Listek. Otrokova Ijubezen. (Povest; spisal M. T. Savinjski.) Boži6ni prazniki! Korau izmed nas ne bije ob teh besedah srce burneje, kogar ne navdajajo blaženi spomini iz one sre6ne dobe, ko smo, še otroci, z žarnimi o6esci sedeli trog drage mamice, ki so stavili jaslice, ko flno tako srečnega srca zlatili orehe ter obeiali rude6eli6ne jabo!6ke ob temnozelene smrekove veje, ki so s svojim svežim, prazii6nim duhom napolnjevale sobo. Kako brezikrbno in radostno smo stopali ob roki maerini ali pa med drugimi otroci po trdo imrzlem snegu k polno6nici, mrzli veter nam ie bril v obraz, 6estokrat še so naletovale snežinke, a kaj za to, saj je boži6ni ve6er, vaj hodimo pozdravljat novorojenega Jezuš6ka. Kdo se pa6 boži6a tako veseli kakor otroci! In še zdaj, sleherno leto hite nam raisli nazaj, porajajo se nam 6ustva, ki so nas neko6 tako osre6evala, spominjarao se natanko vseh dogodkov, ki smo jih takrat doživeli. Meni se je sosebno žalno-veseli dogodek, i-i se je vršil na sveti ve6er — že pred ve6 desetletji — vtisnil globoko v spomin, in vsakrat, 6e se ga domislim, mi je nekako milo, mehko pri srcu, in ne raorem si kaj, da bi ga sedaj tudi Vara ne pripovedoval: Bilo je leta 186., zadnji teden pred boži6em. Dobri gospod katehet so opozorili otroke na prihod milega Zveli6arja. Kaj lepo so jih vspodbujali, da jim je treba malemu kralju Jezusu prinesti kakovo darilce k jaslicam, na sveti ve6er pa se mu popolnoma darovati. A nasproti so rekli, da deli tudi Boži6ek vsakemu otroku milosti, katerekoli si želi izprositi in to sosebno na boži6ni ve6er. Veselo hitš otroci proti domu, le Vrhnikova Micka, majhna u6enka drugega razreda, hodi nekam zamišljeno svojo pot. Kaj ho6e ona Zveli6arju darovati? Za kaj ga prositi? O6e Vrhnikov ležijo uže vse leto priklenjeni na bolniško postelj in vsaki dan so pri6akovali sosedje, da se bode oglasil mrtvaški zvon ter oznanil smrt ne ravno priljubljenega vaškega krčmarja Vrhnika. Le on ni hotel ni6esar slišati o smrti, ni6esar o spravi z Ijubim Bogom. Vse prigovarjanje prijateljev, rahle besede zveste žene so bile zaman, in bati se je bilo, da se njegova duša nespokorjena vrne k Bogu. «Micka, moli za o6eta, da se spreobrnejo in dad6 spovedati,* re6ejo tokrat mati domov prišedši deklici; «tako slabi so že!» Zdaj se ie otroku zjasnilo, kaj da ho6e izprositi od novorojenega Zveli6arja. Tožen obraz dobre matere, njih globoko vdrte, zajokane o6i, povedale so rahlo6utnej deklici ve6 nego je umela iz besed — prositi ho6e za spreobrnitev očetovo. Dobro dete si nabira ves teden zakladov kot darilca malemu kralju, saj mu najbolj dopada s pobožnostjo v molitvi in pokorS6ino, tako so djali gospod katehet. Vse si s prisr6no radostjo zapisuje na listek, nad kojega zapiše: «Vse to ho6em darovati Tebi, ljubi JezuS6ek, da nam spreobrneS o6eta; tudi svoje srce, svoje življenje Ti darujem.» Prišel je zaželjeni boži6ni ve6er. Zvonovi so peli preko sneženih gri6kov, in jasne zvezdice so lesketale tako 6isto in svetlo ter toli ljubko migljale, kot bi se tudi one veselile svete no6i. Vrhnikova Micka je hodila z drugimi otroci k polno6ki. Pod debelo volneno ruto, v kojo so jo skrbna mati zavili, stiskala je mrzle ro6ice ter tajno skrivala listek — zapisana darilca za ljubega Zveličarja. Kako pobožno je pri sveti maSi sklepala ro6ice, in o6esca niena se niso obrnila od majhnega JezuS6ka, ki je bil tam v jaslicah položen na oltarju. «Spreobrni o6eta,» prosi dobro dete,