Politični ogled. Avstrijske dežele. Državni zbor poprijel je se zopet svojega delovanja. Liberalec Lenz je hotel uvedene imeti poštne hranilnice, t. j. da bi ljudje lebko pri poštnib uradih vlagali pribranjeni denar pa tudi ondi si izposojevali; večina je nasvet prepustila ministru, naj si o njem glavo beli, kakor hoiSe. Liberalcem se pač vedno sanja o 8amem kreditu, a ravno kredita imamo povsod preveS in delamo dolgove; splob pa bi ,,poštne hranilnice" pomnožile število uradnikov, kojih že imamo itak dosta. Sedaj je se začelo obravnavati o hisnem davku, naši poslanci delajo na to, da bodo bogatini zadeti v prvej vrsti in prenehajo predpravice n. pr. v Trstu. Potem pride proračun za 1. 1881 na vrsto. Poročevalec grof Henrik Klam-Martinec nasvetuje ,,potroške nastaviti na 463 milijonov, dohodke na 409 milijoaov; deficit ali pomanjkljej na 53 milijonov, ker je meseca maja od liberalcev najeti dolg 20 milijonov plačati; zanaprej se mora resno od ministrov tirjati, da se uprava spremeni in tukaj denarjev pribrani, tudi je treba gruntnim in bišnim posestnikom bremena polajšati a večih davkov naložiti kapitalistom". Vsak poštenjak temu pritrdi tem bolj,  ker je finančni minister predložil črtež postave o  borznem davku in prenaredbi desetka. Hvala Bogu! Gosposka zbornica je rok reklamacijam zastran gruntnega davka do 31. maja podaljšala. Želimo še, da odobri g. Lienbacherjevo olajšavo 81etnega šolanja. — Smrt je pobrala 2 odlična liberalca, baron Kravs in dr. Brestel, bivši libeialni finančni minister je umrl. Ta mož je ministroval, ko so sklenoli nesrecno uravnavo zemljiškega davka 1. 1869. — Dunaj8ki študentje so uže kaznovani zavoljo nesramnega rogovilstva zoper g. Lienbacberja; vlada jim je bralno društvo : ,,Lesehalle", pravo prusačko gnjezdo, zatrla. Izmed 14 zaprtih dijakov bilo je 9 judov. — Dunajski zaumrli kardinalnadškof je v poroki zapustil 300.000 fl. dijaškemu semenisču, svojim sorodnikom le 5000 fl. kar se popolnem zlaga s cerkvenimi, pri nas veljavnimi, določbami zastran duhovniških zapuščin; nasledaik ma je izvoljen dr. Grusa, ki se pa brani visoko čast in težavno breme prevzeti. — Liberalni go spodje so železniske šinje na državne stroške radi  iz tujib dežel kupovali, sedauji minister baron  Pino je pa podjetniku Lindheimu takoj naročitev  preklical, izvedevši, da hoče naročenih 16000 ton železuiškib sinj iz pruske Nemčije najeti. Naro čilojepotem dal avstrijskim fužinarjem. To je nov  dokaz, kako dobro je bilo, da so narodno-konservativni poslanci pri volitvah zmagali, ki držijo mlnisterstvo grof Taafejevo. Veliko milijonov gol dinarjev smo prej v tuje dežele pošiljali za reči,  ki jih doma imamo, milijone smo žrtvovali za železnice, a domače fužine stradale so naročil! Tudi liberalnim ,,bauernvereinlerjem" ia jihovim advokatom in kričačem je minister ustavil za 50% znižano voznino na železnicah. — Hranilnice tirjajo poprek previsokih obrestij ter zalagajo preveč denarja v reservnih fondih; delivajo sicer darov raznim človekoljubnim zavodom, a veliko boljše bi bilo, ko bi svojim dolŽDikom milše bile in menjših obresrij zahtevale. Ljubljanska hranilnica ima 15 milijonov premoženja in l1/* milijona v reservnem zakladu. — Kranjski deželni glavar Kaltenegger se težko pobira iz Ljubljane; nedavno so mn veudar morali netnčurji napraviti pojedino za slovo; pri tej priliki so renegati Suppan, Garibaldi, Deschaiann zopet zabavijali na Slovence. — Preiskava zoper litijskega Vesteneka še ni končana. — V Tridentu na Tiiolskem sta dva korporala od nasega regirnenta štev. 47. dne 27. febr. zvečer na sprehodu bila od 20 Lahov ,,irredentov" napadena z noži in kameajem. Hrabro sta se branila in smrtno ranila več rogoviležev, druge v pobeg zapodila; obleko imata budo razrezano in tudi v licih sta ranjena; preiskava je pričela. — Na Ceskem je velika povodenj, ker sneg naglo kopni. — Na Ogerskem snuje poslanec Istoczy družbo zoper Jude; minister Tisca se pa za Jude poteguje! Iz Bosne vrača se več regimentov domov, ki so uže 3 leta tam. Na ujihovo mesto piidejo drugi. V Zagrebu bil je dne 8. marca zopet poties, a ni škodoval veliko. Vnanje države. Papež Leon XIII. se vedno in močno zanimajo za kristijane v jutrovib deželah, zlasti pa za slovanske narode; Armencem v Ciliciji so mnogo izvrstnih rnisijonarjev čč. 00. jezuitov poslali; ruskega carja dva sina Sergija ia Pavla so pa sprejeti dali v viteški red Maltezov. — Tuike in Grke mirijo evropskih velevlad poslaniki v Carigradu, do sedaj brezuspešno, obadva nasprotnika pripravljata se na srdit boj. — Bolgari se branijo staviti železnico do 81 bske meje, ampak vlečejo na to, da se rumunska železnica pri Svištovu potegne čiez Dunaj v Trnovo, Sipko in dalje psoti Carigradu! — Bismark je v državnem zboru pokazal, da je tudi proti prijateljem ngrobijan", če se rnu vselej do tal ne vklanjajo; z nekim liberalcem Struwejem sta se prav neotesano zravsala; drug je drugemu očital, da je nesraiaen. S papežem začela je pruska vlada baje zopet pogajati se, da škofije dobijo svoje škofe ali vsaj kapitelske vikarije. Menda tukaj Bismarka prijazno lice, katero kaže papežu Rus, več straši, uego vse drngo! — Francozi ituajo sedaj največ dela z bližnjimi volitvami. Gambetta hoče na vsak uačin prodreti. Angleški parlement je sklenol Ircem pobrati vse orožje; z bojerci v južni Afriki pa se Angleži za mir pogajajo. Preveč so bili tepeni. General Collei je res mrtev. Kroglja mu je glavo prebila. — Otok Ischijo, na Italijauskem je poties grozno razdeval, 200 hiš je podrtih in 150 ljudij usmrtenih. — VSeverni Ameriki je 4. marca prevzel General Garfield predsedništvo republike. Stari predsednik Hayes pa je isti dea odstopil.