483» štev.
V Ljubljani, sreda dne BO. aprila 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat ▼ Ljubljani v npravništvn mesečno K 1*20, s dostavljanjem na dom K 1’50; s pošto celoletno K 20*—, polletno .'U 10*—, četrtletno K 5*—>, mesečno K 1*70. —• Za inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina s< jr	pošilja	upravništvu.	m
m	Telefon Številka 118,	ut
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna Številka 6 vinar|ev.
ta	Uredništvo	ln upravništvo:	tg
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi so pošiljalo uredništvu. Nefranklrana pisma >e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase Be plačat petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana *n Rahvale vrsta 80 v. Prt večkratnem oglašanju 10-Ia pust. — Za odgovor Je priložiti xn«mko. :
Telefon Številka 118.
r.:
Kriza na vrhuncu
— rešitev mogoča.
V soboto je razposlal grof Berchtold t. č. avstrijski zunanji minister na velesile noto, v kateri naznanja predloge, ki se predlože londonski konferenci, da v njih tako
sklepa, da bodo sprejeti. Pozove naj se kralj Nikola, da zapusti Skader; če tega ne stori, naj poslaniška konferenca takoj sklene o sredstvih, ki pa morajo biti dovolj močna, da se Crno goro prisili na predajo nfesta. Blokada svojega cilja ne doseže, Ako pa konferenca poslanikov niče-, •ar ne sklene — tedaj bo Avstrija nastopala na lastno pest. Vlade nai dajo svojim delegatom instrukcije, da morejo sklepati.
Na sklep poslaniške konference *o velesile že podale noto črni gori, Katero poživljajo, da se Črna gora umakne iz Skadra.
Kralja pa ni bilo doma.
Tudi ministrov niso dobili donta. Praznovati so moral] Veliko noč. ten praznikih Ima pa vsak rad mir saj se preje dosti trudi. Tudi črnogorska vlada le Imela pred praz-v	d?!a — zato si je privoščila
I10c* ma^° Počitnic in se tako dTutma i7S*e^ sitnežev, ki niso za
“MsnS v?d“ (,p? l®10'
Plikacije).	lo’	da dela3° kom"
to vIS:dos2?ršeanVl^a ’la T' Se Ji prav nič n?1mud> L g°™r £ Položaj čisto lasen brez wrrvZaTnJ° £
iiStMktk?HVoda skaders^Pezwi
Nekaj druzega le na iioi * lezeTa* *ka vlada Izvesti: ^™5S°?0r’
ta ssss
htevo velesil »h ,?°rta odkIania za-
™ ic/mSti* 1 Pro" Mdanle'
r« ^čerajšna poslaniška konferenc ’ bi morala sklepati o prisilnih Sredstvih proti črni gori Je pa — preložena. O njenem poteku se molči.
Avstrija je zahtevala odgovor črne gore — odgovora ni, pač pa utrjuje črna gora goro s katere dominira nad Kotorjem.
Avstrija je zahtevala sklep londonske konference — sklepa najbrže ni.
Avstrijskim zahtevam ni ugode-no ~Jtriza ie na vrhuncu.
Kaj stori Avstrija? Ali izvede imrp ciV°l,e grožnje in izsili od Črne in rv«t i a- eT> ali Počaka na četrtek ter!*! i1? na s,ilePe londonske kon-vui- Se v ietrtek z°pet snide? t« CK .iU° vsej enotnosti velesil, da
vpi»o., er. pr*znan Albaniji — ni med 'eie*lLamj te enotnosti, da bl se post J ± p,rot*	Prisilna	sred-
—JLtl_ v°ia^a moč, ki bi Ev ropi
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
čemu naj se obotavljam? ... Pogubljen naj že bom, a njej se ne odrečem nikoli!... Oh, ta neomadeževana či-"<*Ua bela lilija, ta mila nedolžnost, e to j« obljubljeno deliriju mojega smrtnega boja!
čutiti, kako zapada to videti ffi*" malem ostudni gnilobi, noge, roke razjeda strašno zlo trohni srce dnJi*1 * * * čutltl’ kako ml Datl • •. Da ’rtn r ne Pre8tane utri-čnost. v’ , VSe to postane resnič-
8trašna resn ^Tim? To le že zdal njam jaz i, * ■ * Toda ker P02i' omadeževa^ ^gine z mano vred nesmrtni hm čistost, in naj se mo) dotlklieii?fYxf^ raz^reie m osveži ob
umreti nh čistostl * * * Umreti strašni nnemu’ razjedenemu po
ročju 2Uete? «''t0da Umreti v na"
treh^iS^ ** oklepala kraljeva misel Ke. držečih se tesno druga dru-
gove^boSf11^ ^ blla VI$t>k °le-
A Magdaleni men 1 m„C„o mjt	Wl	«-
In zaradi 2Uete Je sanjaril. kako
na noben način ne bila v čast prišteta.
Pa bodimo pravični: Večini velesil se noče v skadersko past.
1 ripelententa: Rusija, Franclja In Anglija so za potrpežljivost in za kompenzacije, le pod tem pogojem so pripravljene iti skupno z Avstrijo proti Črni gori. Gre se namreč še za nekaj: Za prestiž tripelentente, ki je dosedaj še v vsakem oziru pristala na predloge in zahteve Avstrije. Avstrija pa o predlogu tripelentente, ki zahteva za Črno goro odškodnino — noče ničesar slišati, češ sklep ostane neizpremenjen.
taliji vlada nezadovoljnost z nastopanjem Avstrije. Javno mnenje se je odločno postavilo na stran Črne gore. In proti javnemu mnenju cele Italije se ne upa postopati italijanska diplomacija (v Avstriji bi se na takšno malenkost ne ozirali in ne ozjfaj^ Zato je Italija že posredovala iir govorila za odškodnino, ki naj*e prizna Črni gori za Skader. Avstrija se pa na ta predlog svoje zžU^aniefT'ne ozira, in to ne dela v Rimu dobrega vtisa. Poleg tega pa tudi nič kaj ne pozdravljajo avstrijskih nakan, namerjenih proti Albaniji — ker tu se bi mogli križati avstrijski in italijanski interesi.
Za sedaj se edino o Nemčiji piše, da bo veren sekundant Avstriji.
Kriza je torej na vrhuncu — ne radi Skadra, temveč radi Avstrije. Povzročili krizo so pa tisti, ki zastopajo in branijo takšne interese monarhije, z« katere prebivalstvu nič ni In bi tudi brez teh lahko izhajalo. Že včeraj smo to stvar razložili.
Rešitev mogoča!
Kriza Je, grozeča s katastrofo — in vendar ie tako nepotrebna, tako hinavska, kot že dolgo ne kakšna!
Ako bl ne bilo sovraštvo proti Jugoslovanom, proti Srbom in Črnogorcem tako veliko, da Je izpodrinilo skrb In navdušenje za Albanijo In Albance, pa bi ne bilo nobene krize, nobene negotovosti. In večji del avstrijske države bl se oddahnil In^jg^ dovoljstvo bl napolnilo njegovo srcej
Sovraštvo, skrb in navdušenja* Do zadnjega trenutka smo slišali, aa morajo dobiti Albanci avtonomijo — v imenu humanitete, pravičnosti in človekoljubja se je povdarjala avtonomija. Na Dunaju je plemstvo iz samega navdušenja za albansko kulturo ustanovilo društvo, ki ima namen Albance podpirati. Skrb za Albanijo, za avtonomno Albanijo je bila velika. Za utemeljevanje je služilo geslo: »Balkan balkanskim narodom«.
Sedaj pa, ko je avtonomna Albanija ustvarjena, sedaj se pa govori o zapletenem položaju; sedaj je ravno avtonomna Albanija mnogo, sila mnogo pripomogla k temu, da stojimo pred katastrofo.
In vendar bi ne bilo nič lažjega, kot zadevo mirno končati, ne da bi
prišel prestiž (ki v dobrem oziru itak že ne obstoja) v nevarnost. Iz nekaterih diplomatlčnih krogov nemških in francoskih tudi prihajajo tozadevne misli.
Essad paša je albanski notabel, eden najuglednejših. Zakaj bl bil Essad paša manj vreden kot ropar Isa Boljetinac, član provlzorne albanske vlade? Zakaj bi tedaj bilo tako težko, tako nemogoče priznati Esad pašo za kneza Albanije? Albanci so zadovoljni, Porta je zadovoljna — Balkan bi bil zadovoljen. Priznati avtonomno Albanijo in njeno formo ter njenega vladarja. Saj ne obstojajo nobeni sklepi, ki bi to branili, ker tozadevnih sklepov Evropa še ni napravila. Morebitni sklep nekih diplomatov pa, da naj bo Albanija klin med Jugoslovanske Zaveznike, ščit proti njim in sovražnik njihov — pa ne velja, ker razven dveh oz. treh ni nihče pristal nanj. Priznati Albanijo in vladarja njenega — temu pa prepustiti res avtonomijo in neodvisnost da sam uravna razmere z svojimi sosedi Srbi ln Črnogorci.
Essad paša sam pravi v svoji proklamaciji na albanski narod, da je treba s Črnogorci živeti v prijateljskih stikih in da se je treba braniti proti vmešavanju od tretjih oseb. — le tako je zagotovljen mir ta procvit. Skadersko vprašanje bo rešeno tako, da postane Skader last In prestolno mesto obeh držav.
Rešitev Čisto preprosta, ob kateri so komplikacije nepotrebne in hinavske!
S Toda če bl se takole reševala >«0 vprašanja, reševala le na podlagi dejstev, ki nastanejo takorekoč sami od sebe in na podlagi preprostega toda zdravega^xa2uma onih ljudi, ki imajo rudtfčoTri— potem bl pa poklic diplomatov bil odveč — kam bl pa potem šli oni ljudje, ki imajo pla-vo kri?! £j*«rčein pa se morajo živeti tudili — pa če se magari s tem.
da delajo komplikacije oz. da jih
iščejo.
Toda pustimo šalo na stran, čas Je preresen, katastrofa pred nami in za satiro ni časa. Razpravljajmo o dejstvih!
Ona v imenu človekoljubja ln pravičnosti tolikanj povdarjana skrb za Albance Je izhlapela. Ako bi še obstajala bi se Dunaj moral veseliti, da je Albance zadela sreča: avtonomije in svobode. Večja sreča naroda, dosedaj se nahajajočega pod Jarmom (turškim) vendar ne more zadeti kot: svoboda, avtonomija. Dunaj pa te sreče ni vesel, to pa za to, ker se drži svojega lastnega, samo od njega ali še par drugih potrjenega sklepa — da bodi Albanija klin med Jugoslovanske Zaveznike. To se pa hIč kaj ne vrši — temveč nasprotno: Albanija namerava postati zaveznica Balkanskih zaveznikov. Križ čez račun!
Vsled tega Je pa Avstrija načrt spremenila; svoje nekdanje pravo navdušenje za Albance hoče uresničiti tako, da jim da čutiti svojo skrb In ljubezen s tem, da sl z Italijo Albanijo — razdeli. Do tega sklepa menda prišli med Dunajem hi Rimom.
so
v
Družba sv. Mohorja kot kulturni zavod.
»Slov. Narod« je v zadnjih mesecih prinesel več člankov, v katerih se je postavil proti slepomišenju cerkvcne bratovščine »Mohorjeve družbe«, ki bi v rokah najzagrize-nejših koroških klerikalcev in pod protektoratom nemškega škofa rada veljala za — kulturno društvo, vzvišeno nad vsako kritiko. Gojilo se je zahrbtno postopanje odbora in tajnika proti naprednjakom in zlasti proti
naprednemu učiteljstvu; grajalo se je negospodarsko razsipanje tisočakov za nepotrebne društvene književne Izdaje, posebno za malovredne molitvenike, ki po priznanju društva katehetov ostanejo večinoma nerazrezani in torej nimajo tistega velikanskega pomena za slov. narod, kakor nam vsako leto pridiga družbin odbor; grajalo se je, da je družbin odbor »posodil« lepe desettisočake šolskim sestram za zgradbo nemškega dekliškega liceja v Trstu, katerih nikdar ne bo več videl; grajalo se Je, da odbor o stroških za izdane knjige že več let ne polaga natančnih računov itd. itd.
Vse to se Je grajalo in še marsikaj drugega, a stvarnega odgovora ln pojasnila smo zaman pričakovali Pravijo, da so njegova »tozadevna izvaianja slonela na napačnih (!) podatkih ln so bili dotičnf očitki tako glede družbenega gospodarstva kakor tudi glede njenega kulturno-narodnega (1) delovanja neosnova-ni.« Mnogo je že baje storila na narodno ogroženem ozemlju, česar pa ne obeša na veliki zvon, čemur je Iskati vzroka »v specifičnih razmerah na Koroškem.«
To Je torej odgovor na vsa očitanja! Pa uredništvo »Sl. Naroda« si Je celo zadevo vendar-le preveč olajšalo. Na težka očitanja se ne odgovarja s pavšalno trditvijo, da je vse v redu, četudi baje izhaja »iz prvega vira!« Sai dotlčna očitanja o potratnem In razslpanem gospodarskem poslovanju slonijo na odbo-rovlh računih v raznih letnikih Koledarjev družbe sv. Mohorja. Ali izjava morebiti sama priznava, da ti oficljelnl računi niso resnični?
Ali le to napačna informacija, da so Krekove »Zgodbe sv. pisma« same veljala družbo sv. Mohorja črez pol milijona kron, namreč prvih 14 zvezkov po teh računih natančno 451.531 K 61 v; in če za zadnje 4
ncPBKnBDBBnnnnnnnnnnnn
Za birm ~ g ISDTTE
--a-tnapro' S Mestni trg št. 25 O Lastna pro- %F$jj
tokolirana £1	_	^	H	tnk*lir*n*	m9
“	in	sv.	Petra	cesta	8
tovarna ur
SBH :: v Švici :: B| ----------------
s najcenejše in najboljše "■* • ure, verižice itd. s
tovarna ur :: v Švici ::
;	UI C,	VeriZICe Itd. S ■■■■■■ ^
nnpnnnnmm
S?
)o hoče žrtvovati svoji poslednji nečisti želji.
Franc I. je stopil iz svoje sobe in prekoračil prag velike dvorane, na-polnjene z dvorjani; takrat pa je prišel La Šatenjrč.
»No, kaj je ?« je prašal kralj, skrivaje pod brezbrižnostjo obraza neizmerno zanimanje za novico.
»Preiskali smo vse, sir.«
»Oh, prokleto! Pa ni bilo ničesar?« Je zarenčal kralj.
»Prebrskali smo hišo od vrha do tal, a nismo našli drugega kakor... nevšečna najdba!... truplo nekega moškega, ki je ležalo pod stopnjica-mi, grdo truplo s prerezanim vratom ...«
Kralj se je zdrznil od spominu na prizor, ki so mu ga obudile te besede.
»Dobro!« je velel. »Mongomeri!«
»Evo me, sir!« je dejal gardni kapitan in prihitel bliže.
»Poslušajte...«
Franc I. je potegnil kapitana k oknu in mu začel dajati povelja s presekanim glasom:
»Vzemite sto umnih in zanesljivih mož in jih razdelite v toliko družb, kolikor je krčem v Fonten-bloju. Sleherni teh čet odkažite eno krčmo; počakajte noči. drevi ob desetih pa dajte preiskati vse krčme v mestu in dajte aretirati brez objasnil vsakogar, kdor ni domačin in je dospel v Fontenblo po mojem prihodu — da vestel — pa naj bo moški ah ienska...,
»Razumem, sir ...«
»Posebno, če najdete kako žensko!« je dodai kialj. »Za zdaj pa ukažite petdesetim svojim najboljšim jezdecem, da naj zajašejo, ln razpošljite jih po vseh cestah, posebno pa po Pariški. Ukažite jim, da naj aretirajo vsakogar, moškega ali žensko, ki ga dobe, da se oddaljuje od Fontenbloja... Ali ste razumeli vse?«
»Da,’ sir. Toda če bi mi hotelo vaše Veličanstvo odločneje označiti osebo, ki jo treba aretirati, bi morda še laglje jamčil za uspeh.«
Franc I. se Je obtovaljal nekaj trenotkov.
»Ali poznate gospo Feronovo?« je rekel zdajci.
»Videl sem jo parkrat, sir.«
»Za njo gre... za njo najbolj! Gre pa tudi za dva pariška rokovnjača.«
»Za Manfreda m Lantneja, sir?«
»Za njiju. Dober služabnik ste, Mongomeri. Dajte, hitite ... zanašam se na vas ...«
»Storiti hočem več, nego je v moji moči, sir!« le vzkliknil gardni kapitan in odhitel sijočega obraza, dočdm so mu sledili mnogi dvorjani z nevoščljivimi pogledi.
Kralja pa so dana povelja nekoliko razvedrila. S smehljajočim se obrazom se Je obrnil proti svojim molčečim dvornifcom.
In takoj so se izprementti nemirni in Čemerni obrazi v vesele, pogovori »o obnovili »voj tek. in
kralj je stopal med skupinami, deleč ljubeznive besede.
Toda radost se je izpremenila v pravo navdušenje, ko je objel Franc I. s pogledom ves krog svojih plemičev in izpregovoril s povzdignjenim glasom:
»Gospodje, naš veliki lovec nam javlja deseternjaka. Jutri ga zatečemo, ako je božja volja. Vsak naj se torej pripravi, zakaj žival Jo Je upihala že marsikateri Jati psov, ttt. ko da bo pravcata zmaga, ako nam jutri ne uide.«
Veselo klicanje je pozdravilo to novico; kralj pa je odšel počasi proti sobanam vojvodinje Fontenbloške.
Te sobano so ležale v levem krilu gradu, bilo je vsega skupaj kakih deset prostornih in bogato opremljenih sob.
Bila je lepa predsoba, kjer Je stražilo vojvodinjici v čast dvanajst halepartirjev v paradi.
Bil je ogromen salon, kjer so »e mudile častne dame.
Bila Je obednica. opremljena t nezaslišanim razkošjem, z visokimi policami, napolnjenimi t dragoceno posodo in razsvetljeni zvečer z ria-thni kandelabri.
In bila le spalnica, kjer Je staJa na odru. kakršne Imajo drugače samo prestoli, široka, štlrlaška postelja — pravcato čudo umetnega rezbar-stva.
Toda fileta ni stopila nikoU » krasni častni salon.
k
Jedla Je sama v majhni sobici, čisto v ozadju stanovanja.
v tej sobici Je tudi spala, o prvi dan, ko Je dospela v grad. Je zahtevala, da naj ji postavijo v to sobo navadno majhno posteljico, češ, da spl rajša na navadnem stolu, kakor da bi legla le enkrat v široko posteljo z baldahinom.
Morali so jo ubogati.
2ileta Je izjavila tudi, da hoče Jesti sama, v te} sobi, kamor ni pustila nikogar drugega kakor eno Izmed služkinj.
Zahtevala Je tudi, na! Ji napravijo na vrata močan zapah, in zagrozila. da skoči skozi okno, ako JI ne ugode.
Sleherna Izmed teh zahtev je povzročila celo revolucijo v malem svetu dvornih dam, ki so se kazale hudo škandalizirane.
Toda Ziletina volja Je obveljala in tako Je živela v svoji mali sobici, katere edino okno Je gledalo v park*.
Blla Je še precej zavarovana proti neznanim nevarnostim, ki jih Je slutila njena deviška natura. Velela si Je blla prinesti kolovrat in Je predla, da se razvedri.
Njeno žalostno Jetniško življenje Je btto sila monotono.
čez dan Je prišla sicer večkrat kaka častna dama vprašat gospo vojvodhrfo, ali ne izvoli poslušati 51-tanja aR razgovarJati se 5 svolimi flamttml	_	, .
(DftUe.)
zvezke računamo povprečno 32.250 kron, je celo »delo« stalo 580.540? K. 'Ali se za šest tisoč kron ne bi moglo izdati kaj boljšega, kakor je slaba predelava nemškega (!) izvirnika kar je izrecno povdarjal »Voditelj v bogoslovnih vedah«, ki ga izdajajo mariborski bogoslovni profesorji.
Ali tudi to ni res, da je molitvenik »Sveta družina« stal družbo samo 49.607 K 06 v (glej Koledar za leto 1907.!) Si je vaš člankar te številke kar sam izmislil, da mu očitate »dejstvom neodgovarjajoča domnevanja«? Naše naj večje kulturno društvo »Slovenska Matica« bi bila vesela, če bi imela vseh letnih dohodkov vsaj toliko, kolikor stane en sam slab molitvenik našo cerkveno bratovščino sv. Mohorja!! In tako životarijo druga, v resnici kulturna 'društva, na primer Glasbena Matica, Šolska Matica«. Socialna Matica. ali recimo:	Leonova	družba v
primeri s to razsipno bratovščino!
Povejte torej ali so ti računi v Mohorjevih koledarjih resnični ali samo »pro forma«, če imate tako dobre informacije iz prvega vira!
Kake specifične koroške razmere pa nasprotujejo želji, nai družba tudi zanaprej natančno poroča, koliko }e izdala za molitvenik, zgodbe. Večernice itd. kakor je to nekdaj delala? Nekdaj tudi ni izdajala vsako teto molitvenik, pa je zato izšlo več dobrih in porabnih knjig; omenjamo le imenitne Erjavčeve. Tavčarjeve, Staretove spise. Sedaj ima bratovščina letno stotisoče dohodkov* pa nas hoče zadušiti z malovrednimi molitveniki, (dg njen tajnik msgr. Podgorc s škarjami več zasluži!) in z raznovrstnim šundom. Vse to samo, ker seda} sede v odboru ljudje, ki po lastnem zatrdilu smatrajo slov. narod za otroka, ki sme dobiti v roke kvečjemu molitvenik in še kake naivne povestice o dobrem Janezu in hudobnem Mihcu, kal drugega pa ne.
Tako pojmovanje svoje naloge pri cerkveni bratovščini sv. Mohorja naj naprednjaki smatrajo za kultur-no-narodno delovanje? Smatra »Sl, Narod« svoje bralce za tako naivne, 'da bodo njegovim, informacijam iz »prvega vira« verjeli in še zanaprej podpirali klerikalno bratovščino, za to pa vsako leto v koledarjevi listnici čitali razne očitne in skrite napade na naprednjake. S takimi otročjimi »izjavami« »Sl. Narod« ne bo spravil s sveta dejstva, da se cerkvena bratovščina sv. Mohohrja ne zaveda svoje kulturne misije, da je sedaj faktično klerikalno strankarsko podjetje, ki v strankarske namene pristransko razsipava in trati stotisoče narodnega premoženja, katero bi se lahko boljše in koristnejše porabilo.
Take klerikalne bratovščine naprednjaki ne morejo podpirati.
Slovenska zemlja.
Iz Pijave Gorice.
Med mnogimi drugimi slabimi požarnimi brambami spi tudi naša požarna bramba spanje pravičnega. Občnega zbora že dve leti ni bilo hi zato tudi ni nobenega zanimanja za društvo. Temu je seveda kriv načelnik. ki je naš župan. Njega to seveda ne moti. zato ima svojo kosilnico spravljeno v shrambi gasilnega orodja. Mislimo, da je shramba za gasilno orodje društvena last, ki je ne sme nihče zase rabiti. Seveda pri nas se marsikai sme. kar bi se drugod ne smelo in marsikaj se ne stori, kar bi se drugod storilo. Tako bi se bilo treba potruditi, da rešimo naše šolsko vprašanje, da ne bodo hodili naši otroci tako daleč v šolo.
Selnica ob Draivl pri Mariboru.
Prav pogosto se v zadnjem času čita o nestrpnosti nemških oziroma nemčurskih nastavtjencev na poštnih in drugih c. kr. uradih. Ali slučj. ki se mi je pripetil včeraj na tukajšnji c. kr. pošti je pač že infa-mija prve .vrste. 2e delj časa sem opazoval neredno dostavljanje poštnih pošiljatev. Tako se je »Dan« včasih zakasnil kar za dva dni, medtem ko pride že na dan izida ob 11. uri predpoldne v Selnico. V soboto 26. t. m. sem dobil kar tri številke »Dneva« skupaj in sicer z ji četrtek, petek in soboto. Ko si ogledam pošto._ zapazim, da je. »Dan« od četrtka jako zmečkan In umazan. Snamem ovitek in tu vidim na notranji strani natančne odtise umazanih prstov, torej dokaz, da je list že nekdo čital, pre-dno mi je bil dostaljen s pošte. In kdo in kje bi ga naj bil kdo čital nego na pošti sami. Nadem ovitek ter grem z vsemi tremi listi takoj na poštni urad, da se pritožim radi nerednega dostavljanja. Popolnoma mirno in prijazno ogovorim poštarico gospo Jagritsch, reete Jagrič ter Jo prosim pojasnila. In nahruli me v prav sirovem tonu:	»Wenn	Sle	hler	wa*
haben wollen sprechen Sle deutsch.€ Zabolelo me Je v dno srca* kot bi me kdo presunil z ostrim mečem. Osu-
pnil sem za nekaj trenotkov. Tako daleč smo že torej, da si upa na slovenski zemlji voditeljica c. kr. poštnega urada zahtevati od stranke, naj govori z njo nemško! Alj ni to skrajno nečuveno? Zazdelo se mi je, kakor da se nahajam bogve kje gori med gornještajerskimi todelni ali pa celo sredi rajha. Zagledam pred seboj kup slovenskih časnikov ter se zopet zavem, da se še nahajam na slovenski zemlji. Ko me mine prva razburjenost, v prav energičnih besedah nadeti poštarici pojasnim vso nesramnost njene zahteve z ozirom na § 19. drž. osnov, zakona ter ji za-žugam z ovadbo. In tedaj se začne zvijati kakor kača, ter izgovarjati, da ni tako mislila, da ne zna dovolj slovenski, itd. To pač znači dovolj! V kraju z 90% slovenskega prebivalstva imamo torej poštarico, ki ni zmožna jezika tolike večine. Ta huda krivica bi zadela edinole c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu. Toda mi dobro vemo, da je bila njena mati vrla Slovenka iz Hoč pod Pohorjem, ki menda sploh nemško ni znala. Njena hči je torej zatajila materni jezik ter gre v svoji slepi zagrizenosti celo tako daleč, da niti v uradu kot c. kr. uradnica noče več govoriti slovensko s strankami. Čudno se nam zdi le to, da ji v trgovini njenega soproga prav gladko teče slovenska govorica če se gre za dober »kšeft« s slovenskimi kmeti. Apelujemo na c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, d.a tukaj napravi enkrat red ter pošle semkaj nepristranskega uradnika, ki bode vsaj vestno opravljal svojo službo, česar pri sedanji poštarici ravno nismo opazili. Omenim naj le eno afero, s čeki za vplačevanje davka, ki jo je lansko leto že »Nar. List« v eni številki razkrinkal.	Dravan.
Dnevni pregled.
Blagoslovljeno morje. Predvčerajšnjem je prinesel »Slovenec« sledečo brzojavko: Malta, 28. aprila. Dne 26. t. m. se je na evharističnem kongresu vršilo blagoslovijenje morja. Procesija se je pomikala po cestah, po katerih so stale neštete množice. proti Barracci, najvišji točki La Vallette, odkoder je odprt pogled na celo pristanišče. Papežev delegat kardinal Ferrata je stopil na tribuno in z Najsvetejšim blagoslovil morje.
— Kak pomen bi imel tak blagoslov
— to je pač vprašanje. Ali je s tem svetovno morje požegnano, ali le en del. Govorili smo zadnjič s človekom. ki Je bil tudi na Malti. Rekel je, da tako čudnih pobožnih ljudi še ni y.idel. Bigotstvo je tam doma. Stoletna duhovska vlada je ohranila ljudstvo v največji nevednosti. Mal-tezarji so prava zmes narodov — babjeverni in odtrgani od sveta — kakor nalašč za evharističen kongres. Pobožnost je lepa stvar — ampak če gre čez meje, kakor Je blagoslavljanje morja — pa prehaja v smešnost.
Nemška morala. Pri nas čitamo samo take nemške liste, ki hvalijo vse, kar je nemškega. So pa tudi nemški listi, ki povedo Nemcem resnico v obraz. Tako je prinesla n. pr. »die Welt« nemški letak, ki kaže, kako se voli na Pruskem Poljskem.
V	okraju Šyec so izdali Nemci sledeča navodila za volitve:
Noben Poljak, ki se je preselil, ne sme voliti. — Vsak Poljak, katerega ime na glasovnici se ne strinja do črke z imenom v listi, se mora zavrniti. — Vsak poljski volilec, ki nima v volilni komisiji vsaj dva znanca, se mora legitimirati z uradnimi papirji. — Vsak nemški volilec pa, ki je v listi, je legitimiran in sme voliti. — Pri dvomljivih slučajih odloči predsednik vedno v prilog nemškemu kandidatu. — Ne pravičnost — ampak zmaga nemštva je naša parola.« — Tako se voli na Nemškem, Skoraj podobno se voli še na Ma-žarskem in na Hrvatskem. To je pač najlepše spričevalo za kulturni nemški narod.
Nemški listi radi očitajo Rusiji, kako mori svoje Hudi. Ko bi Nemci tudi doma pogledali, kako raste število usmrčenih. L. 1900. je bilo v Prusiji obsojenih 23 ljudi na smrt — obglavljenih je bilo 17,1. 1910. je bilo obsojenih 28, obglavljenih 20. L, 1904. pa je bilo obsojenih 20, obglavljenih 21, torej eden več nego je bilo obsojenih. Tako piše »Tribuna« ko bi pa natančneje pogledali, kako se po nemških in polnemških deželah uničujejo lastni deželani oz. državljani, bi dobili grozno sliko. Bodočnost bo odgrnila zastor, za katerim se zdaj skriva marsikaj.
Ljudje na prodal. Ob času se-vero-amerikanske osvobodilne vojne so razni nemški knezi prodajali svoje čete Angliji, ki se je bojevala proti osvobojenju Amerike. Tako je prodal n. pr. vojvoda Braunschweig 5723 mož, grof Nesenkessel 16.992 mož, knez Hanau 3422 mož, grof Ausbach 1644 možu knez ,Waidecls
1225 moz, knez Aiisalt-Jerbst H60' mož, skupaj 29.166. Od teh je padlo 11.850, ne da bi vedeli, za kaj so se borili. Za padle in ranjene so dobiS knezi posebno odškodnino, cena enega moža je bdla 100.150 tolarjev. Na ta način so grofi in knezi dobili lepe denarje za svoje ljudi. Zgodovinar Loker piše, kako se je neki knez (Hessen-Kassel), jezil, ker je premalo njegovih ljudi padlo in je premalo zaslužil. Pisal je angleškemu ministru sledeče: ...Opozarjam vas, da se od 300 Špartancev pri Termo-pilah niti eden ni vrnil. Bil bi srečen, ko bi mogel to reči o svojih hrabrih Hesih ... Povejte g. majorju Windor-fu, da sem zelo nezadovoljen z njim ker ]e rešil 300 mož, ki so pobegnili pred Trentonom. V celi vojski ni padlo niti 10 njegovih ljudi « Tako so skrbeli knezi, grofi, vojvode itd. za svoje ljudi. Prodajali so jih in ljudje naj umirajo za prazen nič, da oni kot vladarji dobe denar. —Rekli bodete: to je bilo v starih časih... Godi se to še sedaj, le v drugi obliki. Taki spomini le pokažejo, kako je zložen svet in kako mora navaden človek trpeti in umreti, da se množi premoženje njih, ki vladajo.
Dolenjci in padec Skadra. Neki potnik, naš znanec in prijatelj, nam je o tem pripovedoval sledeče: »Tisti dan, torej v sredo, 23. aprila t. 1., ko je prispela v naše kraje vest, da je padel Skader, sem se peljal zvečer po dolenjski železnici v Ljubljano.
V	neki vasi so streljali na proslavo zmage z možnarji in po bližnjih gričih so goreli kresovi 1 To je dokaz, da so Dolenjci zavedni Jugoslovani in da so govorice, da je Slovenec brez navdušenja in s hladnim obrazom sprejel veselo vest o padcu Skadra neutemljene in neresnične.
Iz Rateč na Gorenjskem. Gasilci obnove v četrtek na Vnebohod 1. maja ob 4. uri popoldne svojo gledališko predstavo v svojem Domu. Vzpored:	1. Mladini, noje moški
zbor. 2. Gasilcem •— deklamacija. 3. Pogled v nedolžno oko. poje moški zbor. 4. »Trije tički«, burka v dveh dejanjih. Prireditev se vrši v prid društvene blagajne. Na praznik toraj le v Rateče — zabave bo dovolj v podnožju našega Mangarta.
Razpisani učiteljski službi. Postojnski okraj; Vreme, II. nadučit. (Ekskurendna šola v Gornjih Le-žečah, renum. 500 K). Rok do 22. maja. — Logaški okraj: Cirknica. IV. učit. (Prednost za risanje na obrt.-nad. šoli izprašani.) Rok do 16. maja.
Gozdni požar. Dne 20. t. m. opo-ludne je nastal na gozdni parceli posestnika Ivana Dolinarja v Ledinici požar, ki je uničil precej velik del gozda. Kako je ogenj nastal, se doslej še ni dognalo! Škoda znaša okrog pet sto kron.
Umor. Posestnik Andrej Medic iz Gorice, 76 leten mož je živel s svojim sosedom Karolom Romom že dolgo časa v sovraštvu. Večkrat je prišlo med njima do ostrih prepirov. Rom ima neko njivo na katero pa mora iti čez tuja polja, ako ima delo na nji. Dne 26. t. m. je Rom peljal voz na svojo njivo. Vozil pa je po njivi svojega soseda Medica. Ta se je razjezil in je poslal po župana iz Koprivnika, da bi konstatiral fakt in izvajal potem posfedice. Komai je prišla komisija na lice mesta, se je vrgel Rom na Medica in ga je udaril z neko trdo stvarjo po gla.vi s tako silo, da je Medic še isti dan umrl. Ubijalec je po izvršenem činu zbežal in ga doslej še niso mogli dobiti.
Ogeni. Dne 25. t. m. dopoludne je izbruhnil v hlevu kajžarja Franca Krevsa v Biški vasi pri Mirni peči ogenj, ki je upepelil hlev in še dve drugi hiši. Škoda znaša 1300 K, zavarovalnina pa samo 800 K. Zažgal je štiriletni sin kajžarja Krevsa.
Dinamitna patrona kot Igrača. Pretekli teden je dal neki pekovski pomočnik iz Studenca desetletnemu kajžarjevemu sinu Ivanu Jakiču di-namitno patrono, da bi se z njo igral. Otrok, ki ni imel niti pojma, kaj je dinamitna patrona, je to prižgal. Patrona je eksplodirala in ubogemu otroku odtrgala dva prsta leve reke.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Oči Iz stekla!. Med razne zanimivosti, ki igrajo v našem življenju včasih kolosalne vloge, moramo pač šteti tudi iznajdbo umetnih očes, seveda takih, ki so narejeni tako umetno, da jih ni možno ločiti od drugih. Iznajditelj umetnega očesa je Francoz Francois Hazard. Kakor pa imajo skoro vsi pojavi umetnega »stvar-janja« tudi svojo humoristično stran, tako Je tudi z umetnim očesom in navesti hočemo tu par slučajev? Slavni ruski general, baron Nikolaj, zmagalec kavkaških prorokov in sultana Šamyla. je izgubil v eni bitki levo oko. To je nadomestil s steklenim, a se radi te napake umaknM v nek kartuzijanski samostan na Francoskem. Nekoč sta ga obiskala pisatelja Louis Teste In Francois Mayna,rd, ter, % nlim mnogo govorila
o slavnih' njegovih bojih. Ko sta se ločila od Nikolaja, de kar naenkrat Magnard Testeju:	»Ali ste videli,
kako Je žarelo Nikolajevo oko ponosa in veselja, ko smo govorili o njegovih vojaških čjjnih?« Teste je pogledal Magnarda in dejal, smejoč se na vse grlo: »O, da! Videl sem, ampak to oko je stekleno«. — Nek francoski bogataš je strastno ljubil lov. Nekoč ga je na takem k>yu dohitela noč in sklenil je, da prenočuje v neki gozdni krčmi. Imel pa je stekleno oko, ki se prav nič ni razlikovalo od pravega, zdravega. To umetno oko je izročil, predno je šel spat, služkinji, proseč jo, naj skrbno pazi, da se ne poškoduje. Služkinja je je vzela in molče čakala. Ko so pretekle minute in se vendar ni umaknila, jo vpraša bogataš nestrpno: »Zakaj pa ne greste? Kaj pa še čakate?« In služkinja mu je v svoji naivnosti odgovorila čisto mirno: »Mislila sem, da mi boste dali še drugo okol«
V	Londonu nabirajo vojake — mlada dekleta. Zdi se. da so generali angleške deželne armade res že na koncu s svojo bistroumnostjo. Sedaj segajo že po ubupnih sredstvih, da bi pridobili mladeniče za vojaško službo, ki tu ni zakonita, ampak samo najeta. V londonskem predmestju Twickenham so se začeli te dni prvi poskusi z mladimi lepimi dekleti, ki naj bi nabirale vojake. Okoli 50 najetih deklet bo iskalo po stanovanjih mlade ljudi in jih s sladkimi besedami pregovarjalo, naj se podpišejo na razglas, ki bi jih s tem primoral vstopiti v armado. Dekleta, ki na ta način dobijo največje število podpisov, dobijo za svoj trud poleg plače še posebno državno odlikovanje. Veliko smeha vzbuja v Londonu tudi dejstvo, da je dekletom pri tem nabiranju dovoljeno rabili tudi poljube, samo da bi pregovorile mladeniča. Ampak več kot en poljub ne sme baje dati dekle za en poljub, zakaj to bi bila že umazana konkurenca. Poljubi kot orožje niso
v	angleškem javnem življenju prav nobena posebnost. Posebno dame iz visokih, aristokratičnih krogov ne varčujejo z njimi pri agitaciji za konservativne kandidate. V poslednjih letih pa je prišlo to sredstvo iz mode. Mnogo volilcev je sicer dalo za poljub svojo obljubo, toda do onega časa. ko bi morali zapisati ime kandidata, za katerega so dobili od dame poljub, so prišli y njih glave na površje zopet stari politični nazori. Tako so bile torej dame ogoljufane za poljube. Sedaj pa se bodo zopet rabili poljubi in to pri nabiranju vojakov. To pa bo sedaj nekai čisto drugega. Podpis, katerega bo dobilo, oziroma izvabilo lepo dekle od mladega moža, se ne bo dalo zbrisati in mladenič se ne bo mogel več izogniti vojaški službi. Tega poljubč-kovega nabiranja vojakov se udeležijo v T\vickenhamu meščanske hčerke, ki so gotovo dobro, patricijsko vzgojene.
Ljubljana.
— Konfiskacija je vendar najboljša reklama. Za tako delo, kakor je »Balkanska vojna«, ni bilo treba mnogo reklame, kajti za 20 vin. je težko dati kaj boljšega. To so takoj spoznali vsi in zato je bila »Balkanska vojna« tako hitro razprodana. Odkar pa so jo konfiscirali, dobivamo čim dalje več naročil — žal, da jih je še samo nekaj izvodov na razpolago in ne bo mogoče vsem ustreči. V par dneh je ne bo več.
— Kakšne urade Imamo pri nas. Uredništvo »Dneva« je zavrnilo že par nemških uradnih dopisov, enega s tukajšnjega sodišča, enega s poštnega ravnateljstva v Mariboru. Toda doslej še nismo dobili niti odgovora niti slovenskega dopisa. Menda si mislijo: če nečete nemško, pa nič. To so res vzorni c. kr. uradi.
— Gretnlj trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom: Deželni zakon z dne 24. aprila 1913. kos VIII. ureja odpiranje in zapiranje trgovin sledeče: § 1. Pri vseh v mestnem ozemlju Ljubljane, dalje v krajih Spodnja Šiška, Zgornja Šiška, Udmat. Selo, Moste in Glince (ljubljanska okolica) obratovanih obrtih, pri katerih se blago prodaja v opravilnih prostorih (prodajalnicah), odprtih za promet odjemalcev, morajo biti ti prostori s pisarnami in skladišči vred, ki spadajo k njim — z izjemami, navedenimi v §§ 2., 3. in 4. — zaprti v času od pol 8. ure zvečer do pol 7. ure zjutraj. § 2. Na 'delavnik pred nedeljo ali praznikom, potem dne 5. decembra in 23. decembra, ali kadar na ta dva dneva pade nedelja, tisti dan poprej smejo biti prodajal-nioe — ne krateč dalje segajočega 'določila § 4. tega razglasa — odprte do 8. ure zvečer. § 3. Pri prodaji blaga pekarske in mesarske obrti, kakor tudi pr* prodaji mleka je odiprtje prodajafnice podvrženo samo zakonitemu dotočttu. Take prodajalnice se ne smejo odpreti preiti 5. uro zjutraj. § 4 P«* trgovini * živili to id s
stvarmi za žive* in užitek, smejo prostori, ki so omenjeni v § L, biS odprti do pol 9. ure zvečer, tiste’ dn't, ki so omenjeni v § 2., pa do 9. ur« zvečer. § 5. V mešanih obratih, vj katerih se poleg drugega blaga prodajajo tudi živila v skupnem obratnem prostoru, veljajo ugodnosti, nat* vedene v ss 3. in 4., samo za prodajanje živiI. § 6. Naročnikom (kupcem)’ ki so tisti čas. ki je določen za za1* prtje prodajalnice, v prodajalnici žd navzočni, se sme še postreči. § 7. V vseh slučajih, v katerih je s tem ukal-zom nekaterim trgovinskim obra« tom priznan daljši nego 13urni pro-dajal, cas, se mora vsakemu pomož-' nemu delavcu po § 96. d, obrtneg«
Uf nePretrgaiiega počitka. § 8. Med časom, ko morajo biti omenjeni prostori zaprti, je po Š 96. i" obrtnega reda prepovedno hoditi z blagom okoli in po cestah ter! ga ponujati naprodaj. § 9. Zgoraj navedena določila se uporabljajo tudi na blagovni promet konsumnih društev m drugih pridobitnih in gospodarskih zadrug. § 10. Prestopki teti R , se kaznujejo po kazenskih' obrtnega reda, oziroma po ministrskem ukazu z dne 30. septembra >1857., drž. zak. št. 198. § 11. Ta razglas se ne dotika na Kranjskem veljavnih predpisov o nedeljskem počitku. — Ta razglas stopi v moč tisti dan, ko se razglasi v deželnem zakoniku.
, ,n*\ H? re^ektirajo na lože vi
slov. gledališču pri sobotni priredit-
vi	»Domovine«, naj si zagotove lože pri g. Sešarkovi vsaj do jutri opoldne.
— Na razna vprašanja odgovar^ jamo, da bo buffet v gledališču cel cas predstave odprt. P0 predstavi se namerava skupen sestanek.
— Na splošno zahtevanje objavljamo imena dam in gospodov, ki bodo sodelovali na sobotni prireditvi »Domovine«. V opereti »Prva ljubezen« nastopijo gospodje: Franke, Acceto in Stamcar ter gospodične:
*Pa Tavčarjeva ’n Maličeva kot’ solisti. V zboru pojejo: Anica Bergantova. Minka Jeršinovčeva, Ivanj ka Jurca, Slava Jurca, Mira Kocijan-
Milica Sadarjeva, Anica Šu-steršiceva. 2ivo sliko bo predstavljalo 30 otrok Pesem bo deklamirali Anica Zevnikova. V burki »Ukročerf lev« nastopijo: gospodična Ivanka' Hrastova in gospodje:	Acceto,
rranke, dr. Gosak, dr. Korun in dr* Lah. Pri opereti in med odmori bd igral domači orkester »Sokola I.«;> pomnožen z nekaterimi silami \t »Glasbene Matice« pod vodstvom gJ Počivalnika Zbor in soliste Sta VSPI
S !?• i lTmt '5,*0 Štritof. Obl igri sta dobro naštudirani Progratri
bosta izpopolnili dve točki kinematografa.
— K notici glede dopoldanskega pouka smo prejeli iz vrst učiteljstva še naslednje pojasnilo:	Mestna zdravnika sta že opetovano podala! na mestni Šolski svet svoje innenjej da naj se s 1. majem ali pa vsaj si 15. majem začne z dopoldanskih poukom in sta svoje zahtev3 tud! utemeljevala z zgledi drugih mest; oz. z raznimi slučaji bolezni, ki sej pojavljajo pri otrocih. Nadzornik! Majer_ pa je bil mnenja, da bi popoldanski počitek moralno slabo vplival na otroke. Radi bi vedeli zakaj? Zakaj pa ne vpliva »moralno« slabo vL pr. četrtek ali pa nedelja. Zakaj nd uplivajo moralno slabo junijski dnevi; izgovor je torej jalov. V korisi šole in mladine bo. da se opravičenim željam ugodi.
— Razglas. Mestni magistral ljubljanski odpošlje tudi letos desei otrok na stroške mestne občine vi pomorski hosplc v Gradež. Spreje-I majo se v ta hospic le slabokrvnij škrofulozni otroci v starosti 6-12 let Prošnje, opremljene z dokazili o sta-i ros ti, ubornosti rn pristojnosti ter i zdravniškim spričevalom je vlagati tuuradno do 20. majnika t. I. Mestni magistrat ljubljanski, dne 20. aprila 1913.
— Pozor pred židovskimi pre* kupovale!. Piše se nam Včeraj st^ prinesla dva moža rake na prodaj V Ljubljano. Hitro sta prišla v roki dveh čifutov, ki sta le za silo sloven-i sko lomila in sta seveda znala k malti napraviti kupčijo. Radoveden sernj za koliko sta opeharila uboge kmeti-] če. Za naše ljudi bi moralo veljati geslo, da z židovskimi agenti ne kup-' čujejo, ampak da se drže poštenih domačih tvrdk — ker sicer se nanf zarede čifuti kakor ščurki, ki jih težko odpraviti iz hiše.
— Včeraj ob eni popoldne se Jej pripeljal po Mar. Terezije cesti velik automobil in je zavrl v 'dvorišče go-< stilne pri »Figovcu«. To je novi aun tomobil akcijske družbe za zvezoi Celje-Ljubljana. Automobil je veli« m prostoren za 20 IjudiJ. Automobil je zbudil obč. pozornost Na oglu Fi-govčeve gostilne je napis »Automo-bHska postaja Celje-Ljubljana«. Jutri se zveza med Ljubljano ra Celjem sfonmostno otvori. S to »vezo bodo odprti svetu važni 'deli naže domovine, ki so znani po *vo# zgodovini
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restavracijo .Tivoli';
tam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	vina	po	zmernih cenah. ::
Velika dvorana Hotelske sobe
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava.
je vedno brezplačno na razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd. ::
po jako nizki ceni vedno na raz-: ’	poiago.	:;
m po svoji krasoti. Doslej je bila ta stran od sveta oddaljena, poslej pa bo automobilska zveza zopet zvezala one kraje, ki so bili že v starih časih v zvezi. Saj je že za časa Rimljanov šla cesta preko Trojan na Štajersko — na Celje in Ptuj. Vožnja iz Ljubljane, v Celje bo stala 5 kron, to-
deži po 60 vin., stojišča po 30 vin. S tem se otvorijo za letos naše nogometne tekme; ki so se nekoliko zakasnile. Prijatelji športa so že pogrešali športnih prireditev — zato bodo gotovo tekmo z veseljem pozdravili. Prvič nastopita v tekmi dve najbolji ljubljanski društvi in upati je,
rej toliko, kakor z vlakom. Ta zveza	da bodo naša društva tudi z zunanji-
bo za nas tudi nar. gospodarskega	mi društvi uspešno tekmovala
pomena — in le veseliti nas mora,	— Ljubljanskim	mamicam prida je celo podjetje v slovenskih ro-	poročamo, naj pazijo	na svoje otro-
t ■ uh •J1 ^ zyezi bodo poslej	ke,	ki delajo po parkih in nasadih
Ljubljani mnogo bliže. O otvoritvi	škodo. Da, brezbrižnost nekaterih
bomo poročali. ^	dam je tolika, da vpričo njih skačejo
— Odborova seja »Matice Slo-	otroci po nasajeni travi, trgajo prav-
venske« dne 17. aprila. Častni član	kar zasajene cvetke in lomijo cveto-
»Matice Slovenske« Šandor Gjal-	če veje. Magistrat naj poskrbi za ve-
ski je Matici poklonil prve zvezke	čje varstvo nasadov in za par ostrih
svojih zbranih spisov, ki so začeli	kazni zanikernih staršev 1
izhajati pri Dionički tiskari v Zagre-	— Kino-Metropol.	Sinočna pred-
bu (27 zvezkov). Prof. Bazala je	stava je bila jako dobro obiskana in
Poslal na vpogled seznam Aškerče vih pesmi, ki jih izda »Matica Hr vatska«. — Oceni se Štrekljevo je zikovno gradivo »iz živega zaklada
so vse slike splošno ugajale. Posebno pozornost so vzbudili naravni posnetki: Borba s kravami (prizori v areni) in Nevarna lestva (akrobati
naiodnega«; uvažuje se ponudba na-	v varietejti). O veseloigri zadostuje
rodopisnega gradiva o ogrskih Slo-	omeniti, da igra glavno vlogo ne-
vencih. — Na posebno ponudbo se	prekosljivi Max Linder.
sprejme predlog, pisatelju Trdini v,	— Kino-Metropol v deželnem
■ vz'd9*‘ spominsko ploščo, gledališču. Samo nocoj je še nastopni Matica prispeva k stroškom za	vzpored:	1. Premogokopi v Lensu.
»grobni spomenik pesniku Medve-	(Življenje pod zemljo.) (Naravni po-
t, ’ r~ Kompletni zemljevid (korek-	snetek.) 2. Gospod Vesel kot detek-
99 P°sl?l dijaštvu v Prago, | tiv. (Humoreska.) 3. Boj s kravami.
(V areni.) (Naravni posnetek.) 4. Zet mora biti cowboy. (Komično.) 5. Skrivno poročena. (Drama.) (Švedski film.) 6. Nevarna lestva. (Akrobati v varieteju.) 7. Ljubosumnost. (Veseloigra. Max Linder v glavni vlogi.) — Predstave ob pol 7. in pol 9. uri zvečer. — Jutri v četrtek popolnoma nov vspored.
Kino-Metropol v deželnem
Dunaj in v Gradec v pregled. !?ri.gPspodarskega odseka: ~ Pri pokinii£ah ie Potreben urednik, ge na 1 Pridobiva, za nekatere knji-nik krrScJ« le korektorja. Ured-
«5la"vol°„ra„cu!?i	a-
seka: Vošnjakova k« J™llz"eKa od-izide letos. Ne Tzda se knSan°k- m prikazala Slovanstvo Sri
spisa. »Zaupna C« tyn!vaineg:a
Napoleonove Ilirije« 'P°nTc^ 12
okrogjo obspff l- . DoIočl se
(okoli 70	g-L kn}lsam za	1913
vuivuii /p tiskanih pol) c**
l v agajo svoje rokopise
anomm-
Albanito in Sirto.*°u srednjeveške — Kino-Metro Kosovega nolia q a5asov preko K,edališču- Program za 1. in 2. majskega irosnnHari? Sandzak za tur- nik: »Bregovi Semoy« (v belgijskih
je poslal del evnf	dr*	Vidic	Ardenah). »Romejevi brki«. (Humo-
pl iai uei svolecr« ----------------- I ristično<) „Lov na div]e kunce«. (Na-
rav. kolorirano.) »Prosta vstopnica«. (Komično.) »Na razvalinah sreče«. (Drama.) »Karneval v Nizzi« 1. 1913. (Naravni posnetek samo zvečer.) no —	.	ir	| »Lahkoživi Maric«. (Komično, Igra
Zvari™;™ i 3a’ mis11 sP*satI priljubljeni Prince, samo zvečer.) riti	i	setnogr.,	le	opozo-	četrtek popoldanske predstave db
7>0 !ko ^atlS°- }l narodopis- pol 4.. pol 5.. pol 6., pol 7. večerna nega odseka: Narodopisne zbirke bi | predstava ob pol 9. uri. V petek večerne predstave ob pol 7 in pol 9. uri. V soboto 3. majnlka nov spored.
— Prosta mesta v Gradežu. Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih razpisuje šest prostih mest v morskem hospicu v Gradežu. Sprejemajo se slabokrvni in slabo rejeni,
namenjen 1. majnik, dan prerojenja, dan upa v boljo bodočnost, zato Ljubljančanje, ki vam je za resno skupno delo, vsi na shod.
— Na veselici dne 1. majnika ne bode primanjkovalo zabave, to je že sedaj znano v Ljubljani. Da bode pa tudi postrežba točna, zato je obljubila gospa Dražilova, ker bode točila dobro vino in pivo, preskrbela pa tudi z okusno kuhinjo in razume se, da po normalnih cenah. Odiranja ne bode, zabave dovolj, vstopnina pa le 30 vinarjev, zato smo prepričani, da bo vsakdo zadovoljen.
— Našlo se je. Jožefa Zdeša je našla včeraj na poti od Frančiškanske cerkve do Šodne ulice, žensko ročno torbico s ključi. Izgubiteljica jo dobi nazaj v Sodni ulici štev 2. (klet, desno).
— Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri drama »Smrt v Sevilji« z Asto Nielsen, ki je dosegla popolni uspeh. Krasni prizori bikoborbe in umetniška igra Aste Nielsen obiskovalcem jako ugaja. Tudi ostali spored je prvovrsten. V petek specialni večer z izbranim sporedom.
Trst.
y naših muzejih morale imeti pravo terminologijo; nobena stran narodnega življenja še ni v celoti opisana.
Največ narodopisnih člankov bo za enciklopedijo najbrž morala spisati redakcija sama. — V odsek za slovenski Jezik se izvolijo: dr. A. Brez-  ......,.......................   lV|V1„,
nik (kot stvarni tajnik odseka), Iv. za jetiko dovzetni otroci v starosti Grafenauer, dr. Ilešič (kot načelnik), od 6 do 12 let in sicer iz Kranjske iz-nfi H *i’ 3’ Perušek’ M- Pleterš- ven Ljubljane. Z zdravniškim in e£.inger in prof- M- Murko- ubožnim izpričevalom opremljene sestavi TO ,prof- Murka si odsek Prošnje vložiti je do 15. maja t. 1. na Stvena sledeči program: 1. Znan- predsedstvo Deželnega pomožnega jezika ,toZpr?va 0 zgodovmi našega društva za bolne na pljučih na Kranj dni P d, naistarejših dob do naših skem.
iV„x s?bno važno je sistematično |	— Jurjevanje na ljubljanskem
gradu se nadaljuje na dan Vnebohoda 1. majnika 1.1. Jupiter Pluvij se bridko kesa, da je s svojim neurjem kolikor toliko skazil zadnje »Jurjevanje« in s svojo hudomušnostjo občutno oškodoval »Družbo Ciril-Me-todovo«. Da popravi svoj greh, nam
izučavanje protestantskih pisateljev X sicvniškem in slovarskem oziru.
vf»„oČvlst'germanist naJ študira slovenske ostanke v srednješolskih listinah nekrologijih itd. 3. Izbor spisov očeta Škrabca. 4. Dialektologija.
D h Pk- nas treba še mn°g° storiti.
Pišef Dreeled°’slnvpn^oe^ nekd9..na' I ie telefonično sporočil iz visokega
gj
— Srbski profesorji In dijaki
dostojnejše, nasvetoval nam je iPr i«	I	bkrat'-	da	naj	»še	enkrat	pričnemo	od
Llalo vLjubljano na Južni KoMvoi
Ljubljani. Včeraj zvečer
30 Arijskih l'di'i a kov T ntnfp«rv‘r" *'o v-xr I jav‘lamo slav. občinstvu, da se našo Iz Karlovcev. Na kolodvoruTta < — ^ »Jur3evan.K na ljubljanskem
jih sprejela profesorja dr. Ilešič m
ja-
hotelu~T“"ai? lut:si0- naKar Je bl1 v ki ie bil 1*7 Prijateljski sestanek,
knmM^!®čki ,sta Profesorjem in dija-
je bil v
;stanek,
Profesorh^Hn01!0?^311-, uanes odidejo I v skališčnih prostorih »Balkan«, Du-obiščejo 'Bfei r ^a Gorenjsko, kjer najska cesta št. 33. vrnejo v Ljubljano hin1, Tiakar S®	'	-	----
gradu na praznik Vnebohoda, t. j. dne 1. maja t. 1. v vsem obsegu.
Prihodnji semenj za kože in kožuhovino se bo vršil v pondeljek dne 5. maja t. 1. in sicer kakor navadno
D ž
l^da prod3^,cik>. opozarja- I preselil svojo odvetniško pisarno v ski hlapci nrZ? aterI premogar- sosednjo hišo Dalmatinova ulica 11. Xrečah, kar ie v r, v neplombiranih	_ umrli so v Ljubljani: Katari-
hupujočega	xUbl]ani	v interesu	na Doroteja Lutmann, soproga viš-
plombe se smJltlstva prepOveid^no. jega kontrolorja cestne železnice, 53 kupčevi drvam! ? odstraniti šele v ]et. — Alojzij Žagar, delavčev sin, že na ulici	ah kuhinji, ne pa 3 ieta. - Katarina Guzaj, žena to-
hlapci navarln ,	i10!	,0 n®katerf	varniškega steklobrusarja, 48 let. —
— It n Poslednjem času.	Martin Šuštaršič, kajžar, 56 let. —
Prejeli- t/, ,eparskih krogov smo Franc Rožič, delavčev sin, 11 let. skiSr„a -F 80 napravili črevljar-namre*	8	trgovci Crevljev, da
pravi, ha“oT'° iema,|i,'m« i" P»-v tateres„° keS„\rrvrafo sto[il1 ,tudt
««oiujcji,!l0maJe 0brt"ikP resno
intT-- L N°2°metna tekma se vrši
čoriifn P9P' mMd Glirijo« in »Con-■ °rdij0« na travniku pod Tivoli. Se-
Preselltev odvetniške pisarne. Odvetnik g. dr. Ant. Švigelj je
— Vse ljubljanske stanovske organizacije se zanimajo za javen shod, ki bo dne 1. majnika v areni Narodnega doma. In tako ie tudi prav, vsaj je za naše splošno narodno življenje nujno potrebno, da se tudi drugi stanovi približajo delavstvu, posebno še uradniki in trgovski sotrudniki. Delavci trpini smo vsi in kot taki hočemo in moramo delati skupntj. Kot začetek temu Je
Da, »Vaš« slovenski Trsti »Edinost« z dne 28. apr. t. 1. je prinesla »pondeljsko« notico:	»Prav	toplo
priporočamo«,, ki je morala užaliti vse slovenske kroge v Trstu, ki niso direktno rojeni v Trstu. Najsi nosijo ali ne nosijo odgovornost za take in slične breztaktnosti vodilni krogi, — to ie njih stvar. Resnica Je, da si pred volilna borbo ti vodilni krogi ne osvajajo posebr.*h simpatij izven-tržaškega Slovenstva s svojim brezmejnim samozavestnim separatizmom. Njih policijski sistem poseganja celo v oopolnoma privatne zadeve posameznih »nedomačinov« meji že na teror, ki bi se ga dalo že primerjati s koruptnim postopanjem. Gotovo je, da se je z omenjeno notico hotelo žaliti v prvi vrsti urad-ništvo; sodeč po najslabšem slučaju, ki je mogoč, a ne pol toliko črn in resničen, kakor ga opisuje »Edinost«. Pav-šaliziranje je pa že znana »manira« tržaških rodoljubov! Če bi hoteli poslužiti se enakega načela, bi privlekli na dan slučaj tržaškega »domačina«, ki se zabava in »posedava« po »Maslim« in »Gam-brinusu« — ob zvokih poskočne in pohotne godbe, mesto da bi posede-val po raz. odborih ter vodil pravo besedo nad »nedomačim«. Ostudna gonja, gospoda! Vendar bi tudi mi dvomili, če bi vi hoteli služiti povsod le za hlapce in pisarje. Saj je znana stvar, kje se mora jenjati delo »nedomačina« in kje se pričenja »delo« domačina. Gospoda, ste tudi proti koloniziranju Slovencev v Trst! Dobro, tedaj pa izpostavite na vseh potih, ki peljejo na meji v tržaško ozemlje tablice z napisi: »Vsem Slovencem, ki niso rodom Tržačani, je na tržaškem ozemlju prepovedano služiti kruh!« Slovenci v Trstu se bodo pa množili in si osvajali Trst z vašo domišljavostjo. Smo mnenja, da dela uradništva v uradu samem nj podcenjevati, kakor ni nadcenjevati tistega dela in pehanja raznih »domačinov« za častmi. čudno le, da se vidi nedelavnost najraje pri posameznih stanovih, da se jih hoče videti vsako prosto urico v »garanju« kakor fijaker-skega konja, med tem ko se zabavo in govoričenje posameznih privili-giranih stanov po kavarnah smatra za najpožrtvovalnejše vodilno politično delo. Tako je, gospoda, Trst pa nai ostane samo Vaš, če ste že vzeli vse tržaško Slovenstvo v zakup in če vsa vaša pravičnost in pravicoljubnost bazira na zgodovinskem pravu! Pa ne iščite pisca zopet in ne sumničite okrog, temveč upoštevajte raje dejstva, s kojimi niste hoteli nikdar računati: kolonizi-ranje je življensko vprašanje Slovencev v Trstu! — Eden iz »pripravljenih toplih gnezd.«
Veliki izlet tržaške slovenske mladine se je vršil v nedeljo v Zavije, Boljunec in čez Boršt nazaj v Trst. Slovenska mladina iz vseh šol se je odzvala pozivu »Sokola« v na ravnost ogromnem številu, da je bilo vseh otrok nad 300. Tudi starši so se odzvali y nepričakoyano velikem številu, nad 50. Gotovo je, da vsa ta mladina pripada bodočemu sokolskemu naraščaju. Otroci so v sokolskem koraku korakali vso pot V Skednju pa je bil naš naraščaj pozdravljen iu sprej^j od tamošnjo
mladinske godbe, ki je našo bodočo sokolsko armado spremila z veselimi koračnicami do Žavelj. Mladina je bila navdušena vso pot in se Je v njenih srcih vzbujala narodna zavednost. Zato, še takih izletov! Mladini pa: Na zdar!
Narodno delavstvo v Trstu bo manifestiralo na dan 1. mala 00 sledečem vzporedu: Ob 9. in pol predpoldne velik manifestacljskl shod, ki ga priredita »Narodna delavska organizacija« in Zveza Jugoslovanski^ železničarjev« v gledališki dvorani »Narodn.ega doma« v Trstu. — Po shodu obhod po mestu z godbo N. D. O. in zastavama: centrale N. D. O. in zidarske skupine N. D. O. — Popoldne ob 2. zbirališče pred »Narodnim domom« v Trstu, odkoder odkorakamo ob pol 3. z godbo in zastavama k Sv. Jakobu, kjer se bo vršila na vrtu konsumnega društva »Jadran« velika majniška veselica z godbo, petjem, plesom, srečolovom, šaljivo pošto itd. — Podružnica N. D. O. v Skednju: Ob 8. zjutraj manifestacijski shod v Gospodarskem društvu v Skednju. Po shodu se pridruži škedenjsko delavstvo tržaškim manifestantom. — Podružnica N.D.O. v Sv. Križu: Predpoldne obhod Po vasi z godbo in društveno zastavo. Ob 3. popoldne manifestacijski shod na dvorišču hiše tovariša Košute. — Demonstracija slovenskega narodnega delavstva v Trstu proti neštetim krivicam obeta biti na dan 1. maja zelo sijajna. Slovenski delavci, udeležite se vseh prireditev N. D. O. in Z. J. 2. v velikem številu! Pokažite, da ste že siti hlapčevstva!
Društva.
Pevsko društvo »Slavec« priredi letos dve veliki vrtni veselici in sicer prvo dne 8. junija in drugo dne 3. avgusta t. 1. na kar sl. občinstvo že sedaj opozarjamo.
Gasilno društvo na Škofljici priredi veliko veselico dne 1. junija t. 1.
Slov. akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi svoj I. redni občni zbor na letni tečaj danes, 30. aprila v restavraciji Karl Drož, VIJI. Alserstrasse 59 z običajnim vzpo-redom.
Shodi tržaške N. D 0.
»Narodna delavska organizacija« v Trstu je priredila preteklo nedeljo tri sijajno uspele shode. Prvi, ki je bil najimpozantnejši, se je vršil v Trstu, drugi pri Sv. Ani, tretji pa na Kolonkovcu.
Shod v Trstu.
Ogromna udeležba velikega javnega shoda, ki ga je sklical osrednji izvrševalni odbor N. D. O., je živ dokaz, da se slovensko delavstvo v Trstu dan za dnem bolj zaveda velikega pomena »Narodne delavske organizacije«. Shod se je vršil predpoldne v veliki dvorani N. D. O., ki je bila nabito polna. Predsednik iz-vrševalnega osrednjega odbora N. D. O., tov. dr. Sovič in odbornik tovariš dr. Kisovec sta poročala o izidu velepomembnega kongresa N. D. O., strokovna tajnika N. D. O, tov. Brandner in Mrak pa o obupnih razmerah slovenskega delavstva v Trstu in o pomenu strokovne organizacije. Temeljita izvajanja vseh govornikov so bila spremljana neprestano z burnim odobravanjem. Govorila sta tudi tov. Pregare, predsednik zidarske skupine N. D. O. in odbornik skupine N. D. O. »Prosta luka«, tov. Štok. Shod je uspel zelo sijajno. Slov. delavstvo je pokazalo na njem navdušenost in resno voljo za organizacijo.
Shod pri Sv. Ani.
Ob 4. uri popoldne se je vršil javen shod skupine N. D. O. »čistilnica petroleja«, in sicer v prostorih kons. društva pri Sv. Ani. Shodu je predsedoval tov. Šter, poročala pa sta strokovna tajnika Brandner in Mrak o intervenciji pri ravnateljstvu čistilnice petroleja glede skrajšanja delovnega časa. Ravnatelj mora predložiti spomenico upravnemu svetu In Je obljubil, da bo zahteve delavstva po skrajšanju delovnega časa podpiral. — Tov. Škrlj Je govoril o velikem pomenu »Narodne delavske organizacije«. — Neorganizirani delavci omenjene tovarne so sklenili, da se z ozirom na to važno gibanje takoj vpišejo m »Nar. feL oimiMcijojs‘
Shod na Kolonkovcu.
Shod na Kolonkovcu je sklicala zidarska skupina N. D. O.; vršil se je pri precejšnji udeležbi ob 6. popoldne v tamkajšnjem kons. društvu. Shod je otvoril predsednik zidarske skupine N. D. O., tov. Pregare. in je raztolmačil pomen shoda. Nato so poročali o razmerah zidarjev in o pomenu »Nar. del. organizacije«:	strokovni	tajnik	Brandner
drž. in dež. poslanec dr. Rybaf, strokovni tajnik Mrak, deželni poslanec Miklavec in tov. Skrij. Socijalni demokrati se to pot shoda niso upali udeležiti, pač pa so poslali nanj nekega pijanega človeka, ki je motil govornike toliko časa, dokler ga zborovalci niso prijeli za roke in noge in ga transportirali v kuhinjo, da se naspi. Pa tudi v kuhinji ni imel miru, marveč je po štirih nogah zopet prikobacal v dvorano. Končno se je umiril, odprl je usta na široko in je poslušal. Lepo izpričevalo za socialno demokratične voditelje, ki ne upajo zagovarjati javno svoje delovanje. marveč napajajo delavce z alkoholom in jih pošiljajo na shode, da tam kažejo vso socialno demokratično kulturo.
Naj novejša telefonska in brzojavna
poročila.
Pred katastrofo.
Včeraj dopoldne se je na Dunaju delala od strani »merodajnih krogov« sledeča vojna »štimunga«:
Dunaj, 29. aprila. Kakor znano, je avstrijski zunanji minister grof Berchtold zahteval, da se o njegovih predlogih sklepa na londonski konferenci v pondeljek. Konferenca se je vršila — sklepi so pa ostali prikriti. Kar se o konferenci ve, je to, da je preložena na četrtek; kar se pa trdi, je pa to:
1. da se je na konferenci pokazala enotnost velesil, da vstrajajo pri svojem prejšnjem sklepu, da pripade Skader Albaniji;
2. in da so velesile kolikor toliko edine v tem, da je treba odgovora Čmegore počakati, potem še le o nadaljnih korakih sklepati.
Avstrija je zahtevala sklep o prisilnih sredstvih proti Črnigori — toda njeni predlogi so bili od Rusije Francije in Anglije odklonjeni, zato ni prišlo do zaključka, vsled česar je bila seja preložena. Tudi Italija in Nemčija menda nočeta o kakšnem vojaškem koraku ničesar slišati.
Avstrija pripravljena za samostojno akcijo proti jugoslovansk. državam.
Dunaj, 29. aprila. Ker je pa Avstrija za slučaj, da bodo njeni predlogi zavrnjeni zagrozila, da bo začela postopati na lastno pest, da prisili Činogoro in Srbijo »ubogljivosti«, zato je vsak trenutek pričakovati te«a nasilnega koraka.
Vojni minister Krobatin je izjavil, da so vse vojaške priprave na južnovzhodnih mejah v Dalmaciji, Bosnf. Hercegovini in hrvatskih deželah izvršene — tako, da se Crne-gore na noben način ni bati.
Ker je pa v Nišu izbruhnila kolera, je vojni minister odredil proti Srbiji stanje ojačenega obmejnega varstva, da se na ta način prepreči nevarnost, ki vsled v Nišu nastale kolere grozi avstrijskemu prebivalstvu. (Niš je mesto v Srbiji.)
* Pogajanja glede Albanije.
Dunaj, 29. aprila. Vsled prokla-macije avtonomne Albanije po Es-sad paši — njenemu kralju se pa na Dunaju boje, da bi na ta način ne bila Albanija deležna onega blagoslova, ki ji ga je Avstrija namenila; zato so pa sklenili svoj namen na drug način, preprostejši, doseči namreč potom podvrženja Albanije, kar bi pa Italija, ki Ima v Albaniji tudi svoje interese, ne bila kar tebi meni nič zadovoljna s to izvedbo — so se pa dunajski visoki gospodje med seboj pogovorili, da si Albanijo razdele in: tako neposrednim potom dosežejo to, kar so hoteli posrednim (z »aVtO-nomično« Albanijo) namreč jez proti
Srbstvu.
Baje so pogajanja v nalbpllšem
teku-	0	,0'' ‘	'	'	v'
' ' ’ 4	*	* •, V
Vse to pa ne odgovarja dej-
Stvom. Govorilo se Je tudi, da bo kvstrita Izstopila iz konference poslanikov In da bo že danes nastopila jpohoil proti jugoslovanskima drža-,vai’ Vse to ie izmišljeno.
Resnica Je. da se Avstrija nekako umika. V dokaz:
Dunaj, 30. aprila. »W. Allg. *Ztg.« (uradni list) piše: Na četrtkovi poslanlški konferenci se bo sklepalo jo tem, če In katera Iztned velesil se bo udeležila na morebitnih, t. J. zg 'slučaj, da črnagora ne poda glede Skadra povoljnega odgovora na znano noto velesil, od strani Avstrije proti Črnigori podvzetih nasilnih Isredstvih.
Upanje, da se vse mirnim potom poravna — opravičeno.
Pariz, 29. aprila. V tukajšnjih političnih krogih se. situacija danes 'popoldne optimističnejše presoja.
S Cetinja so namreč dospele ve-(vestl, ki opravičujejo domnevanje, da i*e bo vse mirnim potom poravnalo, da bo Črnagora proti odškodnini Skader predala. Obrat mišljenja Je pripisovati vplivu Italijanskega kra-ilja Emanuela In ruskega poslanika. IKralJ Emanuel Je poslal črnogorskemu kralju posebnega kurirja z lastnoročnim pismom. V avdijenci se Je Italijanskemu poslaniku posrečilo kralja prepričati o brezuspešnosti vsacega odpora In ga pripraviti do tega. da Je kralj proti odškodnini pripravljen predati mesto.
Določitev odškodnine Je predmet živahnih depeš med posameznimi kabineti evropskih velesil. Upa fce, da ne bo delala Avstrija pri tako mirni razrešitvi cele zadeve nobenih težkoč.
V četrtek se odloči!
Avdljence.
Dunaj, 29. aprila. Berchtold Je bil sprejet v avdijenci, ki je trajala 8ve uri. Nato se je podal v zunanje ministrstvo, kjer ga Je obiskal prestolonaslednik.
Porta ne odobrava.
Carigrad, 29. aprila. V cirkular-)u, ki ga Je poslala Porta velesilam, pe odobrava koraka Essad paše in tejavlja, da so vse vesti, ki govore, 8a Je Porta s tem korakom v zvezi, izmišljene.
Parlament.
Duna), 29. aprila. Paflament se snide 14. maja. Olede delavnega programa Je sklicana konferenca seniorjev na 6. maja.
Odgovorni urednik RaclivoJ Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Zahvala.
Za prisrčne dokaze odkritega sočutja, ki so mi došli povodom bolezni in smrti moje iskreno ljubljene soproge, ozir. stare mamice, gospe
Leopoldine Besek
roj. Leopold
se tem potom kar najprisrčnej-še zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico spremili do preranega groba.
Žalujoči ostali.
Mali oglasi.
B«Mda 8 vinarlev. Najmanjši znesek BO vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti Mamko 20 vinarlev. — Prt malih oglasih ■1 nič popusta In s« plačujejo vnaprej { *u-aanjl Inserentl ▼ mamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url avečer.
Glasovlrje, planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, L|ub-Uana-Ollnce 92._________________________
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižja cena. 	__________________
Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr, Kunavar, kamnosek.
Stanovanje, obstoleče iz 'dveh ali treh sob, in če mogoče z nekoliko |vrta se išče za avgustov termin.. Ponudbe z navedbo stanarine se prosi pod P. F. na »Prvo anončno pisarno«^__________________________________
Proda se masivna trdna nova postelja in temna salonska omarica
s 6 predali. Mizarstvo, Rimska cesta 16. Ljubljana.	362-3
V mešani stroki izurjena, zanesljiva
prodajalka
stara 20 let, išče službe za takoj ali pozneje v Ljubljani ali okolici. Naslov v „Prvi anončni pisarni*.
<D Plošče preje K 4-—, >1/ sedaj samo K 1*95. >C/> Velikanska zaloga O gramofonov I
Zahtevajte cenike.
05
J*
95
25 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. ceno
pO
0
Naročite in širite ,Dan‘
n «
(špecerist, I. moč) se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. Več v »Prvi anončni pisarni".
POZOR!
Le^pe, priliko,1 Hišna in kuhinjska oprava se ceno proda.
Slomškova ulica št. 13, I. nad.
Pozor!
Cenj. Izletnikom, ki hodijo iz kolodvora Medvode skozi Žlebe na Sv. Marjeto, Katarino in Grmado, sc priporočam, da obiščejo mojo gostilno, kjer jim postrežem z izbornim vinom Botanjevccm, pristnim domačim sadjevcem,  pivom in slanino.-------------------
Franc Blrant, posestnik, Žlebe št. 20.
PRAN KRAIGHER
Icrojašlcl mojster
G-os;p©sls:ei ULlica,	S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po P1©1**. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za \s________ eksport	po	morju.	229
m
m
= Proti ugodnemu plačilu na obroke! =
Preproge, posteljne oprave, zavese, blago za moške in ženske obleke, narejene obleke (konfekcija), perilo za moške in ženske, platneno blago itd.
Na željo pošljem zastopnika na dom. Zadostuje dopisnica.
Landskroner & Bochner LJUblJaDa' sVgoba pabrežJe
m
©
Kdor hoče dobro in poceni kupiti
za birmo
naj se potrvid.1
„Angleško skladišče oblek“
kjer je vedno največja Izbira oblek za dečke In deklice. Nadalje Izbira najmodernejše damske konfekcije ln oblek za gopode. Postrežba točna!	Cene	priznano	nizke!
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
c
I Preselitev odvetniške pisarne.
Odvetniška pisarna
■ drja Ant. Švigelja
je odslej v sosednji hiši
| Dalmatinova ulica št. 11
pritličje na levo.
J
 — _______________________________
Radi prevelike zaloge blaga dajem f
20°|0 popusta
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Izgotovljene oblek«
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
„Pri Škofu“ v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne »Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
Pozor, kolesarji!
Pred nabavo kolesa ob bližajoči se seziji si izvolite pogledati mojo največjo zalogo vsakovrstnih in najfinejših Puchovih koles (edino zestopstvo) in prepričali se bodete o izborni kvaliteti. — V zalogi se dobe vse kolesarske potrebščine in vsa popravila se izvršujejo v lastni mehanični delavnici.
Torej pozor, najboljši in najcenejši nakup le pri tvrdki
l*oleg tega tudi najiinejfti šivalni »troji.
—— Pouk za vezenj« brezplačno. •
Naročajte cenike za Kolesa, šivalne stroje, ure in zlatnino tu4   -------------------- po	pošti	prosto.	----------
Ustanovljeno leta 1000.
P« tu I
Slavn. obj5ina£yu piesju in pa d oželi vljudno priporočam n a j v e£ j oz a lo g o krasnih
e
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. Cene brez konkurence.
V smogi Je vedno do 600 koeov od S do M K komad, teko, da d vsakdo lahko Izbere.
Fr IcrllP v Miljana ::
-1- • -1- £5 i J. V/ Mestni trg 11-12.
Mt* (H) nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v 1. nadstr.
Jfiž ne pomaga!
Edina in največja zaloga najnovejših
iramofmv in pMi avtomatov
je v Ljubljani Sodna ul. 5.
Radi velikanske zaloge so plošče katere so preje atale K 4-- sedaj samo po K 1*— Izključno strokovno popravljanje vseh vrst gramofonov In godbenih automatov, uglaševanjcltd.
Teodor Kunc
PreierooVa nllca ifc 1. nadstropje.
i modni salon
za angleška hi francoska
dem se priporoča. .\
_____________ • • 3/ •
J
Naj novejše kravate za gospode
pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v
modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana, =pr£k!la=
I