starejša KRANJSKA MESTA IN MEŠČANSTVO IN AVGUR A L N A Dl: ERTACIJA SPISAL FRAN ZWITTER : č.a; ;■ V LJUBLJANI 1929 S PODPORO KOMISARJA O VSTNE SAMOUPRAVE LJUFLJANSKE OBJ ASTI IALOi 'A LEONOVA DRUŽBA STAREJŠA KRANJSKA MESTA IN 1NAVGURALNA DISERTACIJA KI JO JE PREDLOŽIL DIPLOMIRANE FILOZOF ZA DOSEGO DOKTORSKE ČASTI DISERTACIJO JE NA PODLAGI REFERATOV GG. PROF. DR. MILKA KOSA IN DR. NIKOLE RADOJČIĆA SPREJEL FAKULTETNI SVET FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE KRALJA ALEKSANDRA I. V LJUBLJANI DNE 26. APRILA 1929 MEŠČANSTVO FRAN ZWITTER starejša KRANJSKA MESTA IN MEŠČANSTVO INAVGURALNA DISERTACIJA SPISAL FRAN ZWITTER V LJUBLJANI 1929 PODPORO KOMISARJA OBLASTNE SAMOUPRAVE LJUBLJANSKE OBLASTI ZALOŽILA LEONOVA DRUŽBA G qtiq.yiOj G 3350 OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ Studijski oddelek «w Tisk J. Blasnikovih nasl. v Ljubljani. — Odgovoren Janez Vehar. PREDGOVOR. Pozni srednji vek je za evropska mesta doba razvoja mestne avtonomije in uveljavljanja meščanskega gospodarskega separatizma. V tej razpravi sem poskušal dokazati, da so prevladovale te razvojne tendence tudi pri mestih tedanjega kranjskega teritorija, ki so seveda v svojih ciljih in uspehih mnogo skromnejša kakor vodilna mesta tedanje Evrope. Zasledoval sem prodiranje mestne ideje v ustavnem in gospodarskem življenju, ki se konča pri nas v 16. stoletju; v naslednjih stoletjih ostanejo osnove, ki jih je ustvarila prejšnja doba, v glavnem nedotaknjene in le prav polagoma se začno uveljavljati nove tendence v državi in družbi. Pri tem sem imel pred očmi le splošne probleme starejše zgodovine vseh kranjskih mest; zgodovino posameznih mest sem moral prepustiti njihovim bodočim znanstvenim zgodovinarjem. Pri tem delu sem dolžan posebno zahvalo g. univ. prof. M. Kosu za vse njegove nasvete ter za trud in čas, ki mi ga je žrtvoval pri sestavljanju disertacije in pri korekturah. Prav tako se zahvaljujem gg. univ. prof. N. Radojčiču v Ljubljani in A. Dopschu na Dunaju za vso pomoč in naklonjenost, ki sta mi jo izkazala, kakor tudi bibliotekarju drž. študijske knjižnice dr. J. Rusu in vsem drugim ,ki so mi šli pri mojem delu na roko. G. komisarju ljubljanske oblastne samouprave dr. M. Natlačenu in Leonovi družbi z njenim predsednikom g. univ. prof. F. Lukmanom pa se zahvaljujem, da sta mi omogočila tisk disertacije. V Ljubljani, avgusta 1929. Fran Zwitter. Okrajšave. BK — Blätter aus Krain. Carn. = Carniola. 1908 sl. F R A = Fontes rerum austriacarum. Gradivo ___ Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. IM DK = Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. 1891 sl. Jaksch MC = A. v. Jaksch, Monumenta historica ducatus Caripthiae. Klun DC = Fr. Klun, Diplomatarium Carniolieum. Beilage zu MHVKX. Komatar J B 1903/4 = Fr. Komatar: Das städtische Archiv in Laibach, Jahresber. d. Oberrealsch. Laibach 1903/4. Komatar JB 1900/11 = Fr. Komatar: Kostanjeviške mestne pravice, Jahresber. d. Gymn. Krainburg 1910/11. Komatar J B 1912/13, 1915/14 = Fr. Komatar: Kranjski mestni arhiv, Jahresber. d. Gymn. Krainburg 1912/13, 1913/14. L M S = Letopis Matice Slovenske. MlIVK = Mittheilungen des histor. Vereins für Krain. 1846 sl. M 1 O e G F = Mitteilungen d. Instituts für österr. Geschichtsforschung. 1880 sl. MMVK = Mittheilungen des Museal-Vereins f. Krain. 1866, 1889 >1. MG = Monumenta Germaniae historica. Q u G W = Quellen zur Geschichte der Stadt Wien. Schumi A = Fr. Schumi. Archiv f. Heimatkunde. Schumi UB = Fr. Schumi, Urkunden- u. Regestenbuch des Ilerzog-thumes Krain. Schwind-Dopsch = E. v. Schwind u. A. Dopsch, Ausgewählte Urkunden zur Verfassungsgeschichte der Deutsch-österr. Erblande im Mittel-alter. Z R G =r Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte. H H S t A = Haus-, Hof- u. Staatsarchiv na Dunaju. Muz. arh. = Muzejski arhiv v Ljubljani; številke s predznakom I. pomenijo fasciklje vicedomskega arhiva. Glavnih v prvem odstavku naštetih virov v naslednjih poglavjih ne citiram več. V i r i. Med listinami so za starejšo zgodovino naših mest važni predvsem mestni privilegiji. Že pri ustanovitvi vsakega mesta in trga je bilo seveda treba določiti pravni položaj nove naselbine in njenih prebivalcev; toda medtem ko obstojajo meščanske naselbine na Kranjskem vsaj že od tretjega decenija 13. stoletja dalje, pa izhaja koštanjeviško mestno pravo, najstarejša kranjska mestna privilegijska listina, šele od vojvode Henrika (1293—1307). Ta vrzel nam kaže, da so se tudi na Kranjskem — kakor v drugih habsburških dednih deželah — starejša mesta v prvi dobi svojega obstoja zadovoljila z ustnimi privilegiji svojih ustanoviteljev.1 Šele v poznejši dobi se pridruži pri teh mestih (Ljubljana, Kamnik, Kranj) ustno podeljenim pravom še večje število pisanih privilegijev. Od teh starejših mest pa se razliku je jo predvsem mesta mlajšega postanka, ki dobe v eni listini v sistematični in izčrpni obliki podeljeno vse svoje mestno pravo. Ta razlika je tipična za mesta tedanje nemške države sploh;2 3 * pri mestih druge skupine pa je pri nas — kakor povsod — važno vprašanje medsebojnega razmerja mestnih prav. Kostanjevica se omenja v listinah že od srede 13. stoletja kot trg in mesto in se torej zadovoljuje z ustno podeljenimi pravi, dokler ne dobi od vojvode Henrika že omenjene prve privilegijske listine. Od te listine nam je ohranjen le tekstni del v potrditveni listini vojvode Albrehta II. od leta 1558., ki tvori zopet insert v tretji listini vojvode Rudolfa IV. od leta 1560. in je ohranjena z manj pomembnimi poznejšimi koštanjeviškimi listinami vred v rokopisu št. 15221 dunajske nacijonalne biblioteke iz leta 1772.8 Mestno pravo, ki ga je dobila Kostanjevica od koroških in avstrijskih vojvod, je nato neki goriški in tirolski grof (to mesto je ohranjeno v tako koruptni obliki, da ne vemo niti imena tega grofa; mnenje izdajatelja Schumija, da je bil to stari stric grofa Alberta, ni utemeljeno) pode- 1 Luschin: Oesterr. Reichsgeschichte I.2 343. 2 Schröder: Deutsche Rechtsgeschichte5 694. 3 Listino vojvode Henrika je izdal z uvodom Komatar: Kosta- njeviške mestne pravice JB 1910/11. lil Metliki ; to nam je znano iz potrditve te podelitve po goriškein grofu Albertu, izstavljene baje 1. 1305.4 5 Takrat je bil grof Albert II. že eno leto mrtev, od njegovih sinov pa je vladal v Metliki Ivan Henrik, ne pa Albert.6 Koštan jeviško mestno pravo izhaja — kakor smo videli — sicer res od koroških in avstrijskih vojvod, kakor navaja ta listina; toda prva avstrijska listina za Kostanjevico datira šele od 1538 in pred 1. 1335. avstrijski vojvode — če izvzamemo Otokarja, ki bi ga pa vendar vsaka listina označila predvsem kot češkega kralja — Kostanjevice sploh niso imeli pod svojo oblastjo; zato je izključeno, tla bi bilo to pravo Metliki podeljeno ali pa celo potrjeno že 1. 1305. Pri tej listini pa moramo upoštevati, da nam je ohranjena le v prepisu iz začetka 19. stoletja, ki na več mestih kaže težave, ki jih je imel prepisovalec s pisavo in jezikom originala; zato se je najbrže zmotil tudi v letnici. Po dnevu (freitag nach st. georgitag; morda je prepisovalec naredil iz „eritag“ „freitag“, pa tudi sicer je razlika v času med obema listinama le tri dni) in kraju izstavitve (Metlika) pa se listina vjerna z drugo, ki jo je 1. 1365. izstavil goriški in tirolski grof Albert IV. (edini goriški grof tega imena, ki more priti kronološko v poštev) viteštvu v Slovenski marki in Metliki.6 Zato je zelo verjetno, da se je prepisovalec zmotil pri letnici za šestdeset let; isti motivi (dedna pogodba grofa Alberta IV. s Habsburžani 1. 1364.) so mogli voditi viteštvo in meščane, da si 1. 1365. pravočasno zasigu-rajo svoje pravice. Črnomlju je 1.1457., ko so mu zgorele privilegijske listine, Metlika potrdila, da ima od goriških grofov in avstrijskih vojvod iste pravice kakor Metlika sama.7 Novo mesto je prvo mesto, ki mu deželni knez takoj ob postanku podeli izčrpno mestno pravo.8 Če pa primerjamo ta privilegij s koštanjeviškim privilegijem vojvode Henrika, vidimo, da se ujemata v vseh stavkih skoraj dobesedno, če izpustimo nekaj dodatkov v novomeškem privilegiju, ki izvirajo iz potreb nove naselbine. To je tembolj važno, ker sta nam oba privilegija ohranjena le v poznih kopijah (novom, iz 1. 1602., kostanjev, iz 1. 1772.) in moremo s primerjavo dognati napake prepisovalcev. Morda je služil koštanjeviški privilegij kot predloga, morda pa sta bili obe listini izdelani po istem formularju, ki sta ga uporabljali koroška in habsburška pisarna; pravo obeh mest je na vsak način isto. 4 Schumi A II. 208. 5 Czörnig: Görz 528. 6 Schwind-Dopsch 245 sl. 7 Dimitz: Geschichte Krains I. 313 po viced, arhivu; tega poročila v arhivu nisem mogel najti. 8 Vrhovec: Zgodovina Novega mesta 309 sl., priče pri Valvasorju XI. 480. Mestni pravi 15. stoletja iz Kočevja od 1. 1471.9 iri Loža od 147710 podel ju jeta izrecno pravo deželnoknežjih mest na Kranjskem in posebej novomeško pravo ter naštevata le pravice, ki so bile podeljene tem krajem še poleg novomeških. Pravo vseh teh šestih mest (Kostanjevica. Metlika, Črnomelj, Novo mesto, Kočevje, Lož) je torej enotno. Ne vemo, če je bilo isto pravo podeljeno tudi Višnji gori, ker nam ustanovni privilegij ni ohranjen. Če namreč primerjamo listino od 9. julija 1478, ki jo splošno označujejo kot višnjegorsko ustanovno listino,11 z istodobno v isti habsburški pisarni izstavljeno loško in kočevsko, vidimo, da manjka v njej poleg določb o sodniku, svetu, mestnem pravu itd. predvsem tipična formula, s katero povzdigne cesar kot deželni knez ona dva kraja v mesti.12 Krškemu je bilo od cesarja podeljeno celjsko mestno pravo.13 Skrb za ohranitev privilegijev je privedla do sestavljanja privilegijskih knjig. Najpomembnejša od teh je ljubljanska, ki jo je v posebni študiji obdelal Komatar.14 Originala te knjige danes ni več v mestnem arhivu; izginil je pri odselitvi njenega izdajatelja Kluna še pred tiskom; danes se nahaja v mestnem arhivu le še istočasno z originalom pisana neoverovljena pergamentna kopija in pa dve v 18. stoletju pisani in overovljeni papirni kopiji.15 Privilegijsko knjigo v pravem smislu besede tvori le prvih sto listin; potrdil jo je nadvojvoda Karl 1. 1566. V naslednjih dveh stoletjih so prepisovali važnejše starejše in istodobne listine v dve pergamentni knjigi in kmalu po 1. 1744. (iz tega leta je zadnja prepisana listina) združili eno od njih s konfirmiranim originalom, drugo pa z omenjeno pergamentno kopijo. Klun je dal večino teh listin kopirati kustosu Jelovšku in jih potem objavil v Diploma-tarium Carniolicum.16 Nekaj listin, ki jih je Klun izpustil, je objavil Komatar v prilogi k svoji omenjeni študiji o privilegijski knjigi. Nenatisnjenih je še deset listin: iz prvega dela konfirmaci jska listina iz 1. 1566. in nek notarski instrument iz 1. 1459. (pri Komatarju pomotoma 1409), iz drugega dela pa osem listin iz dobe od 1642—1744. 6 MHVK XIX. 55 sl. 10 MHVK IX. 44 sl. 11 IMDK IV. 30—32; Monumenta Habsb. II., 1, št. 1262. 12 Za pomen te formule prim. L. Gross: Stadt und Markt im späteren Mittelalter ZRG germ. Abt. 1925, 65 sl. 13 Citat iz neobjavljene ustanovne listine Lapajne: Krško in Krčani 22; Hauptmann v Erläuterungen zum Historischen Atlas der österreichischen Alpenländer I. Abt. IV. Teil, 476. 14 Das Laibacher Privilegienbuch MMVK XVI. 153 sL, XVII. 20 sl. 15 Komatar: Das städtische Archiv in Laibach J B 1903/4, 2. 1(1 Beilage zu MHVK X. Nasprotno pa je Klun objavil več stvari, ki ne spadajo v privilegijsko knjigo: razpravo o ljubljanskem meščanskem špitalu, tiskano kot listino št. 3, in pa tri listine o ustanovitvi ljubljanske škofije. Način edicije dobro karakterizira Komatar, da „nahezu in jeder Urkunde durchschnittlich 5 bis 6 Fehler unterlaufen, die manchmal sehr sinnstörend wirken. Nebst dem nachlässigen Kopieren treten noch die Mängel hinzu, die dem Diplomatarium Carnioli-cum infolge der Anwendung veralteter Editionsgrundsätze anhaften, so dass das ^anze Werk dem Herausgeber Klun wenig Ehre macht.“17 18 /ato je treba za one listine privilegijske knjige, ki so ohranjene tudi v originalu v mestnem arhivu, uporabljati kritično izdajo tekstnega dela originalnih listin mestnega arhiva, ki jo je priredil Komatar.13 One listine, ki so ohranjene samo v privilegijski knjigi ali pa so pri Komatarju le regestirane, pa je treba vedno primerjati z rokopisom. Kamnik si je dal 1.1528. izstaviti konfirmacijsko listino, ki ima inseriranih 23 privilegijev.19 Kočevje ima privilegijsko knjigo iz 1. 1642.20 Takozvana škofjeloška privilegijska knjiga je po Zah novem opisu pravzaprav le prepis važnejših mestnih listin, narejen za oskrbnika, oziroma pozneje škofa.21 Neobjavljena je privilegijska knjiga Krškega, potrjena od nadvojvode Karla, ki se nahaja v arhivu štajerske deželne vlade.22 Precej listin jc imel nadalje mestni arhiv v Kranj u ,23 (pretežno privatnega značaja), nekaj tudi arhivi v Višnji gori,24 Metliki25 * in Radovljic i.20 Od trgov so 17 M M V K XYI. 157. 18 J B 1905/4, 15—43; v uvodu te izdaje je popisan inventar mestnega arhiva. 19 Parapat v L MS 1876, 125—144; regeste kamniških privilegijev Radics v Argo III. 68 sl.; Hitzinger objavlja v MHVK XX. 109 sl. neke regeste kamniških listin iz grajskega arhiva v Ravnah pod naslovom „Schriftenregister der Stadt Stein“, ne vemo pa, kakšen je značaj in tradicija teh listin. 20 Radics v Argo II. 172 sl.; prim. še Parapat v LMS 1874,-75—102. 21 Zahn: Privilegienbuch der ehemaligen freisingischen Stadt Lack in Krain v MHVK XIV. 73 sl. 22 Hauptmann n. o. m. 476. 23 Prve regeste Richter v Hormayrjevem Archivu 1827 571 sl. r regeste listin, prenešenih v arhiv historičnega društva v Ljubljani v MHVK II. 115 sl., III. 21 sl.; Dimitz v BK 1865 144 sl. po viru v vicedomskem arhivu I 95, ki hrani poročilo o več izgubljenih privilegijih: Parapat v LMS 1870, 91—128; listine in regeste sedanjega mestnega arhiva v Kranju Komatar v JB 1912/13, 1913/14. 24 Črnologar v M M V K X—XII. 25 Schumi A II. 208 sl. 28 Richter v Hormayrjevem Archivu 1822 466 sl. (prepis listine iz 1.1455. je najbrže na več mestih napačen); Parapat v LMS 1872/3-3—12. natisnjeni ali vsaj obdelani privilegiji za Mokrouo g2T in Vače,27 28 29 neznan pa je še t r ž i š k i privilegij iz I. 1492.,20 edina ohranjena kranjska trška ustanovna listina. Vse listine javnopravnega značaja, tudi one, ki po-dele pravo kakega mesta drugemu, se pa tičejo le pravic mest in trgov; nimamo pa iz srednjega veka v arhivih nikakih mestnih pravnih knjig domačega ali tujega izvora, uradnega ali privatnega značaja, s predpisi o mestnem civilnem in kazenskem sodstvu. Najstarejša listina te vrste, ljubljanski kriminalni red (Malefizordnung) iz 1. 1514., pravi v uvodu izrecno, da je doslej odločala pri kazenskem sodstvu le vest onih, ki so sodili in nikake postave (gesetztes Recht).30 Po izčrpnih določbah priporoča končno ta kriminalni red mestu, da naj se v posebno težkih slučajih obrne za svet na kako drugo mesto ali sodišče; izraža se torej čisto nedoločeno.31 Ta kriminalni red je poleg mestnopravnega reda iz 1. 1545.32 in reformiranega sodnega reda iz 1. 1586.33 edino specialno-ljubljansko pisano sodno pravo. Za druga mesta ni ohranjenega ničesar; pri teh je še bolj verjetno, da so v svojih sodiščih poznala le ustno običajno pravo. Zato v srednjem veku ne more biti govora o zavestni veljavi kakega tujega mestnega ali drugega prava pri kranjskih mestnih sodiščih, četudi je tuje pravo vplivalo morda na običajno pravo in je zelo verjetno, da so bili mestni privilegiji narejeni po tujih vzorcih. V novem veku pa pridejo tudi mesta v območje sodnih norm, ki jih ustvarja država za večja področja. Najstarejši pisani sodni protokol je kamniški iz J. 1502/3 ;3‘ ljubljanski sodni protokoli, t. j. zapiski sej mestnega sveta prično z letom 1521.35 * Najstarejši vir urbar jalnega značaja, redditus de muta et moneta in Carniola v štajerskem deželnoknežjem urbarju od 1. 1265,30 označa njegov izdajatelj Dopsch za prepis iz starejšega babenberškega urbarja v nasprotju z Levcem in Luschinom, ki smatrata ta seznam za fragment spanheimovskega urbarja.37 Svoje mnenje podpira z načinom ohranitve tega seznama v štajerskem deželnoknežjem ur- 27 Hitzinger v M H V K VIII. 17 sl. 28 Črnologar: Die Marktprivilegien von Watsch MMVK X. 25 sl.; Mal: Privilegiji trga Vače Cam. III. 116 sl. 29 Gl. priloga S. 30 Klun D C 61. 31 Ravnotam 64. 32 Nepopolna kopija v ljubljanskem mestnem arhivu; regesta Komatar J B 1903/4, 40. 33 Tisk od 1588 v drž. štud. knjižnici, sign. št. 17.793; slab ponatis Vrhovec v MMVK XV. 148—160; regesta Komatar n. o. m. 41. 34 MMVK XVIII. 62-69. 35 Mestni arhiv. 33 Dopsch: Oesterreichische Urbare II. 51—53. 37 M M V K XIX. 29 sl. o barju; ta pač pripušča možnost prepisa iz babenberškega urbarja, medtem ko spanheiinovski dohodki na Kranjskem štajerskih deželnih knezov pred 1. 1269. prav nič ne zanimajo.38 Razen tega pa dokaže za mnoge kraje, ki jih omenja seznam, da so prešli kot alod Andechs-Merancev s poroko dedinje Agneze s Friderikom II. Babenberškim v roke te dinastije.39 Mogoč pa je še tretji dokaz za Dopsehevo tezo: pomen tega seznama za našo prometno in politično zgodovino je v tem, da našteva celo vrsto iz listin neznanih mitnic in kovnic na Kranjskem; če pa pogledamo v listine, vidimo, da sta v njih omenjeni Ljubljana in Kostanjevica kot najstarejši kovnici novcev,40 Ljubljana pa tudi med prvimi mitnicami;41 oba kraja sta obenem glavni oporišči Spanheimovcev na Kranjskem, njihova castra capitalia.42 Redditus de muta et moneta in Carniola pa ravno teh dveh krajev niti ne omenja; to je jasen dokaz, da ne izhaja od Spanheimovcev, ampak od Babenberžanov. Naslednji splošni seznam deželnoknežjih dohodkov, ki pride v poštev za zgodovino naših mest, se nahaja šele 200 let pozneje v urbarjih od 1. 1437. in 143843 in v seznamu izrednega davka za doto princese Katarine iz 1. 1446.44 Vicedomski urad, ki koncentrira v svojih rokah dohodke deželnoknežjih mest, ima tri starejše urbarje; prvega iz 1. 1496., drugega med 1513—17 in tretjega iz 1. 1527.,45 46 doslej prav nič upoštevane. Od posameznih mest ima Kamnik, ki se omenja že v deželnoknežjem urbarju od c. 1400,48 seznam hiš od 1. 1516.47 in davčno knjigo od 1. 1545.48 Novo mesto ima seznam hiš od 1. 1515.49 Krško ima seznam hiš, ki plačujejo desetino, iz 1. 1570.50 Mlajše je serija knjig o dohodkih in stroških (od 1. 1581.) in davčnih knjig (od 1. 1600.) mesta Ljubljane.51 Višnjegorske davčne in računske knjige pričenjajo z letom 1552.52 38 Dopscli n. o. m. XXIX sl. 39 Ravnotam 51—53. 40 Ljubljana 1248 (Schumi U B II. 116), Kostanjevica 1252 (Schumi ÜB II. 147, 148, 155). 41 1243 Gradivo V. 387, Schumi UB II. 95, Jaksch MC IV. 362. 42 Schumi U B II. 178, Jaksch M C IV. 491. 43 Chmel: Materialien zur österr. Geschichte I. 83 in 95. 44 Ravnotam I. 69. 45 Muz. arh. I 54 a. 46 M M V K II. 59. 47 MMVK XVIII. 59sl. 48 M M V K XIX. 90 sl. 49 Muz. arh. I. 59. 50 Urbar krške gospoščine v muz. arh. 146. 61 Mestni arhiv. 62 Črnologar: Aus dem Weichselburger Stadtarchive v MMVK X. 67 sl. Postanek mest in meščanstva. Rimska mesta pri uas niso preživela propada imperija; zato spada Kranjska v oni del Evrope, kjer so nastala sedanja mesta šele v srednjem veku. Z njimi nastanejo v gospodarskem oziru predvsem sklenjene naselbine trgovcev in obrtnikov, ki so za agrarne produkte navezane na tuj import.1 Ta odločilni skupni ekonomski znak moramo imeti pred očmi, če govorimo o postanku naselbine ter njenem razmerju do bližnje in daljne okolice pri vsakem mestu posebej. V pravnem oziru so pa mesta naselbine novega socijalnega sloja, meščanstva, v družbi, ki je tudi pravno organizirana na slojni podlagi; zato se razvije z njimi in za nje tudi novo mestno pravo. Velikega pomena pa je za vsako novo mesto tudi politični položaj njegovega mestnega gospoda, posebno pri nas. kjer nastajajo prva mesta v času odločilnih bojev za kranjski teritorij. Skupne smernice razvoja so se pa vedno uveljavile pod vplivom posebnih okolnosti, ki delajo iz vsakega mesta individualnost zase in zahtevajo najprej individualno raziskovanje. Kamnik je že v sredi 12. stoletja središče moči Andechs-Merancev, ki se večkrat imenujejo po njem eomi-tes de Stain.2 V Kamniku imajo sedež tudi njihovi ministe-riali.3 * Leta 1202. se omenjata pri Kamniku že dva gradova, gradiščan, nesvobodniki in ministerial!.* Meščanska naselbina pa je nastala najkasneje v dobi mejnega grofa Henrika (1204—28), ker sta listini vojvode Otona od I2295 in patri- 1 Sombart: Der moderne Kapitalismus I.° 128; Kulischer: Allgemeine Wirtschaftsgeschichte des Mittelalters und der Neuzeit I. 167. 2 Comes Bertholdus de Stain Gradivo IV. 113, Schumi U B I. 96, Jaksch MC III. 304; Gradivo IV. 38, Schumi U B I. 110, Jaksch MC III. 522; ministerialis comitis Bertholdi de Stain Gradivo IV. 131, Schumi UBI. 109, Jaksch M C III. 521. 3 Karolus eiusdem (comitis Bertholdi) minister (Gradivo IV. 113, Schumi U B I. 96, Jaksch M C III. 304) kot Karolus de Stain Gradivo IV. 138. Schumi UBI. HO, Jaksch MC III. 522; Gradivo IV. 177, Schumi UB I. 111, Jaksch MC III. 524. * duo castella de Staine cum omni proprietate, servis et ancillis et omni jure et pertinentiis exceptis ministerialibus; dominus Ger-lochus purgravius de Staine Gradivo V. 11 sl., Schumi UB II. 5 sl. 3 Gradivo V. 253, Schumi U B II. 52, Jaksch M C IV. 174. arlia Bertolda od 1. 1243.“ le potrditvi daritve njihovega brata Henrika, ki je torej podaril hospitalu na kozjem hrbtu desetine nekili vinogradov „sive sint uostre sive ei-vium SteinensiunT’. Listine iz leta 1232., ki je morda zelo važna, ni mogoče kritično uporabljati, dokler je znana samo po nejasni Hitzingerjevi regesti.6 7 Poznavalec historične topografije Kamnika Luschin poudarja, da ima Kamnik svoj Stari trg in Novi trg in sklepa iz položaja prvotne farne cerkve (župnik se omenja prvič 1. 1207.8) izven trga, ki nastane pod gradovoma, da je naselbina okoli cerkve starejša kakor trg.9 Trg je torej nastal po njegovem mnenju pod gradom poleg že obstoječe naselbine in se polagoma širil (Novi trg!). Za prometni položaj pa sklepa Luschin iz eksistence hospitala za potnike na Kozjem hrbtu, da je šla takrat glavna prometna pot med Kranjsko in Štajersko preko Kamnika in Tuhinjske doline in ne čez Trojane. Na drugi strani pa izvemo leta 1323. o kamniškem trgovcu, ki je bil in strata canalis a Tulmino oropan od nekega Čedajca: da bi ne trpela škode čedadska mitnica, so mu odvzeto vsoto vrnili.10 Kamniški trgovci so uporabljali torej pot preko Škofje Loke in Soče proti Čedadu. Ker tvori kombinacija obeh poti najkrajšo zvezo med južno Štajersko in Furlanijo, moremo razumeti, zakaj'zajčki samostan ni mogel počakati na oprostitev od kamniške mit-nine po vojvodi Ulriku iz 1.1267.,11 ampak si je dal že prej narediti falzifikat o tej oprostitvi.12 Najbrže je razlagati primeroma visoko vsoto pri Kamniku v babenberškem urbarju s tem, da je imel Kamnik že takrat kovnico novcev: za poznejšo dobo nam pričajo to listine in numizmatika.13 Središče moči druge mogočne rodbine, Spanheimovcev, je pa Ljubljana, kjer ima že 1. 1144., po prvi listini, ki jo omenja, svoj sedež brat koroškega vojvode.14 Dve leti pozneje se omenja slovensko ime Luwigana15 in tretja listina od 1. 1154. označa priči Rodolphus et Adelbertus de Laibach za ministeriale koroškega vojvode,16 ki jih moremo potem zasledovati vso drugo polovico 12. stoletja. V 13. sto- 6 Gradivo V. 386, Schumi U B II. 92 (po slabem prepisu), Jaksch M C IV. 174 (po originalu). 7 MHVK XX. 110; po tej regesti Gradivo V. 281 in Schumi UB II. 39. 8 Gradivo V. 71. Schumi UB II. 9. 9 M M V K XVIII. 40 sl. 10 Bianchi: Documenti per la storia del Friuli I. 491 sl., 493 sl., 494 sl. 11 Schumi U B II. 288, Jaksch M C IV. 664. 12 Gradivo IV. 113, Schumi UBI. 136. 13 Luschin ravnotam 41. 14 Gradivo IV. 115, Schumi UBI. 97, Jaksch MC III. 30S. 15 Gradivo TV. 125, Schumi UBI. 103, Jaksch MC III. 314. 10 Gradivo IV. 172, Schumi UBI. 107, jaksch M C I. 155. let j u se omenja 1. 1220. grad kot palatium nostrum17 in po-oodba med vojvodo Ulrikom in njegovim bratom Filipom iz leta 1256. prepoveduje vojvodi odtujiti Ljubljano ali Kostanjevico, oba castra capitalia Spanlieimovcev na Kranjskem.18 Posebno važno pa je. da se že 1. 1165., celo stoletje pred meščansko naselbino, omenja v Ljubljani fara,1” ki leži pri Sv. Petru, daleč izven poznejšega obzidja in se ne da zamisliti brez večje naselbine. Križišče prometnih potov je ostalo ozemlje okoli Ljubljane najbrže še od rimskih časov.20 Sredi 13. stoletja Spanlieimovci to izrabijo: leta 1243. se omenja ljubljanska mitnica,21 pet let pozneje pa ljubljanski novec,22 ki je izpričan tudi numizmatično za čas vojvode Bernarda (1218—54).23 V tem času, ko imajo Span-heimovci v Ljubljani že celo vrsto uradnikov24 in ji je podrejenih pet gradov,25 * ko je naseljen na njenem ozemlju že minoritski28 in nemški viteški red,27 nastane šele prva meščanska naselbina na Starem trgu. Izraza in tube Labaci, ki se nahaja v neki notici k 1. 1243., nastali očividno pozneje v jurklošterskem samostanu,28 pisec te notice gotovo ni prepisal iz originala, ampak dodal besedo urbs sam: niti enkrat se do 1. 1269. v kaki v polnem tekstu ohranjeni listini ne označajo kraji na Kranjskem kot urbs, ampak vedno le v poznejših noticah.29 Pri proglasitfi interdikta nad „civitates“ koroškega vojvode Bernarda leta 1252. se omenja na Kranjskem le Kostanjevica;30 31 ko podari v pogodbi od leta 1261. vojvoda Ulrik patrijarhu Ljubljano in jo sprejme nazaj v dedni fevd, morajo priseči patrijarhu zvestobo ministeriali, medtem ko se pri drugih darovanih krajih, ki jih sprejme vojvoda v dosmrtni fevd, omenja prisega ministerialov in meščanov.51 Naslednje leto 17 Gradivo V. 165, Schumi U B II. 126, Jaksch M C IV. 116. 18 Schumi U B II. 178, Jaksch M C IV. 491. 19 presentibus... plebanis Petro de Laibach. Gradivo IV. 253, Schumi UBI. 121. 20 Za Emono in rimske ceste W. Schmid: Emona v Jahrbuch für Altertumskunde VII. 61 sl. 21 Gradivo V. 587, Schumi U B II. 95, Jaksch M C IV. 502; Gradivo V. 392, Schumi U B 95, Jaksch M C IV. 298. 22 Schumi UB II. 116. 23 Luschin: Beiträge zur Siegel- und Wappenkunde von Krain v Schumi A I. 273. 21 1254 officiarii, procuratores, precones, exactores, judices Schumi U B II. 162, Jaksch M C IV. 625. 25 1 261 v pogodbi Koroška - patriarhat Schumi U B II. 223 sl., Jaksch MC IV. 570sl. 29 1242 chordianus Laibacensis Gradivo V. 384, Schumi U B II. 92. 27 1263 Schumi U B II. 250. 28 Gradivo V. 387, Schumi U B II. 95, Jaksch M C IV. 362, Zahn Steierm. Urk.-Buch II. 531, Fröhlich: Diplomatarium Stir. II. 141; noben izdajatelj ne pove, kje se nahaja ta notica. 29 Gl. register v Schumi U B I. in II. 30 Schumi UB II. 151 sl.. Jaksch MC IV. 408. 31 Schumi U B II. 223—228, Jaksch M C IV. 570—74. Eodari vojvoda Ulrik samostanu Bistri „unam areaui in aibaco"4;32 trg ali mesto se pri tem ne omenja. Tako nam ostanejo samo tri listine za spanheimovsko meščansko naselbino v Ljubljani; prvo od leta 1265. izstavlja vojvoda Ulrik in Laibaco foro nostro s pričami cives de Laibaco,33 druga je privilegij nemški komendi od 1. 126?., ki govori o trškem sodniku,34 najbolj izčrpna je pa listina med 125?—69, ki podeljuje eksempcijo od mestnega prava in straženja obzidja.35 36 Po Schröderju se pri združitvi prej zemljiško-gospodske naselbine z naselbino po mestnem pravu imenuje prva Novo mesto (Neustadt) in druga Staro mesto (Altstadt).38 Ta razlaga imen velja pač tudi za ljubljanski Stari trg in Novi trg, ki se prvič imenuje leta 150?.37 Tako vodimo, da se mestno pomirje, kakor tudi pomen meščanske naselbine v primeri s starejšo zemljiško-gospod-sko le polagoma širi, kar moremo ugotoviti še v poznejši dobi.38 Pri drugem centru spanheimovske moči na Kranjskem, Kostanjevici, eksistira fara — torej tudi naselbina — že leta 1220. ;39 1. 1228. se imenuje Vlricus de Laudestrost, najbrže nobilis;40 gradiščani nastopajo od 1. 1251.41 V tem času je bil ustanovljen trg, ki se prvič imenuje 1. 1249. v 32 Schumi U B II. 235 sl. 33 Schumi U B II. 273, reg. Jaksch M C IV. 625. 34 Ta prvotno latinsko pisana listina je ohranjena le v nemškem prevodu, inseriranem v potrditvi po vojvodi Albrehtu od leta 1350. (Schumi UB II. 185 sl.; Strehlke: Tabulae ordinis Theu-tonici 163, št. 180 in 166 sl., št. 186). Namenjena je le ljubljanski komendi in govori le o sodstvu, o tem pa deloma obširnejše kakor splošni privilegij vojvode Ulrika (v latinskem originalu Jaksch M C IV. 660 sl., Schumi UB II. 284 sl.; v nemškem prevodu, inseriranem v potrditvi po vojvodi Albrehtu od 1.1350. Schumi A I. lisi.; Strelilke: Tabulae ordinis Theutonici 163 sl., št. 181 in 167 sl., št. 187), ki je namenjen nemškemu viteškemu redu na Koroškem. Kranjskem in v Slovenski marki v splošnem in vsebuje poleg sodnih še druge določbe. Vsebinska razlika in pa točno razlikovanje v tradiciji (vsakega od obeh Ulrikovih privilegijev je dal prevesti in potrditi vojvoda Albreht 13. julija 1350 v posebni listini, kakor kaže Strehlke) kažeta jasno, da sta to dve različni listini in da ni točno, če je Jaksch označil ljubljanski privilegij le za izvleček (Auszug) splošnega in natisnil samo tega. 35 Schumi U B II. 214 k c. 1260. 36 Deutsche Rechtsgeschichte5 640. 37 Gl. prilogo 1. 38 Za historično topografijo Ljubljane Vrhovec: Topografiški opis Ljubljane in zgodovina mestnega zastopa v LMS 1885, 186 sl. in Die hochlöbliche Landeshauptstadt Laibach 1886. 39 plebanus de Landestrost Gradivo V. 165, Schumi U B II 26, Jaksch MC IV. 116. 40 Gradivo V. 245, Schumi U B II. 46, 47, Jaksch M C IV. 403. 404 41 Schumi U B II. 143. drugi ustanovitveni listini kostanjeviškega samostana.4* Leta 1252. se omenja kostanjev iški novec,4’ Kostanjevica pa že kot civitas.42 43 44 Tudi Kranj je obstojal kot naselbina pač že dolgo, predno se omenjajo 1. 1221. prvi meščani45 in 1. 1226. fara.4* Pozneje se omenja v babenberškem urbarju in nato 1. 1256. kot civitas Spanlieimovea Ulrika.47 To dokazuje, da je prešel z vlado nad kranjskim teritorijem vred po poroki an-deške dedinje Agneze z Babenberžanom Friderikom 11. najprej na to rodbino ter nato po njeni drugi poroki z Ulrikom 11. Spanbeimovcem v roke koroških vojvod ter tako prišel s forum Lubelinum, ki se omenja prvič 1. 1261.,4S na glavno prometno zvezo obeh spanheimovskih teritorijev. Spanheimovec Ulrik je združil v svojih rokah poleg posestev svoje rodbine še andeško-babenberška posestva in oblast, postal deželni knez brez enakovrednega tekmeca in odločil stari kranjski postojanki svoje rodbine, Ljubljani, prvo mesto v deželi, medtem ko je težišče moči obeh prejšnjih deželnoknežjih rodbin Kamnik. Štiri mesta, ki jih združi v svojih rokah, tvorijo jedro poznejših deželnoknežjih mest. Kako važen je politični razvoj za položaj mest, nam kaže primera Ljubljane z Bernekom (Werneck) pri Litiji, kjer je ustanovil Ulrikov glavni nasprotnik v boju za Kranjsko, oglejski patriarh, pod svojim gradom,41’ sedežem svojega vicedominusa,50 svoj trg; pa že edina listina, ki ga omenja, govori o osvojitvi in razdejanju gradu in trga po vojvodi Ulriku II., ki se ga sicer obveže vrniti patriarhu.51 Na obeh freisinških gospodstvih pa nastaneta v tem času dva privatna trga. Že v daritveni listini od leta 975. se omenja locus Lonca52 53 in v 11. in 12. stoletji obstoja tu v prirodnem središču gospodstva tlačanski dvorec.58 Toda pri tem nam je treba pač misliti na poljedelsko naselbino poleg sedanje Škofje Loke, ki ima že v freisinškem urbarju koncem 15. stoletja značilno ime Stara Loka.54 Tu se 42 Schumi U B II. 125, 128, reg. Jaksch M C IV. 375 sl. 43 Schumi U B II. 147, 148, 155. 44 Schumi U B II. 151 sl.. Jaksch MC IV. 408. 45 burgenses Bernhardus. Eberhardus, Volbertus de Creinburc Gradivo V. 181, Schumi U B II. 32, Jaksch M C IV. 156. 46 plebanus de Krainburg Gradivo V. 224, Schumi U B II. 55, Jaksch M C IV. 156. 47 Schumi UB II. 179, Jaksch MC IV. 495 sl. 48 Schumi U B II. 216, Jaksch M C IV. 560 sl. 49 castrum 1250; Schumi U B II. 138, Jaksch M C IV. 586. 50 1 250; Schumi U B II. 139, Jaksch M C IV. 387. 51 v 1265; Schumi U B II. 269, Jaksch M C IV. 623. 32 Gradivo II. 338, Schumi UB I. 11. 53 1074 curlis Lonka Gradivo III. 174 sl.. Schumi U B I. 60. F R A II. 31, 89; c. 1160 curtiferi villicorum.. ille de Lonka Gradivo IV. 207, Schumi UBI. 116. FRA II. 36, 12. 54 FRA II. 36, 176. nahaja v vseh naslednjih stoletjih tudi cerkveno središče za vso okolico, omenjeno že leta 1074. kot ecclesia Loukač* Tudi freisinški loški dvorec iz 11. in 12. stoletja se nahaja v Stari Loki, kakor priča curia domini episcopi in Altenlok v urbarju od 1. 1291.55 56 57 Poleg te naselbine pa se razvije pod gradom, omenjenim prvič v začetku 13. stoletja,iT trg, ki se pojavlja 1. 1248. 58 in ostane še dolgo v cerkveni odvisnosti od fare v Stari Loki. Škofja Loka kaže torej v razmerju med poljedelsko in meščansko naselbino, faro in gradom analogijo z Ljubljano in Kamnikom. Od 1. 1274. dalje se začne imenovati Škofja Loka civitas in oppidum.59 V 1. 1261. obstoji tu že škofova mitnica;60 njen pomen je pač v zvezi s potjo proti Čedadu, ki je imela velik pomen za Škofjo Loko. Medtem ko pa ostane loško gospodstvo in mesto neposredno podrejeno škofu, podeljuje ta svoje dolenjsko gospodstvo zaporedoma Henriku Andeškemu, Leopoldu in Frideriku Babenberškeinu v fevd in ga dobi šele po uzurpaciji Bernarda Koroškega 1. 1251. nazaj;61 zato ne vemo, kdo je ustanovil forum Guten werde (Hrvatski brod pri Škocjanu ob Krki), ki se v oni listini prvič imenuje. Poleg trga obstoja tu freisinški grad62 in mitnica.63 * Trg je danes mina in se zadnjič omenja 1. 1321.®* Kakor drugod so tudi na Dolenjskem mitnice glavno sredstvo za rekonstrukcijo trgovskih potov: babenberški urbar jih našteva v Višnji gori, Gutenwerde, Krškem in Mehovem; vojvoda Rudolf IV. oprošča v novomeškem ustanovnem pismu 1. 1365. Novomeščane od mitnine v Višnji gori, Kostanjevici in Rašici, ki je zanje torej posebno aktualna; v supliki iz Maksimiljanovega časa pa omenjajo Novomeščani poleg teh mitnic še žužemberško in čateško (Reutenberg).65 Če upoštevamo točke: Višnja gora, Gutenwerde, pozneje pa še Novo mesto, Kostanjevico in Čatež, vidimo, da se smer stare rimske ceste, ki je vodila od Emone na Praetorium Latobicorum in odtod na Neviodunum, ni mnogo spremenila.66 Na drugi strani pa vidimo, da sta za Novo mesto važni mitnici v Rašici in pa v Žužemberku, ki 55 Gradivo III. 174, Schumi U B I. 60, F R A II. 31, 89. 56 F R A II. 36, 186. 57tc. 1202 Gradivo V. 7, Schumi U B II. 2, F R A II. 31, 125. 58 Schumi UB II. 116, 117, FR A II. 31, 148, 150. 69 oppidum 1274 FR A II, 31, 329 in 1277 FR A II. 31, 346; civitas 1310 FR A II. 36, 128; in muro novi oppidi 1318 FR A II. 36, 62. 80 Schumi U B II. 221, F R A II. 31, 214. 61 Schumi U B II. 142, Jaksch M C IV. 398, F R A II. 31, 154. 62 1261; Schumi U B II. 220, FR A II. 31, 214. 63 1 301; Schumi A II. 253, FRA II. 35, 13. 84 Ulreich der alte richter von Gutenberd. Listina od 4. avg. 1321 v muz arh. 85 Kovač v Cam. II. 172. 88 Premerstein - Rutar: Römische Strassen und Befestigungen in Krain 17 sl. nam dokazujeta direktno pot po dolini Krke proti Notranjski. Rudolf 1\ . je 1. 1365. predpisal za promet iz Hrvatske na Kranjsko in proti morju smer preko Novega m e s t a ; s tem je ustvaril z uporabo enega glavnih sredstev srednjeveške prometne politike (Strassenzwang) novo stočišče obeh smeri in prometno središče Do-lenjske. — — — Vprašanje, kaj je bilo na novomeških tleh pred letom 1365.. si je zastavil že Hitzinger47 na podlagi Pucljeve kronike,48 Najstarejša podatka o stolpu iz leta 1081. in 1237.. ki ju navaja Pucelj k listini iz 1. 1437., nista zajeta iz te listine, ki v originalnem tekstu govori o zidanju novega stolpa na stiškem posestvu v Novem mestu:48 zato sloni Pucljevo poročilo na čisto nejasnih virih. Tudi tretji podatek o oppidum Marchstatt iz 1. 1331., ki ga Hitzinger lokalizira na novomeška tla. je že na sebi nezanesljiv, ker nam o takem oppidum noben drug vir ničesar ne pove in utegne biti ta beseda Pucljev dodatek. Najbolj verjetno je Pucljevo poročilo k 1. 1365., torej letu ustanovitve Novega mesta, da je stiški opat dobil od vojvode Rudolfa IV. nekaj posestev v zameno pro loco Gracz sen villa, ubi nunc Rudolphswertum est: Gradec omenja kot naselbino na poznejših novomeških tleh tudi Valvasor, ozuača pa ga za stiški dvorec (Hof) in navaja za vir sti-ške rokopise.* 68 69 70 Obe lokalizaciji — oppidum Marchstatt in pa dvorec ali vas Gradec — na novomeška tla se pa medsebojno izključujeta, česar Hitzinger ni opazil. L. 1365. pa je vojvoda Rudolf mesto, ki se ni naslonilo na kak grad, kakor večina kranjskih mest. in je v naselbinskem oziru morda od vseh najbolj samostojno, „von neuen dingen auffge-worffen“. Manjšo vlogo igrajo kot ustanovitelji mest go riški grofje. Po Puclju so imeli že leta 1217. svoj trg Planino.71 * 73 V Beli Krajini je bila v Črnomlju ustanovljena fara že 1. 1228..7* 1. 1263. pa nastopa kot priča Frideri-cus de Zernoemel.78 Trga. ki se tudi tu omenja znatno pozneje od fare. niso ustanovili goriški grofje, ampak ga dobe po prvi listini, ki ga omenja, šele 1. 1277. kot pertinenco gradu Mehovo od kralja Rudolfa v zastavo.74 Medtem ko nam ostane ustanovitelj meščanske naselbine v Črnomlju neznan, pa je zelo verjetno, da so ustanovili šele goriški grofje trg v M e 11 i k i. Ta trg se imenuje v srednjem veku •• M H V K XIY. 4 sl. 68 Rokopis v ljubljanskem muzeju. 69 Listina od 50. julija 143? v H H StA. 70 XI. 481. 71 Gradivo V. 149. Schumi U B II. 24 sl. 71 Gradivo V. 242, Schumi U B II. 41 sl. 73 Schumi U B II. 251. 74 Schumi A I. 239. Novi trg v Metliki ali pa samo Novi trg; prvič se omenja, kolikor je meni znano, 1. 1300. kot Novum forum.75 Vsi 'ti kraji pridejo šele 1. 1574. v habsburške roke. Zelo važne so nadalje meščanske naselbine Orten-buržanov. Od teh Loža niso ustanovili sami; ta kraj se omenja kot trg že 1. 1237. in sicer kot središče kranjske moči vovbrških grofov,76 ki imajo tudi že prej svoje gra-diščane77 in izvajajo že dolgo pred 1. 1221. patronat nad loško faro;78 torej sta tudi tukaj grad in naselbina izpričana mnogo prej kakor trg. Še v prvi polovici 15. stoletja pride Lož v roke patriarhov, za njimi pa ga dobe Orien-buržani.79 Zgodovinsko pomembni pa so postali Ortenburžani, kakor znano, predvsem kot kolonizatorji Kočevskega. Pri tem se imenuje cerkev v Kočevju že v znanem poročilu o prihodu Kočevcev iz 1. 1363. ;80 že leta 1377. pa se omenja na Kočevskem tudi ortenburški trg.81 Ortenburška last je tudi Radovljica, stara naselbina, kjer je obstojal trg že leta 1343.82 Dediči Ortenburžanov postanejo 1. 1420. celjski grofje, ki si s tem pridobe tudi njihove trge; poleg teh imajo v svoji posesti še Krško. Ta kraj se označa že 1. 895. kot predium,83 v 12. stoletju pa se omenjajo tu že ministerial!84 in grad.85 Prva javnopravna listina o trgu izhaja od Friderika Celjskega.86 Med deželnoknežjimi trgi ima večji pomen Višnja gora. Tu se omenja že v sredi 12. stoletja grad kot sedež zelo pomembnega rodu;87 v naslednjem stoletju pa obstoja tu že mitnica in trg.88 Mesta in trgi deželnoknežjega komornega imetja Habsburžanov izhajajo torej večinoma iz dediščine prejšnjih dinastij. Le Novo mesto so ustanovili sami. A času Friderika lil. pa se zaokroži 1.1456. ta blok še s trgi iz celjske dediščine. To se je zgodilo v času velikih turških vpadov; ker je tvorilo tedaj obzidje pri nas že davno bistven del mesta, je Friderik III. med drugimi obrambnimi sredstvi uporabil tudi ustanavljanje novih mest iz trgov 75 Schumi A II. 244 sl. 76 Gradivo V. 325, Schumi U B II. 70, Hauptmann n. o. m. 394. 77 1220; Gradivo V. 165, Schumi UB II. 25. 78 Gradivo V. 179 sl., Schumi U B II. 31, Jaksch M C IV. 122. 79 Gradivo V. 153; Hauptmann n. o. m. 415, 433. 80 Citat pri Parapatu L M S 1874, 76. 81 Citat ravnotam 78. 82 M H V K XVII. 47. 83 Gradivo II. 234, Schumi UBI. 107, Jaksch MCI. 41. 84 1154; Gradivo IV. 170, Schumi U B I. 107, Jaksch MCI. 152. 85 1189; Gradivo IV. 38 i, Schumi UBI. 155. 86 1421; Valvasor XI. 237. 87 1154; Gradivo IV. 176, Schumi UBI. Ill, Jaksch MC III. 523. 88 Sodnik 1. 1294. Hauptmann n. o. m. 472. celjske dediščine. S tem si je hotel ustvariti nove trdnjave in jih obenem s podelitvijo predpravic in pospeševanjem kolonizacije preskrbeti s stalno posadko novih meščanov. Ta motiv izrecno poudarja v ohranjenih ustanovnih listinah: imeti ga moramo pred očmi, če hočemo razumeti dejstvo. da nekatera od ten mest niso postala nikdar mesta v ekonomskem smislu besede. Znan nam je čas postanka štirih mest iz tega časa. Kočevje ima ohranjeno ustanovno listino iz 1. 1471., Lož in Krško pa iz 1. 1477.; Višnja gora je postala mesto 1. 1478., ker so 9. julija t. 1. izstavljeni trije ohranjeni privilegiji, ki vsi omenjajo zidanje in eden od njih celo povzdig trga v mesto, čeprav nam ustanovna listina sama ni ohranjena; pri tem se omenja, da je bilo mesto zgrajeno na drugem kraju kakor dosedanja naselbina.89 Radovljica je postala mesto med leti 1478. in 1510.90 Razbitega sta postala v 15. stoletju najbrže tudi zaradi turških vpadov mesti Črnomelj in Metlika. V poznem srednjem veku nastane cela vrsta novih deželnoknežjih in privatnih trgov ; edini ustanovni privilegij, ki nam je o njihovem postanku ohranjen, tržiški. govori naravnost o povzdigu vasi v trg.91 Če pomislimo, da se ti trgi imenujejo navadno že v prejšnji dobi kot večje vasi (Vipava, Senožeče, Litija), nam postane jasno, da tržiški slučaj ni osamljen. Nekateri trgi so nastali najbrže tudi zaradi ambicije svojih zemljiških gospodov (Turjak). Njihovo število ni stalno. Že v srednjem veku propadejo nekateri od njih, kakor Pleterje (Sicherstein), St. Vid pri Stični in Gutenwerde;92 pa tudi A alvasor navaja mnogo takih, ki danes ne obstojajo več.93 Skoraj vsi ti trgi leže pod gradovi. Zelo težko je tudi le približno ugotoviti čas podelitve meščanskih pravic, ker je število virov, ki nam govore o njih. navadno zelo majhno. Mnogi trgi ne morejo vzdržati niti svojih tedenskih sejmov, edinega znaka, ki jih gospodarsko loči od vasi.94 ___________ Starejše naziranje o postanku mest je izhajalo iz nazora, da so bila velika sklenjena zemljiška gospodstva edina 89 Prva listina, ki podeljuje razne pravice in se navadno označa kot ustanovitvena IMDK IV. 30—32, Monum. Habsb. II., 1, št. 1262; druga listina dovoljenje za sekanje lesa v cesarskih gozdih Monum. Habsb. II., 1, št. 1264; tretja listina popust letnih obveznosti ravnotam št. 1265, vse pa zaradi zidanja in utrjevanja mesta. Prim. poročilo o listini iz 1. 1478., ki določa način volitve sodnika, v mestnem sodnem protokolu od 1716 pri Črnologarju v MMVK XI. 67. Da prva listina od 9. julija ni ustanovitvena, gl. zgoraj str. 3. 90 1478 še trg (Richter v Hormayrjevem Archivu 1822,467), 1510 že mesto (ravnotam 468). 91 Gl. priloga 8. 92 Pleterje listina od 3. februarja 1305 v muz. arh.; Št. Vid MMVK XIII. 137 sl. 93 II. 112. 175, 212, 256 sl. 94 Gl. spodaj str. 23. gospodarska enota karolinške in pokarolinške dobe; medtem ko žive na perifei"’ 1 1 ski podložniki, svobodnih obrtnikov rt ______________,____r______ucirajo najprej samo za svojega gospoda, pozneje si pa pribore osebno svobodo ter svoboao produkcije in tako ustvarijo srednjeveško mesto. To naziranje o postanku mesta iz tlačanskega dvorca (Fronhof) obrtnikov je sedaj v znanosti opuščeno;** od naših mest se nahaja tak dvorec v bližini meščanske naselbine le pri Škofji Loki. pa tudi tu je jasno že iz geografskega položaja, da se je razvila meščanska naselbina poleg njega in ne iz njega.96 Posamezni deli mest so bili sicer tudi pozneje izločeni iz mestne jurisdikcije, naseljeni deloma po nesvobodnikih in podložni zemljiškim gospodom; to so mestne imunitete. Toda za meščane je že v začetku značilno, da so v nasprotju s prebivalci imunitet osebno svobodni; iz tega sledi, da imajo ono svobodo produkcije in trgovanja, ki jo kot trgovci in obrtniki neobhodno potrebujejo, in da pridejo zanje v poštev le one oblike zemljiške posesti, ki so združljive z osebno svobodo. Njihov položaj določa mestno pravo (Stadtrecht, ius civile) in ne podložniško pravo (Hofrecht). Zato tvorijo tudi sklenjen socijalni sloj, ki nastopa pri nas pod imenoma civis9T in burgensis,98 v nemških virih pa kot burger. Pravni položaj prvih meščanov na Kranjskem karakte-rizirata dobro dve freisinški listini iz 1. 1265.99 Škof podeli nekaterim škofjeloškim meščanom nekaj hub v dedni najem s pravico odtujitve onim, ki so „de domo vel familia eccle-sie Frisingensis“ in sicer „sub jure purchret ... ita tarnen quod annis singulis ... nostro theloneario de Lok .. . per-solvant 60 (unam marcam 20) denarios Laybacensis usual is monete, quibus persolutis ab omni erunt alterius census däcione usque per anni circulum submoti omnimodo et ex-clusi, nec officialis noster omnes tenentes et colentes agios prefatos ulterius quam ad ultronea servicia et ad stiuram communem poterit cohercere nisi tunc toti predio aut toti terre incumberet timor aut necessitas generalis propter quod ad opera generalia erunt compellendi." Iz teli listin spoznamo značaj ene od značilnih form zemljiške posesti v mestih: svobodni dedni najem sub jure purchreeht. Po- pt*—';'l ■-t"“: ' *> n . v. Below: Territorium und Stadt 299sl. ■■»s Gl. zgoraj str. 1 i sl. 97 Najstarejši primeri: Kamnik 1229 in 1245 (gl. zgoraj str. 7 sl., prip. 5