Gospodarske stvari. Nekaj o sadjereji. Ne, da "bi umae sadjerejce in kmetovalce učil, le nekaj nasvetov bi povedal ia pogreškov omeail, ki sera imel priložaost jih videti pri oskrbovanji saduaosnib dreves. Pisatelji sadjerejskih knjig pišejo prav kot pisatelji ali kot praktikarji se večkrat pogreše ; tisti pa, ki berejo, radi ktere točke izpustijo, nevedoč, da so celo važae, in pravijo: saj ni moč vse tako nateako delati. Kar sem imel priložnost najbolje napačnega videti ia kaj ima sploh najslabejib nasledkov, je to, da se drevesa zelo napačao sade. Nektere knjige sicer nasvetujejo jame globoke narediti, tem globokeje, čem pusteja je zemlja. To bi bilo dobro, ko bi se tudi priraerao široka izkopala tako, da bi popolao doraslo drevo s koreaiaami vred prostora imelo. To je pa pri močao rastočih drevesib težko izpeljavno. Ker, kakor se ve pri doraslem drevesu sega krona 4—5 sežnjev na široko, ter koreniae nič manje. Je pa jama le ozka, kakor sežeaj široko izkopaaa, ter aasuta z dobro prstjo, tako to vabi koreniae aa dno, ter ko izpolai jo jamo, se zavijejo v pusto prst ia slabi aasledki so tem večji, čem pusteja je zemlja. Tako drevo začne pešati navadno, kedar bi imelo roditi. Prebriaani Angleži, ki tudi sadjerejo visoko cenijo, ter \imao aadjerejo prav razumejo, izdelajo jamo aa dnu z opeko ali plošaatim kamenjem in to radi tega, da se korenine površno širiti morejo. Tudi se lebko sami prepričamo, če opazujemo drevesa odrasla; tista, kojim ae koreaine poznato od zgoraj širijo, so aavadao močnejša in rodovitnejša, kakor pa tista, ki so morda globoko poaajeaa in od zgoraj nobenega sledii koreain nimajo. Koliko bolj aapnčno je pa, kar sem mnogokrat videl, da je kdo izkopal jamo globoko pa čiato ozko, ter drevo za čevelj pa tudi za več globoko posadil, kakor je poprej stalo. No če sem nasvetoval, da aaj bolje plitvo sadi, mi je odgovoril, da bi drevo veter podrl in pa poletna suša drevesu preveč škodovala, ter s tem na znanje dal svojo aemaraost ia aevednost. Tedaj še tega ni vredno drevo, da bi ae mu kol pristavil? No, če se zalivati neče, naj se drevesno kolo z gnojem pokrije in zemlja bo vedno vlažna ostala, Napačao mislijo aekteri, da je boljše drevo na mesti rasti puatiti, kakor pa presaditi. No, boljše že je, kakor pa napačao presaditi. Vendar pa drevo prav presajeno, na vejab in koreninab prav obrezaao, bo imelo lepi vrh, močno in pa goate koreaiae sesalke, ter ae čisto nič v rasti ae moti, temuč le poapeši. Tako drevo začne poprej sadne popke pripravljati, ter poprej in obilniše roditi. Obrezuje naj se na koreninah vedno primerno vejam in aasprotao čera gosteje so koreniae več se naj vej pusti in popkov. Umno obrezovaaje se šteje med najvažneje ter najumetneje opravilo sadjorejstva. S pametnim obrezovanjem se naredi, da drevo rano cvetae popke aastavi, ter izvanredno velik sad in obilno rodi. Seveda uranega obrezovanja se ni lebko naueiti pa trda volja in veselje do dreves bo marsikoga naučilo. To so aajveče napačaosti, ki se atorijo pri nas. Je pa tudi še drugib dosti, ter če je čestitim bralcem po volji in pa če slavno uredništvo dovoli, drugikrat navedem. F. Ogorevec. Dostavek uredništva: Lepa bvala za ta sestavek in prosimo nadaljevati. Hvaležni Vam bodo številni posebao kmetski čitatelji našega lista. Konjerejsko društvo je skleaolo državne žrebce pri sv. Juriji. aa južnej železaici iz Lokarja prestaviti v Bezovje. Skušnje za podkovanje konj udeležilo se je v Gradci aa tamošnjej podkovaškej šoli iz spodajega Stajera 16 kovaških pomočnikov: iz Celja 1, iz Radgone 2, Maribora 4, Ptuja 9. Vinogradi kažejo le po nekaterih krajib dobro, poaebno v Brežiškem in Konjiakem. Tu- kaj so najšli prvi cvet 2. jun. in uže 29. jul. ao se ljubi čerički glasili, kar je tam kaj zelo aenavadnega, ki nazaaajajo, da grozdje mecajo in res so najšli mehke jagode, izabelo in tudi drugo črnino pa barvano. Ako Bog da, nadejajo se tam če ne sila veliko pa aaj dobre kapljice. Jeraej Pepelnjak, sadje- in vinorejec.