2
Objel sem te.
Bole~e in ne`no
sem odprl kletko
plahi ptici v mojem srcu.
Poljubil sem te.
Trpko in vro~e
sem pil spoznanje iz ~aše tvojih ustnic.
Ranjen sem
razumel ljubezen,
dojel skriti smisel,
za~util ritem ~asov,
preplaval iz no~i v dan,
vzpel iz doline brezupa
na hrib upanja.
Smehljaj radosti
je posušil solzo tesnobe.
Ranjen sem,
ker sem spoznal.
/"	%
"
 #
"
+

Vseskozi iš~em!
Njega?
Samega sebe?
Sebe v drugemu?
Sebe v drugi?
Sebe preko drugih?
Druge v meni?
Se bom resni~no kdaj našel?
Vedno znova?
Nikoli?
Mogo~e pa?
Bog ve!
Amen.
	




"

Zanos ljubezni,
opojnost barv,
motnjava sladkih šumov,
igrajo se z menoj,
da ne morem izpeti,
neznam pravilno
dešifrirati Neznano,
ki je pri tebi in meni in v nas,
ki je nad prazno mano.
Nazdravljam `ivljenju
s polno zlato ~ašo upa
in vina in vesoljnega hrupa,
napijam trpljenju.
In ni~ ni zaman,
kar storimo,
trud ni zaman,
ko trpimo,
ko je~imo -
Nebo je odprto.
Tvoj vdih in izdih
vesolje sprejema,
vsak gib in mik,
ki te pre`ema,
je spoznan,
še preden si klil,
bil
in klonil.
In ves hudo ranljiv,
umrljiv,
nisi minljiv!
 #
"

Predolgo vrtnarim v ni~u
bledokrvnega paradoksa
na bulvarju pregostih hipov.
Meglice na o~eh,
motni pogledi
kot skozi kozarce vinskih hlapov,
svetloba se obupno lomi in razpršuje,
digitalni izpis ~ustev na ekranu,
kr~evitost za u`itki,
hoja za nikomer nikamor,
polarni sij zgubljenih duš,
kovinski zamahi po sre~i,
ljudje narejeni do lutk v izlo`bi,
policija skrbi za varnost pred neznanim.
Zataval sem med cvetje in grško filozofijo,
na teko~ih stopnicah marksizma
sem se pripeljal v kletne prostore psihoanalize,
kjer sem si na freudovskem divanu nekoliko odpo~il,
in se pozneje oprhal s frankfurtsko šolo,
in zdeodoriral z “Bit in ~as”.
Nato sem se z Biblijo v roki napotil med cerkvene o~ete
in duhovne mo`e povprašat o Bogu.
Nastal je babilonski špetir,
ko sem jih plašno zapustil;
nekdo izmed njih mi je govoril
s svojim `ivljenjem, o Najvišjem,
ne morem ga pozabiti -
dragega Rudija.
	




"
3
Neslišno si vstopila v moje `ivljenje,
v meni si odkrila svetiš~e,
kjer kar naprej pri`igaš nove sve~ke;
plamen je vedno ve~ji,
svetloba se zliva s temo,
tema ni ve~ tem(n)a.
Besede, ki jih izrekaš so polne
modrosti in ljubezni in miru,
in vendar ja ta mir ranjen,
ker veš, da še ni ~isto vse bo`je,
tako kot nam je obljubljeno -
v dopolnitvi ~asov.
Umolknila si,
sedaj govore le o~i,
te tvoje noro brezmejno globoke o~i.
Gledaš me tako skozi,
da ne vem ve~, kdo sem,
odkrivajo~ svojo plitkost.
 #
"
4!
Iz središ~a miru
me je strahotno povabilo,
vrglo k samemu Viru.
Izdavil sem glasno prošnjo,
še glasnejšo zahvalo,
zbrano narekoval molitev,
pel psalme in latinske kanone.
Drli so iz mene,
iztirjeni recitali Baudelaire-a,
iz ozadja se sliši Prešeren in Maja Vidmar,
iz same rane govori Cankar iz Lepe Vide.
Moja tla se tresejo,
nekje v globinah se premika Grška magma,
Heraklitov Logos sveti v podzemlju,
preraš~a Zenonove Aporije;
na ladji Patristike zaplujem
v Civitate Dei.
V meso se mi zasaja Dubito ergo cogito.
Leibnizove Monade,
Nietzsche-jevo prevrednotenje vrednot,
na krš~anstvo napade,
en sam Animal rationale —
strgali in ~istili so razumske kanale.
	




"
 
"
Trepetanje jutra skozi de`,
ki utrujeno napaja zemljo
staro od spominov in upanja
na slovesen prihod kon~nega smisla.
Dovolj je bilo majhnih resnic in razlag o njej,
preve~ kratkose`nih odlo~itev;
a Zemlja ~aka,
~aka, utrujena od spominov in upanja.
Zraš~en vsak dan vstanem z Njo,
posut z mahom na nekdanjih velikih ranah,
nahranjen z njenimi prvinami,
o`gan od sonca in vro~i~nih resnic.
Ni~ ve~ ne begam,
preroško mirno zrem v to dogajanje,
prepuš~en `ivljenju,
titanskemu utripu in ciklu.
Star~evsko naslonjen na stebre neba
se spominjam neuresni~enih ljubezni
in tebe-ljubljena moja nepozabljena,
na novo prebujena Trnjul~ica
s poljubom na ustnicah —
drugega.