94
Vzrejevanje ebet na manjih kmetijah.
Prvo dobo svojega ivljenja zebe najbolj raste. Od rojstva do konca prvega leta vzraste navadno za 39 do 47 centimetrov, vasih 52 in e ve. Zebe torej ve vzraste prvo leto, kakor ves pozneji as skupaj. Pa ne samo na visoko, ob enem raste tudi na iroko, ter pridobi prvo leto najve na kosteh. Zato vpliva vzrejevaoje v prvem letu na ves razvitek ivali v naslednjih letih. Obilna hrana pospeuje rast in razvitek, slaba hrana in stradanje ovira oboje. Ker pa pozneje toliko ne raste zebe, kakor prvo leto, zato ne moremo zanemarjenja in oviranja v rasti nikoli ve popraviti, e polagoma tudi najboljo hrano v najobil-nii meri. Prvo leto zanemarjeno zebe ostane ubogi oslabljenec celo svoje ivljenje.
Zatorej je treba ebetu od dne njegovega rojstva do konanega prvega leta najbolje postrebe, najmar-ljiveje skrbi od nas, da ima vselej dovolj in krepke hrane, ki mu pospeuje rast na vse strani. Stradati nam ob tem asu ali bolehati nikakor ne sme, sicer zaostaja v rasti in razvijanji. Najloe doseemo to, ako zebe mogoe rano navadimo, da zraven maternega mleka poviva kako drugo primerno hrano. To je potrebno tedaj, e kobila prav mleka nima. Take kobile ne vzrejajo nikoli tako velikih in krepkih konj, kakor tiste, ki imajo veliko mleka. Najloi navadimo ebeta, da ue rano zanejo jesti, e jasli za kobilo tako nizko spustimo, da morejo tudi ona iz njih hrano izbirati. Precej se postavijo zraven matere in zanejo
jest*-z njo vred, sprva samo igraje se, naposled se pa navadija ^ S prva stavijo ebetom posebne jaslice in v te deneja nekaj zdruzganega ovsa. Nekaj dni zob-ljejo takoen oves, potem jim pa moramo ue celega polagati. Ko zebe doraa in samo v hlevu ostaja, ker mora kobila na delo, poloi se mu toliko ovsa, kolikor ga zobati hoe.
Pri kobilah s pilim tijekom pa to ne zadostuje za zebe. Zato moramo skrbt*L^ za drug nadomestek. V takih okoliinah skuali so Obetom dajati mleko od krave, kateremu se je nekaj vode prililo, pa ebeta ne pijejo vselej takonega mleka. Tnlr m lahko jih navaliti. Rada pa vzamejo ebeta kuhano jemeno peno , kateremu se je prililo nekaj kravjega mheka. Treba je le, da ima ta hrana okus in toploto, Rt korna je lastna kobilinemu mleku. Takono ebeta rada vzamejo in precej rano ter jim tekue, da so lepi in ivotna, kakor da bi jih kobila z najobilnejim mlekom dojila.
Tako si lahko pomagamo, e kobila slabo doji, pa tudi pri drugih je ta pomo6ek dober. e se ga posluujemo, ne pogreajo ebeta preve svojih mater in njihovega mleka, e morajo te na delo. Tudi zamo-remo takona ebeta brez kode poprej odstaviti, kakor ovai. Oboje nam je na veliko korist, posebno spomladi, ko potrebujemo kobile pri oranji. Zelo posebn opaznosti pa je treba, kedar hoemo zebe od matere odstaviti.
ebeta pogosto shujajo, kedar zanejo materino mleko pogreati, po katerem mo^no poelujejo. Postanejo suha, dlaka zgubi svojo prejnjo svetlobo. Vasih postanejo tako mrava, daje ve mesecev treba, predno se popravijo. Tako pa zastane rast in razvitje ebet, kar uaj se, kolikor mogoe, dobro zabranjuje.
Najbolji pomoek je, zebe mogoe dolgo pri materi pustiti tako, da se ue precej veliko druge hrane uivati navadi ter da ne dene hudo, e je ve asa od kobile loeno, na pr. pol dneva. Vendar je velike vrednosti, e skrbimo za nadomestek manjkajoega mleka. Kdor je ebeta navadil na kuhani jemenec, ta jih zelo lahko odstavlja, da se skoro ni ne pozna.
Kdor pa tega ni mogel ali ni hotel storiti, ta se lahko posluuje zmedkov za nadomestek kobilinega mleka. S prva zebe ne vzame ra lo zmedkov pa je lehko prisilimo. V to svrho je treba nekaj zmedkov v jasli postaviti pa ebetom ni piti dati. eja jih prisili v par urah k zmedkom in potem se jim privadijo, da vsaki dan po 24 litre zmedkov vzamejo. Tako jih lahko odstavimo, da ostanejo zdrava in lepa, kar njihova ivotnost in svetla dlaka spriuje. Zmedkov lahko dalje asa dajemo, em dalje tem bolje. Vrhu tega se ebetom polaga ovsa, kolikor ga hoejo, pa tudi nekaj lepega sena; tako so vedno ivotna, gladka, svetle dlake, pa vendar brez velikega trebuha.
Skrbeti je e, da ebeta vedno dobro prebavijo hrano. To se pokae, e njihovo blato lehko razpada. e pa je blato trdo in svetle barve, nam je to gotovo znamenje slabega prebavljanja in suenja v revesih. Zoper to imamo ve pomokov. Vzame se nekaj peninih otrobov, katere treba z vrelo vodo popariti, potem ohladiti ter z drugo hrano poloiti rebetom ali na vodi dati. Dodatek rumene repe tudi pomaga. Tako delamo do konanega prvega leta, ko zanemo ue obilo polagati zeleno sveo krmo ali jih na pao gonimo. Na ta nain vzredimo si gotovo velikih, monih in krepkih ebet, ki nam poloeno krmo bolje poplaajo, kakor pa slabo rejeao, majhno in skvarjeno zebe.
(Konec prihodnji.)
102
Vzrejevanje ebet na manjih kmetijah.
(Konec.)
V drugem in tretjem letu ne potrebujejo ebeta tolike postrebe; so sploh z manjim zadovoljna ; e imajo poleti dobro pao ali obilno zelene krme, zadovoljna so pozimi z mekinami in senom, kojemu se do-dene nekaj repe, krompirja in ovsene rezi. e jih pa ue vpregamo, treba jim je tudi nekaj ovsa privoiti.
Proti navedenemu pa ugovarjajo reko: ko bi mi svoja ebeta tako krmili, udarila bi vsa krma v kosti : ebeta dobijo branior v kolena, nakolenice, zajje sekirice, krganje.
To je ue res, vendar glavni vzrok temu ni dobra krma, ampak slaba streba, ki ebetom potrebnega gibanja na prostem zraku ne privoi. Kdor torej svoje zebe vedno v hlevu pusti. morebiti celo privezano k jaslim, pa, kakor reeno, obilno krmi, ta ne bo vzdredil dobrih konj. Godi se mu, kakor vselej, kedar ival samo dobro krmimo, debelimo: obilna hrana napne trebuh, celo truplo je zgolj meso in tola, noge pa zaostajajo, eravno so te namenjene kedaj nositi truplo, tovore, vlaiti vozove, tee, pa so preslabotne, ker se v mladosti niso ne urile, ne krepko razvijale. Ako se torej zebe po dolgem asu na prosti zrak spusti, skae in leta veseio, pa slabe noge ne morejo tekega trupla nositi, pri skakanji in letanji in naglem obraanji zvrne se tea sedaj na to, sedaj na drugo nogo. Kmalu dobi bramor v kolena, krganje ali zajje sekirice, ali se upeha, postane trdo v udih ia med konji imamo enega kruljevca ali pohabljenca ve.
Je li takono ravnanje pametno? Zakaj pa so tesarji in kovai v rokah bolj moni, kakor krojai ? Zato, ker prvi svoje roke vsaki dan napenjajo in tako krepijo, krojai pa le s prsti delajo. Zakaj pa bei svinja plemenjaa, ki celi dan po panikih hodi, zveer urno in veselo domov, med tem, ko etrt leta pozneje tista svinja podkrmljena in udebeljena komaj noge pod tekim telesom giblje? Zato, ker plemenjaa na pai vsaki dan svoje noge uri in vadi in krepi, krmljaa pa le svoj trebuh in maobo mnoi, da so noge vsled dolgega miru in leanja oslabele. Zato pa je nespametno, s konjem, ki je namenjen kedaj noge krepko rabiti in tako gospodarjem koristiti, ravnati tako kakor s svinjo krmljenko, ki ima edini namen, da mogoe veliko mesa in masti nastavi. Toraj ni res, da bi preobilna krma ebetom v kosti udarila, udari jim nespametno ravnanje gospodarjevo z njimi.
Najveje vrednosti je tisti konj, ki ima trdne kosti, mone miice in kite. To se pa dosee, ako v mladosti konja urimo, da se mu kosti, miice in kite dobro krepijo. Pustijo torej naj gospodarji ue mladim ebetom, ko so nekaj tednov stara, vsaki dan nekoliko asa sprehajati se kraj matere. Odstavljena ebeta se naj spravijo v hlev, neprivezana, da morejo prosto sem ter tje hoditi. Vrhu tega jih moramo vsak dan nekoliko spustiti na dvorie. Tudi kae gnojie zarantati in ebeta ondi nagnati, da gnoj pohodijo in steptajo, kar je tudi koristno. Pri malih vonjah je dobro zebe k materi privezati ali pa k drugemu mirnemu konju.
Vsakako je skrbeti, da ebeta vsak dan dobijo priliko, sprehoditi se in zletati, vendar ne preve, kajti to krepi jim ude. Na tak nain vzredimo si zdravih in krepkih konj, na veselje posestniku in dobro popla-anje krme in strebe, ki se je za ebeta^porabila.
Gosp. glasnik za tajersko".
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si