meriko prav gotovo ne moremo govoriti, da imajo strokovnjakov na pretek. Nasprotno, potrebovali bi jih veliko in zato vlade posameznih držav s teh treh celin pošiljajo na šolanje ali na specializacijo svoje ljudi deloma v Evropo, deloma v ZDA. 30 odstotkov teh ljudi se po končanem šolanju ne vrne v svoje dežele, pač pa ostanejo v Združenih državah. To je nekatere vlade v Afriki in Latinski Ameriki pripravilo do tega, da zahtevajo sedaj od štipendistov položitev kavcije, ki se jim bo vrnila, ko se bodo po končanem šolanju vrnili v domovino. V nekaterih drugih državah pa se starši štipendista obvežejo, da bodo pomoč, ki so jo države dale štipendistom, vrnile, če bi se sin ne vrnil s šolanja. Drži torej ugotovitev, ki smo jo navedli v začetku, da siromaki pomagajo bogatašem, da si svoje bogastvo še večajo. Desetbisoči inženirjev, zdravnikov, tehnikov in drugih visoko kvalificiranih delovnih moči odhaja iz svojih domovin čez Atlantik ali v bolj razvite dežele, ker se ne zadovoljijo s prejemki, ki jim jih more dati njihova siromašna domovina. V VVashingtonu so demonstrirali proti vojni tudi vietnamski veterani, katerim je »umazana* vojna zapustila neizbrisne spomine, kot n.pr. vojaku na vozičku, ki Je izgubil obe nogi. POJA V, KI JE VIDEN TUDI V ITALIJI S spremembo okusa nova vrsta filmov Upadlo /e zanimanje za nasilje zaradi nasilja - Zabavna je postala satira na domačo družbo Če pregledamo stattistike tistih filmov, ki so v letih od 1968 do 1970 dosegli najvišji inkaso, bomo lahko ugotovili, da se je ponovilo to, kar se je dogajalo s filmi Charlieja Chaplina. V njegovih mladih letih so namreč kritiki po časopisih na kompliciran način razlagali njegove kratke filme: pripisovali so jim pomene in namene, ki jih sam igralec in režiser ni poznal, kajti njegova zasluga je bila le ta, da se je za svoje filme navdihoval pri resničnem življenju, na platno je po sistemu improvizacije prenesel le to, kar se je resnično dogajalo, čeprav je vsemu dodal še groteskno noto. Minilo je več kot petdeset let od takrat in stvari se niso veliko spremenile. Občinstvu, to pa lahko opazimo po lestvici najvišjih dobičkov za film, so bili v zadnjih treh letih najbolj všeč filmi, kot so «H medico della mutua*, «NeH'anno del Signore*, »Borsalino*, »Venga a prendere il caffč da noi», »Padec bogov*, »La moglie del pre-te», «11 prete sposato*, »Inchie-sta su un cittadino al di sopra di MHinilliliniliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiinniiinlliiiiiiniiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHniiiiiiiii,nl|,nnimiiiiiiiiiiinniinpi,........................................................iiiiiiiiii„i„„„i„„i„i,„n„i,„i KAKO JE FRANCOSKI PUBLICIST VIDEL VIETNAMSKO RESNIČNOST Tako imenovani ^drevoredi duš '» so ob vseh ameriških oporiščih Odstotek narkomanov se naglo veča - Ameriškim vojakom vstop prepovedan - Otroci z obrazi starih zvodnikov - Prostitucija in dezerterstvo Dogajanja v Vietnamu in v In-dokini nasploh so zadnje tedne prišla nekoliko v ozadje. Svetovna javnost je pred tednom preusmerila svojo pozornost v same ZDA, kjer se čedalje bolj živo oglaša k besedi — slaba vest. Vedno več je Američanov, ki so proti Nixonovi politiki v Indokini. Toda v Vietnamu in v vsej Indokini se »umazana* vojna nadaljuje. In tudi če topovi ne grmijo, tudi če ne ropotajo strojnice, se zlo okupacije nadaljuje. Neki francoski pu-MciskJaJe_.jjrelaJLyeft_ia3a.-VL Vietnamu, je napisal vrsto reportaž, iz katerih povzemamo nekaj odstavkov, ki nam povedo, kako tudi daleč od bojišč nadaljujejo strahote, ki ne vplivajo negativno le na vietnamsko ljudstvo, pač pa tudi na samega okupatorja. «Drevored duš* je za Tansonnu-tom. To je izredno umazana in izredno smrdljiva uličica, ob kateri se vrstijo lesene hišice z vhodi v vseh smereh in s stopnišči, ki se med seboj križajo. Otroci se smejijo, jočejo in se igrajo, ženske pa se med seboj prepirajo in s piskajočim glasom zvabljajo kliente, se z njimi ljubijo, ali pa kuhajo kosilo. Povsod pa so gore smeti. Ropot tukaj ni takšen kot v središču mesta, zato pa je smrad ostrejši. Nihče ne skrbi za čistočo, smeti se mečejo ali v obcestni kanal ali kar na ulico. SVETOVNI KONGRES O BIZANCU V BUKAREŠTI BUKAREŠTA, 12. — V začetku septembra bo v glavnem mestu Romunije 14. svetovni kongres bizantinskih študij. Prvič je bil tak kongres v Bukarešti leta 1924. Na kongresu bodo razpravljali o štirih zanimivih temah: »Družba in intelektualno življenje v 14. stol.*, predavatelj bo Igor Ševčenko »ZDA*, »Meje in obmejne pokra- jine od 7. do 12. stol.*, predavala ba Helene Arhweiler (Francija), »Posvetna umetnost v Bizancu*, predaval bo Andrč Grabar (Francija) in »Bizanc in Romunija*, predaval bo Engen Stanescu (Romunija). Poleg teh predavanj pa bodo prebrali tudi več kot 300 raznih poročil. Na kongresu bo sodelovalo nad 700 strokovnjakov iz tridesetih držav. V to mestno četrt ameriški vojak ne sme. Ali jih res ni ali pa se skrivajo. Tu moremo videti le drobcene Vietnamce v njihovih pisanih uniformah in bleščečih čevljih. Po navadi gredo v parih ali po trije skupaj, pogosto se držijo za roke, kot dobri otroci. Sede za majavo kavarniško mizo pijemo sodavico in se pogovarjamo z mladim Američanom v ci-vilu. Ni nam hotel povedati, s čim se ukvarja. Ali je policaj ali trgovec, morda tu Ji vojaški begu- Lepa Dagmar Lassander, po rodu Nemka, ki živi v Rimu, kjer »e ukvarja s filmsko dejavnostjo. Preden se Je vključila v to življenje, je imela precej težav. nec. Ni važno. V Drevoredu duš velja pravilo, da se ne postavljajo vprašanja. Najvažnejše je v tem primeru, da je pripravljen biti nam za vodiča v tem labirintu. Mladi Američan nam pove zadnje novosti, pred kratkim so bili umorjeni trije vojaški policaji. Začele so se preiskave, ki jim ni konca. V kanalu so našli truplo nekega Američana. Ne ve se niti za koga gre. Človek tu že ne more več živeti mirnega življenja. Najhujše so noči. In tudi »kislina* (LSD) je podražila. Rdeča pilula, najmočnejša, se sploh ne more več dobiti. Naprodaj so le plave pilule. Razlog višjim cenam in pomanjkanju? V Los Angelesu so odkrili mrežo. Zaplenili so velike količine mamil. LSD prihaja iz ZDA. Zato je cena temu mamilu visoka. Nasprotno pa cena domačim mamilom, marijuani in heroinu, stalno upada. Velika pilula heroina stane 7000 pjaster. Niti 2 dolarja. V Ameriki ji pravijo «konj», tu pa »cilinder*. V Ameriki takšna pilula stane od 80 do 100 dolarjev. Tukaj 2. Marijuana je tu zelo poceni: zavojček 20 cigaret 200 pjaster. In to v središču mesta, pred najrazkošnejšimi hoteli. V Drevoredu duš je cenejša: 100 pjaster zavojček. Na obalah reke Sajgon marijuana raste kot plevel. Opij? 50 pjaster enkratna doza. Če ste pripravljeni se pogajati, vas stane tudi samo 30 pjaster. Opij prihaja iz Laosa. Vodič me pelje v kadilnico. Staro okostje pripravlja pipe opija. Ob njem je mlad vojak. Njegov obraz je angelski. Ne bi mu prisodili več kot 16 let. Dejansko jih ima 20. Spominja na angele italijanskega slikarstva. Ima kodraste lase. Pa ne bo dolgo podoben angelu. Že tretjič je prišel sem na pipo mamila. Pipa mamila pa je le figurativni izraz, kajti prišel je že do 15. pipe na enkratnem obisku. In ne bo dolgo ostal pri tej dozi. Sploh bo opustil pipo in bo začel opij žvečiti. Nato bo pa prešel na injekcije. Vprašam, kako in zakaj? Pojasnijo mi: če opij žvečite in ne kadite, ima desetkrat močnejši učinek. Če pa opij raztopite v vodi in si ga vbrizgate v žilo, je njegov učinek 20-krat večji. Temu pravijo tudi »strel*. Dejansko gre za nekakšen šok. ki ga zahtevajo ameriški narkomani. Ti pravijo, da je to udarec s pestjo po obrazu, udarec, ki človeka »uspava*. Redki so ameriški vojaki, ki kadijo. Pa ne zato, ker bi jih malo kadilo, nasprotno, veliko je tistih, ki jemljejo mamila. Toda kmalu prehajajo na »strel*, podobno kot bo storil lepi mladenič, ki bo v kratkem postal bolj betežen od starca in bolj brezmočen od 0-troka. Stari skelet ga gleda z okrutno ravnodušnostjo človeka, ki ve vse. In ga sili. da plača vnaprej. Nekega dne mladi vojak ne bo imel poguma, vrniti se v oporišče in bo — dezertiral. Ne morda iz nekega prepričanja, ne, enostavno zaradi mamila. Takšnih je tu že več tisoč. Nekateri iz političnih in ideoloških razlogov, mnogi pa iz enostavnega razloga, ker se prepozno zavedo, kam jih je mamilo privedlo. Vietnam je past, iz katere ni izhoda. Dezerter bo poskušal vse. Zelo drago bo plačal neko obvestilo, ki dejansko ne bo niti resnično. Predstavil se bo na francoskem konzulatu in prosil, naj ga tajno spravijo na letališče in vkrcajo v francosko letalo. Povedali so mu, da je to možno. Pa je v resnici le izmišljotina. Podobna izmišljotina so tisti pacifisti, ki da pomagajo ameriškim beguncem, da se vrnejo v Kanado ali celo v ZDA. Pravzaprav je to še hujše kot izmišljotina. Pravijo, da si je to lažno mrežo omislila ameriška policija. Na koncu te mreže sta namreč vojaško sodišče in zapor. »Drevored duš* je vse to: otroci z obrazom starih zvodnikov, pro- ogni sospetto* itd. ... Tudi ti so v glavnem filmi, ki odražajo našo stvarnost, poudarek je predvsem na ljubezenskih zgodbah, večkrat pa je tem dodana tudi satira na običaje in končna morala, za katero so se režiserji že navadili, da ne sme biti preočitna. Tako se dogaja, da se občinstvo največkrat odloča za filme, ki so navadno komedije, ki v smehu bičajo navade družbe in če v njih igrajo znani igralci, toliko bolje. Pomembna je tudi nova vrsta romantičnih filmov, tu ne gre za filme, kot je recimo »Love Story», ki mu kritiki očitajo, da je slabši kot knjiga, pač pa za dela. kot je na primer »Ano-nimo veneziano*, ki je žel med občinstvom veliko uspeha. Producenti in režiserji so se zavedeli, da kolosali ne pritegnejo več občinstva, kot se je dogajalo nekoč, tako da v Italiji tudi film «Waterloo» ni dosegel takšnega uspeha, kakršnega so pričakovali. Celo taki filmi, ki so sicer težji, vendar želijo prikazati res umetniško delo, najdejo pri občinstvu razumevanje, tako se je na primer zgodilo s filmi «Padec bo-gov», ki ga je režiral Visconti, s Fellinijevim filmom «Satyricon», z Bologninijevim »Metello* in Schlesingerjevim »Midnight Cow-boy». Ti filmi so na vrhu lestvice obiskov z delom, ki sicer ni iskalo umetniških učinkov, vendar je vzbudilo govorice in sicer s Petrijevim »Indagine su un cittadino al di sopra di ogni sospetto*. Za filme pa, ki so se skrivali za psevdo didaktično nalepke* ni več zanimanja, tako je upadlo zanimanje za filme vrste «Helga» in »Bora, bora*. Popolnoma pa je upadlo zanimanje za italijanske kavbojske filme, ki so pred leti doživeli velik porast. Tudi tradicionalni kriminalni filmi za občinstvo v Italiji niso več zanimivi, začenjajo pa si utirati pot italijanske kriminalke ki prikazujejo domače prizorišče. (Nadaljevanje na 6. strani) Iz kratkega pregleda filmov, ki so občinstvu bolj ali manj po godu lahko ugotovimo, kaj italijansko občinstvo sprejema, in kaj odklanja. Rekli bi lahko, da se predvsem upira prikazovanju nasilja zaradi nasilja samega, to se je na primer dogajalo v nekaterih italijanskih kavbojskih filmih, tudi poveličevanje vojne ni več v modi. Prav zaradi tega se je občinstvo večinoma odločilo za drugi ekstrem, navdušujejo ga farse, sentimentalne zgodbe, satirične komedije, ki sicer trajajo le poldrugo uro, vendar ne zagovarjajo prelivanja krvi. Kot se torej dogaja v Hollywoodu, da so opustili dosedanjo pot in začeli novo, ki naj bi bila uspešnejša, je tudi v Italiji razvidno, da so se z novo vrsto filmov producenti in režiserji skušali zavarovati pred krizo. več poletja vec sonca več sreče Obleke * cvetličnim vzorcem v rebrastem jerseyu od 4.500 do 7.500 lir trgovine ALESSANDRIA ANCONA AOSTA ASCOU PIČENO ASTI BARI BASSANO BELLUNO BERGAMO BIELLA BOLOGNA BOČEN BRESCIA CIVITAVECCHIA COMO CREMA CREMONA FERRARA FIRENZE FORLI' GENOVA GORICA GROSSETO LA SPEZIA LIVORNO LUCA MACERATA MANTOVA MERANO MESTRE MILAN MODENA PADOVA PARMA PAVIA PESARO PESCARA PIACENZA PIŠA PISTOIA PONTEDERA PORDENON PRATO RAVENNA REGGIO EMILIA RIMINI RIM SAMPIERDARENA SANREMO SAVONA SESTO S. GIOVANNI SIENA SIRACUSA TARANTO TERNI TURIN TRAPANI TERNI TRENTO TREVISO TRST VIDEM BENETKE VENTIMIGLIA VERCELLI VERONA VICENZA VIGEVANO VITERBO centri d rop AUGUSTA BRESCIA CATANIA COMO IVREA LATINA MARŠALA MILAN RHO RIM TRST VERCELLI »I Ir I 1 G S kr HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Povečala se bo vaša borbenost, ne povzročajte pa nepotrebnih spopadov. Ne nasedajte nevoščljivcem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Preti vam nevarnost, da se vaše poslovanje zaplete. Deležni boste izredne prijateljske solidarnosti. £>VOJčKA (od 21.5. do 22.6.) Sledite poti, ki ste si jo začrtali, ker je najboljša. Odpovejte se zamisli, ki je v družini naletela na odpor. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne dovolite, da bi se drugi vmešavali v vaše poslovne zadeve. LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspešno boste zaključili drzen podvig. Postavite se po robu svojemu pesimizmu. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Poenostavite svoje delo, ker boste drugače imeli preveč neprilik. Majhen nesporazum z ljubljeno osebo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Danes računajte samo na svojo moč, pa naj bo vaša dejavnost kakršnakoli. V čustvenem pogledu ste preveč zahtevni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pri opravljanju svojega dela bodite bolj disciplinirani. STRELEC (od 21.12. do 20.1.) 0-pravljajte dobro svoje delo in ne ozirajte se na nekonstruktivne kritike V čustvenem pogledu vse v redu. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S svojo previdnostjo noste odstranili nevarnost, da bi vam kdo škodoval. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kar ste dobro posejali boste tudi dobro poželi. Dobra volja in popolno razumevanje v družini RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bolje bo, da se ne lotite nekega težavnega vprašanja. Ne bodite prenagljeni. PREJELI SMO SAZU: RAZPRAVE. Alojz Šercelj Wurmska vegetacija in klima v Sloveniji. Dragica Turnšek Kredni hidrozoji z Zlatibora v hodni Srbiji. Dragica Turnšek Devonska stromatoporoidna favna s Karavank. Egon Pretner — An’ trosedes longicollis sp. n. iz B°s’ ne, Razprostranjenost vrste blat, todromus herculeus reitter in r°d pheggomisetes v Srbiji. Egon Pret' ner — Hydraena (subg. haenydra v Jugoslaviji. Jože Bole — pri' spevek k poznavanju anatomij® ’n taksonomije podzemeljskih hidrp" biid. Danica Tovornik — E'5®?1 stemi arbovirusnih infekcij v S*®" veni ji in v nekaterih predelih ** goslavije. DOCUMENTAZIONE EUROPeA’ Aggiornamenti didattici n. 12- o t ( TOilfi SVETIM 80. VKASA iiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi prva Medtem Je Valjhun prišel k sebi. Zazdelo se mu je, da ga bo sedaj lahko izkazal. Napravil Je zamišljen obraz in govoril, kako so zajezili rdeči prodor v Dolomite, utrdili o-zemije, da že nekaj časa ni v bližino partizanskih brigad. Povedal je, kako so polovili kurirje, po vaseh postrelili člane narodnoosvobodilnih odborov in kar je glavno, da so rešili kmeta komunističnega vpliva s pomočjo lojalne duhovščine. Wolf ga je pazljivo poslušal in mu pohvalno pritrjeval: «Res, vaše enote so upravičile blagoslov prečastitega škofa. Povem vam pa strogo zaupno: premalo ste budni. V dolini za temi hribi so ujeli človeka vaše vrste. Grozno so ga razmrcvarili. Veste kaj so napravili z njim? Kastrirali so ga, hudiči! Poslušajte!« se je obrnil k Valjhunu, ((izvedel sem, da vas iščejo. Ne vem, kaj ste napravili, da vas za vsako ceno hočejo imeti živega. To, kar vam bom pa sedaj povedal, pa obdržite zase! V vaše enote so vrinili tri svoje ljudi. Imen še nisem zvedel. Baje so od vraga, predrzni in sposobni ljudje, ki so do sedaj delali v mestu kot vosovci in niso zaznamovani. Tudi mi se zanimamo zanje. Pregledali bomo vaše vrste. Osebno se bom zanimal in posvetoval z vami. Z božjo pomočjo upamo, da nam bo uspelo zatreti rdečo gnilobo v tej čudoviti pokrajini, s tako prijetnimi in gostoljubnimi prebivalci.« »Trudimo se, gospod major,« je pritrdil Valjhun, ki ni bojazni spričo zaupne vesti, Id mu jo> ta posre- doval major. Spomnil se je na nekaj ljudi, ki so mu bili sovražni, in že je mislil na to, kdo bi mogel biti vrinjen in kako bi se jih znebil. Wolf je preskočil na drugo vprašanje, kot ne bi temu, kar je povedal, pripisal nobene važnosti, in kot ne bi opazil Valjhunove zadrege. Zato je naivno vprašal. «Kakšno pa je vaše mnenje, poročnik, kje so brigade in štabi? Divizija? Korpus?« Valjhun se je zamislil in nato dejal: ((Poizvedovali smo tudi o tem. štabi so od Cerknega do Cepovana, menda stalno menjavajo prostor. Brigade pa se izogibajo Idrije kot hudič križa. Na dolomitsko področje pa se sploh ne spuste.« «Dobro ste obveščeni,« je dejal stotnik. Ni še dobro izrekel, ko je nedaleč od njih v mestu zagrmela eksplozija, da so se stresla stekla. Planili so pokonci, potegnili pištole in se napotili proti vratom. ((Počakajte,« je dejal Wolf, «dokler ne vemo, kaj se zunaj godi!« Vsi trije so negotovo obstali. ((Pojdite ven in poglejte!« je Wolf ukazal natakarici. Dekle je prebledelo in dejalo: «Jaz se bojim.« «Potem pa stopite vi pogledat, poročnik Valjhun, saj ste domačin!« Tedaj Je zunaj spet zagrmelo, prav blizu, da so stekla na oknih zažvenketala, potem pa takoj še enkrat. «Težki minometalec. Banda strelja na mesto,« je dejal Kndecke, se oddahnil in spravil pištolo v tok. «To se večkrat dogaja,« je dejal ravnodušno, šel nazaj in zvrnil konjak. «To bo brigada. Ali slišite, poročnik Valjhun? Bojijo se Idrije kot hudič križa, ali ne!« Wolf se je zarežal in naroči) za vse tri dvojni rum in si prižgal cigaro. Eksplozije so si druga za drugo sledile. Streljali so na vojašnico. Popili so in poškilili skozi vrata. Ceste so se spraznile, le nekaj ljudi je še bežalo v zavetje. Ne oziraje se na streljanje so pohiteli k svojim enotam. Valjhun k belim, major in stotnik pa sta odhitela na mestno poveljstvo. V mestu so v odgovor zagrmeli topovi in tudi strojnice so se oglasile. Do poldneva se je položaj razjasnil. Močne izvidniške patrulje, ki so Jih poslali na vse strani v hribovje, so bile napadene in zavrnjene. Dobili so prva obvestila ogleduhov. Ugotovili so, da so na celotnem področju idrijske grape obkoljeni z močnimi silami in da je zveza z Ljubljano pretrgana. «Tako, stotnik, se zgodi dremajočemu levu. Napadejo ga šakali. Res pravo kašo smo skuhali. Kdo jo bo jedel tako vročo? Slabo dela obveščevalna služba. Sedaj lahko vidite, kaj so vredni moji ljudje. Najboljše sem izgubil v najslabši’ situaciji.« Ugriznil bi se najraje v jezik, ker je pred eno uro dejal, da mu ni nič za najboljšim agentom. ((General bo pobesnel. Prehiteli so ga z ofenzivo, kar je velik minus za nas in prednost zanje.« Wolf in stotnik sta slonela ob oknu in se brezbrižno pomenkovala, kot bi se pripravljal večji manever, štabni oficirji so zaskrbljeni sloneli nad razprostrtimi kartami in risali situacijo. Izdajala so se povelja za enote. Podpolkovnik, komandant garnizona, visok človek srednjih let, z monoklom, ki je slutil, manj pa poznal Wolfovo vlogo, se jima je približal in z zaskrbljenim obrazom nagovoril majorja: ((Zanima me vaše cenjeno mnenje o razvoju položaja v zvezi z napadom, če upoštevamo to, kar trenutno vemo.« Major se je zresnil: «Težko je oceniti, ker smo preše nečem. Eno pa je gotovo: obkroženi smo, obeta se nam daljši boj v kotlu. Prepričan sem, da se bodo najprej lotili obrobnih postojank, preden bodo napadli kraj. Ce ne bo izdatne pomoči letalstva in intervencije z bokov, nam zna trdo presti Imam en sam recept: ofenzivna obramba samo tam, kjer bodo napadli in čakanje na pomoč.« «Moja ocena se sklada z vašo,« je dejal podpolkovnik. Nato je govoril o oskrbi enot z municijo. Major ga Je potolažil, da pripravlja general večji napad na osvobojeno ozemlje in da tega mostišča ne bodo izpustili za nobeno ceno iz rok. Noč je bila nemima. Zdelo se Je, da vojaki po bunkerjih okoli mesta pričakujejo nočni napad. Rakete so se neprestano utrinjale in reflektorji so tipali v temo. Nekaj grozlji- vega je bilo v oblakih, ki so se grmadili na zahodni str&^ neba. Wolf in Kniecke sta sedela v stotnikovi sobi in P11®: ((Končno, Erich, mi je ta napad, ki se bo z lokalnimi zavlekel, kar dobrodošel, štabi se bodo pomaknili v bli#110 napadajočih brigad. Skušali bomo zvedeti, kje je štab k°r' pusa ali vsaj divizije, potem pa bomo udarili nanj.« , «Mi smo pripravljeni, čeprav vsak, ki gre v hribe, n°^ glavo v torbi.« ‘(Ne bodite no malodušni! Poizkusila bova, če se bo d&10’ Toliko, da ustrežemo generalu. Bolj je občutljiv za zadovOj ijitev žeija, kot na izpolnite povelja. Poslušajte, stotnik! A, ste slišali globokoumno oceno tega belogardističnega tepe®' Naučil ga bom kozjih molitvic. Ravno prav, da mi ne b° dolgčas, pozabaval se bom z njim, ker ga imam že dalj 6aS* v želodcu.« «Zdi se mi, da ste ga malo preveč prestrašili. Tudi & so vaša obvestila točna, bo to slabo vplivalo na nleeovo no moralo.» Wolf se je zakrohotal: «Vse je izmišljeno! Od prve d° zadnje besede. Z njim imam odprt račun. Za začetek ^ mu položil prvega črva v glavo. Ta ga bo glodal, da bo zblaz°f' od strahu. Napravil ga bo za strahopetca, če že ni! ljudje, ki preže nanj v njegovih vrstah. Povem vam, saj s, ne bo upal za grm na potrebo! Pomislite,« je jezno nadalje^ Wolf ((da se je ničvrednež plazil za Ano in jo hotel % poročiti. Zamislite si tega izvoznika nočnih posod z njo zakonski postelji.« «Tale podlasica?« se Je začudil Kniecke in zaničljivo & Je "it S \ * H S X H C * 1 > f 1X h s poaiasica se je začudil Kniecke in zaničljivo dal: «Ce bi bdi ves tisto one, ne bi bil dosti prida. Jaz h11®, še boljšo idejo kot vi: pošljite ga na kakšen poseben na katero koli stran teh hrrihrvv « 70.1^1^1 „****.. ™ « X---J-"-' O« r na katero koli stran teh hribov v zaledle! Ce ni n tiča, bodo prerešetali.« «Ne, ne, to bi bilo prehitro konec. Nekaj drugega ^ L Drioravil nplrni f n Ir o era L-n*. «4 4-«xi____________i P® N >. mu pripravil, nekaj takega, kar si vi težko predstavljate. i"* — -------------- ' Kri®tu JS kaj res imenitnega, kar Je primemo oficirju vojske sa kralja.« Na robu mesta Je streljanje oživelo. Wolf Je stopil k ^ ŠPORT ŠPORT ŠPORT V 2. KOLU DAVISOVEGA POKALA Dokaj izenačene sile ned SFRJ in Italijo V ostalih srečanjih so favoriti ČSSR, SZ, Fran-cija, Španija, ZRN, Madžarska in Romunija ammnzm \ TEDENSKI PREGLED ORIENTACIJSKI POHOD | (. tem tednu bo v drugem kolu toT* evrot>skih skuoin mednarod-teniškega tekmovanja za Da-sov pokal na sporedu osem sre- j. . ^ velika večini teh dvobojev * ime *nano zmagovalca praktično j je razmerje sil zelo veli predvidevanja bi se ne uresni s je v primeru res izrednih pre-(L,eceni- Izjemo v tem predstavlja. Itar’ *e ?v°b°i meVo. ne bo rešila. Španci bo-W ^topili sicer s precej pomla-i?ra,^P°. toda to sestavljalo taki btuivto ^ot so Orantes. Gisbert, *a *d so dovolj močno poroštvo a'a?o iberskih barv. ^ *kuplna lij„Vab°i mod Jugoslavijo in Ita-Hibor Za«rebu Je prazvaprav še je, d 1 odprt vsaki možnosti. Res sWaj “° Pranulovič za Italijane srefa' Rotovo nepremagljiv v obeh tov0 ;n'1 Posameznikov. Ni pa go iojgL bo stopnjo njegove forme Sv-oj? tudi Jovanovič. Ta bo imel v VptT nattežjega nasprotnika prav ^ranu Pietrangeliju, ki se si- do, prod več ald manj neznanim izraelskim igralcem, postavili na drugo stran mreže svoja odlična reprezentanca Nastaseja in Tiriaca, to pomeni, da so z eno nogo (če ne celo z obema) že v višjem kolu. Druga igra cPrima divisione« ekipa Borovih košarkarjev v nedeljo proti Lihertasu V zadnjem kolu prvega dela prvenstva »prima divisione* je Borova peterka počivala. Borovci so se tako lahko v miru pripravili za drugi del prvenstva. Skušali so popraviti napake in uvesti v svojo igro nove sisteme za bodoča srečanja. Zadnje kolo prvega dela je potekalo po predvidevanjih. Močnejše ekipe so odpravile nasprotnike, tako da je položaj na lestvici nespremenjen. Vse kaže, da bo za končno prvo mesto skoraj gotovo odločala tekma med Lloydom in Ital-sidrom. V nedeljo bodo borovci igrali proti peterki Libertasa iz Trsta, ki je na predzadnjem mestu lestvice. Če bodo naši predstavniki igrali enostavno bi morali zmagati. IZIDI 6. KOLA Lloyd — Ferroviario 107:45 Servolana — Tricolore 44:31 Počitek: Bor LESTVICA Lloyd Adriatico 6 5 1 474 301 10 Italsider 5 5 0 366 256 10 Servolana 6 4 2 341 266 8 Tricolore 6 3 3 283 287 6 Bor 6 2 4 260 329 4 Libertas Ts 5 1 4 201 323 2 Ferroviario 6 0 6 256 428 0 Tekmo Libertas Ts Italsider bodo odigrali v nedeljo, 16. t.m. ODBOJKA TEDENSKI PREGLED ^ bliža svojemu četrtemu kri-Vs* Drav zato 130 skušal napeti 'fateu 6, da w upravičil svoj po-iaL,v izbrano državno vrsto. Ta-hjg fT? rečemo, da bo v tem dvo-:1a«ti ^ a! odločilen nastop Panatte, k i«. , ’Rra dvojic, ki bo verjet-' ''osfe, Da igra ___________ %ti Ji **oto pokazala, na kafferi) • nagnila končna 'Snaga. J, W«ani 08 80 vsekakor #eeej-*e,n od svojih nasprotnikov, Hst^ker igrajo pred svojim Nemčija se je lani uvr-h w a^e teRa tekmovanja. Za-Sgo I, i*08 vstopila naravnost v Stila k 1 v Prvem pa .je počivala. S Svou Avstrijo, ki lahko stavi p je “* uPe le na Pokornega, kar pkf, ir voda vse premalo, da bi na '(strijci upali na kaj več, ^ častni poraz. SS* bodo igrali doma proti tt,j,UrKU' Proti kateremu se v° ne bodo upehali. n° velja za Romune, ki bo- *tno društvo VESNA * v soboto, 15. t.m. svoj H®DNi občni ZBOR, ^dvorani Ljudskega do-u. Začel se bo ob !>o i(|' V Križi °h v prvem sklicanju, in v«ni(e' v drugem sklicanju ob (W številu članov. K' 0r Sn Vesna vabi na člane in simpatl- Oibor obvestilo .. »ki ^Purtnega združenja Dom 'ti |„ ’’ da bo zaradi tehnič- ni °rkanizacijskih ovir, preti*^ at,1nla(lanski odbojkarski mesec junij. HOKEJ NA KOTALKAH LIZBONA, 12. — V okviru evropskega prvenstva v hokeju na kotalkah v Lizboni je Nizozemska premagala Italijo s 5:2 IZIDI: Z. Nemčija - Anglija 4:2 Portugalska — Belgija 11:3 Španija — Švica 11:0 ............................................................................ BALINANJE V nedeljo v Padričah tretja trofeja Gaje Podjetni balinarski odsek gropaj-sko-padriškega športnega društva Gaja je zopet organiziral večje tekmovanje, ki bo na sporedu v nedeljo, 16. maja. To bo pokrajinsko tekmovanje za dvojice in sicer za propagandno kategorijo. Prireditev so organizirali s pooblastilom pokrajinskega odbora Italijanske balinarske zveze. Prva tekmovanja se bodo začela ob 9. uri zjutraj. Organizatorji so razpisali bogate nagrade, katere so prispevale razne ustanove. Tako bo, poleg trofeje Gaje, še sedem pokalov, plaket in kolajn, s katerimi bodo nagradili vseh prvih 16 dvojic. Poleg tega bodo najboljšim parom podelili tudi denarne vsote za povrnitev stroškov. Organizatorji bodo sprejemali prijave še do jutri zvečer. Težišče tekmovanj v promocijskih ligah Moška D liga Breg je v nedeljo doživel poraz tudi v srečanju s šibko Torriano. Dolinčani so igrali zelo slabo in niso osvojili niti seta. Zadnje mesto na lestvici je posledica neresnosti igralcev. Tudi druga slovenska šesterica, 01ympia, zelo slabo igra v zak l.jučnem delu prvenstva. V zadnjih nastopih je bila vedno poražena. Proti CSI ni zaigrala dovolj prepričljivo in .je prepustila nasprotniku obe točki. IZIDI: PAV - Lib. Turjak 3:0 CSI — 01ympia 3:0 Lib. Turjak — Kennedy 3:0 PAV - CRDA 3:0 Torriana — Breg 3:0 ACEGAT — Aurora 3:1 LESTVICA: ACEGAT CSI CRDA PAV Aurora Libertas Turjak 01ympda Kennedy Tomana Breg .. 16 16 0 48:6 32 16 14 2 44:13 28 16 11 5 36:26 22 16 10 6 34:23 20 17 9 8 34:26 18 17 7 10 26:37 14 16 6 11 25:32 12 14 5 9 19:32 10 17 3 14 16:45 6 17 0 17 7:48- 0 »Prihodnje kolo: CSI - ACEGlT, Aurora -- Lib. Turjak, Breg — PAV, CRDA — 01ympia, Kennedy — Torriana. Promocijska prvenstva Moški V pokrajinskem delu tega prvenstva je Polet že v vodstvu. Openci so premagali tudi Bor, čeprav so mu morali prepustiti set. Šesterka Sokola pa se je predala ekipi CRDA po dolgem boju. IZIDI: CRDA — Sokol Polet — Bor 3:1 3:1 LESTVICA: Polet 6 točk. Sokol in CRDA 2. Gaja in Bor 0. Ženske — A skuplra Prva Borova ekipa je gladko odpravila Primorca in se vsidrala na prvo mesto, skupno s šesterko Ju-Me. IZIDI: Bor A — Primorec A 3:0 Julia — Inter B 3:0 LESTVICA: Bor A in Julia 4 točke, Primorec A in Sokol A 2, Inter B 0. B skupina Sokol B je premagal Bor B po dolgem in napetem boju. Nabrežin-ke so zmagale, ker so bile hladno-krvnejše v kočljivih trenutkih. In- ter A se ni preveč trudil, da bi od pravil Gajo. Tudi OMA na imela velikih preglavic s Primorcem, ki se je kmalu predal. IZIDI: OMA — Primorec 3:0 Sokol B — Bor B 3:2 Gaja — Inter A 0:3 LESTVICA: OMA 6 točk, Inter A 4, Sokol B, Gaja in Bor B 2, Primorec B 0. Prvenstvo dečkov Arc-Linea .je bila premočna za šesterko Gaje. V slovenskem derbiju pa je bil Bor močnejši od Krasa. IZIDI: Arc-Linea — Bor — Kras Gaja 2:0 2:0 LESTVICA: Arc-Linea in CRDA 4 točke, Kras 2, Bor 1, Gaja 0. Bor ima točko manj, ker je odpo vedal eno tekmo. S. R. LONDON, 12. — Angleški boksar madžarskega porekla, Joe Bugner, je danes v Londonu prvič branil naslov evropskega boksarskega prvaka težke kategorije proti Nemcu Blinu. Prvak je ohranil naslov, čeprav sodniki niso bili enotni. Dva sta dosodila zmago Bugnerju, tretji pa je označil za zmagovalca Blina Po srečanju je ameriški organizator boksarskih dvobojev Chris Dun-dee ponudil Bugnerju srečanje s Clayem KOŠARKA PARIZ, 12. — Dvanajst reprezentanc se bo udeležilo finanlnega turnirja za naslov evropskega košarkarskega prvaka, ki bo septembra letos v Zahodni Nemčiji. Udeležence so razdelili v štiri kvalifikacijske skupine. Prva in druga ekipa vsake skupine se bosta kvalificirali v finalni turnir. Do sedaj poznamo že štiri finaliste in sicer ZSSR, Z. Nemčijo, Francijo in češkoslovaško. Prvi dve moštvi sta pripu-ščeni direktno v finale, ker sta evropski prvak oziroma organizator prvenstva, drugi dve pa sta se kvalificirali v pariški skupini. ATLETIKA RIM, 12. — Italijanska atletska zveza je danes sklenila, da bo na važnih mitingih uvedla kontrolo proti dopingu. Prva prireditev, na ka teri bodo uvedli kontrolo, bo italijansko prvenstvo v hoji na 50 km. FIRENCE, 12. — Nogometna zveza je danes diskvalificirala za eno tekmo nogometaša Triestine Cicli- tira. KOICSARSTVO LEGNANO, 12. - Italijan Virginio Le vati je presenetljivo osvojil kolesarsko dirko za pokal Bernoc-chi. Levati je v šprintu prehitel Belgijca Sercuja in drugih 15 kolesarjev, ki so mu pomagali v begu. Kolesarji so vozili zelo hitro, saj je prvih 17 prevozilo 218 km dolgo progo s poprečno hitrostjo 43,455 km na uro. Vrstni red: 1. Levati Virginio 5 ur 1’ s poprečno hitrostjo 43,455 km/uro 2. Sercu 3. Francioni 4. Gimondi 5. Paolini 6. Chiappano 7. Merckx 8. Cavalcanti 9. Vercelli 10. Simonetti NOGOMET TIRANA, 12. — Nogometni reprezentanci Albanije in Poljske sta igrali neodločeno 1:1. Tekmo, ki je veljavna za uvrstitev v finale evropskega nogometnega prvenstva, so odigrali danes v Tirani. « * « LONDON, 12. — V kvalifikacijski tekmi za finalni turnir evropskega nogometnega prvenstva .je Anglija premagala Malto z izidom 5:0. * « « GLASGOVV, 12. - Celtic Glasgow je danes enadndvaisetič osvojil škotski nogometni pokal. V finalni tekmi je premagal someščane, moštvo Qlasgow Rangers, z rezultatom 2:1 « « * RIM, 12. - V kvalifikacijskih tekmah za evropsko prvenstvo tunder 23» so dosegli darves sledeče izide: skupina 5: Danska — Portugalska 2:1; skupina 8: Poljska— Albanija 2:1. AVTOMOBILIZEM PALERMO, 12. — Prihodnjo nedeljo bo v Palermu znaha avtomobilska dirka za nagrado Florio. Vse najbolj znane avtomobilske hiše se bodo udeležile te prireditve s svojimi najboljšimi vozači. Jutri se bodo začele prve poskusne vožnje. i Je rtSo brnele v temo. Nekaj časa sta poslušala, potem %aaeiai stotniku: «Nihče ne odgovarja. To pomeni, da 0(1 naših nekam prijemlje.« ________ 8 L % tetoe nad gorami se je prelomil. J® komaj vidno bledela. Primož, ld je klečal ob hrastu, je že nekaj časa vztrajno grebel v zemljo, v vfh hsi Je rosno čelo, se naslonil na lopato in se zagledal Wf tprasta, ki je bil kakor roka umirajočega starca. Topel (v%0s . Je Pihal v razgreta lica. Po nebu so se podili sivi, C** °blaki, podobni neznanim živalim. V sebi je za-ikSofip Prihajajoče pomladi. Razprl je nosnice, se predajal ‘■ti z JbU vetru in prisluškoval v noč. S pobočja, porašče- 5^evjem, so prihajali pritajeni šumi kopajočih. Zemlja ^^ešana s kamenjem, zato je včasih zazvenelo železo, ti?; da nas spodaj ne slišijo. Gotovo reka, ki šumi čez V'ietp šume- Sicer bi nas morali slišati,« je pomislil. Nad zrn °ti) reki so ležali prameni meglice. Luči v postojanki V e v motno kroglo v megli izgubljene svetlobe. ONh se Je spet lotil dela. Kopanje zaklonov so uvedli Q st* ,Š€le nedavno. Nekateri so ImeU to za neumnost in t U' Taki s0 Phtvo grebli v zemljo. Kdor pa je že V' WPovski ogenj, ta je znal ceniti dostojno luknjo. Ve-so rili v ^J0. 86 Je Primožu vsilila misel, ^ - Ju grobove. «Ne delaj zemlji krivice,« je mislil. l^Ni 6 kakor mati, hrani nas, skriva, varuje in vzame 1 sta °hjem, kjer se spočiješ.« Nekaj metrov desno ln ^ I? J? kopala njegova dva pomočnika rezervna gnezda, k ‘t ^ se Je trgala senca. Prišel je Vojko In ga popra-(L0 kmalu izkopal luknjo. On sl Je svojo že. Ponudil bo pomagal. Vzel mu Je lopato in začel grebsti. Pri-M *b J 6 na zloženo šotorsko krilo in se oddahnil. V*1 C imeti prijatelja, ki je uporen In previden.« Spomnil 8ta bna še dečka. Prvič sta se srečala na kolodvoru, šla vpisat v gimnazijo. Njega je peljala mati, Vojka pa sestra. Zvedavo sta se ogledovala od glave do peta, dokler ni sestra nagovorila Primoževe mame in izvedela, da gre tudi on v šolo. Nasmehnila sta se drug drugemu, in bila sta prijatelja. Potem sta se nekaj let skupaj vozila, oba kupovala v bifeju na postaji za pol dinarja kruha in za en dinar salame, ki so ji pravili kilometrska. To je bila malica in kosilo. Tudi tega se je spomnil, da Vojka včasih po nekaj dni ni bilo v šolo, ker je lovil z očetom po gozodovih, da je bral pod klopjo romane in jih tudi njemu posojal. Posebno rad se je s sošolci pretepal in zastavljal pri pouku vprašanja, kd so zbujala smeh in nejevoljo. Po strmini, porasli z gladko travo, je prilezel komandir Orlov in ga zmotil v premišljevanju. Vojko mu je poročal. Pregledal je položaj, grajal, da so zašli preveč globoko in da so kopali s prevelikim hrupom. Nato pa jih je pohvalil, da so izbrali dober prostor in se tudi zakopali v redu. Preden je odšel, jim je zagrozil, naj se ne umikajo brez povelja. Nekaj sto metrov nad njimi je imel četno komando. Tudi od tam so prihajali šumi kopačev. Ko je odšel, so v temi maskirali položaje in luknje nastlali z vejicami. Zemlja je bila mrzla, razmočena in računali so, da bodo ležali na njej ves dan in mogoče še dlje. Nekateri še vedno niso vedeli, kje so, kar jih je zelo motilo. Po izdajah se je konspiracija močno zaostrila. Razen četnih komand nihče ni vedel, kam gredo In kaj bodo napadali. Hodili so ves popoldan do polnoči, vzpenjali so se v hrib, spet navzdol, navzgor, kot se hodi lahko v hribovju okoli Idrije. Primož se je zaradi konspiracije večkrat pridušal, češ nam borcem ne zaupajo niti tega, kaj bomo napadli, špljoni pa jim sedijo po štabih pri izdelovanju načrtov. Mislil Je Hrasta ln podobne. Zato ga je Orlov zatožil na brigadnem štabu, da vnaša nezaupanje med borce. Ce ga ne bi poznali, bd mu trda predla, tako pa je bil samo posvarjen, naj take stvari raje samo misli in ne govori. Vojko je napovedal, da bodo šli proti Idriji, takoj ko so krenili izpod Blegoša proti cerkljanskim hribom. Dan pred odhodom jih je napadla močna nemška kolona. V spopadu PRIHODNJE KOLO (20. 5.) Bor — Libertas Ts (11.00) Tricolore — Ferroviario Servolana — Italsider Počitek: Lloyd Prvenstvo naraščajnikov V nedeljo sta naši ekipi igrali proti najmočnejšim nasprotnikom tega prvenstva. Polet je namreč na domačih tleh igral proti Ricreato-rijem. Openci so slabo igrali. Poleg tega se je poškodoval Adrijan Sosič, kar je seveda še bolj oslabilo ekipo, ki ni mogla zadržati razigranih nasprotnikov. Dobro se je tokrat izkazal Daneu. Tudi borovci so doživeli hud poraz, kljub temu pa so zaigrali mnogo bolje kot prejšnjo nedeljo proti Ricreatorijem. «Plavi» so se namreč požrtvovalno vrgli v borbo in so večkrat tudi spravili v zadrego nasprotne «velikane». V vrstah Lloy-da nastopa namreč državni reprezentant, dvometraš Vecchiato. Tudi v tem prvenstvu bo borba za osvojitev prvega mesta stvar Lloyda in Ricreatorijev. IZIDI 2. KOLA Ricreatori 2 2 0 146 43 4 Lloyd Adriatico 2 2 0 165 82 4 Don Bosco 2 2 0 91 84 4 Italsider 2 0 2 83 127 0 Polet 2 0 2 68 121 0 Bor 2 0 2 58 154 0 PRIHODNJE KOLO (16. 5.) Bon Bosco — Lloyd Adriatico Italsider — Ricreatori Bor — Polet (10.30) Prvenstvo dečkov Inter 1904 je osvojil prvo mesto v prvenstvu dečkov. Za določitev zmagovalca je bila potrebna naknadna tekma, ki jo je Inter osvojil le z dvema točkama razlike. Končni izid je bil namr- ; Inter 1901 — Lloyd 33:31. Zaključilo se je tako to prvenstvo, v katerem so nastopile kar tri slovenske ekipe: Bor A in B ter Polet. Naša moštva so na splošno zadovoljila, čeprav bi Borovi člani prve ekipe lahko osvojili kako točko več. Dokaj nerodno so namreč zgubili proti SABA in so tako obtičali pri štirinajstih točkah. O zadnjem mestu na lestvici bo odločala tekma med Borom B in Poletom, ki jo morajo še odigrati. Zveza pa še ni javila datuma tekme. IZIDI ZADNJIH TEKEM L16yd — Inter 1904 35:34 Servolana — Polet 41:29 Inter 1904 - SABA 2:0 b.b. Lloyd — SABA 2:0 b.b. LESTVICA Lloyd Adriat. 12 11 1 623 258 22 Inter 1904 12 11 1 520 258 22 Bor A 12 7 5 581 438 14 SABA 12 6 6 431 338 10 Servolana 12 5 7 384 492 10 Bor B 11 1 10 331 745 2 Polet 11 0 11 200 477 0 SABA dve točki manj zaradi od- povedi tekem. V naknadni tekmi Inter 1904 — Lloyd 33:31. Prvo mesto je tako osvojil Inter 1904. Prvenstvo deklic Poletovke so v nedeljo odigrale četrto tekmo v prvenstvu deklic. Tokrat so naše predstavnice zelo dobro igrale in so le za las zgubi- iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiia NAMIZNI TENIS Sokol je osvojil tržaški pokal TRST, 12. — V zadnji tekmi za tržaški pokal v namiznem tenisu je Sokol danes premagal ekipo CGS s 5:1. S to zmago so Nabrežinci utrdili prvo mesto na lestvici in so osvojili pokal. le proti miljski ekipi Interclub. V Poletovih vrstah je bila skoraj neustavljiva Morana Taučer, ki je sama dosegla 22 točk in je bila glavna pobudnica vseh akcij svoje ekipe. Poletovke so popustile v zaključnih minutah, kar je bilo zanje usodno. IZID Interclub — Polet LESTVICA 28:23 Calza Bloch A SABA Interclub Polet 3 2 1 108 66 4 2 2 0 55 38 4 3 2 1 55 53 4 413 45 102 2 Ekipo Calza Bloch B so izločili iz prvenstva zaradi treh neodigra-nih tekem. Mladinske Igre Poletova prva ekipa, ki nastopa na košarkarskem turnirju v okviru mladinskih iger, je dosegla krepko zmago proti Mi var ju. Naši košarkarji so namreč zbrali kar 93 točk in so večkrat navdušili zaradi lepe in duhovite igre. V tem prvenstvu, ki se je končalo s predvideno zmago ekipe SABA, bodo odigrali še nekaj zaostalih tekem. b. 1. Domačini prvi med 17 ekipami Nastopilo je skupno 17 moštev s 75 udeleženci V okviru proslav 1. maja in tridesetletnice Osvobodilne fronte je bil v nedeljo v Števerjanu «Dan mladine*. Osrednja točka dneva je vsekakor bil orientacijski pohod. Tako tekmovanje sicer ne privabi mnogo gledalcev, ker pač ni kaj videti, zato pa je tem važnejše število tekmovalcev. PD Briški Grič beleži s tem v zvezi velik uspeh. Na pohodu je sodelovalo 75 tekmovalcev razdeljenih na 17 ekio. Na zbirališče so najprej prišle e-kipe tabornikov in društva Tabor z Opčin. Po žrebanju so v presledkih petih minut odhajale skupine na dve uri in pol dolgo progo, na kateri so morale rešiti petnajst nalog. Poiskati je bilo treba razne znake in napise, določati razdalje in smeri. Večina nalog je bila v skladu z duhom proslav, saj je bilo treba recimo dobiti datum nekega oboroženega spopada z okupatorjem, iti mimo spomenika padlim, na koncu pa še na dva kilometra dolgi razdalji poiskati skrite črke, ki so dale parolo: Revolucije ni še konec. Vse ekipe so prišle do cilja pravočasno in v polnem sestavu. Drugače pa je bilo z nalo- iimiiii milimi iiiiiiiiiiimm«inMHiiiiiiimiinHmiiimHiiniiiiiinimn«nmn»iniiiinnm»ii»niHH«in«*«n» NA SO KM DOLGI PROGI KROG TRSTA Kolesarji veterani v nedeljo v Lonjerju Domačin Nino Maver bo zopet med kandiduli za osvojitev prvega mesta V nedeljo, 16. t. m., bo v Lonjerju že tradicionalna kolesarska dirka veteranov. Kot je znano, je dirka rezervirana kolesarjem, ki so že dopolnili 35. leto starosti. Letos je bila spodnja starostna meja premeščena kar za pet let navzdol, kar bi moralo tekmovanje še bolj poživiti in mu vliti še več borbeno sti. Tako bodo letos lahko nastopili športniki, ki so še pred kratkim polnili časopisne stolpce z u-spehi med amaterji, nekateri pa celo med poklicnimi vozači. Brez dvoma bo zato tudi letos dirka zbudila med ljubitelji te športne panoge veliko zanimanje. Kot vedno, bo za Lonjerce glavni protagonist sovaščan Nino Maver, ki je v prejšnjih izvedbah dirke dosegal častna mesta, nikdar pa mu ni uspelo, da bi pred svojim občinstvom, predvsem pa pred svojimi domačimi, osvojil prestižno prvo mesto; na katero je vedno star-tal. Kljub vsej njegovi borbenosti pa mu to ni nikdar uspelo. Vedno je našel nekoga, ki je bil za las hitrejši od njega in ga je »potolkel* prav na beli črti. Upajmo, da mu bo ta podvig uspel letos, upoštevati pa je treba, da je Maver vsako leto starejši, medtem ko po-množujejo vrste kolesarjev veteranov vedno novi in mlajši tekmovalci, ki so še do nedavna bili protagonisti na mnogih znanih kolesarskih dirkah. Letošnja proga bo speljana po istih cestah kot lani, saj se je izkazala kot zelo dobra ter primerna za vse vozače. Precej je ravnine, ne manjka pa vzponov, predvsem v zadnjem delu iz Boljunca do cilja v Lonjerju. 80 km dolga proga pa bo potekala takole: start bo seveda v Lonjerju, nato pa čez Ključ v Bazovico, čez Opčine do Sesljana, tu pa obrat in čez Mav-hinje in mimo Šempolaja ter Gabrovca na Prosek, kjer bodo kolesarji obrnili na Trbiško cesto. Pod Katinaro bodo krenili po Ul. Brigata Casale, skozi naselje Sv. Sergija, mimo Domja in Doline v Bo-Ijunec, kjer se bo začel najtrši del celotnega tekmovanja. Že pošteno utrujeni bodo kolesarji morali namreč naskočiti vzpon do Ključa, ki bo prav gotovo določil zmagovalca v Lonjerju. Za to, lahko bi rekli jubilejno izvedbo dirke, se je organizator (to je lonjerski športniki) vestno pripravil, saj se noče prav tokrat izneveriti dobremu glasu, ki si ga je pridobil v prejšnjih priredbah te vedno bolj pomembne kolesarske dirke. RADI gami: niso vsi rešili vseh nalog, za mnoge pa so bili predloženi napačni odgovori. Končni vrstni red je bil naslednji (številke pomenijo nagrade ali kazenske točke glede na predznak + - ali —). Briški grič C +6 Taborniki RMV A —2 Dom A —8 Dom B -22 Revija Slovenec -24 Briški grič A —31 Tabor -37 Pohajači —49 Jezero A —55 Jezero C —112 Jezero B —115 Briški grič B -130 Taborniki RMV C —137 Danica —164 Dijaški dom —198 Podgora —20o Taborniki RMV B —208 Številni pokali in plakete so bili izdeljeni takole: pokal SKGZ za prvo mesto, pokal občine Števerjan za drugo mesto, pokal Pokrajinske uprave iz Gorice za tretje mesto, pokal tvrdke IRKO za četrto mesto, pokal Zadružne kleti Dobrovo za peto mesto, pokal Primorskega devnika za ekipo z najnižjo srednjo starostjo (Podgora), pokal tvrdke Trpin za društvo z najštevilnejšo udeležbo (Jezero Doberdob), plaketo Kmečke zveze za najboljšo žensko ekipo (Dom A) in plaketo turistične ustanove iz Gorice za ekipo, ki je bila najprimerneje opremljena v duhu pohoda (Jezero Doberdob). Poleg tega so prve tri ekipe dobile še kolajne za posameznike. Razen skupine starih »veteranov* (starih po izkušnjah), za katere vemo, da se ne morejo odreči skušnjavi čim slišijo, da bo spet kje na vrsti ta panoga, in so torej itak gotovi gostje, so ostali tekmovalci vsi po vrsti zagotavljali svojo udeležbo na prihodnjih preizkušnjah. Eni zato, da potrdijo uspeh, drugi pa zato, ker so prepričani, da jim je boljše mesto ušlo le za las. Kajti, če bi le bolje pogledali za tisti kamen, za ono drevo, če bi našli puščico, potem bi vrstni red bil čisto drugačen; zato drugič ne bo spodrsljajev. Pa trikotnika in busole ne bodo več pozabili... Orientacijski pohod PD Briški grič v Števerjanu so v nedeljo organizirali v okviru proslav 30-letnice ustanovitve OF. V okviru te prireditve so izvedli lep program, v katerem so nastopile z baletno točko tudi učenke osnovne šole iz Solkana (zgoraj). Nekateri udeleženci pohoda samega pa so se zbrali pri «partizanskem kosilu* tako, kot kaže naša spodnja slika . — je padel brigadnl komisar Crt. Prišel je na obisk k bataljonu. Takoj ko se je pokazal na položaju, je padel. Zadel ga Je ostrostrelec naravnost v glavo. Bil je pri priči mrtev. Ko so hodili po hribih nad Cerknim, so v dolini videli odsev požarov. Izvedeli so, da so čez dan strmoglave! bombardirali kraj. Na poti proti Idriji so prešli mnogo naravnih ln narejenih ovir. Ceste so bile pregrajene s podrtim drevjem, mostovi porušeni, po obronkih so bila odporna gnezda, ki so jih skopale brigade, ki so branile osvobojeno ozemlje. Večkrat so srečavali dolge kolone partizanov. Tudi Gradnikova in Vojkova brigada sta bili na pohodu. Vojko in Primož sta se stisnila v naravno luknjo pod skalo in sedla na veje. Prisedel je Travnikarjev in pomolil vsakemu skorjo kruha. Z užitkom so glodali kruh. Dvomili so, da bi jim kdo prinesel hrano med bojem na položaje. Zdaj, ko niso več kopali, je vladala povsod tišina, ki jo Je kdaj pa kdaj zmotil pritajen pogovor. Proti jutru so postali zaspani, zato je Vojko predlagal Primožu in Travnakarju, da malo zaspita, sam pa bo pregledal položaj. Od novincev ni nobeden zatisnil oči. Napeto so strmeli v jutranjo temo, kjer so se pod njimi risala prva drevesa. Vojko je poznal občutek otrplosti v pričakovanju ognjenega krsta. Bral je strah v očeh in v kretnjah glav, ki so lovile šume. Med novinci so bili tudi starejši ljudje, ki so mislili na otroke in družine in niso imeli pojma o vojni. Oblezel je vse. Vsakega je poklical po imenu, počepnil k njemu, spregovoril z njim nekaj besed, mimo in ravnodušno, kot bi bili v gostilni ali doma. Hrabril jim je zavest, da niso sami, da napada divizija in da Nemca krogla podre prav tako kot vsakega drugega. Opozoril jih je, da bodo pazili na premikanje merilne naprave na puški, ko bodo streljali od daleč in ko so bodo približali. To so radi pozabljali in streljanje je bilo neučinkovito. Tudi s tem, da vsaka krogla ne zadene, jih je tolažil. Z dnem jih je pozdravilo mračno, sivo nebo nad gorami. V kotlini je še vedno ležala prosojna megla, skozi katero so bile hiše in cerkev videti, kot bi bile potopljene v vodi. Vojko se je priplazil pod skalo k Primožu in ga pocukal. Zbudil se je ln sunkovito dvignil. Mencal si je oči. Pravil je, da je imel grozne sanje. Zasut do pasu ni mogel bežati. Odplazila sta se v gnezdo, postavila Šarca, razvrstila naboje, bombe in se zvedavo ogledovala. Izbrali so si zelo ugoden položaj. Ugnezdili so se na skalnatem robu gozdička, ki je zapiral dve grapi, ki sta s travniki, zajedenimi v pobočje, strmo padali proti reki ob naselju. Potaknili so se bili ob robu prirodnega jarka, ki jim bo prav dobro služil za menjanje položajev. Edino, kar jim je jemalo jutranji tek, je bilo to, da so bili postojanki zelo blizu. Primož se je ozrl nazaj. Za hrbtom v; jim rasli visoki hribi. Vedel je, da bo umik pred nočjo skoraj nemogoč. Zaželel si je, da bd bil Vojko bliže. Ko se je megla razkadila, so imeli naselje na dlani. Na položajih se ni premaknilo ničesar. Vzhodno od Idrije so se zamolklo oglasili topovi in naznanili nevihto. Začeli so napadati. Oba bataljona okoli postojanke v kotlini sta imeli nalogo, da z demonstrativnim napadom obdržita posadko v utrdbah in ji preprečita, da bi šla na pomoč napadeni postojanki. Svetloba je rasla. Po cesti ob reki je privozil osebni avtomobil, kot bi bil na nadeljskem izletu. Zasede obeh bataljonov so ga napadle. Povečal je hitrost, se nekaj časa pijano vijugal, dokler se ni zaletel v pobočje in, kot pokvarjena igrača, obstal. Skupina gestapovcev, ki so lezli iz njega, je bila pokošena. Obležali so na cesti kakor pozabljene vreče. Eden od njih se je plazil ranjen čez cesto proti reki, potem pa je tudi on obležal. Streli so prebudili naselje. Okoli cerkve so začeli tekati vojaki, na dvorišču kasarne pa se je uvrstila kolona. Zajel jih je pljusk krogel. Mrzlično so začeli skakati od postojanke do bunkerja in prenašati mundeajo. Padala so povelja in podobni so bili zbeganim mravljam, kadar jim kdo stopi z nogo na mravljišče. Bataljon je v polkrogu streljal v njihovo zmedo. (Nadaljevanje sledi) UrednUlvo Podružnica 1’p'jva TRST GORICA TRST Ul. Monfecchl 6/M PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina N'e»ečno 1.100 lir — vraprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poltnl tekoči račun Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3 270/] cADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22-" Oglasi Za vsak mm v vilinl enega stolpca: trgovski 200. finančno ' upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaiC P upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicitA ltali»na*‘ Stran 6 13. maja 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT • ^ NA PODROČJU OKRAJA MESTA BURDUR Potres v jugozahodni Turčiji: 75 mrtvih in stotine ranjenih Dokončno število žrtev še ni znano, ker je potres uničil telefonske in brzojavne zveze ANKARA, 12. - Davi ob 8.26 po krajevnem času (eno uro prej po srednjeevropskem času) se je zemeljska skorja silno potresla v jugozahodnem delu Turčije. Potres, za katerega menijo, da je bil med 6. in 7. stopnjo po Richterjevi lestvici, je najbolj prizadela pokrajino mesta Burdur. Po prvih ocenah o-blasti je izgubilo življenje 75 ljudi, več stotin Pa je bilo ranjenih. Gre le za prve ocene, kajti oblasti ne razpolagajo še s podatki iz raznih vasi okrožja, ker je potres prekinil vse telefonske in brzojavne zve- Minnie Minoprio, katere brhkost je osvojila gledalce televizijske oddaje »Gledališče 10» ze. Sam guverner mesta Burdur je lahko sporočil ankarski vladi vest o potresu s telekomunikacijskimi sredstvi turške vojske, ker se je poštno poslopje v Burduru sesulo v prah. V Ankari so se takoj sestali pristojni ministri, ki so preučevali nastali položaj ter sprejeli najnujnejše ukrepe. Poleg Burdura je potres hudo poškodoval tudi mesto Dinar, kjer je bilo porušenih veliko število poslopij. Močno so ga občutili tudi v mestih Antalyji ter okolici in na področju Alašemira. Ugotovili so, da je bil epicenter potresa prav v okolici Burdura. Po zadnjih vesteh ie potres porušil v vasi Alan pri Burduru 40 hiš, drugih 100 v Kavakliju in 20 v Akri. Vas Yarisli je popolnoma uničena. Oblasti so že poskrbele za prve pošiljke hrane, zdravil, odej in šotorov v prizadete kraje. Nekateri ministri so odpotovali s helikopterjem na Dotresno področje. V zadnjih petih letih je v Turčiji izgubilo življenje zaradi potresov 3.500 ljudi. Najhujši potres .je bil leta 1966 v vzhodni Turčiji, ki je terjal več kot 2.000 žrtev. Sledili so potem razni potresi v vzhodni in zahodni Anatoliji ter še posebej pri mestu Alašemirju (ki je bilo tudi tokrat nekoliko prizadeto). Lani je silovit potres v zahodni Turčiji z jakostjo 9. stopnje Richterjeve lestvice terjal več kot 1.000 žrtev. Pred 31 leti .je v mestu Ezrinjanu in oazilp.etaoshrdluetaoi nje zaradi silnega potresa več kot 30.000 ljudi. Davišnji potres so zabeležili tudi v Trstu, in sicer na potresni opazovalni postaji v jami pri Briščkih. Po ugotovitvah aparatov je bil epicenter potresa oddaljen 1.660 km od Trsta v vzhodno jugovzhodni smeri. Medtem sporočajo, da bo v prihodnjih dneh v mestu San Femando Walley v Kaliforniji mednarodna konferenca o potresih. Poleg ZDA bodo sodelovali Italija, Belgija, Kanada, Čile, Taivan, Kolumbija, Danska, ZRN, Grčija, Mehika, Nova Zelandija Filipini, Portugalska, Španija, Turčija, Velika Britanija in Venezuela. Etna ne miruje MESINA, 12. — Novo ognjeni-ško žrelo je začelo delovati na vzhodnem pobočju Etne v višini nekaj nad 1.800 m. Lava se pomika navzdol s hitrostjo kakih 300 m na uro. Ognjena gmota je prišla že v višino 1400 m. Od najbližjega naselja je oddaljena okoli 6 km. Policija na Formozi proti «vročim hlačkam» TAJPEI, 11. — Formoška policija je napovedala vojno »vročim hlačkam*, češ da so proti morali. Poleg tega je policija prepovedala tudi preširoke hlače, ter, jasno tudi mini - krila. Po izjavah nekega visokega policijskega funkcionarja so sprejeli te ukrepe, ker sedanja moda ni v skladu s tisočletno tradicijo kitajske družbe. VIDEM, 12. — Dva mladeniča iz Pozzuolija v Furlaniji sta se ubila sinoči pri vožnji z motorjem na cesti med Sclauniccom in Lestizzo. Žaradi prevelike hitrosti sta se zaletela v ograjo nad mostom čez neki prekop. Bila sta pri priči mrtva. TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Veliko zaskrbljenost povzroča okužba voda vMiljskem zalivu Imenovana posebna higiensko zdravstvena komisija - Nujno potreben sestanek občinskih upraviteljev iz Milj, Trsta in Doline Na svoji sinočnji seji je miljski občinski svet odobrli vrsto upravnih sklepov občinskega odbora. Najprej je župan odgovoril na vprašanja nekaterih svetovalcev, odbornik Do-nadel pa na predlog vodje komunistične skupine Nicolinija glede nujnosti posredovanja posebne delegacije pri deželnem odborništvu za turizem za čimprejšnjo ustanovitev avtonomne letoviščarske in turistične ustanove ter imenovanje predsednika, na podlagi kriterijev, kot •iiiiiiiHiminiiiiiiiHiiiiniiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiinimiiiiniiiHmiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHM POLICIJA PREISKALA VILO ARETIRANEGA MLADENIČA Še nobene vesti o Mileni Sutter Ugrabitelji »e do sedaj niso oglasili GENOVA, 12. — Policija je danes temeljito preiskala vilo Bozzanove-ga očeta. Mladenič je še vedno v priporu, ker morajo ugotoviti, kako se je opraskal po roki in kako si je umazal hlače s krvjo. V Bozzanovi vili niso našli nič sumljivega, kljub temeljiti preiskavi. Po enem tednu od ugrabitve si nihče več ne skriva skrbi, ki se porajajo spričo dejstva, da se u-grabitelji po prvem telefonskem pogovoru niso več javili. Sutterjevim pa vsekakor telefonira cela množica ljudi, ki pa ne morejo nuditi konkretnega dokaza, da je mlada Milena Sutter res v njihovih rokah. Kaže, da se je v zadnjih urah predstavil policiji mladenič, ki trdi, da lahko potrdi Bozzanov alibi. Ta je namreč vedno trdil, da je bil v petek, ko so Mileno ugrabili, v Ulici XX. septembra, da pa se ne spominja, če je s kom govoril. Nova priča namreč pravi, da je govoril z aretirancem ob 17.30 v omenjeni ulici. Kozmos 419 MOSKVA, 11. — Sovjetska tiskovna agencija TASS sporoča, da je Sovjetska zveza izstrelila 419. u-metni satelit vrste kozmos. Izstrelitev je popolnoma uspela. Spopadi v Bologni med študenti in policijo BOLOGNA, 12. — Danes so se spopadli v Bologni levičarski študenti s skupinami fašistične vse-učiliške organizacije «Fuan». Policija je posegla vmes in se po umiku desničarjev spoprijela z levi- ...............................................................................................nuiiiii............mi.........................................mn ČETRTEK, 13. MAJA 1971 TRST A 14.15, 7.15, 8.15, 11.30. 13.15, 17.15, 20.15. 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slo-veaskih pesmi; 11.50 Saksofonist Curtis; 12.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Mavhinjah. 12.40 Za vsakogar nekaj; 15.30 Glasba po željah; 17.00 Safredov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Beethoven: Simfonija št. 7; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.35 Dramatizirana zgodba: Ob srebrnem stu dencu; 21.45 Skladbe davnih dob; 22.10 Zabavna glasba. otroke; 16.20 Za vas mlade; 18.00 Plošča za poletje; 18.45 Sindikalna oddaja; 20.20 Poje Don Backy; 21.00 Politična tribuna; 22.10 Dirigira Claudio Abbado. TRST II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila: 7.40 Pojeta Iva Zanicchi in Franco Tozzi; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 «Alto gradi-mentos; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošča za poletje; 15.40 Enotni razred; 16.05 »Studio a-perto*; 18.15 Plošče; 18.30 Šport; 20.10 Nagradna oddaja; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba. 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.30 Opera. III. PROGRAM KOPER 10.00, 12.30, 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Poje Tony Renis; 8.15 Raročna muzika; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.22 Glasbeni intermezzo; 10.30 Orkester Len Mercer; 10.45 Plošče; 1100 Znani baleti; 11.45 Nove plošče; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.15 Istrske melodije: 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Spored RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Glasbeni vrtiljak; 16.40 Goldoni: Primorske zdrahe; 17.30 O-pcrna glasba; 18.00 Petnajst minut z Biagiom Marinom; 18.15 Plošče; 19.30 Spored RL; 22.15 Romantične melodije; 22.35 Jazz; 23.00 Spored RL. 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Violist Walter Trampler; 12.00 Glasba za klavir; 12.20 Polifonija; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče; 15.30 Koncert: 18.30 Lahka glasba; 18.45 Zgodovina sodobnega gledališča; 21.30 Zafred: VVallenstein — opera. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 10.20 Baletna glasba; 11.00 Medigra; 12.20 Bela Bartok; 13.00 Boccherinijeva nabožna glasba. hurčki*; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Poje zbor Roger Wag-ner; 16.00 »Vrtiljak*, 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.30 Z orkestrom Paul Mauriat; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19 00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Mi nute z ansamblom Francija Pu harja; 20.00 Četrtkov večer doma čih pesmi in napevov; 21.00 Ve čer s slovenskim pesnikom Jane zom Menartom; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Naši skladatelji, ki delajo na tujem; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — Mel Torma; 23.40 Ameriške popevke. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja za potrošnike; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Oddaja za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Bratovščina Sinjega galeba; 18.45 Delovni problemi; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 21.30 Kratki film; 22.30 Oddaja z Wolmerjem Beltrami jem; 23.00 Dnevnik. II. KANAL SLOVENIJA 21.00 Dnevnik; 21.30 »Rischia-tutto*; 22.30 »Boomerang*. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Galerija melodrame; 12.10 Plošče; 12.31 Zabavni spored; 14.05 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24 00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Popevke z jugoslovanskih festivalov; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Ch. Gounod: Val-purgina noč iz opere »Faust*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Poslušajmo in primerjamo pesmi mladih; 14.30 Deset minut z orkestrom Bela Sanders; 14.40 »Me- JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.45 Veseli tobogan; 18.15 Obzornik: 18.30 Skrivnosti živali — ser. film; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.35 Četrtkovi raz gledi; 21.25 L. Pirandello: Moj svet; 22.15 400 let slovenske glasbe; Marjan Kozina. čarskimi študenti. Med spopadi je bilo ranjenih 6 policijskih agentov. Med ranjenimi študenti je tudi sin demokristjanskega senatorja Gina Zanninija. Aretacije v Španiji VALENCIA, 12. — Španske policijske oblasti so aretirale 14 vse-učiliških študentov zaradi »komunistične dejavnosti*. Študente dolžijo med drugim, da so na nekem ilegalnem sestanku na vseučilišču zažgali sliko generalisima Franca. Tako imenovani (Nadaljevanje s 4. strani) stitutke, njihovi zaščitniki in za-ščitnice. In vse to je bolj ali manj povezano s policijo. »Drevored duš* je tudi tisti temnopolti letalski narednik, ki sta mu preostali le dve leti službe do pokojnine, pa je dezertiral zaradi alkohola, mamila in lepega dekleta, ki ga je obrala do kože. In sedaj je črnski vojak član tolpe lopovov. Njegovi delodajalci pa so vietnamski policaji, ki ga bodo izročili ameriški vojaški policiji, brž ko jim ne bo več služil. In povsem možno je, da so tudi ti policaji povezani z vietkongom, kateremu prodajajo orožje. In spet ne iz določenih ideoloških nagibov, kaj še, enostavno zato, da pridejo do denarja. S kratko brado, okrašen z mnogimi ogrlicami in zapestnicami in s prstanom na vsakem prstu, veličasten kot kralj kakega afriškega plemena gre mimo nas velik črnec. Pozdravlja nas s stisnjeno pestjo, s pozdravom »črne sile*. Nasmehne se nam in nam pri tem pokaže svoje bleščeče bele zobe. Nesrečni kralj, ki bo bolj malo vladal. Okoli njega namreč plavajo drobcene ribe — piranhe. Od velikega črnca kmalu ne bo ostalo nič. Neke noči ga bodo na nekem oporišču zabodli z nožem: vojaška policija bo to opravila ali bodo to opravili vietnamski zavezniki. To bodo storili zato, ker da je preveč zgovoren ali pa zato, ker preveč ve... Potegne steklenico whiskyja in mi pijemo. Z one strani ceste nas gleda vojak, ki kadi. Ni Američan, pač pa Vietnamec. Je močan temnopolt policaj. Zunanji videz ga izdaja za homoseksualca. Vsak dan pride po svojih 25 odst. Začel je s tem, da je sam delil mamilo. Seveda brezplačno. Sedaj mu pojasnjujejo, kako se v tem znajdejo Američani: Zelo preprosto. V žlički raztopijo opij, nato napolnijo brizgalko, z vezalko za čevlje si prevežejo roko nad komolcem in nato iglo zabodejo. Pravzaprav je to bilo v začetku, ker danes ne gre več tako. Kadar častnik opazi sled igle, spravi vojaka v zapor. Zato ameriški vojaki sedaj kadijo. Pa ne več opij — to je zanje premalo — pač pa heroin. — Od kod prihaja heroin? — Ne vem, morda iz Tajske. Rekli so mi, da ga je tam, kolikor hočeš. Morda pa tudi iz Laosa. Iz gozdov. Takšni »Drevoredu duš* so povsod, ob vseh ameriških oporiščih. Pripovedovali so mi o nekem baru, v katerem moreš kupiti vse, kar si zaželiš in plačati z ročnimi granatami, z naboji, s slehernim strelivom. Seveda ni treba vpraševati, kam vse tc gre. Jasno, da gre v roke vietkongovcem. Tudi mamila se kupujejo in plačujejo z orožjem in s strelivom. Po uradnih statističnih podatkih je leta 1969 ameriška armada štela 30 odst. narkomanov, leta 1970 jih je bilo čez 40 odst., letos se je odstotek dvignil na 50, morda celo 60. Šele lani se je pojavil povsem čist heroin in po zelo nizkih cenah. So ameriški vojaki, ki pokadijo tudi do sto kroglic. Po treh mesecih takšnega uživanja je človek zrel za bolnišnico, včasih že za duševno bolnišnico. je soglasno zahteval občinski svet. Donadel je povedal, da je o tej zadevi že govoril na deželi, da so mu zagotovili, da bo dekret o ustanovitvi v kratkem izdan, predsednik pa da bo imenovan šele v jeseni. Občinski svet je soglasno izvolil higiensko - zdravstveno komisijo za preprečevanje okužbe voda in zraku. Pri tem je podžupan govoril o veliki nevarnosti okužbe voda v Miljskem zalivu, v katerem se stekajo odplake kanalizacij in tovarn ne samo iz miljske občine, ampak tudi iz Trsta. V nevarnosti je celo izdanje dovoljenj za kopališča v letošnji poletni sezoni. Zaradi tega miljska občinska uprava zahteva sestanek predstavnikov miljske, dolinske in tržaške občine ter raznih ustanov in strokovnjakov, ki naj bi preučili vso zadevo ter se dogovorili za skupen in koordiniran nastop ter kritje stroškov. Treba je tudi analizirati vse dotoke, ki se izlivajo v Miljski zaliv. Med drugim je občinski svet odobril zvišanje izdatkov za šolsko re-fekcijo, predujem 10 milijonov lir občinskemu podjetju ACNA, prispevek 195.000 lir športnemu združenju «Muggesana* in «Fortitudo», izdatek 200.000 lir za organizacijo študijskega srečanja o fašizmu, razpis natečaja za mesto občinskega redarja in najem posojila (19.440.000 lir) pri Tržaški hranilnici za kritje primanjkljaja občinskega podjetja ACNA v letu 1969. Z večino glasov je občinski svet tudi odobril spremembo in povišek prevoznih tarif omenjenega občinskega podjetja, da bi se na ta način zmanjšal primanjkljaj, ki raste iz leta v leto, saj se izdatki zaradi višanja cen stalno večajo, dohodki pa ne. V OKVIRU PRAZNIKA KOPRSKE OBČINE Zanimivo posvetovanje zgodovinarjev ob 50-letnici upora v Marezigah 0 osrednji temi marežanskega upora je podal referat podali dr. Milica Kacin-Wohinz, dr. Claudio pa so prof. Janez Kramar, ostale referate Silvestri iz Trsta in Srečko Vilhar V soboto bodo v koprski občini praznovali svoj občinski praznik. Ta dan so si naši Istrani izbrali v spomin na 15. maj 1921., ko so se na dan prvih volitev v italijanski parlament vaščani Marezig in okoliških naselij odločno uprli skupini koprskih fašistov, ki so pridrveli v vas, da bi z nasiljem spremenili rezultate volitev v korist i-talijanskega nacionalnega bloka. Krvavi dogodki tistih- dni, ki so zabeležili smrtne žrtve in so imeli sko-ro po dveh letih svoj sodni epilog z obsodbami Marežanov in seveda z oprostitvijo fašistov, so ena izmed mnogih epizod, ki pričajo, da se tudi slovensko ljudstvo Istre ni brezmočno vlado v nacionalno in socialno zatiranje, ki ga je izvajalo že dolga desetletja italijansko nacionalistično meščanstvo iz istrskih obalnih italijanskih mest. Zato je bila izbira tega datuma za občinski praznik na Koprskem povsem u-mestna. To je potrdilo tudi zgodovinsko posvetovanje, ki ga je v okviru letošnjih proslav ob tridesetletnici marežanskega odpora priredil pokrajinski muzej v Kopru. Posvetovanje se je vršilo včeraj dopoldne v mali dvorani koprskega gledališča. Poleg domačih koprskih zgodovinarjev in precejšnjega števila profesorjev zgodovine z obalnega področja in bližnjega Krasa, so se posvetovanja udeležili tudi nekateri zgodovinarji iz Ljubljane in gostje iz Nove Gorice. Iz Trsta pa so bili prisotni nekateri sodelavci inštituta za proučevanje odporniškega gibanja in odseka za zgodovino pri naši Študijski knjižnici. Posvet zgodovinarjev je odprl v imenu Sveta za kulturno občinske skupščine Koper prof. Hočevar, ki je zlasti poudaril pomembnost zgo- dovinskega proučevanja, četudi jim nekatere sodobne znanosti (futurolo-gija) odrekajo pomen. Nadaljnji posvet je vodilo tričlansko predsedstvo koprskih zgodovinarjev (Srečko Vilhar, prof. Žitko, Vid Vremec). Po pozdravu Mitje Logarja, podpredsednika občinske skupščine Koper, je dr. Milica Kacin Wohničeva podala izvleček iz svojega obširnega referata »Revolucionarno gibanje v Julijski krajini v letih 1920 in 1921. Razprava sloni na bogati dokumentaciji iz raznih virov, med katerimi so tudi rimski arhivski viri. Žal ne moremo v teh kratkih beležkah poseči podrobneje v zelo stvarno študijo, ki jo bomo morali prej ali slej posredovati našim čitateljem. Prav tako je bil zanimiv in znanstveno temeljito obdelan -eferat »Prva organizacija fašijev v Istri*, ki ga je v italijanščini podal tržaški zgodovinar dr. Claudio Silvestri (udeleženci so prejeli že ob prihodu prevod referata. Silvestri je v uvodu zlasti analiziral ekonomski položaj Istre po prvi vojni in druge politične silnice, ki so pogojevale, da se je stari italijanski istrski iredentizem potenciral v fašističnem nasilju). Osrednji referat posvetovanja je bil vsekakor referat ravnatelja koprskega muzeja prof. Janeza Kramarja: »Dogodki v Marezigah ob parlamentarnih volitvah maja 1921.» Doslej so o teh dogodkih bili objavljeni že mnogi članki ob raznih obletnicah in tudi drugače. Vsekakor pa smo ugotavljali, da so to le fragmenti, največkrat napisani po subjektivnih spominih. Po Kramarjevem referatu, ki ga je napisal po proučitvi takratne periodike, arhivov v Pulju, Pazinu in v Kopru, po pričevanjih preživelih u- deležencev takratnega odpora, težko mogel še kdo kaj novega r vedati ali izpodbiti njegove ug°^ vitve. . c, Zaključni referat «Primorski s venci in nacionalno vprašanje v °. i dobju 1918-1945», ki ga je P0"’’ Srečko Vilhar, je bil sicer v zanju zgodovinskih faktov P°v v redu, vendar je ustvaril v . zornem poslušalcu vtis, da le p8: ocenah posameznih dejavnikov inski’ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii OBALA JE ČEDALJE BOLJ OGRAJENA Pod Prosekom in Križem naj bo kopanje prosto Zanimivo vprašanje občinskega svetovalca Josipa Badaliča županu Nekoč so si vinogradniki svobodno osvežili telo po delu, sedaj je obala ograjena in krožijo po njej psi lastnikov vil pa Te dni je tudi v naših krajih pritisnila vročina. Marsikje se pojavljajo, v čedalje večjem številu koipalci, drugje pa že pripravljajo kopalno opremo za prve junijske tedne, ko se bo pričel naval k morju. Kdor je še lansko poletje stopil na barkovljansko obalo ali v Broj-nico pod Križem, v Grljanu ali v sesljanskem zalivu, se je lahko na lastne oči prepričal, kako se morje «krči». Saj ni res. vedno toliko ga je, toda obale, kjer se lahko kopalci prosto kopajo, ie čedalje manj. Tu pa tem se belijo nove table z napisom, ki opozarja, da je plaža zasebna lastnina... Kar pa ni in ne more bati, ker je pc zakonu vsa italijanska obala, brez razlike, državna last in jo država le s težavo daje v zakup Na ta in še druga vprašanja nas je opozoril občinski svetovalec Josip Barfalič s Proseka še pred dnevi. Naslovil ie namreč na tržaškega župane, kar tri tipkane strani dolgo vprašanje in zahteval, naj se spet, kot nekdaj, dovoli prost pre hod za kopanje k obali pod Prosekom in Križem. Kot druge krati, je tudi tokrat napisal Badalič svoje vprašanje kar v slovenščini. Ze pred meseci smo zabeležili njegovo dosledno, a v dobršni meri presenetljivo početje. Vstopil je v občinski svet le pred dobrim letom dni in si pravico dvojezičnega poslovanja enostavno sam vzel. Lotil se je pisanja vprašanj pristojnim odbornikom in brez posebnih komplikacij prejel v slovenščino preveden odgovor. Ko smo to prvič zabeležili smo tudi zapisali, da bi bilo lepo, če bi si to pravico (ki je nihče ne krati, očitno) vzeli tudi ostali slovenski svetovalci v občinskem svetu. Vsekakor pa se vrnimo k predmetu tega toplega letnega časa. Badalič piše županu takole: »Vprašujem vas, zakaj se ljudje ne morejo več kopati med dvema kopališčema med Prosekom in Križem, tja_ do portiča. Tu so se kopali že naši dedje, Id so tam v neposredni bližini obdelovali vinograde in so si v poletnih mesecih marsikdaj osvežili telo predvsem po trudapolnem delu*. Po vojni so obalo tam zaprli, ker so ribiči tod gojili svoje školjke. Domačini so bili nezadovoljni, toda tolažili so se, da je to le začasno. Drugi so se vdali v usodo in so naslednja poletja in tudi še zdaj, hodili na kopanje v grljanski por-tič, na škol.ie in na pomol, ki pa je za otroke nekoliko nevaren. Starejši ljudje, nadaljuje Badalič svoje vprašanje županu, pa so se hodili kopat na obalo od hotela »Riviera* tja do kriškega portiča. Nekaj let pa ie,'odkar so tudi prehod pod hotelom zaprli. Kaj predlaga županu Badalič? »Nam Prosečanom bi bilo dovolj, če bi nam dovolili prehod pod ho telom Riviera tja do kriškega portiča, toda zagotoviti je treba tudi varnost ljudi pred lastniki vil in njihovimi psi. Ti naj kar zgrade nadhod k morju in se tako izolirajo, da njihovi psi ne bodo mogli do živega mimoidočim*. Na «starem proseškem kraju* bi bilo treba urediti stopničke do morja. Občina jih je svoj čas že zgradila, nato pa zagradila, ko ie ko pališče oddala zasebnikom. Kopališče je sicer javno, a v zasebnih rokah. Razširili so ga za kakih 120 ali 200 korakov in stop- nice enostavno zasuli. Prav pa bi bilo, da bi domačinom s Proseka, s Kontovela in iz Križa ter drugih vasi tega dela kraške planote omogočili prost dohod do morja, saj nista ne morje, ne obala, last le gospodov z jahtami, ki zahajajo v Grljan ali gradijo vile ob obali in si, marsikdaj brez dovoljenja, ogra dd.jo morje in obalo. Lepo bi bilo, če bi župan na Badaličevo vprašanje odgovoril, o-benem pa kaj ukrenil brez omaho vanja in odločno, saj gre za korist skupnosti, ki ima brez dvoma prednost. dovinskega dogajanja pristrai-. Mislim pri tem na pojav odpoU“j ške organizacije TIGR, ki bo končno v našem zgodovinopisju ^ biti svoje pravo mesto, kako*, treba pravično oceniti tudi vl?| takozvanih slovenskih meščansr strank. Brez dialektike ni možna ^ ti pravilna osvetlitev posan)e* ^ dob našega narodnega razvoja ^ daljnega 1948. leta, posebno P* ^ taborskega prebujanja širokih *r. skih množic. To misel je na " način izrazil v diskusiji tudi P1" Ivo Juvančič iz Ljubljane- _ Vsekakor pa je v svoji koprsko posvetovanje uspelo in neslo našemu revnemu zgod0'1 pisju novo pomembno gradivo- D- |i» Medtem se vsa obala Pr'Pr®S za čim bolj slovesno proslav1 50-letnice zgodovinskega upof® ^ Marezigah, ki ho hkrati tudi _ izmed osrednjih proslav ljudske vstaje v Sloveniji. telji so pripravili obširen Pr0?Lrt ki obsega nad 15 kulturnih, nih in drugih prireditev Tako bodo od danes dalje zvrstili: sr ^ nje mladih literatov, pionirs*1 j tempore, pionirsko tekmovanj?^ fotografiji, razstava Upor v zigah, literarni večer Vstaja v.j šem kraju, otvoritev komuna objektov v Dekanih, Dolu. HraS ljah in Loki, tradicionalni koprskih ulicah itd. Osrednji R ^ ditvi pa bosta v soboto v *" zigah, ko bodo odkrili ploščo udeležencu marežanske*8^ pora Ivanu Babiču in kj bo na redu slavnostna akademija "L# nedeljo, ko bo ob 15. uri sv -‘ seja občinske skupščine, ob 6. t V veliko ljudsko zborovanje, na - * • vrsn™ rem bo govoril predsednik iz) sveta Slovenije Stane Kavčič- ^ Utonil je skupno z o čet0111 pri Gradežu Truplo sedemletnega otrok* so potegnili iz mofl* Iz Gradeža poročajo, da so ° (ji či ribiči danes potegnili iz truplo 7-letnega Nicola Genn®*?ge. Vidma, ki se je zapletlo v Truplo nesrečnega fantka ljali v Gradež, kjer so ga P^ v pokopališko mrtvašnico. jc|R Mali Nicola je utonil v ^ C* ko je šel z očetom Franc01HL) jadranje po morju. Oče se pognai za sinom, vendar so f opešale moči in sta izgin*18 gladino j 12. innija 1971 ■ stopi v veljavo obvezno zavarovanje za avtomobile, motorna kolesa, motorne čolne. ■ Uredite zadevo! Pomnite: brez «nalepke», ki potrjuje zavarovanje, ne boste smeli voziti. Ne odlašajte do zadnjega dn*