Saplelou d.d
Kmetijſke in rokodélſke novize
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
� 15.
V ſrédo 10. Malitravna.
184A
 Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Pesem v setvi.
ridno in neutrudljívo
Orjemo vsak svôjo njivo,
S petjem gor' in dol' gredé ;
Sej veljá, pèrst razvaliti
In jo skèrbno vso zdrobiti,
Kakor grôbu setve gré.
Vsak z drevesam se ponaša,
Za počitek nič ne praša,
Dokler vse storjeno ni.
Lemež, čertalo le ríta,
Mater zemljo nam vplodita,
De v nji zèrno se vmnoží!
Oko v zemljo obernímo;
Z njo se dôbro soznanímo ,
Ona naj nam mila bo!
Sej nam večno ni živeti,
Vs'janim biti, v grôbu stleti,
Je tud' nam odlóčeno.
Obetavno zèrno séjmo,
In v odpèrte grôbe gléjmo ,
De se delo nam pràv vdá.
Kar je vs'jano, zabranájmo;
Kar uměrlo, pokopájmo,
In zaúpajmo v Bogá!
Milo solnce bo sijálo
Nêbo topli dež dajalo
Na nezmožno zelenjád;
Sneg bo padal in zakrival
Setev, in v svoj plajš zavíval
Naših njiv prihodnji sád.
Zlato žito bo zorelo,
Kamor se je zerno delo,
Sej je zvesta mati-pèrst;
Kar v-njo deneš, ni zgubljeno,
V trohljivósti prerojeno ,
Verne setev boljših verst.
Kar umerlo je pred nami,
To le dremlje v hladni jámi —
Setev vs'jana od Bogá;
Dalj scer čakati bo treba,
De razpade grôbov gleba ,
De ta setev pride 'z tlá.
Kdor to setev obžalúje,
Vervaj: večno ne trohnúje,
Kar uměrlo je zmed nas;
Umerjoči prah telesa
Klije v jami za nebesa
Sád za vekoveční čás!
Rodoljub Ledinski.
III. Od ravnanja s shido.
a) Kakó shido od kokonov odviti.
(Konez.)
Kakó ſe shida od kokonov odvija ali ſnuje,
je teshko s beſedo takó dopovedati, de bi vſak
prezej lahko in dobro snal. Nar boljſhi je to
delo viditi in ſe takó od drusih nauzhiti. Zhe ni
prav in dobro narejeno, je ſhkoda in shida malo
vredna. Torej je doſtikrat boljſhi ali kokone pro-
dati ali pa sa vſo ſoſeſko eno ſnovavnizo napra-
viti in imeti, poſebno zhe kdo slo veliko shide
ni perdelal, de bi bilo vredno, sa-ſe poſebno ſno-
vavnizo imeti.
De je velíko leshezhe, lepo, gladko in ena-
ko shido vſo iméti, zhe jo hozheſh dragó pro-
dati, lahko verjameſh. Zhe jo hozheſh táko imeti,
je tréba:
1. ſlabe kokóne od dobrih odbrati in ſlabe
poſebej, dobre pa ſpet poſebej motati ali ſnovati.
58
Dobri kokoni ſo, kteri ſo zhverſti in terdi, in
ko jih potreſeſh, ragljajo. Slabi pa tiſti, kteri
ſo mehki, nedodélani in dvojzhki. Zhervi vzhaſi,
ki sazhnó shido delati, poginejo, preden jo do-
delajo. Vzhaſi dva zherva en kokon delata in taka
shida je slo smedena, in ſe sató rada terga,
in ni enakogladka. Tudi ſe morajo vmasani ko-
koni poſebej djati;
2. moraſh vediti, de ſe shida pod 7 niti ne
prodá, torej je tréba 7, 8, 10 ali 12 kokonov sa
eno nit vkup motati. Od kolikor kokonov ſi sa-
zhel, po toliko jih smirej sa eno nit jemlji, de
bo shida vſa enako debela in gladka;
3. preden sazhneſh odvijati, je tréba od ko-
konov bavelo obrati, in to she takrat, ko jo per-
vizh obiraſh, preden zherve miſliſh v kokonih
pomoriti.
Odvíja pa ſe shida takó. V kotel vréle vodé,
pod kterim ſe védno kuri, de voda smirej vro-
zha oſtane, ſe nékaj kokonov dene in ſe od ka-
zih 7, 8, 10 ali 12 kokonov nitke vsamejo in
vkup sa eno nit na motovilze ſnujejo; od belih
kokonov poſebej, od drusih pa ſpet poſebej, in
ſe ſhtrene potlej kmalo na ſolnze ali na gorko
vſak ſebi denejo, de ſe dobro poſuſhe. To ſe
takó dolgo dela, de ſo vſi kokoni isſnovani. S
ſlabo shido ſe potlej ſpet ravno tako ravná, ſlabi
kokoni ſe ravno takó kakor dobri isſnujejo. Mo-
kro shido na kupi imeti ſtrohní.
b) Kakó ſe isſnovana shida v ſhtrenah
hrani.
Isſnována in dobro poſuſhena shida v ſhtre-
nah ſe ali prezej prodá, zhe je kúp po volji,
zhe pa ne, ſe hrani, de ſe drujikrat drajſhi prodá.
Hraniti pa ſe mora v ſuhim zhednim kraji,
v ſuhi ſkrinji in v ſuhi kamri, ali pa kje dru-
gej, de prah do nje ne pride, de je mokrota
ne ſpridi, de je miſhi ne pogerdobé ali ne is-
grisljajo, in de ſizer kaj ſhkode ne terpí, in ſe
prodá kadar je kup bolj po volji. Slaba shida
pa ſe mora poſebej djati.
Bavela in druga ſlabeji shida ſe ali poſebej
prodá, ali pa ſe sa nogovize ali sa drugo oble-
ko ſpréde, ali sa dobre, mehke, lahke in gor-
ke odeje i. t. d. oberne.
J. S.
Od sarajanja in mnoshenja novih
ſadnih plemen.
Pred vezh létmi ſo uzheni moshje zhudno
perkasen svedili in veliko ſkrivnoſt ſposnali, de
namrezh, kakor pri vſi shivali, ſta tudi pri vſi
raſtljini, to je pri vſim kar is korenine raſte, po
dva ſpôla: ſamez in ſamiza. Pri shivalih ſta
ſpola tako odlozhena, de ſledni poſebej
in sa-ſe shivi. Tudi prinekterih raſtljinah
ſe to najde; tako ſo ene lorberjove ali figove
drevéſa goli ſamzi, druge pa gole ali zhiſte ſa-
mize; pri konopljah, hmélu, in ſhpinazhi ſo ene
ſtebliza ſamzi, druge pa ſamize; pri jagodah
ſo ene korenine ſamzi, druge ſamize. De taki
ſamzi nobeniga ſadu ne dajo, je vſim vertnarjem
vedno snano. — So druge raſtljine, pri kterih
ſta ſpola tudi dobro odlozhena, pa vender
oba, ſamez in ſamiza, ſe snajdeta na eni-
mu in ravno tiſtimu ſteblu; tako ſo pri di-
njah, buzhah, kumarah in pri vſih raſtljinah,
ki ſo tega plemena, ene zvetlize zhiſti ſamzi,
druge zhiſte ſamize; turſhizhni lat ali klaſ (krish)
je ſamez, laſza pa, ki ſe ſpodaj is klaſu ob zve-
tenju perkashejo, ſliſhijo k ſamizhni pripravi;
per léſki, oréhu, hraſtu in koſtanju ſo tako ime-
novani brenklji ali janzhiki ſamzi, ſamize pa
ſo drugej na vejizah in druge podobe. — Nar
vezh plemen je pa tazih drevéſ, séliſh in tráv,
de ſta oba ſpôla v eni zvetlizi, kakor pri
jabelkah, hrúſhkah, zheſhnjeh, breſkvah, ſljivah
i. t. d. Na té rezhi uzheni moshje, k ſe séli-
ſharji (botanikarji) imenujejo, ſo k loshej-
ſhimu dopovedanju in rasumu med ſeboj po téh
raslozhkih in po ſhlevilu ſamzhikov in ſamizhiz
v eni zvetlizi vſe raſtljine v nektere réde, shlahte
in rodovine ſpravili ali sverſtili, in ſhtevilo sdaj
snanih raſtljivnih plemenov ſéshe bliso do 100,000!
v kterim ſhtevilu pa je, poſtavim: jabelko, ali hruſh-
ka, ali vinſka terta li sa edino pleme poterjeno.
Ob zvetenju, kadar ſe ima ſadje sarájati, ſe
prikashe na ſamzhikih prah, k ſe zvetni ali sá-
rodni prah imenúje. Ko zvetézho léſko, ali
zvetezho turſhizhno ſteblo dregneſh, boſh vidil
zéle oblazhizhe zvetniga prahu doli padati. Ni
ga ſamzhniga zvétja bres sárodniga prahu, zhe
ga ravno s ſvojimi preſlabimi ozhmi vſelej viditi
ne samoremo. Vſi tovorizhi, ktere zhebéle okoli
léta na sadnjih noshizah sa rejo ſvojih zhervi-
zhev v panje snaſhajo, ſo li zhiſti zvetni práh.
Zhebéla ſe v zvetlizo globoko sarine, de na nje
dnu ſladko mokroto polishe, med tem ſe s sá-
rodnim praham opraſhí, slelaje pa od ene zvet-
lize do druge práh s ſprednjimi noshizami po-
ſebi pobriſhe, in ga kar je mogozhe vkup ſpravi,
potem ga s ſrednjimi na sadne noshize pertiſne.
Na eni poti is panja sleté obiſkuje zhebéliza le
eniga plemena zvétje, in ſe vede, kakor de bi
to pot nobene druge zvetlizhize ne vidila; sna
biti, de bi ſe sárodni práh vezhſortnih zvetliz ne
ſprijemaval. Kdor bi hotel zhebéle na njih paſhi
oblesovati, bi samogel v enim létu ſe isuzhiti,
de bi vſelej vedil is kakiga zvetja je zhebéla pri-
neſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v
farbi in v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno
raslozheni; nar bolj beli tovorizhi, kar je nam
snano, ſo is koſtanja in nar vezhi is ſlibovne.
(Konez ſledi.)
Straſhni naſlédki krive perſége.
Goſpod dohtar Dolezalek, vodja ſlepogojivni-
ze v Pêſhtu na Ogerſkim ſo naſlednji pergodek
v „pêſhtnih" novizah povédali, kteri je, deſiravno sha-
loſten, potreben povſod osnanjen biti. Takó povedó:
59
Şinu nekiga uboshniga kmetovavza is K. v Ko-
mórenſki ſtolnizi, ki je bil od rôjſtva ſlép, je
imela pred iſ-hodam is ſlepogojivnize od umétniga
sdravníka v letu 1838 mréna is ozhi vséta biti,
kir me je sdravnik sagotóvil, de ſe ſantu tako sa
smiram pomagati samóre. Fant ſe je pa tega sdrav-
ljenja branil, bres de bi bil usrok povedal, in je
ſlép domú ſhel. Vezhkrat ſim njegove ſtariſhe opo-
minjal, de naj ſanta v meſtu perpeljejo, de bo po-
glèd sadóbil; pa tudi oni ſo ſe vſtavljali. Kir me je
pa sdravnik sagotovil, de samore to délo ſrezhno
opraviti, in ſantu k vidu pomagati, ſe tedaj ober-
nem do goſp. fajmoſhtra, po kterih ljudoljubnim
persadevanju ſo ſtariſhi v to sdravljenje dovoljili,
in perpeljejo ſanta, takrat 19 lét ſtariga, v méſtu.
Deſiravno vſak ſlépiz ſerzhno shelji pogléd sa-
dobiti, in velizhaſtno ſtvarjenje premodriga Stvar-
nika glédati, in veſeljiti ſe ga, je vender le ta
ſant nékak poſében ſtrah obzhutil, ko ſim mu sa
reſnizo pravil, de bo vid sadóbil. Po dolgim in pri-
jasnim ſpraſhevanju ſmo ſhe le isvír njegoviga ne-
vganljiviga ſtrahu svedili. K naſhimu nar vezhimu
zhudu je povédal, de ſe to sdravljenje nad njim
nemore po ſrézhi isiti; in zhe ſe tudi po ſrezhi iside
ne bo sa-nj nobena dobróta, in de jim sato tudi
nobene hvále ſkasati ne bo mógel. Dobro namrezh
vé, de bo mógel potlej bersh umréti, kir je njegov
déd enkrat po krivim perſégel, rekózh: „Ako reſ-
nize ne govorim, naj bojo vſi môji vnuki
ſlepi;“ sato je on, in ſhe troje njegovih bratov
in ſeſter ſlepótno rojenih, in de po tem takim ne-
móre ne on, ne njegovi ſtariſhi v sdravljenje per-
voljiti. Vender ſmo ga pregovorili, de ſi je dal
mréno is ozhí potegniti, kar ſe je vſe prav po
ſrezhi isſhlò. Kdo samore obzhutljeje isrezhi, ki
jih je novovídiz imel, in tudi mi —, ko je od sdrav-
nika k nam vidijozh perſhel! — Pa per vſih tih
neisrezhenih obzhutljejih, de je videl, ni premógel
ſtrahu pred blishno ſmertjo savolj dédove krive per-
ſege is ſvojih miſel isgnati. Po velikih in shivih
tolashbah ſmo ga ſtariſhem nasaj poſlali, kamur je
ſhel prav veſel; tode réſ ni dolgo vshival tega ve-
ſelja, kir je kmalo potem domá sa grisho umerl!
Njegovi ſtariſhi ſo bili sato neutolashljivi, kir ſo
terdno verovali, de je njegova ſmert naſtopik dédove
krive perſége.
Po tém ſim popraſhal savolj té rezhi evange-
liſhkiga fajmoſhtra v R., kteri ſo mi tako le ſpri-
zhali: Ta krivoperſeshnik is vafi K. v Komoren-
ſki ſtolnizi domá, je, ko goſpodar vaſhke kerzhme
od kerzhmarize I. I. po poſtavljenih zhaſih ſkupſhino
prejemal, pa per oblétnimu razhunu je tajil, de ni
toliko od nje prejél, kolikor je ôna terdila, de mu
je sdájala, in je v hiſhi ſoſeſkniga ſodnika v letu
1819 klezhé perſégel „de naj mu Bog odvsame
vèſ blagoſlóv in naj njegovi vnuki nikoli ſvetlôbe
ne vidijo, ako on reſnize ne govori." Té perſege
ne prizhajo le podpiſane prizhe, temuzh tudi veliko
drusih mosh, ki ſo bili sráven in ſo jo ſliſhali.
Ta krivoperſeshnik je bil kmetovávez v K. in
je imel veliko in lepo premoshenje, ktero je pa po
ſtorjeni krivi perſegi hitro — hitro raspadalo, in po
njegovi ſmerti je perſhla njegova semlja ptujzam v
róke. Pred 16 léti je umerl, in je sapuſtil dva fina
in dve hzheri. Starejſhi ſin, ozha sgorej imenova-
niga ſleporójenza, je bil na ozhetovim dômu, in je
imel petéro otrók, smed kterih je bilo zhvetéro ſlepo
rojenih. Shivita ſhe ſamo dva fanta; eden ſlép, ki
je 19 lét ſtar, kteriga ſtariſhi ne dajo nikakor ne
od ſebe, in drugi je 8 lét ſtar, ki pa vidi, in v
ſholo hodi. Tukej ſe móra pa to poſebno vediti,
de ta ſin, ki vidi, ni bil v ozhetovi, ali dedovi
hiſhi rojen, temuzh v ptuji, ker ſtariſhi niſo hoteli
vezh v nji prebivati; preprizhani namrezh ſo bili,
de v nji savolj krive perſege boshje prekletſtvo ſta-
nuje. — Toliko dam po ſvoji véſti in vednoſti na
snanje, in sheljim, de bi ta shaloſtni pergodek vſe,
kteri ga svedó, s boshjim ſtraham napolnil.
(Poleg zhaſopiſa: »Katholische Stimmen« 1843).
J. K.
Ogenj v Mednim.
Po nozhi od 27. do 28. pretezheniga meſza je
v Mednim, neki vaſi poldrugo uro od Ljubljane, na
veliki zeſti proti Krajnju, devétero kmetijſkih
pohiſhtev pogorélo.
Şhkoda je velika; nar shaloſtnejſhi je pa, de
je v temu ognju dvoje ljudí konez vselo; vdova
namrezh s ſinam je hotla ſvoje goveda v hlevu ognju
otéti, ktere ſta tudi s veliko ſilo otéla, tode mater
ogenj v hlevu prehiti, in na meſtu sgorí, ſin je
pa komej ognju is hleva odſhel, ali neisrezheno
opezhen, je zhes dve uri potém shaloſtno umerl.
Prav slo ſe bodo naſhi bravzi sazhudili ſliſhati,
de ni bil nobeden od vſih devét pogorél-
zov savarvan (aſekuriran)! Ta neſrezha bi ſe
pazh lahko boshja kasen ali ſhtrafinga prevelike
sanikernoſti teh ljudi imenovala, in ſkorej bi djal, de
ga pogorélzi ne saſlushijo uſmiljenja v ſvoji neſrezhi
nikoder, sato, kir ſo ſami dobroto, ktero jim bra-
tovſhnja ſ. Florijana vſeſkosi delí, od ſebe odvernili.
Kako vſhezhno bi bilo sdaj vſim pogorèlzam
povernilo, ktéro bi jim drushba ſ. Florijana, to ne-
ſrezho svediti, urno sa ognjeno ſhkodo podelila.
Naj vam bodo neſrezhni Mednijani vſim, ki
niſte ſhe v bratovſhnji ſ. Florijana veliki ſvarivni
isgled! —Zhe naſhim nagovoram ne verjamete, naj
vaſ ſaj neſrezha in nadloga nesavarvanih pogorel-
zov h perſtopu te bratovſhnje ſpodbode.
Kratkozhaſnize.
(Nekimu grajſhaku), ki je bil slo sadol-
shen, pravi njegov prijatel: „Zhuditi ſe Njim mo-
ram, de morejo ſhe mirno ſpati." „O kaj bo to"
— mu olikan dolshnik odgovorí — „jeſt ſe pa ſhe
bolj zhes tó zhudim, kakó morejo le moji poſoj-
vávzi mirno ſpati."
(Na ſomnju) nekdó kupi kónja s tem per-
ſtavkam, de mora biti bres vſe napáke (falerja).—
Drusiga dne ga she nasaj prijesdi in prodajávzu
rezhe, de je konj na deſno okó ſlép! — „E ja!“
— mu prodajávez odmaje in pravi: „Prijatel, kaj
ne veſh, de tó ni nobena napáka; ampak le ne-
ſrezha sa konja!
(Popotnik) je v neki goſtivnizi zhes nozh
oſtal, kjer pa nemore savoljo preveliziga ſhuma piv-
zov kar ozhèſa ſtiſniti. Vſtane ter pride is gorne
hiſhe v ſpilnizo, in rezhe kerzhmarju: „Ljubi moj
ozha! sbudite me, sbudite jutro prav sgodaj; po poti
gredé ſim jih sgubil 200 goldinarjev, rad bi jih
najdel, jih pojdem iſkati nasaj." — Pivzi to ſliſhati
ſi pomignejo in ſe poberéjo vſi po verſti od ondot,
denarjev iſkati. In naſh popótnik ſe pa mirno bres
ſkerbi sopet ſpat podá.
(Neki perléten neoshenenez) da eniga
dne ſvoji hiſhni sa navádno potrébo 11 funtov go-
vejiga meſá. — Ali, kakor ſe doſtikrat rado sgodí,
kader prave goſpodine per hiſhi ni: lih táka ſe
tudi tému ſamoglávzu póje. Le sa ſvojo mavho
60
ſkerbna hiſhna je meſó kam drugám obernila, in
goſpodarju toshila: „Ta slodjeva mazhka mora od
hiſhe priti, lih kar mi je vèſ koſ meſá posherla!"
Molzhe gre naſh dragi mosh v kuhinjo, sgrabi v
jesi nedolshno mazhko, in pravi: „Şatan zherni!
sdaj bom vidil, kam je meſó priſhlo; jo na tehtnizo
vershe, svediti koliko teshí. Ravno 11 funtov je bila
teshka. —" Reſ je — pravi ſvoji hiſhni — 11 funtov
meſá je tukaj, kje pak je le ſedaj mazhka oſtala? —
Rauhensteingasse Nr. 932 poslati vtegnilo. Cena
perve knige bo 40 krajcerjev srebra. Celo delo
bo v treh knigah na svetlo prišlo."
„Podpisani tudi prosi slavno vredništvo, de bi
njegov napoved bukev v ilirskimu pravopisu na-
tisniti dalo, in serčno želi, de bi se gor imeno-
vani pravopis, kteriga so skoraj vſi drugi Slav-
jani gor vzeli, tudi med včenim Slovencam če
dalej bolj razširjev, in de bi, če ravno ni mogoče
cele novize v temu pravopisu natiskati saj polo-
vico, de bodo tudi drugi Slavjani vaše novice
brati zamogli. Grof Orsat Počić r./s.“ Dobrovnican.
Napoved bukev (knig.)
Iz Dunaja smo nasledni dopis prijeli: „Slav-
ne dela dubrovniških pesmenikov leže, k veliki
škodi narodniga kniževstva, večidel v rokopisih
ali v starih knigah zaveržene, in nepoznane. Pa
tudi tacih zbirkov bo vsaki dan manj, in zato
mislim, de bo celi Slavjanski skupščini drago
zvediti, de bo na Dunaju in že drugi mesec
v ilirskim pravopisu:
„Slavjanska Antologia"
iz rokopisov dubrovniških pesmenikov z pristav-
kam narodnih pesem na svetlobo dana."
„V temu izboru bo kakor v vencu spleteno naj
bolj dušeče cvetje dubrovniškiga vertnarstva, ktero
vsaki rodoljub lahko zadobiti more, in vidil bo,
kako so naši stari pred četiri sto letmi govorili
in pisali, in mogoče mu bode se njih krasote na-
gledati, njih izglede slediti in doseči. Perva
kniga bo samo naj ſtaršij pesmenike 15. in 16ga
véka obderžala. V ti dobi je naše stihotvorstvo
vsake versti pesem rodilo, kakor nam najstarij
Juri Daržic izgled ljubavniga petja daje, v
kteri versti se Zlataric jako izvišuje; ravno
tako najdemo v pesmih mladiga Maroje Dar-
žica in Nalježkovica izgled dramatike, v Ve-
tranovicovih, Čubranovicovih izgled ba-
lad, v Demetricovih, Bobalicóvih in Ra-
njinovih izgled vestnih (moralnih) in druzih
lepiga nauka polnih pesem, v Naljeskovicóvih,
Ranjinovih bogoljubnih, v Lukaricovih in
Babulinicovih prestavke iz gerčkiga, i. t. d.
Od vsih teh pesmenikov bo naša kniga nekoliko
pesem obderžala, in naberavec je zato nar veči
skerb imel, de bi ta kniga najboljši dela raznih
verst pesmeništva obderžala; tako hoče pokazat
različnost mere slogov, ktere so se naši stari po-
služili."
„Podpisani naberavez prosi tadaj slavno vred-
ništvo, de bi Ono po kmetijskih in rokodelskih
novicah negovo podvzetje našim enonarodnim
bratam Krajncam, Korošcam, Stajercam
i. t. d. na znanje dati, in zraven vse rodoljube
pozvati, de bi po vsih krajih, kjerkol se naš
jesik razumi, imena gospodov podpisvavcov po-
pisati *) in jih doli podpisanimu na Dunaj
S radostjo se vdamo gosp. Groſovim željem in povabimo z
tém vse naše brate slovenskiga naróda k obilnim podpisu na
»Slavjansko Antologíjo.«Vrednik téh »Noviz« je pri-
pravljen tistim, ki se zavoljo tega sami na Dunaj oberniti ne
mislijo, to delo in oskerbnost prevzeti in hoče, ako se jih
bo kaj več deležnikov vkupaj zbralo, njih imena na Dunaj
gospodu izdajatelju oznaniti in od ondot imenovane knige pri-
jemati. Naj se tadaj tisti gospodje, ki napovedano antologijo
vdobiti žele, v frankiranih pismih sémkaj oglasijo.
Kar pa posledne gosp. Grofove želje zavoljo ilirskiga
pravopisa zadene, bomo pri pervi priliki od tega kaj več
govorili, kir tazih želj čes dalje več slišimo. Vredništvo.
Kmetovski pregovori za mesec
Malitraven.
(Ta mesec ima 30. dni. Solnce stopi v znamnje bika.)
Celo leto nema toliko dni, kolikorkrat Malitra-
ven vreme spremeni. — Če zdaj germi, se kmet
slane več ne boji. — Kolikor pred st. Markam žaba
reglja, toliko po st. Marku počiva molkla. — Suhi
Traven-mali, kmeta žali. — Lepi, suhi post pomeni
žitno rodovitnost. — Slana v tem mescu je bolj ne-
varna, kakor po leti toča, ali suša soparna. — Če
se krokar okol st. Jurja zamore v žito skriti, bo v
jeseni obilno mlatiti. — Ak penica poje, pred ko terta
bersti, se kmet dobre letne veseli. — Polne lune
sijanje, če ga oblak ne zaderži, drevesno cvetje
vkup vleče in zaduši. — Če v Malitravnu gorak
dež zemljo rahljá, bo žetva bogata in jesen volná,
— Ak je Malitraven preveč gorak, se Velikitraven
okrene navpak. — Malitraven z navade rad pobira
jagneta mlade. — Malitravnov sneg gnoji; Sušcov
sneg kazi. — St. Jurja gerdo vreme lisico iz jaz-
bene izžene; če je pa lepó, jo še 14 dni nebo. —
Veliki petek deženi dobro letno pomeni.—
Pogled v pretezhene zhaſe.
Pred 260 léti ſo is Amerike krompír v Europo per-
pelali.
„ 255 „ je sazhel Anglijan V. Lee nogovize
tkati.
254 „ ſo jeli kúkala (perſpektive) narejáti.
246 „ ſmo v Eſtrajh krompír dobili.
236 „ ſo toplomére (Thermometer) snajdli, in
232 „ pa povékſhaje (Mikroſkop).
224 „ ſo v Genovi pervo loterijo napravili.
203 „ ſo ſe jeli nar pervizh po poſhti vositi.
200 „ je priſhel pervi srakomér (Barometer)
med ljudi.
161 „ ſo na Dunej kofé dobili.
U Ljubljani
U Krajnju
Shitni kup.
3. Malitravna.
fl.
kr.
2. Malitrav-
na.
fl.
kr.
I mernik Pſhenize domazhe
banaſhke
„
„
1 „ Turſhize .
„ Sorſhize .
„ Ershi .
„ Jezhmena
Proſa .
Ajde
Ovſa .
„
23
26
8.
28
54
35
—
—
—
40
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Josheſ Blasnik.