pregledni članek UD K 574.9:598.1 <497.4} 598.1:574.9(497.4) PREGLED RAZŠIRJENOST! PLAZILCEV V SLOVENIJI Staša TOME mag. bioi. znan., Biolojki inštitut ZRC SAZU, S t-1000 Ljubljana, Gosposka 13 M.Sc, in biology, Biological Institute, Scientific Research Centre of the Slovene Academy of Sciences and Arts, SM 000 Ljubljana, Gosposka 13 IZVLEČEK V prispevku je na podlagi zgodovinskih in sodobnih podatkov predstavljena razširjenost 20 vrst plazilcev, ki živijo v Sloveniji, Obenem je namen prispevka postaviti osnove za načrtno kartiranje in monitoring te živalske skupine. Ključne besede; plazilci, Reptilia, razširjenost, Slovenija Key words: reptiles, Reptilia, distribution, Slovenia UVO D Prvi podatki o plazilcih Slovenije so bili objavljeni v prejšnjem in začetku tega stoletja (Freyer, 1842; Erjavec, 1873, 1882; Tonejec, 1882; Deschmann, 1866; Werner, 1897, 1908; Karaman, 1939 in drugi). Večina teh del pa vrste, ki so živele na območju Slovenije, le omenja in ne podaja natančnih lokalitet najdb, zato jih v današnjih analizah potencialne razširjenosti plazilcev ne moremo uporabiti. Izjema so dela Sajovica (1910, 1912, T913a, 1913b, 1913c, 1914) in Marktanner-Turneretscherja (1908). Več podatkov o razširjenosti plazilcev v Slo­veniji najdemo v delih, objavljenih po drugI svetovni vojni (Brelih, 1954; 1962; Sochurek, 1955, 1957; Bruno et al., 1973; Dolce, 1979, 1981; Brelih & Džukšč, 1974; Radovanovič; 1951; Škornik, 1985; MrŠič, 1992 in dru­gi), predvsem pa v katalogu herpetološke zbirke Priro­doslovnega muzeja Slovenije, ki jo je ustvaril in vodil kustos gospod Savo Brelih. Žal podatki o razširjenosti plazilcev v Sloveniji do sedaj niso bili zbrani, obdelani in objavljeni na enem mestu. Prav tako ni nobenih podatkov o velikosti in dinamiki populacij. Tako na tem področju močno zaostajamo za razvitimi deželami Evrope, kjer kartiranje in monitoring herpetofavne potekata že desetletja (Ar­nold, 1973, 1995; Gislen & Kauri, 1 959; Terhivuo 1981, 1993; Bergmans & Zuiderv/ijk, 1986; Cabela & Tiede­mann, 1985 in drugi). Namen tega dela je na podlagi zgodovinskih in so­dobnih podatkov predstaviti razširjenost plazilcev v Sloveniji in postaviti temelje za načrtno kartiranje in kasnejši monitoring te skupine. MATERIAL IN METODE Glavni vir podatkov je herpetološka zbirka Prirodo­slovnega muzeja Slovenije (PMS), ki jo je vodil gospod Savo Brelih in zajema 5149 osebkov plazilcev, od tega 598 iz Slovenije. Podatke sem zbrala še iz muzejskih zbirk Naturhistorisches Museum Wien in Museo Civico di Storia Naturale Udine. Vključila sem tudi podatke iz literature, lastna opazovanja in zanesljiva opazovanja 25 poznavalcev plazilcev. VIR/SOURCE N Prirodoslovni muzej Slovenije (coli. Savo Brelih)(PMS) 598 Prirodoslovni muzej Slovenije (stara zbirka/old collection) 41 (PMSS) Naturhistorisches Museum Wien (NHMW) 65 Museo Civico di Storia Naturale Udine (MCSNU) 37 Objavljeni podatki / published data 356 Opazovanja /sigbtings 679 SKUPAJ/TOTAL 1776 Tabela 1: Viri podatkov. Table 1: Data sources. Stafci TOME: PREGLED RAZŠIRJENOSTI PLAZILCEV V SLOVENIJI, 2? 7-Mi Slika 1: Število podatkov v posameznem UTM kva­dratu. Figure 1: Number of data for each UTM square. Razširjenost plazilcev sem prikazala po sistemu UTM (Universal Transverse Mercator). Prazni krogci v poljih velikosti 10X1 0 km ponazarjajo podatke pred letom 1970, polni pa podatke vključno z letom 1970 in kasneje. Glede na splošno razširjenost in ekološke za­hteve vrste so nenavadni podatki, ki niso dokumentirani, označeni z vprašajem in jih bo treba Še preveriti. V arealne karte sem vnesla tudi mejne lokalitete, saj v večini primerov ni znano, na kateri strani državne meje se je zadrževal osebek. Arealnih kart za morske želve in neavtohtone vrste nisem prikazala. Vertikalno razširjenost vrst v Sloveniji sem prikazala z najnižjo (min,) in najvišjo najdbo (max.). Ker je po­datkov z natančno nadmorsko višino najdbe razmeroma malo, sem ob pomoči Atlasa Slovenije (1985) določila višino glede na opis lokalitete na 50 m natančno. Kjer to ni bilo mogoče, navajam višino najdbe kot interval. Pri vsaki vrsti navajam tudi habitate, v katerih vrsta najpogosteje živi, deloma povzete po literaturi (Arnold & Burton, 1980; Bischoff, 1981; Böhme & Ščerbak, 1993; Brodmann, 1987; Cabela, 1985; Dely, 1981; Engelmann, 1993; Gläss & Meusel, 1969; Grushhwitz & Böhme, 1986; Henle, 1993; Obst 1985), deloma po lastnih izkušnjah. Slika 2: Število ugotovljenih vrst v posameznem UTM kvadratu. Figure 2: Number of registered species of each UTM square. Tudi vrstna raznolikost upada od zahoda proti vzho­du (slika 2). Največ vrst plazilcev živi v primorski (sub­mediteranski) regiji, najmanj v subpanonski regiji (tabela 2). ZOOGEOGRAFSK A REGIJA (Carnelutti , '1981} ZOOGEOGRAPHICA L REGSONS {CarnelLit.ti, 1981 ) A B C D Primorski! (submectiteranska) regija/ 31 6 19,3 18 submediierraneaii region Kraška (dinarska) regija/karst (dinaric) region 4.7 10 21,3 15 Predalpska regija/ prealpine region 0» 15 22 14 Alpska restja/ alpine region 34 4 15,8 13 Subpanonsfca regija/subpannoman region 77 32 41,6 12 SKUPAJ/ TOTAL 257 67 26 Tabela 2: Število vrst v zoogeografskih regijah Slo­venije: A ~ število kvadratov v regiji, B = število kvadratov brez podatka v regiji, C - odstotek kvadratov brez podatka v regiji, D ~ število vrst v regiji Table 2: Number of species in zoogeographical regions in Slovenia: A = number of squares in region, B -num­ber of squares with no available data, C -percentage of squares with no available data, D - number of species living in the region REZULTATI IN DISKUSIJA Raziskanost razširjenosti plazilcev v Sloveniji sem prikazala s številom podatkov v posameznem kvadratu, je precej nepopolna, saj iz 26 odstotkov kvadratov ni nobenega podatka. Raziskanost je opazno večja na Pri­morskem, v julijskih Alpah in okolici Ljubljane, zelo malo podatkov pa je iz vzhodnega dela drŽave, predvsem Prekmurja (slika 1, tabela 2), Zaradi neenakomerne raziskanosti so zemljevidi raz­širjenosti nekaterih vrst nekoliko izkrivljeni. Ob primer­javi s podatki o razširjenosti vrst v sosednjih deželah in poznavanju ekoloških zahtev posameznih vrst pa lahko sklepamo o njihovi dejanski razširjenosti v Sloveniji, V Sloveniji živi 20 avtohtonih vrst plazilcev. Ta šte­vilka pa ne vključuje morskih želv, ki so v Jadranskem morju le naključne gostje, in laškega gada (Vipera aspis), ki po letu 1932 v Sloveniji ni bi! najden in velja za domnevno izumrlo vrsto (Arnold & Burton, 1980; Brodmann, 1987; Mršič, 1992) Nekatere vrste kač, ki na območju Slovenije dose­gajo mejo celotnega areala (T. fallax, C. gemonensis, E. quatuorlineata), so tu zelo redke, zato je bilo njihovo pojavljanje na območju Slovenije vprašljivo (Brelih, 1954; Mršič, 1992). Zbrani podatki potrjujejo, da te vrste tu živijo. O pojavljanju žoltopiaza (Opbisaurus apodus), turškega gekona (Hemidactylus turcicus) in leopardovke (Elaphe situla), za katere Brelih (1954) in Mršič (1992) dopuščata možnost, da bi jih iahko zasle­dili tudi v Sloveniji, ni zanesljivih podatkov. Škornik (1989) navaja najdbo leopardovke pri Belem Križu in se sklicuje na ustni vir, vendar najdba temelji le na opisu živali {Forte, ustno) in je zato dvomljiva. Omenjene vrste bi lahko pričakovali le v slovenskem delu Istre. Ker pa je ta del Slovenije glede plazilcev precej dobro raziskan, menim, da bomo, če ne bo več­jih sprememb v okolju, te vrste kot redne predstavnike slovenske herpetofavne pričakovali zaroan. Avtohtone vrste Red: Želve (Testudines) Družini: morske želve in usnjače (CheloniieJae in Dermo­chelklae) V Akvariju Srednje pomorske šole v Piranu so spo­mladi 1996 imeli 6 osebkov glavate karete (Caretta caretta}, ujetih v slovenskem morju (Kralj, ustno). Tudi v zbirki PMS hranijo en osebek te vrste, ki je bil leta 1953 ujet med Izolo in Piranom. V slovensko morje pa občasno zaideta še orjaška črepaha (Chelonia mydas) in orjaška usnjača (Dermochelys coriacea) (Bruno & Maugeri, 1976;Mršič, 1992). Družina: sklednice (Emydklae) Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) - močvirska skled­nica, evropska ponga min: 5 m n. m, (Sečoveljske soline; C . Planine in lite.) max: 400 m n. m. (Bobovek; Geister, 1995) V Sloveniji je bila nekdaj zelo pogosta, posebno na Ljubljanskem barju in v Beli krajini. Valvasor (1689, v Sajovic, 1913b) jo navaja splošno za Kranjsko in piše, da je ta vrsta na Ljubljanskem barju tako pogosta, da jo domačini v velikih količinah prodajajo v Ljubljano za hrano. Zaradi izsuševanja je njeno število močno upad­lo. Že Sajovic (1913b) ugotavlja, da je pri nas skoraj izumrla. Tudi danes velja močvirska sklednica v Slo­veniji za redko žival, kar pa je delno tudi posledica njenega skritega načina življenja. To potrjujejo tudi novejši podatki, ki kažejo, da je močvirska sklednica v Beli krajini še precej pogosta (Hudoklin, 1995). Ker pa so podatki tudi od amaterskih opazovalcev, moramo biti pri interpretaciji takšnih rezultatov previdni, saj moč­virsko sklednico lahko zamenjamo z ameriško želvo rdečevratko (Trachemys scripta elegans), ki jo razme­roma pogosto najdemo tudi ob naših vodah, posebno v bližini večjih mest. Ponekod živi ta alohtona želva simpatrično z močvirsko sklednico. Nekatere nezane­sljive podatke, ki so na karti označeni z vprašajem, bo zato treba še preveriti. Preveriti bo treba tudi, ali sta se sklednici, ki sta bili leta 1992 prinešeni v Bobovška jezerca (Geister, 1995), obdržali in se razmnožujeta. Močvirska sklednica živi ob mlakah, ribnikih, bajerjih, jezerih, zamočvirjenih in počasi tekočih rekah in mrtvicah v vseh zoogeografskih regijah Slovenije. Red : Luskarj i (Squamata ) Pod reci: kuščarji (Sauria) Družina: slepci (Anguidae) Artguis fragilis Linnaeus, 1758 - slepec, slepič, modropikčasti slepič min: 50 m n. m. (Ankaran; M. Gjerkeš, in litt.) max: 1500 m n. m. (Kanin; PMS - coll. S, Brelih) Slepec je v Sloveniji splošno razširjen in razmeroma pogost po vsej Sloveniji. Prazna polja na arealni karti so večinoma posledica pomanjkanja konkretnih podatkov. Živi v zelo različnih habitatih, izogiba se le popolnoma golim in suhim življenjskim prostorom, Pogost je ob robu gozda, na gozdnih jasah in ob gozdnih poteh, senčnih travnikih in živih mejah. Najdemo ga tudi v urbanem okolju, kjer živi na vrtovih, v kompostiščih, v parkih in drugod. Družina: kuščarice (Lacertidae) Algyroides nigropunetatus (Dumeril & Bibron 1839) - črnopikčasta kuščarica min: 0 (Koper, Olmo; PMS, coll. S. Brelih) max: 500 (dolina Soče, Vodice; MCSNU) V Sloveniji živi črnopikčasta kuščarica le na Pri­ morskem. Najseverneje je bila najdena v dolini reke Soče pri Vodicah, kar pomeni tudi najsevernejšo točko celotnega areala vrste. Živi v skalnatih habitatih, na ogradah, kupih kamenja ipd. Podarcis muralts (Laurenti, 1768) - pozidna kušča­rica min: 1 m n. m. (Piran; PMS - coll. S. Brelih) max: 1200 m n. m. (Ambrož pod Krvavcem; S. Brelih, in liti). Pozidna kuščarica je v Sloveniji splošno razširjena. Podatkov o njenem pojavljanju v skrajnem vzhodnem delu države nimamo. V tem predelu Slovenije verjetno živi, a je redkejša kot drugod. Živi ob gozdnih poteh, na kamnitih, odprtih mestih, pogosta pa je v urbanem okol­ju, kot so pokopališča, hišni zidovi, kamnite ograje ipd. SíaíaTOME: PREGLED RAZŠIRJENOSTI PLAZILCEV V SLOVENIJI, 2 i 7-228 Podarcis melisellensis (Braun, 1877) - kraška kušč­arica, obrežna kuščarica, nabrežna kuščarica min: 20 m n. m. (Lucija pri Portorožu; PMS, coll. S. Brelih) max: 550 m n. m (Sveta Gora pri Novi Gorici; PMS, coll. S. Brelih) Kraška kuščarica dosega v Sloveniji severno mejo areala. Nekateri avtorji navajajo za najsevernejšo točko areala dolino reke Vipave (Karaman, 1939; Tiedemann & Henle, 1986), po zbranih podatkih pa je to Sveta Gora pri Novi Gorici (katalog PMS, coll. S. Brelih). Vrsta je vezana na Primorsko, najgloblje v notranjosti Slo­venije je bila najdena v okolici Ilirske Bistrice (Sajovic, 1913b). Živi na kamnitih mestih, poraslih s travo in grmovjem. Popolnoma golih mest se izgiba. Živi tudi v bližini Človeških bivališč, ob cestah, na vrtovih, vino­gradih ipd. Podarcis sicuia (Rafinesque-Schmaltz, 1810) - pri­morska kuščarica min: 1 m n. m. (Piran; Kammerer, 1926) max: 100 - 200 m n. m. (Osp; S. Brelih, in lilt.) V Sloveniji je primorska kuščarica vezana na nižine ob morski obali. Podatek o najdbi primorske kuščarice v bližini Vipave iz leta 1968 (MCSNU) priča, da lahko po dolinah prodira tudi globlje v notranjost. Živi po na­seljih, parkih, vrtovih, vinogradih, ob cestah ipd, Laccrta agilis Linaeus 1758 - martinček, siva kušča­rica min: 100 m n. m. (Gorica; NHMW) max: 1200 - 1694 m n. m. (pobočje Snežnika; N. Mršič, in litt.) Martinček živi v Sloveniji razpršeno po vsej državi, razen v Istri. Edini podatek iz Bertokov ni dokumentiran, zato je označen z vprašajem. V vzhodnih delih države je martinček pogost. Včasih je bil zelo pogost tudi v osrednjem delu Slovenije, danes pa ga skoraj ne naj­demo več. Živi na odprtih travnatih z grmovjem in nizko vegetacijo poraslih mestih. Ne izogiba se niti antro­pogeno spremenjenim površinam, kot so vrtovi, gramoz­nice, kamnolomi, cestni nasipi ipd. Lacerta viridis (Laurenti, 1768) - zelenec min: 2 m n. m.(lzola, Polje; P. Glasnovič, in liti.) max: 1100 m n. m.(Nanos; Bruno ef al., 1973) V Sloveniji je zelenec splošno razširjen. Živi na travnikih in livadah, redko poraslih z grmovjem, ob robovih cest in na jasah, predvsem na kamnitih apnenčastih tleh. Pogosto pleza po grmovju, ki mu rabi tudi kot skrivališče. Na odprtih travnatih površinah se zadržujejo v glavnem mladi osebki. Lacerta horvathi Mehely 1904 - velebitska kušča­rica, horvatova kuščarica min: 650 m n. m. (pod Komarčo; PMS, coll. S. Brelih) max: 1500 m n. m. (Komna, Planina na Kraju; PMS, coll. S. Brelih) Velebitska kuščarica živi v Sloveniji v julijskih alpah, Trnovskem gozdu in na Snežniku. Na Mangrtu je bila najdena na višini 1650-2000 m n. m. {Darsa, 1972), vendar verjetno na italijanski strani te mejne gore. Živi na delno poraslih skalnatih pečinah z mnogimi razpokami pa tudi na zidovih ob robu cest, pogosto simpatrično s pozidno kuščarico, ki ji je tudi morfološko zelo podobna. Pozidna kuščarica v takšnih primerih izbira manj strme habítate, Tako slednjo najdemo pogosteje ob vznožju skalnatih sten, medtem ko se velebitska kuščarica zadržuje na samih strmih stenah. Lacerta vivípara jacquin 1787 - živorodna kuščarica min: 100 m n. m. (Gorica; NHMW) max: 2000 m n, m. (Begunjščica; PMS, coll. S. Brelih) Živorodna kuščarica živi po vsej Sloveniji, razen v Istri in delu Primorske. Kljub temu da ni podatkov iz Prekmurja in Bele krajine, previdevam, da vrsta tam živi. Najdemo jo tudi v vlažnih habitatih, kot so močvirja, barja, vlažni jarki, rob gozda, podrto drevje v gozdu ipd, Podred: kače (Serpentes) Družina: go2i (Colubridae) Coluber gemonensis Laurenti, 1768 - belica min: 20 m n. m, (okolica Portoroža, okolica Kopra; N. Mršič, in litt.) max: 570 m n. m. (Podgrad; N. Vogrin, in litt.) Ker so v preteklosti pod imenom Coluber gemo­ nensis pojmovali dve vrsti (C, viridiflavus in C. gemo­nensis), starejših podatkov iz literature pri pregledu razširjenosti teh dveh vrst ne morem upoštevati. Henle (1993) piše, da objavljenih podatkov za pojavljanje belice v Sloveniji ni, a predvideva, da živi tu v obalnem pasu. Belica je bila v Sloveniji najdena na petih lokalitetah na Primorskem. Živi v suhih, kamnitih in bolj ali manj odprtih habitatih. V Dalmaciji daje belica prednost antropogeno spremenjenim habitatom (Fottner, 1979), kar lahko glede na najdbe iz okolice Kopra in Portoroža potrdim tudi za Slovenijo. Zanimiv je podatek iz Podgrada (N. Vogrin, in litt.), saj je bila belica najdena precej višje, kot za severni del areala navaja Henle (300 m n. m.) (1993). Coluber viridiflavus Lacépede, 1789 - črnica min: 50 m n. m. (Ankaran; M. Gjerke.š, in litt) max: 900 m n. m, (Slavnik; Bruno etal., 1973) V Sloveniji živi črnica le na Primorskem, kjer je najpogostejša kača. Živi v različnih habitatih, rajši pa ima suha, odprta območja, ne izogiba se niti antro­pogeno spremenjenemu okolju, kot so robovi cest, kam­nolomi, kamnite ograde ipd. Sla Sa TOME: PREGLED RAZŠIRJEN OSTI PLAZILCEV V SLOVENIJI, 217-226 Slika 3: Razširjenost močvirske sklednice (Emys orbi­cularis) v Sloveniji. Vrsta je bila opažena v 19 (7,7%) UTM kvadratih. Figure 3; Distribution of European pond turtle (Emys orbicularis) in Slovenia. Species was recorded in 19 (7.7%) UTM squares. Slika 4: Razširjenost slepca (Anguis fragilis) v Sloveniji. Vrsta je bila opažena v 56 (21,7%) UTM kvadratih. Figure 4; Distribution of slow worm (Anguis fragilis) in Slovenia. Species was recorded in 56 (21.7%) UTM squares. w J •f t 7 t 9 0 (> |i ' ' t -ÎU»> r Jl I 5 1 2 • r , ­ . i ' ^ Id ] ! 1 » .--A-'. S-J P 4 Slika 5: Razširjenost črnopikčaste kuščarice (Algyroides nigropunctatus) v Sloveniji. Vrsta je bila opažena v 12 (4,6%) UTM kvadratih. Figure 5: Distribution of keelted lizard (Algyroides nigropunctatus) in Slovenia. Species was recorded in 12 (4.6%) UTM squares. 221 Slika 6: Razširjenost pozidne kuščarice (Podarcis muralis) v Sloveniji. Vrsta je bila opažena v 54 (21%) UTM kvadratih. Figure 6: Distribution of wall lizard (Podarcis muralis) in Slovenia. Species was recorded in 54 (21%) UTM squares. TJI S 7 W~~ X V--j-ji il J ' T 1\ ! :T1 ~H»t"i _ _ * . M ! H"T -.... L1 . m TTi .rf: t i > s « 4 ? o « i > i « I » j « h i w Slika 7: Razširjenost kraške kuščarice (Podarcis meii­sellensis) v Sloveniji. Vrsta je bila opažena v 13 (5%) UTM kvadratih. Figure 7: Distribution of rock lizard (Podarcis meli­sellensis) in Slovenia. Species was recorded in 13 (5%) UTM squares. •""~W X T : « O-tt ^'f l _.j i..; m \ --«y \c : !> .-ru n T T : !o "I'T -H­ !Li -• J? ii ^wrr : ar+ H: !_ + . i | bo ; 1 i J } li s11!! ! a id -) i!iU'i|s' ? i « a h u• " v • w y- Slika 8: Razširjenost primorske kuščarice (Podarcis sicula) v Sloveniji. Vrsta je bila opažena v 9 (3,4%) UTM kvadratih. Figure 8: Distribution of Italian wall lizard (Podarcis sicula) in Slovenia. Species was recorded in 9 (3.4%) UTM squares. Slaia TOME: PREGLED RAZŠIRiENOSTI PLAZILCEV V SLOVENIJI, 25 7-228 Coronella austriaca Laurenti, 1768 - smokulja min: 100 - 200 m n. m. (izvir Lijaka, Trnovski Gozd; R. Jelinčič, in Iitt.) max: 1250 (Planina Zapotok; N. Vogrin, in Iitt,) Živi v večjem delu Slovenije, vendar je iz areaine kane razvidno, da nam manjka podatkov za vzhodni in južni dei države. Radovanovtč (1964) navaja, da na območju nekdanje Jugoslavije ta vrsta skoraj popolnoma manjka v priobalnem pasu in v Panonski nižini. Tudi v Sloveniji je verjetno v Istri in v Prekmurju redka. Živi v sončnih, polodprtih habitatih z nizko vegetacijo, ki zagotavlja dovolj skrivališč za glodalce in kuščarice, njeno glavno hrano. Pogosto jo srečamo na robu gozda, na gozdnih poteh, posekah, jasah, zaraščajočih se kamnitih pobočjih ipd, Za iokaliteti Matajur (1642 m n. m.) in za Lepim vrhom (1616 m n. m.) natančne nad­morske višine niso znane, Verjetno pa ta vrsta tudi v Sloveniji sega vsaj do višine 1500 m n. m., kot za zmerno hladno in kontinentalno podnebje navaja Dolce (1979), Elaphe longissima (Laurenti, 1768) - gož ang: Aesculapian Snake min: 10 m n. m. {Ankaran; Purissima; M. Gjerkeš) max: 1200 m n. m. (Nanos; Bruno etal., 1973) Razpršeno živi po vsej Sloveniji, le v Prekmurju je njegovo pojavljanje še vprašljivo. Živi po gozdovih, ob poteh in na jasah pa tudi na poraslih kamnitih in skalna­tih mestih. Ne izogiba se niti bližine človeških bivališč, ne najdemo pa ga v agrikulturno osiromašenih območ­jih. Pogosto po več samic odlaga jajca v gnoj ali kompost. Elaphe quatuorlineata (Lacepede, 1789) - progasti gož min: 40 m n. m. (Stena pri Dragonji; Škornik, 1985) max: 600 m n. m. (Sabotin; Bruno, 1966) V Sloveniji živi progasti gož na Steni pri Dragonji (Škornik, 1985; Verovnik, 1995), dva starejša podatka pa sta iz Robiča in Šempetra pri Novi Gorici (Brelih, ustno). Ta vrsta je bila večkrat najdena še na mejnih lokalitetah, za katere ni jasno, ali so na slovenski ali italijanski strani meje (Sabotin, M, Kras, Čeplesišče (Cepletischis), Črni vrh (Montefosca)) (Bruno, 1966). Izredno majhno število podatkov je bolj kakor posledica slabe raziskanosti po­sledica dejstva, da je vrsta na tem območju zelo redka. To je sicer eurieka, vrsta, ki izbira delno senčnata, neko­liko vlažna, topla mesta. Človekove bližine se ne izogiba. Natrix natrix (Linnaeus, 1758) - belouška min: 5 m n, m. (Bonifika, Koper; M. Gjerkeš, in iitt.) max: 1 500 m. n. m. (Matajur; Dofce, 19/9) V Sloveniji je spiošno razširjena in zelo pogosta ka­ča. Majhno Število podatkov je posledica neraziskanosti. Rada se zadržuje v bližini voda, vendar jo najdemo tudi v gozdu, živih mejah, na travnikih ipd. Natrix tessellata (Laurenti, 1768) - kobranka min: 0 m n. m. (Strunjan; PMS, coll. S. Brelih) max: 600 m n. m. (Kokra; Sajovic, 1914) Živi razpršeno po vsej Sloveniji, vendar za vzhodni de! države primanjkuje konkretnih podatkov. Živi ob nižinskih čistih, počasi tekočih vodah, z bogato obrežno vegetacijo. Telescopus fallax (Fleischmann, 1831) - mačjeoka kača, črnosirel, črna krpa min: 150 m n. m, (Osp; Alberti & Sauli, 1977) max: 250 m n. m. (Prebeneg; Alberti & Sauli, 1977) Edina za Slovenijo potrjena lokaliteta je Osp, kjer je bil najden lev mačjeoke kače (Alberti & Sauli, 1977). Vrsta je bila najdena tudi na slovensko - italijanski meji v Prebenegu (Prebenico; Alberti & Sauli, 1977), od Ospa oddaljenem manj kot 2 km zračne linije, ter v dolini reke Glinščice (Val Rosandra) {Ota, 1995; ustno). V zagrebškem muzeju hranijo osebek z nejasno oznako lokali tete Ilirska Bistrica - Koper. Verjetno je mačjeoka kača na Primorskem precej redka, saj pomeni to ob­močje severno mejo njenega areala. Živi pa tudi skrito, aktivna je v glavnem v mraku in ponoči. Običajno se zadržuje na suhih, kamnitih mestih. Družina Vipericiae - gadi Vipera ammodytes (Linnaeus, 1758) - modras min: 80 m n. m. (Lijak; R. Jelinčič, in Iitt.) max: 1700 m n. m. (nad slapom Boka; S. Brelih, in Iitt.) Modras je bi! v začetku 20. stoletja v Sloveniji ena najpogostejših kač. Ob kačjem lovu, ki ga je leta 1912 razpisal Kranjski deželni odbor, so prejeli 14.623 glav modrasa (Sajovic 1913a, c). Danes je ta kača, ki je sicer v Sloveniji spiošno razširjena, že precej bolj redka. Živi na kamnitih, delno zaraščenih toplih in suhih mestih, ob robu gozda, na jasah, posekah, kamnolomih, zapu­ščenih vrtovih, grobljiščih ipd. Vipera berus (Linnaeus, 1758) - gad min: 200 m n. m, (Bogojina; S. Brelih, in Iitt.) max: 2100 m n. m. (Prehodavci; PMS, coll. S. Brelih) V Sloveniji je gad vezan na Julijske Alpe, Karavanke, Trnovski gozd, javornike in Snežnik. Živi v vlažnih, hladnejših območjih z velikimi temperaturnimi spre­membami med dnevom in nočjo. Najdemo ga na pla­ninskih travnikih, ob gozdnih poteh, na jasah ipd. Naj­nižje ležeči podatek iz Bogojine v Prekmurju (200 m n. m.; Brelih, ustno) datira v obdobje med obema vojnama, novejši podatki pa kažejo, da gad danes živi večinoma v višjih legah, le izjemoma pa ga najdemo v vlažnih in hladnih habitatih tudi nižje ( Prikrnica, 350 m n. m.; 8 Krystufek, ustno). Ker podatka, da živi pri Siivniškem jezeru (300 m n. m.) in v bližini Vranskega (400 m. n. m.), nista dokumentirana, sem ju označila z vprašajem. SlaSa TOME: PREGLED RAZŠIRJENOSTI PLAZILCEV V SLOVENIJI, 217-228 rff^f e Slika 9: Razširjenost martinčka (Lacerta agilis) v Slo­veniji. Vrsta je bila opažena v 28 (10,9%) UTM kva­dratih. Figure 9: Distribution of sand lizard (Lacerta agilis) in Slovenia. Species was recorded in 28 (10.9%) UTM squares. "0"V' I ~~ rs * • s t * • rjT"'Tî' i 21 o t i i i U-4 i i t L irH'KT-Í f 1...I Í .,;.... .LVT" » . 6 I o „lujjiis Í G C T J_5 o A ^ I •L Slika 12: Razširjenost živorodne kuščarice (Lacerta viví­para) v Sloveniji. Vrsta je bila opažena v 36 (14%) UTM kvadratih. Figure 12: Distribution of viviparous lizard (Lacerta vivípara) in Slovenia. Species was recorded in 36 (14%) UTM squares. Slika 13: Razširjenost belice (Coluber gemonensis) v Sloveniji. Vrsta je bila opažena v 5 (1,9%) UTM kva­dratih. Figure 13: Distribution of Balkan whip snake (Coluber gemonensis) in Slovenia. Species was recorded in 5 (1.9%) UTM squares. Slika 14: Razširjenost črnice (Coluber viridiflavus) v Sloveniji, Vrsta je bila opažena v 24 (9,3%) UTM kvadratih. Figure 14: Distribution of western whip snake (Coluber viridiflavus) in Slovenia. Species was recorded in 24 (9.3%) UTM squares. ANNALES 9/'96 suša TOMÉ: PREGLED RAZŠIRJENOSTI PLAZILCEV V SLOVENIJI. 217-22« v r" X w TTn v rprpl'D r ç alo Tj"! j 3j * ! » "i" try-T •• \ • —'FF t i --v1»" t » 9~ iFgfr n ""O PT 1 R * m a •R Q r "f" "L­4 « s : 4 ; v W ' S//Aa /5; Razširjenost smoku/je (Coronelía austríaca) v Sloveniji. Vrsta je bila opažena v 57 (22,1%) UTM kvadratih. Figure 15: Distribution of smooth snake (Coronelía aus­triaca) in Slovenia. Species was recorded in 57 (22.1 %) UTM squares. Slika 16: Razširjenost goža (Elaphe longissima) v Slo­veniji. Vrsta je bila opažena v 36 (14%) UTM kva­dratih. Figure 16: Distribution of Aesculapian snake (Elaphe longissima) in Slovenia. Species was recorded in 36 (14%) UTM squares. u ' " V""9 TJT JTIWI í ; « r T i » : • Mr!" " Í' I» TM;i n -V' SFT n T7"TT ya »I 0 : 11Î. y1 > « ! s I B T -. Slika 17: Razširjenost progastega goža (Elaphe quatuor­lineata) v Sloveniji. Vrsta je bila opažena v 6 (2,3%) UTM kvadratih. Figure 17: Distribution of four-lined snake (Elaphe qua­tuorlineata) in Slovenia. Species was recorded in 6 (2.3%) UTM squares. 1 ® ® ÜBI irO f C-i • •iT « :h?Y "f; ! M : i |-:!­ i r -m--i* !L J & I L . JT^ fv r MIÂSÂ . -y llZJ t ij'íifli/ fl'iíiC 4 ; 5 5 i S? V " '""•"• X ~vr Slika 18: Razširjenost belouške (Natrix natrix) v Slo­ veniji. Vrsta je bila opažena v 64 (24,9%) UTM kva­ dratih. Figure 18: Distribution of grass snake (Natrix natrix) in Slovenia. Species was recorded in v 64 (24.9%) UTM squares. —Tj-px'" r " : flI»:, itr Z37lf i j "i •!7 ; flr r I ^ J 4MpT '—lA • I 'iF f"^'"i ±r "jSi-! M -.V ' jS l Ve !; i-fiM i I" ) •J • p ! '.I' 1 S C i ! ^ -5 :flI U' v -j W Slika 19: Razširjenost kobranke (Natrix tessellata) v Slo­veniji. Vrsta je bila opažena v 37 (14,4%) UTM kva­dratih. Figure 19: Distribution of dice snake (Natrix tessellata) in Slovenia. Species was recorded in v 37 (14.4%) UTM squares. — r TJT~ — v ""w —r r r'ui'îrrv rrrraT'ri'r KJT ^ lh i j....!.. ... T íHP2 r HJi' "Î-T I : -• -:-r PWs-: I" •h-, -, 1 + r r Ki, ! : /i '•"; rr« L (i IL^h* ; ? í « H-LH ­ fe 7r V ti I. ' 1 < ! í 1 , o . t ^; 5 I 5 J T u i V 'ti-iid.!.W5 |_T I i ; t > o SUka 20: Razširjenost mačjeoke kače (Telescopus fallax) v Sloveniji. Vrsta je bila opažena v 4 (1,5%) UTM kvadratih. Figure 20: Distribution of cat snake (Telescopus fallax) in Slovenia. Species was recorded in v 4 (1.5%) UTM squares. Sias« TOME: PREGLED RAZŠIRJENOSTI PLAZILCEV V SLOVENIJI, 2Í7-Z2S S I a i » \ o i i i 9 f Slika 21: Razširjenost modrasa (Vipera ammodytes) v Sloveniji. Vrsta je bila opažena v 100 (38,9%) UTM kvadratih. Figure 21: Distribution of nose-horned viper (Vipera ammodytes) in Slovenia. Species was recorded in 100 (38.9 %) UTM squares. Vípera aspis (Linnaeus, 1758) - laški gad, rilčasti gad, redijev gad Vprašanje, ali laški gad živi v Sloveniji, je še odprto (Arnold & Burton, 1980; Brodmann 1987), Sajovic (1913a, c) navaja, da laški gad v Sloveniji ne živi. V tržaškem prirodoslovnem muzeju (Museo cívico di Sto­ria Naturale Trieste) hranijo osebek iz Plužne pri Bovcu, ki je bil v katalogu vpisan kot V. ammodytes in ga je Dolce (1979) kasneje spozna! za laškega gada, Osebek z iste lokalitete pa hranijo tudi v Hamburškem muzeju (Brelih, ustno). V PMS hranijo dva osebka z Goriškega, v Dunajskem prirodoslovnem muzeju pa en osebek z označbo lokalitete Gorica. Vsi podatki datirajo v začetek tega stoletja. Po letu 1932 laški gad v Sloveniji ni bil več najden. Ta vrsta živi na suhih, toplih mestih. V Alpah seže tudi do 3000 m n. m. Kjer živi skupaj z gadom, izbira bolj suha in topla mesta kot slednji in se zadržuje bolj v nižinah. Kljub temu da velja pri nas za domnevno izumrlo vrsto (Mršič, 1992), pa ni izključeno, da ga bomo ob sistematičnem iskanju na našem ozemlju ponovno odkrili. Alohlone vrste Poleg avtohtonih vrst srečamo na ozemlju Slovenije tudi vrste, ki jih je sem zanese! človek. Nekatere opazimo le občasno, medtem ko se druge stalno po­javljajo na območju Slovenije. Okoli leta 1965 so po pripovedovanju očividcev na Ljubljanskem barju stresli nekaj tovornjakov želv, ki so jih bili pripeljali iz južnih krajev tedanje Jugoslavije. Le te naj bi bile slabši ostanki pošiljke, namenjene za prodajo. Ker so bile želve v slabem stanju, jih je veliko prav tam poginilo, o čemer so pričali celi kupi oklepov. Precej želv pa se je razširilo Slika 22: Razširjenost gada (Vipera berus) v Sloveniji. Vrsta je bila opažena v 41 (15,9%) UTM kvadratih. Figure 22: Distribution of adder (Vipera berus) in Slovenia. Species was recorded in v 41 (15.9%) UTM squares. po Ljubljanskem barju. Prinesene so bile štiri vrste (Brelih, ustno): močvirska sklednica (Emys orbicularis), rečna sklednica (Mauremys caspica), mavrska kornjača (Testudo graeca) in grška kornjača fTestudo hermanni). Tako je bila verjetno takrat že zelo majhna avtohtona populacija močvirske sklednice "oplemenitena" z žel­vami z juga nekdanje Jugoslavije. Želve drugih vrst so morda preživele nekaj zim, vendar se v naših podnebnih razmerah niso razmnoževale. V okolici Črnomlja ob reki Lahinji je bil v zadnjem času najden osebek rečne sklednice (Hudoklin, ustno), ki pa je bil verjetno tja zanešen kasneje. Tudi južnoevropska zrva (Malpolon monspes­sulanus), ki je bila najdena vzhodno od Kopra, je bila tja verjetno prinešena in v Sloveniji ni avtohtona vrsta (Bruno et al., 1973). Najpogostejši predstavniki alohtonih vrst, ki jih redno srečujemo na območju Slovenije, so: Testudo hermanni Gmelin, 1789 - grška kornjača Grška kornjača živi na Balkanu, južno od Donave, na ionskih otokih, jugu in zahodu Italije, Siciliji, Elbi, Korziki, Sardiniji, Balearih in južni Franciji. Umetno je naseljena tudi na mnogih drugih mestih po svetu (Arnold & Burton, 1980). V srednji Evropi lahko preživi več let (Obst, 1985). Že Freyer (1842) navaja grško kornjačo za Kranjsko. Sajovic (1913b) ugotavlja, da gre verjetno za živali, ki so jih graščaki gojili na svojih vrtovih, saj grška kornjača v Sloveniji ni avtohtona vrsta. Tudi danes lahko to želvo srečamo na našem ozemlju, posebno v okolici večjih mest in na Primorskem, kjer se verjetno občasno tudi uspešno razmnožuje. V srednji Evropi (Avstriji) se uspešno razmnožuje le izjemoma (Cabela, 1985). SiaiaTOME: PREGLED RAZŠIRJENOST! PLAZILCEV V SLOVENIJI, 217-228 Trachemys scripta (VVied, 1839) - rdečevratka Rdečevratka živi na vzhodu ZD A in južno sega do severnih delov Južne Amerike. Kot terarijska živai je bila zanešena v mnoge evropske dežele (Cabeia, 1985). V Sloveniji je bila opažena v Škalskem jezeru pri Velenju (Gregori, 1995), v obeh jezercih v Fijest (lastno opa­zovanje), Bobovku (Geister, 1995) in Škocjanskem zato­ku (Makovec in Lipej, ustno), naseljena pa je bila tudi v parkovne bajerje, npr. Tivoli in živalski vrt v Ljubljani. Zelo verjetno živi tudi drugod po Sloveniji, posebno v bližini večjih mest, Želve rdečevratke v naših pod­nebnih razmerah prezimijo, se parijo in tudi ležejo jajca. Ali je razmnoževanje uspešno, ni dokazano, ven­dar je, razen morda izjemoma na Primorskem, to malo verjetno. ZAHVAL A Podatke za to delo so prispevali: Valerija Babij, Savo Brelih, Tatjana Čelik, Tamara Čelhan, dr. Božo Dro­venik, Janez Forte, Miran Gjerkeš, Peter Glasnovič, dr. Matija Gogala, Andrej Hudoklin, Veronika Istenič, Marjan jamjak, Rado Jelinčič, dr. Boris Kryštufek, dr, Lovrenc Lipej, Tihomir Makovec, dr. Narcis Mršic, dr. Damjana Ota, Griša Planine, dr. Hank Strijbosch, Borut Štumberger, dr. Tomi Trilar, dr. Davorin Tome, Nuša Vogrin, dr, Brane V rež in Davorin Vrhovnik. Vsem se najlepše zahvaljujem in jih hkrati vabim k nadaljnjemu sodelovanju pri sistematičnem kartiranju plazilcev Slovenije. Dr. Davorin Tome je prispeval program za risanje UTM kart, zahvaljujem pa se mu tudi za strokovne nasvete in pregled tipkopisa. Še posebej pa bi se rada zahvalila gospodu Savu Brelihu, mojemu neformalnemu mentorju, odličnemu herpetologu in taksonomu. Poleg tega, da je prispeval večino podatkov, ki jih je zbral kot kustos za her­petologijo na PMS in kasneje, mi je s svojim nesebičnim razdajanjem znanja in izkušenj od vsega začetka pomagal in me spodbujal pri herpetološkem delu ter bil prijeten tovariš na terenu. SUMMARY The article is an attempt to present the distribution of reptiles in Slovenia. Data have been obtained from various museum collections (collection of Savo Brelih in Prirodoslovni muzej Slovenije - PMS, Naturbistorisches Museum Wien -NHMW and Museo Civico di Storia Naturale Udine -MCSNU), literature and observations by several naturalists. Although the maps presented are flawed by deficiency of systematic fieldwork, they nevertheless give some new hints about the distribution of reptiles in Slovenia. The aim of this work is to stimulate systematic recording of reptiles and create favourable conditions for monitoring of this animal group. Distribution of each species, except the sea turtles and introduced reptiles, is presented on a Slovene national 10x10 UTM grid system. Undocumented data on observations referring to the localities outside the presumed range of the particular species are marked with a question mark. Large, unshaded circles in the maps represent data obtained before 1970, smaller, shaded ones represent data obtained in 1970 and after. According to 1668 observations obtained, 20 species of reptiles occur in Slovenia regularly. Low number of observations in the eastern part of the country is due to deficient fieldwork as well as to low species diversity of reptiles in this region. Anguis fragilis, Podarcis mural is, Lacerta viridis, Natrix natrix and Vipera ammodytes are widespread throughout Slovenia and are relatively frequent. Empty squares on the distribution map are due to the lack of data. Emys orbicularis, CoroneSia austriaca, Elaphe iongissima and Natrix tesseliata are distributed sporadically accros the entire country. Lacerta agllis and Lacerta vivipara are distributed sporadically in most parts of Slovenia, except in Istria. Podarcis melisellensis, Podarcis sicula, Algyroides nigropunctatus, Coluber gemonensis, Coluber viridiflavus, Elaphe quatuoriineata anc/Telescopus fallax occur only in the SW part of the country (submediterranean region). Lacerta horvathi is confined to higher altitudes in the Julian Alps, Trnovski gozd and Snežnik, the same as Vipera berus which lives also in the Karavanke. Vipera aspis is considered to be extinct but future findings can not be excluded. The most common introduced species in Slovenia are Testudo hermanni and Trachemys scripta elegans. Malpoion monspessulanus, which was found near Koper, is also considered as introduced. ! believe that Ophisaurus apodus, Hemydactilus turcicus and Eiaphe situ/a, the species which that according to Brelih (1954) and Mršič (1992) expected to be present, will not be found unless some great environmental change occurs. Staža TOME : PREGL E D RAZŠIRJENOST I PLAZILCE V V SLOVENIJI . 217-223 LITERATURA Cabela A. & F. Tiedemann {1985): Atlas der Amphibien und Reptilien Österreichs. Neue Denkscbr. Naturhist. Mus. Wien, 4, 1-80. Alberti G. & G. Sauli (1977): II Telescopus failax {Fleischmann, 1831} e ancora un retile della fauna italiana? Atti Mus. civ. Štor. nat, Trieste, 30, 1, 1-6. Atlas Slovenije (1985), Mladinska knjiga, Ljubljana. Arnold H. R. (ed.) (1973): Provisional Atlas of the amphibians and reptiles of the British Isles. Natural Environment Research Council, Huntingdon. Arnold H. R. (1995): Atlas of Amphibians and Reptiles in Britain. Institute of Terrestrial Ecology. London. Arnold E. N. & J. A. Burton (1980): A Field Guide to the Reptiles and Amphibians of Britain and Europe. Collins, London. Bergmans W. & A. Zuiderwijk (1986): Atlas van de Ne­cleriandse Amphibieen en Reptielen en bun Bedreiging, Vijfcle Herpetogeografisch Verslag, Koninkiijke Neder­larcdse Natuurhistorische Vereniging, Hoogwoud; Neder­landse Vereniging voor Herpetologie en Terariumkunde !,Lacerta". Bischoff W. (1981): Algyroides nigropunctatus (Dumeril & Bibron 1839) - Prachtkieleidechse. V; Böhme W. (Ed.): Handbuch der Reptilien und Amphibien Europas. Echsen (, Akademische VerSagsgese II schaft, Wiesbaden, 418­ 429. Böhme W. {1993); Handbuch der Reptilien und Amphibien Europas. Echsen i. Akademische Verlags­geseilschaft, Wiesbaden. Böhme W. & N. Ščerhak (1993): Elapbe quatuoriineata (Lacepede, 1789) - Viersireifen natter. V Böhme W. (Ed.): Handbuch der Reptilien und Amphibien Europas. Schlangen (Serpentes) I. Akademische Verlagsgesell­schaft, Wiesbaden 373-396. Brodmann P. (1987): Die Giftschlangen Europas und die Gattung Vipera in Afrika und Asien. Kümmerly und Frey, Bern. Brelih S. (1954): Prispevek k poznavanju favne pla­zilcev slovenskega ozemlja. Biološki vestni k 3,128-131. Brelih S. {1962): Plazilci Triglavskega narodnega parka in okolice. Varstvo narave 1: 119-127, Brelih S. & G. Džukič (1974): Catalogus faunae jugo­slaviae iV/2. Reptilia. Consilium Academiarum Scien­tiarum rei Publicae Socialisticae Jugoslaviae, Academia scienttarum et artum Slovenica, Ljubljana. Bruno S. (1966): Süll' Elaphe quatuoriineata (Lacepede) in Italia. Studi Trentini di Scienze Naturali 43, 2, 189­ 207. Bruno S. & S. Maugeri (1976): Rettili cPItalia, i Tartarughe - Sauri. Martello - Gianti. Firenze. Bruno S., S, Doke, G. Sauli & M. Veber {1973): Introduzione ad uno studio sugli Anfibi e Rettili del Carso Triestino. Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste, 28, 2, 485-576. Cabela A. (1985): Emys orbicularis in Österreich. ÖGH -Nachrichten, Wien, 4, 7-11. Carnelutti J. (1981): Horološka, ekološka in zoo­geografska analiza Makrolepidopterov slovenskega ozemlja. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani. Castanet }. (1978): Atlas Prelimtnaire des Reptiles et Amphibiens de France. - Societe Herpetologique de France, Montpellier. Darsa M. (1972): Anfibi e Rettili di Fusine. Hyla, U. E. I. 2, 1,3-13. Dely O. G. (1981): Anguis fragilis Linnaeus 1758 Blindschleiche. V: Böhme W. (Ed,): Handbuch der Rep­tilien und Amphibien Europas. Echsen I. Akademische Verl agsgese II schaft, Wiesbaden, 241-258, Deschmann K. (1866): Über das Vorkommen der Schlammschikikröte (Emys lutaria L.) in Krain. Mitt. o. Museaiv. f. Krain, Laibach 1,1, 223-224. Dolce S. (1979): L'erpetofauna del Friuli, Venezia GiuSia, Istria e Dalmazia nella collezione del Museo Civico di Storia Naturale di Trieste. Catalogo regionato. II: RepiiSia, Serpentes. Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste, 31, 3, 201-232, Dolce S. (1981): Erpetofauna v dolini Glinščice v okviru zaščite okolja. Mednarodni seminar o dolini Glinščice. Akti. Boljunec, 698-717. Eiselt J. (1961): Catalogus Faunae Austriae. Teil XXI a./b: Amphibia, Reptilia. Wien, Ersgelmann W. E. (1993): Coronella austriaca (Laurent!, 1768) - Schlingnatter, Glatt- oder Haselnatter. V Böhme (Ed): Handbuch der Reptilien und Amphibien Europas. Band 3/I, Schlangen (Seipentes) I. Akademische Verlags­gesellschaft, Wiesbaden, 418-429. Erjavec F. (1873): Domače in tuje živali v podobah in besedi. V. zv. Družba sv. Mohorja, Celovec. Erjavec F. (1882): Naše škodljive živali v podobi in besedi. III. snopič, Družba sv, Mohorja, Celovec. Fottner G. (1979): Schlangen als Kulturfolger im küstennahen Dalmatien (Jugoslavien). Salamandra, Frankfurt/M., 15, 268-270. Freyer H. {1842): Fauna der in Krain bekannten Säugetiere, Vögel, Reptilien und Fische, Laibach. Geister I. (1995): Naravna znamenitost Bobovek. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, Gislen T. & H. Kauri (1959): Zoogeography of the Swedish amphibians and reptiles with notes on their growth and ecology. Acta vertebratica 1, 3, 1-397. Gläss H. & W. Meusel (1969): Die süßwassers­childkröten Europas; Neue Brehm Bücherei 418, Witten­berg, Lutherstadt. Gregori J. (1995): V Beli krajini iščejo želvo sklednico. Proteus 57, 9-19, 398. Grushhwitz M & W. Böhme (1986): Podarcis muralis (Laurenti, 1768) - Mauereidechse. V: Böhme W. (Ed.): Handbuch der Reptilien und Amphibien Europas. Akademische Verlagsgesellschaft, Wiesbaden, 155-208. SîaSn TOME: PREGLED RAZŠIRJENOSTI PLAZILCEV VSLOVENI/i, 2I7-22B Henle K. (1993): Coiuber gemonensis Laurent), 1768­Balkanzornnatter. V Böhme (Ed.): Handbuch der Reptilien und Amphibien Europas. Band 3/I, Schlangen (Serpenles) L Akademische Verlags gesell Schaft, Wies­baden, 418-429. Hudoklin A. (1995): Iščemo želvo močvirsko sklednico. Proteus 58, 4, 178-180. Karaman S. (1939): Über die Verbreitung der Reptilien in jugoslavien. Annales Musei Serbtae meridionalis, Skoplje 1,1, 1-20. Kammerer, P. (1926): Der artenwandel auf Inseln und seine Ursachen ermittelt durch Vergleich und Versuch an den Eidechsen der Dalmatinischen Eilande. Franz Deuticke, Wien und Leipzig. Marktanner-Turneretscher C . (1908): Zweiter Nachtrag zum "Beitrage zur Kenntnis der Verbreitung der Gift­schlangen in Steiermark" unter Bezug auf die Ergebnisse der Prämiierung in den Jahren 1905 und 1906. Mitteilungen des Naturwissenschaftlichen Vereines für Steiermark 44, 94-100. MrSid N. (1992): Rdeči seznam ogroženih vrst plazilcev (Reptiiia) v Sloveniji. Varstvo narave 17, 41-44. Obst F. J. (1985): Die Welt der Schildkröten. Rüschlikon - Zürich, Stuttgart, Wien. Radovanovid M. (1951): Vodozemci i gmizavci naše zemlje. Naučna knjiga, Beograd. Radovanovid M. (1964): Die Verbreitung der Amphibien und Reptilien in Jugoslawien. Senck. biol. Frankfurt/M. 45, 3/4, 553-561. Sajovic G. (1910): Želve v ljubljanski okolici. Carniola, Ljubljana, 1, 2, 178. Sajovic G. (1912): Plazilci ali plezavci? Slov. narod, Ljubljana, 10. Sajovic G. (1913a): Kače na Kranjskem. Pedagoški letopis 1, Ljubljana, 1-22. Sajovic G. (1913b): Herpetologični zapiski za Kranjsko. Carniola, Ljubljana, 4,1/2, 1-31. Sajovic G. (1913c): Zur Verbreitung der Giftschlangen in Krain. Laibacher Zeitung 39/40, 1-8. Sajovic G. (1914): Beiträge zur Reptilienkunde Krains. Verb. Zool. - bot. Ges. Wien, 64, 150-175. Sochurek E. (1955); Über die Warscheinlichkeit eines Vorkommens von L. horvatbi in Kärnten. Carinthia U 65, 154. Sochurek E, (1957): Liste der Lurche und Kriechtiere Kärntens, Carinthia Ii 67, 150-152. Škornik f. (1985): Progasti gož (Elaphe quatuoriineata) na Steni pri Dragonji. Proteus, Ljubljana, 47, 5, 348­ 353. Škomik L (1989): Kače - prezirane in prezrte. Proteus 51, 9 10. Ljubljana, 348-353. Terhivuo J. (1981): Provtsional atlas and population status of the Finnish amphibian and reptile species with reference to their ranges in northern Europe. Ann, Zool. Fennict 18, 139-164. Terhivuo J. (1993): Provisional atlas and status of populations for the herpetofauna Finland in 1980 92. Ann. Zool. Fenntci 30, 55-69. Tiedemann F. & K. Henle (1986); Podarcis melisellensis (Braun, 1877) - Adriatische Maureidecbse, Karstlaufer. V: Böhme W. (Ed): Handbuch der Reptilien und Amphibien Europas Echsen tli (Podarcis). Akademische Verlagsgesellscbaft, Wiesbaden, 111-141. Tonejec M. (1882): Nekoliko o strupenih kačah iz naših dežel. Kres. Ljubljana. Verovnik R. (1995): Dragonja spet preseneča. Proteus, Ljubljana, 58, 3, 126. Werner F. (1897): Die Reptilien und Amphibien Österreich - Ungarns und der Occupationsländer. Wien, Werner F, (1908): Sammlung Göschen, Das Tierreich, (Ii. Reptilien und Amphibien.