Leto 1898. 155 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XXXII. — Izdan in razposlan dne 22. junija 1898. Vsebina: Št. 96. Ukaz glede opravilnega reda obrtnih sodnij in poslovanja pri teh sodnijah. o c;. Ukaz pravosodnega ministra v po-razumu z ministri za notranje stvari, trgovino in finance z dne 17. junija 1898 1. glede opravilnega reda obrtnih sodnij in poslovanja pri teh sodnijah. Na podstavi §. 40 zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) o vpeljavi obrtnili sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja, se v porazumu z ministri za notranje stvari, za trgovino in finance ukazuje: I. Oddelek. Opravilni red obrtnih sodnij. Uporaba opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje. §• 1- ^ N Za poslovanje obrtnih sodnij se zmislolna uporabljajo določbe ukaza pravosodnega ministra z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 112), ako se v tem-le ukazu ne ukazuje kaj drugega ali ako razlika vredb obrtnih sodnij ne nasprotuje uporabi opravilnega reda, izdanega za sodnije prve in druge stopinje. §• 2. Zlasti je uporabiti naslednje določbe opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje na poslovanje obrtnih sodnij: §§. 1 do 3 (uradna opravila načelnikov sodnije) ; §§. 27 do 30, 33 do 39 (sodnijski in pisarniški oddelki); §§. 40 do 46 (opravilne ure, nedeljski počitek, prazniki, nočna doba); §§. 62 do 75, 79 (sodnijske vloge); §§. 82 do 90, 92 do 100, 104 do 110, 113 (splošne določbe o poslovanju); §§. 114 do 116, 118, 119, 121, 123, 125 do 128 (naroki in razprave); §§. 129, 130, 131, 133 do 137, 141 do 148, 150 (opravki civilne pravde); §§. 181 do 189 (rešitev v senatu); §§. 191 do 197, 199, 200, 201, 203 do 206, 209, 210 do 216 (izdatek sodnih rešitev); §§. 217 do 222 (splošni predpisi o vpisnikih); §§. 261 do 268 (osnova spisov); §. 280 (zbiralni spisi); §§. 282, odstavek 1 in 3, 283, 284, 287, 288 (hranjenje spisov) ; §§. 289, 290 do 292, 293, odstavek 2 in 3, 294 (registratura) ; §§. 295 do 299 (vničba spisov); §§. 302 do 312 (sodna pisarnica, področje, poslovodstvo in nadzorstvo) ; §§. 313, št. 1, 2, 3, 5, 7 do 12, 316, 319, št. 1, 2, 4 in 5, 322 do 328 (opravki sodne pisar-nice izven vročevalne in izvršilne službe); (Slovenlsch.) 42 §§. 329, 330, 332, 334, 338 (osebje za vro-čevalno službo); §§. 339 do 342, 347, 349 do 357, 360 do 368, 372, 373, 375, 376, 377, zadnji odstavek, 378 (vročbe, pošiljke in izročbe); §§. 402 do 404 (opravilni koledar); §§. 406, št. 1 in 16 (drugi zaznamki in zapiski) ; §. 414 (posebna pregledovanja po prejemnikih ukazila pravosodnega ministra). §• 3. Za razdelitev opravil pri obrtnih sodnijah veljajo določbe §§. 17, 18, 19, št. 1 in 9, in §. 20 opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje z merilom, daje civilne pravdne stvari razdeliti po črkah ali po skupinah sorodnih obrtovanj, vse spore med trgovci in njih služabniki pa brez ozira na drugo razdelitev opravil izročiti vedno samo enemu oddelku. Sodne odpovedi najemnih pogodb in predloge za izdajo naročil, da se izroči ali prevzame najemni predmet, je razdeliti po enakih pravilih kakor pravdne stvari. Razdelitev opravil vrši načelnik obrtne sodnije; naznaniti jo je predsedniku nadrejenega sodnega dvora prve stopinje in ta jo lahko izpremeni (§. 26 zakona o vredbi sodnij). §. 4. Od obrazcev, uvedenih z opravilnim redom za sodnije prve in druge stopinje je uporabiti pri obrtnih sodnijah obrazce št. 5, 6, 7, II, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 53, 60, 63, 64, 65, 66, 67, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76. 77, 78, 79, 80, 88, 93 in 100. Pisarniško osebje obrtnih sodnij. §• 5. Ako se obrtni sodniji ne odkaže posebno pisarniško osebje, oskrbovati je pisarniške posle obrtnih sodnij v sedežu sodnih dvorov pisarniškim uradnikom (pisarniškim pomočnikom) sodnega dvora, drugače pisarniškim uradnikom (pisarniškim pomočnikom) okrožne sodnije, ki je v sedežu obrtne sodnije. Založba stroškov obrtnih sodnij. §• 6. Izdatki za obrtne sodnije, katerih ni plačevati občini (§. 6 zakona o obrtnih sodnijah), zadevajo stan pravosodne uprave. Za nakaz in zaračunjanje stalnih plač načelnika in njegovih namestnikov, in pa pisarniškega in služabnega osebja, vštevši dnevščine pisarjev, veljajo splošni predpisi. Za založbo drugih izdatkov, ki zadevajo stan pravosodne uprave, nakaže načelniku obrtne sodnije predsednik višji deželni sodniji zalog. O tem in pa o ravnanju z novci tega zaloga in o njega zaračunjanju se bodo izdali posebni napotki. Vpisniki in dnevniki. §• 7. Pri obrtnih sodnijah je pisati naslednje vpisnike: Cr za pravde po obrazcu št. 1 ; K za odpovedi in ponudbe radi oddaje ali pre-vzetbe stanovanj v delavskih hišah, katerih uporabo daje gospodar delavcu brezplačno ali za plačilo, po obrazcu št. 25 opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje. Nr (zbiralni vpisnik) za vse stvari, ki ne spadajo v vpisnik Cr, K ali v predsedniški dnevnik, po obrazcu št. 33 opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje. Za stvari pravosodne uprave, zadevajoče obrtno sodnijo, je pisati predsedniški dnevnik po obrazcu št. 11 opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje. §. 8. Za pisanje vpisnika Cr veljajo predpisi §§. 226 in 227 opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje. Pri tožbah, s katerimi se pobijajo razsodila razsodiških odborov kake obrtne zadruge (§. 35 zakona o obrtnih sodnijah) je vpisati zgolj v predelek 17 pravokotno črto; v predelke 8 do 16 se v tem slučaju ničesar ne vpiše. Združitev raznih terjatev v tožbi, vloženi po §. 4 zakona o obrtnih sodnijah, je zaznamovati z vpisom v vsakega dotičnih predelkov 8 do 16. Obrazec Nastop počitka v postopanju je v predelku za opomnje s kratkim zaznamenilom, na primer: počitek 15/1, naznaniti. Naznanilo vzrokov preložitve pri vpisu narokov za ustno razpravo (predelek 20) naj izostane. Tiste pravne slučaje, v katerih postopanje na koncu leta še počiva, je smatrati z zadnjim dnem leta za rešene. Ako se postopanje pozneje zopet začne, je vpisati tožbo pod novo številko v vpisniku. §• 9- ' Znamenja spisov na koncu leta vpisanih nerešenih (tekočih ostalih) stvarij je vpisati na prvi strani vpisnika prihodnjega leta z napisom „tekoče ostalo“ v vrsti letnikov in številk prejšnjih vpisnikov. Ako je glede take tekoče ostale stvari kaj v vpisniku vpisati, tedaj je prejšnji vpis v vpisnik prenesti v novi vpisnik. V ta namen je v novem vpisniku pred prvim novim vpisom v vpisniku pustiti primeren prostor prazen. V predelek za opomnje prejšnjega vpisnika je zaznamovati prenos z naznanilom vpisnika in strani, kjer se nahaja prenos v vpisniku tekočega leta (preneseno 99, str. 3); prenos je nadalje zaznamovati na spisih v levem, spodnjem kotu prvega lista (str. 3/99). §• 10. Vpisnik odpovedij je pisati po predpisih §. 230 opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje. Predelek 7 vpisnika K (obrazec št. 25 opravilnega reda) naj pa dobi napis: „podpis uradnika, pred katerim se je ustna vložba opravila“ ; tudi v deželnih glavnih mestih se sme sestava zapisnikov o ustno podanih odpovedih z vpisom v vpisnik K nadomestiti, ne da bi bilo k temu treba dovolila pravosodnega ministra. §• 11. Zbiralni vpisnik Nr je pisati po predpisih §§. 245 in 246 opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje. Imeniki. §. 12. K vpisnikoma Cr in Nr je imeti imenike, v katerih je navesti imena strank in znamenje spisov pravne stvari. Imenik k vpisniku Cr je pisati po imenu tožnika in po imenu toženca. Imenik k zbiralnemu vpisniku Nr je osnovati po imenu strank, ki pridejo v poštev, in v potrebnem slučaju po predmetu vloge. Imenika k vpisnikoma Cr in Nr se lahko združita. K predsedniškemu dnevniku je osnovati dva abecedno urejena imenika in sicer enega po imenu vdeležencev, drugega po predmetu vloge. Za pisanje teh imenikov veljajo sicer predpisi §§. 254, odstavek 4, in 225. odstavek 1, 2 in 6 opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje. Razločevanje spisov več oddelkov. §. 13. Ako se izdelujejo v istem pisarniškem oddelku ali v isti pisarniški sobi spisi raznih sodnikov ali sodnih oddelkov, ločiti je spise posameznih sodnikov ali sodnih oddelkov s tem, da se spoznajo po raznobarvnih hrbtih ali platnicah spisov. Predsedniški spisi. §. 14. Predsedniške spise je, ako se ne oddajo drugim oblastvom ali ako se ne vzamejo k spisom sodnije, po letnikih ali po oddelkih enega leta vzeti k zbiralnim spisom po nastopnih opravilnih vrgtah : 1. normalije ; 2. legislativne stvari, zlasti nasveti in mnenja v zakonodajnih stvareh ali v stvareh pravosodne uprave ; 3. predlogi za izpremembe v uredbi in namestitvi obrtne sodnije; 4. stvari sodne uredbe, kakor premestitev uradnega sedeža, izprememba pristojnosti ali okoliša i. t. d., ustanovitev novih obrtnih sodnij i. e.; 5. mnenja in nasveti o obrtnih vprašanjih; 6. volitev prisednikov in nadomestnikov; 7. privzetba prisednikov in nadomestnikov na seje (služabni imenik in privzetba od slučaja do slučaja); 8. osebne stvari uradnikov, slug in pisarniških pomočnikov obrtne sodnije; 9. osebne stvari prisednikov in nadomestnikov; 10. razdelba opravil (ustanovitev oddelkov in pisarniških oddelkov); 11. proračuni in računi ; 12. pravice prisednikov in nadomestnikov do odškodbe; 13. oskrba obrtne sodnije in zgradba dotič-nih stavb; 14. občasni izkazi in poročila. V potrebnem slučaju se lahko ustanovijo nižji oddelki in pridružijo nadaljne opravilne skupine. Ta razvrstitev služi tudi za ustanovitev znamenja spisov in za sestavo imenika, pisanega po predmetu. Vročba. §■ 15. Vročbo naj opravljajo občinski organi (§. 6. zakona o obrtnih sodnijah). Ako oskrbujejo vročbo posebni služniki, katere daje občina obrtni sodniji na razpolago, pisati je o teh vročbah prigledno knjigo, predpisano v §§. 358 in 359 opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje, po obrazcu št. 72. Sicer je za te vročbe pisati prigledno knjigo, predpisano v §. 301 opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje za vročbe po županih. Ako se opravljajo vročbe izven občinskega ozemlja, odrediti je vročbo po pošti, ako je v vročil-nem krajci državni ali nedržavni poštni urad ali je obrtni sodniji znan, ali ako stranka naznani, da je z vročilnim krajem ruralna poštna zveza (poštna zveza na deželi) (§. 343 opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje) ; ako ni teh pogojev, je prositi okrajno sodnijo vročilnega kraja za vročbo. V prošnjo za vročbo zadošča, ako se napravi na ovitku, v katerem se odpošlje spis, ki ga je vročiti, okrajni sodniji, poleg naslova zaznamek: „Prošnja za vročbo“. Izdavanje posebnih zaprosil, da se opravi vročba, ni pripustno. O poštnih pošiljkah je po §. 355 opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje pisati poštno sprejemno knjigo (obrazec št. 70). Izpolnitev predelka 7 tega obrazca lahko izostane, ako smatra načelnik obrtne sodnije za dopuščeno, opustiti ta vpis. Letni izkaz. §• 16. Obrtne sodnije morajo vsako leto predložiti sodnemu dvoru prve stopinje, in sicer do 15. janu- varja, poslovni izkaz po obrazcu št. 2 in pa sezna- mek zaostankov o pravdah, tekočih več nego eno leto po obrazcu št. 88 opravilnega reda za sodnije Obrazec & prve in druge stopinje. Na prvi strani poslovnega izkaza je navesti stalne oddelke obrtne sodnije z naznanilom njihove številke in njihovega področja. V izkazu je izkazati najprej številke za vsak oddelek, vzete iz vpisnikov posameznih oddelkov, in na zadnje splošne posledke za celo obrtno sodnijo. V predloženem poročilu je pojasniti očividne razlike izkaznih številk od številk prejšnjega leta in sporočiti opazbe, ki so se naredile o teku pravosodja pri obrtni sodniji. Ako za posebne opomnje ni povoda, naj se omejuje poročilo na predložbo poslovnega izkaza; zlasti ni dopuščeno, podatke teh izkazov in zaznamkov v poročilih ponavljati, njihovo vsebino na drobnejše razlagati ali posledke poslovnih izkazov s posledki izkazov prejšnjih let v poročilu primerjati. Kako je sicer opraviti izkaze, zato veljajo predpisi §§. 395 in 396 opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje. II. Oddelek. Posamezna opravila obrtnosodnega postopanja. Prvi narok. §. 17. Ako opravi načelnik obrtne sodnije prvi narok brez privzetbe prisednikov, pristojijo mu, oziraje se na predmete, ki so odkazani prvemu naroku s §. 28 zakona o obrtnih sodnijah, pravice posameznega sodnika pri okrajnih sodnijah. Zlasti ima pravico odrediti ločeno razpravo o podanih ugovorih nedopustnosti pravdnega pola, nepristojnosti, da pravda teče ali da se je pravdna stvar pravomočno razsodila. Tsklic. §. 18. Vsklic zoper razsodbo obrtne sodnije, storjeno v pravdnih stvareh do petdeset goldinarjev (§. 30 zakona o obrtnih sodnijah) je dostaviti vsklicnemu nasprotniku s podučilom v zmislu §. 468, odstavka 2 civilnega pravdnega reda. Vsklice v pravdnih stvareh o višjih zneskili (§. 31 zakona o obrtnih sodnijah) je vsklicnemu nasprotniku z naznanilom vsklicne sodnije dostaviti s poročilom, da se bode pred vzklicno sodnijo pravdna stvar znova razpravljala v mejah, določenih po nasvetih. Spise je v tem slučaju nemudoma predložiti vsklicni sodniji, ne da bi se čakalo na poročilo vsklicnega nasprotnika. §. 19. Ako se v pravdnih stvareh čez petdeset goldinarjev razsodilo obrtne sodnije z vsklicom pobija, se pred vsklicno sodnijo prvi narok ne vrši ; temveč je stranke povabiti na ustno pravdno razpravo, ne da bi jim bilo naročiti premembo pripravljalnih stavkov (§. 31, odstavek 2 zakona o obrtnih sodnijah). V vabilu je pozvati stranke, da prinesejo seboj k naroku ogledne predmete in listine, nanašajoče se na pravdno stvar, in da stavijo svoje nasvete še pred narokom, določenim za ustno razpravo, radi predložbe dokazilnih listin in oglednih predmetov, ki so v posesti nasprotnika ali hranjene pri kakem javnem oblastvu ali notarju, in pa radi morebitnega sodnega poziva prič. V vabilu je strankam naznaniti, katere izgube združuje zakon z zamudo naroka. Razen tega je opomniti v vabilu, da zastopanje po odvetniku ni zapovedano. Za izdavanje teh vabil je porabiti, kolikor moči, obrazce, ki so predpisani za odredbo ustne pravdne razprave v okrajnem sodnen postopanju. Potrdilo pravne moči. §. 20. V namen izvršila (§. 33, odstavek 1 zakona o obrtnih sodnijah) je potrditi pravno moč razsodbe, sklepa, izdanega vsled odpovedi, ali od pravnega ali prevzemnega naloga, na tistem izdatku, ki se je vročil stranki, katera je prosila. Potrdilo naj se glasi: Pravna moč te razsodbe — sklepa — se potrjuje. Razsodba — sklep — se je dne .... ...............v navzočnosti obeh strank razglasila — nasprotniku izročila. G. kr. obrtna sodnija •............ dne..................... Uradni pečat. Za pristavek potrdila je navadno rabiti pečatilo. Podelitev potrdila pravne moči je v sodni pi-sarnici ustno ali pismeno, predloživši izdatek, zaprositi in v spisih in pa v vpisnikih (predelku za opomnje) zaznamovati. Zapisnik o ustni prošnji je pisati le tedaj, ako se mora odbiti. §• 21. Potrdilo pravne moči se lahko podeli, dasi rok za izpolnitev dajatve, naročene v razsodbi ali ' v sklepu, še ni potekel, ali se radi odprave ali pre-vzetbe najemnega predmeta ne more seči z izvrši-lom nanj. §. 22. Duplikat listine s potrdilom pravne moči se ne sme izdati, predno se ni o tem zaslišal nasprotnik, ako in kateri izvršilni koraki so se že vršili zoper njega. Duplikat je vedno kot tak označiti. Na duplikatu je zaznamovati, kateri izvršilni koraki in pri kateri sodniji so se začeli. Vsak izdatek duplikata je zaznamovati v spisih in v vpisniku. Izvršilo na podstavi odpovedi, ali odprav-nega ali prevzemnega naloga. §. 23. Na podstavi pravomočne obrtnosodne odpovedi ali pravomočnega odpravnega ali prevzemnega naloga se vrši izvršilo po §. 1, št. 4 izvršilnega reda (zakon z dne 27. maja 1896. L, drž. zak. št. 79). Izvršilo je na podstavi potrdila obrtne sodnije o pravni moči izvršilnega naslova pri okrajni sodniji, označeni, v §. 33, odssavku 2 zakona o obrtnih sodnijah, zaprositi in po določilih izvršilnega reda izvesti. Zastavni popis. §• 24. Ako se združi s tožbo za plačilo zastale najemnine predlog za dovolitev zastavnega popisa najemnikove premičnine (člen XIII, št. 6 uvodnega zakona k izvršilnemu redu z dne 27. maja 1896. L, drž. zak. št. 78), odločiti je obrtni sodniji (načelniku, namestniku) o tem predlogu; da izvrši zastavni popis, je zaprositi tisto sodnijo, ki je pristojna, da izvede izvršilo na premičnine, katere je popisati. Ta sodnija naj vzame prošnjo in nadalje nastale spise k spisom zbiralnega vpisnika. Sodna položita in vrednostne pošiljke na obrtno sodnijo. §. 25. Obrtne sodnije imajo pravico sprejemati le tiste sodne položbe, ki so v zvezi s pravdno stvarjo, spadajočo k pristojnosti obrtne sodnije. Glede opravil, spojenih s takimi sodnimi po-ložbami in vrednostnimi pošiljkami, se odkaže obrtni sodniji tisti depozitni urad (davčni urad, finančna blagajnica), ki posluje za okrožno sodnijo kot depozitni urad, v katerega okolišu ima obrtna sodnija svoje stanovišče ali je istinito oskrbena. Za začetek, izvedbo, izročbo, zaračunjanje in nadzorstvo sodnih položeb, storjenih pri obrtni sodniji, naj veljajo predpisi, ki veljajo v enakem slučaju za depozite, spadajoče k redni okrajni sodniji. §. 26. Z zaprto došlimi ali nakazanimi vrednostnimi pošiljkami je pri obrtnih sodnijah ravnati po predpisih, obstoječih glede tega za druge sodnije, in zlasti se pri obrtnih sodnijah zmisloma uporabljajo tudi dotična določila ministerskega ukaza z dne 15. marca 1898. 1. (drž. zak. št. 55). III. Oddelek. Uradna obleka. §. 27. Ukaz pravosodnega ministerstva z dne 8. avgusta 1897. 1. (drž. zak. št. 187), s katerim se uvaja za sodniške in državnopravdniške uradnike in pa za strokovnjaške sodnike-lajike uradna obleka in se ureja noša uniforme, ne velja za načelnika (namestnika) obrtne sodnije in za obrtne prisednike obrtne sodnije in vsklicne sodnije. Thun s. r. Ruber s. r. Kaizl s. r. Baernreither s. r. Teki Ime in priimek Stališče tožnikovo v obrtu ; tožnik je Predmet tožbe je spor po §. 4 sodnijah zakona o obrtnih tožnika toženca in kratko oznamenilo spornega predmeta š g 'č) na iš M >o S P 'S s s o stopu, nadaljevanju ali razvezi CÖ M rt tu Jrazmerja (lit. b) o storitvah ali pravicah do odškodbe (mezdni utržki, dogovorne kazni) iz rt Sb rt bo razmerja (lit- c) 73 o rt I! Olts 2i i 0 t ‘■3 1 «•d J»! tS- Ig f:| tf .a ‘3 Q S ^ = « rt ■'/; «3 5 jd e s rt |l 2 03 a« rt d c 5,3 n rt - SP 'S § u P, •Sl • Način rešitve Tožbena zahteva v slučajih, tekočih po §. 4 z. o o. z. Tožbi zoper razsodbo razsodiškega odbora zadruge §. 35 Z. 0 0. z. Po §. 30 Z. 0 0. z. Po §. 31 Za 0 Oa Za Najemne stvari o> Ö s o ft O s končno sodbo na podstavi zamude, odpovedi ali priznatve z drugo končno sodbo l s poravnavo na drug način vloženemu vsklicu zoper razsodbo obrtne sodnije število odpovedij in naročb za izročitev ali prevzetbo najemnega predmeta ugovori se je povsem prisodila deloma prisodila povsem odbila se je docela ugodilo j deloma ugodilo tožba se je docela odbiia se ni ugodilo se je ugodilo se ni ugodilo (potrdilo) se je ugodilo (izprememba) 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 (Slovonlsch.) 44