aKTUALNu v,;•/ SANJE Cez nekaj dni bodo spet ljubeljske dirke, ki vedno privabijo po več tisoč gledalcev. Lahko trdimo, da je na Ljubelju vsako leto ena največjih prireditev na Gorenjskem. Vendar pa je bilo doslej vsako leto na tej prireditvi, kljub njenemu uspehu, vrsto pomanjkljivosti, ki bi Jih ne smelo biti več. Vsekakor se je že marsikdo vprašal, ali bodo tudi letos motoristi dvigali s ceste tolikšne oblake prahu kot prejšnja leta? Prireditelju AMD Tržič, je vsako leto delalo največje preglavice — škropljenje ceste. Kot smo zvedeli bo letos to vprašanje rešeno na zadovoljstvo vseh: gledalcev, prireditelja in tekmovalcev. Prav gotovo tako ne sme več biti, kot je bilo prejšnja leta. Tudi letos bo za obiskovalce preskrbljen avtobusni prevoz iz Tržiča do starta na Ljubelju. Aktualno vprašanje pa je, kako bodo avtobusna podjetja organizirala prevoz obiskovalcev do Tržiča. Gre zaradi nedeljskih povratnih kart. Prejšnja leta so bili avtobusi oštevilčeni in vsakdo se je lahko peljal s povratno karto le z avtobusom z isto številko. Bili pa so primeri, da je avtobus trikrat pripeljal v Tržič, le dvakrat pa je isti peljal iz Tržiča in komur se ni uspelo zdrenjati v avtobus je ostal s plačano povratno karto v žepu in je moral kljub temu v drugem avtobusu plačati novo voznino. Avtobus- na podjetja naj bi vsaj za takšne prireditve imela povratne vozne karte, ki bi veljale za katerikoli avtobus njihovega podjetja. Vsako leto so imeli reditelji ob tekmovalni progi in na cesti od Tržiča do Ljubelja zaradi nediscipliniranih gledalcev precej nepotrebnega dela. Letos Je prireditelj ogradil vso tekmovalno progo. Kljub temu pa bodo morali biti gledalci toliko disciplinirani, da prireditelju in tekmovalcem ne bodo delali ovir in povzročali nesreč, čeprav doslej k sreči še ne moremo govoriti o večjih karambolih. FaBo KTUALNO VPRAŠANJE Veličastne proslave Dneva vstaje Proslave Dneva vstaje so bile na Gorenjskem povsod dobro obiskane. Prireditve v spomin tega zgodovinskega dne so se skoraj povsod začele že 19. ali 20. julija, tako da so osrednje proslave na dan — 22. julija dobile še sveča-nejši izraz. Mladinske organizacije so na predvečer praznika zakurile številne kresove na pobočjih Jelovice, Pokljuke kot tudi pod 16. obletnico požiga te vasi in streljanja talcev. Na proslavo je prišla tudi patrola 200 preživelih borcev NOB, patrole planincev, pripadniki predvojaške vzgoje, avto-moto društva iz Kranja in druge organizacije. Predsednik Okrajnega odbora Zveze borcev tov. Ivan Bertoncelj - Johan je v svojem govoru na proslavi dejal, da danes vse pre- GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO L£TO XI., ŠT. 57 — CENA DIN 10. KRANJ, 28. JULIJA 1958 S SEJE ObLO JESENICE Občinski perspektivni plan sprejet Ker za 18. t. m. dne 17. prekinjena 10. seja občinskega zbora ln zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Jesenice ni "Na sklepčna, sta se oba zbora sestala na zasedanje v sredo, 23. julija. Zbora sta ločeno razpravljala o predlogu družbenega plana gospodarskega razvoja občine Jesenice za razdobje od leta 1957 do 1961 in ugotovila potrebo nekaterih dopolnitev ter sprememb ;"' rneznih poglavij perspektivne-?a Plana. Te dopolnitve je predlo-2*|a komisija skupnemu zasedanju 0beh zborov, ki sta sprejela tako p0Pravljen predlog brez vsake razprave. Upoštevajoč razpoložlji-Ve Proizvajalne sile in realne mož-n°sti njihovega izkoriščanja pojavlja perspektivni plan za razvoje 1957—1961 sledeče cilje: Zagotoviti je povečanje obsega pro-,Zvodnje in storitev za povprečno ^ % na leto ter povečanje narod-(Nadaljevanje na 2. str.) S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ PRI NAKLEM IN OB VODOVODNEM STOLPU V KRANJU SO DOLOČENE NOVE ZAZIDALNE POVRŠINE — 136 GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ JE POLOŽILO LANSKOLETNE RAČUNE — ZA ODVOZ SMETI BOMO PLAČEVALI POSEBEN PRISPEVEK — TRIKRATNO GLASOVANJE, KI NI PRODRLO Na ločenih sejah obeh zborov ObLO v Kranju, ki so bile v četrtek 24. t. m. popoldne, so odborniki razpravljali in sklepali o več važnih stvareh. Zanimivo pa je, da so odborniki nekatere predloge pustili brez besede, čeprav so bili važni, ob drugih so se pa zelo »ogreli«. Tako je skoraj razočarala tišina, ki je bila na Zboru proizvajalcev ob predloženih zaključnih računih 136 gospodarskih organizacij in zavodov. Ti računi kažejo toliko razlik pri doseganju in preseganju planirane proizvodnje, da je bilo pričakovati, da se bodo prav odborniki Zbora proizvajalcev živo zanimali za te pokazatelje, za katerimi se gotovo skrivajo mnoge težave in problemi. Toda — odborniki so brez besede 'potrdili predložene račune. Nasprotno pa so na Občinskem zboru zelo živahno razpravljali o nekaterih vprašanjih, ki so jih razvideli v predloženih računih. Kdo bo plačeval? Tako so se odborniki vprašali, ko so bile na dnevnem redu cene komunalnih uslug. Pravzaprav je šlo za to, kdo naj plača stroške za čiščenje, škropljenje in pranje cest in za odvoz smeti v mestu. 2e v prvih petih mesecih letos so za te usluge izplačali iz občinskega proračuna več kot 2 milijona dinarjev. Sedaj pa je tudi ta predal občinske blagajne že prazen. Samo od- OBISK KRANJSKE DELEGACIJE V LA CIOTAT Pobratenje mest La Ciotat-Kranj Ob 16-letnici streljanja talcev in požiga vasi Kokre se je tam zbralo tudi 200 članov ZB iz Kranja Stolom, Kamniškimi planinami in drugod, kjer so bili v času NOB večji boji in drugi pomembnejši dogodki. Na grobove talcev v Begunjah in drugod so položili sveže cvetje. Organizacije ZB na Bledu, v Tržiču in drugod so organizirale številne pohode in patrole po nekdanjih partizanskih poteh Organi- malo tolmačimo mladini veličino in pomen osvobodilnega boja in današnje pridobitve. Nesebičnost in žrtvovanje takratnih borcev *a skupne koristi je še danes potrebna v delu in naporih za uresničevanje ciljev revolucije, za boljše življenje delovnim ljudem. Zato se lik borca iz naše revolu- voz smeti od privatnih gospodinjstev stane letno približno 1,800.000 dinarjev. Večina drugih mest, med katerimi je tudi Ljubljana, je uredila tako, da odvoz smeti plačajo sami koristniki. V Kranju so doslej to plačevala le podjetja in ustanove. Po sklepu ObLO pa bodo uvedli tudi v Kranju prispevek stanovalcev. Po sprejetem predlogu bi plačevali mesečno po 1 dinar od kvadratnega metra stanovanjske površine za tedenski odvoz smeti. Do konca leta pa bodo izdelali načrt za nabavo sodobnejšega vozila in tudi posod za odvoz oziroma za spravljanje odpadkov. Seveda, če bo denar. Najživahnejša pa je bila razprava o tem, ali naj se podjetje »Klasje« v Kranju združi z ljubljanskim tovrstnim podjetjem »Žito« ali ne. Razprava je bila zelo živa, govornikov vedno več. Po dolgi razpravi so z dviganjem rok odklonili to združitev. Spet so govorili, bili so »za«, a še več jih je bilo proti združitvi. Zato so še dvakrat glasovali. Predlog za združitev ni dobil večine glasov. K. M. Več tisoč ljudi je bilo 22. julija na proslavi v Kokri Naše mesto se je 14. julija, na dan francoskega državnega prazna, slovesno pobratilo ob fran-coski sinji obali z mestom La Cio-*at- To je turistično mesto, na pol Poti od Marseilla do Toulona. Pogrni šteje 16.000 prebivalcev, po-eti pa nad 30.000 zaradi pritoka ^evilnih domačih in inozemskih *uristov, ki se nastanijo v števil-ftui hotelih, domovih, vilah in campingih na območju občine La Ciotat. V starem pristanišču — La Ciotat je že iz grških in rimskih časov (lat. civitas) — velika ladjedelnica, ki zaposluje 3000 delavcev in izdeluje tankerje lepih modernih oblik, ki imajo 30 do 40.000 ton nosilnosti in preko 100 metrov dolžine. Ko smo bili tam, so dograjevali tako petrolejsko ladjo za Finsko. Ljudstvo La Listine na pergamentu je predsednik ObLO Kranj, Franc Puhar v La Ciotatu podpisal z gosjim peresom Ciotat je v veliki večini včlanjeno v socialistično (levičarske struje) in komunistično stranko. Zupan — g. J. Graille —, ki je obenem podpredsednik pokrajinskega sveta v Marseillu, je izredno sposoben javni delavec, prikupen mož in velik ljubitelj naših narodov. Pri njem se je naša sedanja povezava začela. Bil je pred 2 letoma član delegacije francoskih socialističnih županov, ki so bili povabljeni k nam na obisk. Sledili so drugi naši in njihovi obiski, dopisovanje med prijatelji in misel, ki jo letos uresničujemo, je dozorevala. Tu gre za dejansko, praktično povezavo med mestoma in občinama, za izmenjavo izkušenj, za medsebojne obiske raznih skupin državljanov obeh občin, za izmenjavo kolonij — kar smo letos že uresničiLi na obeh straneh, itd" Dne 14. julija je bil torej prvi del slovesnega pobratenja v La Cioti. Drugo dejanje oz. ponovitev tega dogodka bo 1. avgusta pri nas v Kranju. Kranjska delegacija s predsednikom občine, tov. Puharjem-Acijem na čelu, je bila tam sprejeta nadvse prisrčno ;n nam bo vse, kar smo doživeli v tistih dneh, ostalo v trajnem spominu. Mesto je bilo okrašeno s francoskimi in našimi zastavami. (Celo njihov pisemski papir je sedaj opremljen z našo zastavo poleg francoske.) Med proslavo in po govorih obeh županov je mestna godba igrala pred francosko še jugoslovansko himno in nam vsem je ta lepa gesta segla globoko v srce. Podžupan nam je pripovedoval, da je bil zelo ganjen, ko je videl, da so naši otroci, ki (Nadaljevanje na 6. str.) zacije jeseniškega kota so pripravile obisk na kraj pod Stolom, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bataljon. Delovni kolektivi Kranja kot tudi prebivalci iz Preddvora, Cer-kelj, Jezerskega in okolice so se na Dan vstaje zbrali v Kokri, kjer so skupno z domačini proslavili NAŠ RAZGOVOR cije mora prenašati na današnjo mladino, kar je naloga preživelih borcev in organizacij. Domačinka Cilka Rozman pa je na proslavi govorila o uporu v Kokri, o spopadih z okupatorjem in o požigu vasi in o talcih, ki so jih tam postrelili skupno 30. K. M. PRAVILNA VZGOJA NAJMLAJŠIH — USPEH ZAGOTOVLJEN Zadnji dve leti je bila ekipa kranjskih plavalcev v Sloveniji nepremagljiva, lani pa je krepko posegla v borbo tudi za najvišja mesta v državi. Prvi letošnji rezultati plavalcev, članov PK »-Triglav« iz Kranja spet kažejo, da bodo v letošnji sezoni dosegli zavidljive rezultate in že po prvih startih bi lahko trdili, da se bodo letos na državni lestvici povzpeli še višje. »Čemu je pripisovati tako nagel kvaliteten vzpon kranjskih plavalcev«, je bilo prvo vprašanje, na katerega je njihov trener Dušan Brozovič v najinem razgovoru takole odgovoril : »Tako hiter napredek plavalcev je pripisovati pravilnemu delu kluba od njegovega obstoja. Po zmernem in na pravilni osnovi grajenem treningu z velikim številom najmlajših, je bilo moč pričakovati tako visoko kvaliteto plavanja v Kranju. Le fizično in psihično dobro pripravljeni, so v zadnjih dveh letih sposobni za napornejše, vrhunsko delo, večje storitve in ostre treninge.« »Ze dlje je poznano, da bi bil napredek kranjskih plavalcev še večji, če bi lahko tudi v zimskem času treni- IM1! rali v zaprtem bazenu. Prav zato pa je toliko bolj zanimivo, kako Kranjčani trenirajo med »mrtvo« sezono, zlasti še, ker so letos že na prvem startu dosegli skoraj enake čase kot ob koncu lanske sezone?« »Zadnji dve leti smo imeli treninge med zimskim časom v Ljubljani, kjer imajo zaprt bazen. Na teh treningih so plavalci sicer le popravljali svoj stil. Razen tega pa so imeli dvakrat tedensko še »suhi« trening v telovadnici po dve uri, ki je bil za plavalce večkrat precej zahteven. Ko pa se je zima poslovila in je postalo topleje, so imeli treninge v bazenu s toplo vodo v »Inteksu« v Kranju. Takšno zimsko delo je zadostovalo, da so plavalci obdržali vsaj 65 odstotkov telesne kondicije in bili dobro pripravljeni za ostre treninge takoj, ko je bilo odprto Mestno kopališče.« »V dneh 22. in 23. avgusta bo v Kranju izbirni miting za evropsko prvenstvo, ki bo v Budimpešti. Lahko pričakujemo, da se bo kdo od Kranjčanov plasiral za ta šampionat?« »Upam, da bo Lado Brinovec zaplaval letos na 1500 m pod 19 minut in na 400 m okoli 4:42,0 (oba rezultata sta boljša od drž. rekorda); Kon-ciljeva lahko doseže na 100 m metuljček 1:17,0 (tudi to bi bil nov drž. rekord), medtem ko lahko popravi slovenska rekorda na 100 m in 400 m prosto; Kocmur se bo spustil pod eno minuto na 100 m prosto in tudi Saša Košnik lahko v istih disciplinah kot L. Brinovec doseže odlične rezultate. Vsi omenjeni imajo možnost, da zastopajo državne barve na evropskem prvenstvu, zlasti še, če bo v Budimpešto odpotovala številnejša reprezentanca Jugoslavije.« »Ali se je bati, da bi plavanje v Kranju nazadovalo, ko bodo zapustili plavalne bazene sedanji »asi«?« »Ne. Naraščaja, ki ga začnemo vzgajati že v plavalnih šolah za začetnike, imamo dovolj. Iz vrst mlajših plavalcev pa bodo že letos lahko okrepil I. moštvo Peter Brinovec, Milan Košnik, Tatjana Kobi, Breda Vrtov-šek, Cirila Gabron itd. Bati pa se je, da ne bomo mogli dolgo vzdržati koraka z ostalimi plavalnimi klubi v državi zato, ker imamo v zimskem času mnogo slabše delovne pogoje kot ostali.« FaBo 39 344890581694458384292^^^^27269^38107395^7626013751944816924503109542038337212836^83792018^9716648945391241952492463041923^55205260851473^34^84^2 02010201010209000202000202010102010001010100010200020201000102000400020002100610071001000008050601010102080023535348232353535353480000 2 Glas Gorenjske, KRANJ, 28. JULIJA 1958 PABERKI PO SVETU NAJBRŽ BO RES Zanimivo je, da so zadnje čase vrsto diplomatskih in konzularnih uslužbencev ZAR proglasili za — vohune. Zelo pogostne so take novice: Jordan je izgnal nekaj uslužbencev ambasade ZAR v Amanu, Libanon je aretiral dva uslužbenca ambasade ZAR v Bejrutu, Irak je prijel nekega uslužbenca ambasade ZAR v Bagdadu, Jordan pa je zahteval od Kaira, da odpokliče konzula iz Jeruzalema. NEZANESLJIVA VOJSKA Po vsem, kar je visoki funkcionar Enotne socialistične stranke v Vzhodni Nemčiji Erich Henecker napisal v armadnem listu »Die Volksarme«, bi sodili, da vojska Parikovva ni ravno posebno zanesljiva. Na račun oficirjev in vojakov so padle hude obtožbe: sovražna ideologija, revizionizem, malomeščanstvo, oportunistično stališče proti generalni partijski liniji, zapeljevanje v buržujsko politiko itd. Napadene so celo žene oficirjev, ker kupujejo v Zahodnem Berlinu in tako gospodarsko škodijo svoji deželi. Običajno se o vojski tako odkrito ne govori. Če se pa govori in piše, potem stvari ne stoje dobro... NEZADOVOLJSTVO Likvidacija Imre Nagvja v Madžarski je doživela v svetu ostro obsodbo. »Time of India« poroča, da je organizacija KP v državi Kerala (kjer je ta na oblasti) nezadovoljna z budimpeštansko obsodbo in bo na sestanku indijske Partije zahtevala pojasnilo. Tudi tamkajšnji prvak Partije Dange je izjavil, da bi se morali »taki rešitvi vprašanja Nagy« izogniti. Podobni glasovi se slišijo v svetu povsod v levičarskih krogih. Ali je bilo res potrebno, da se s takim nečloveškim dejanjem izziva cel svet? ANDORA IN NEMČIJA Ne smemo pozabiti, da še obstoja majhna republika Andora v Evropi! Da še živi, nam priča izjava predsednika Andore, ki je pred nekaj dnevi svečano rekel, da bo končno prenehalo vojno stanje tudi med Andoro in Nemčijo, ker takšno stanje prav zares nima nikakršnega smisla. Ne gre za takšno stanje po drugi svetovna vojni. Andora je napovedala vojno Nemčiji že leta 1914, vendar pa ni bila poklicana v Versailles, da bi podpisala premirje. Zato je bilo potrebno vsekakor to zadevo preprosto rešiti — s svečano izjavo. DE GAULLE IN LEPI OTROCI Ko je bil takoj po končani drugi svetovni vojni na oblasti general De Gaulle, je apeliral na Francoze, da nadoknadijo vse izgube med vojno — skratka da rodijo nove državljane. V zadnjih dnevih pa je »Federacija francoskih diu-žin, številnih družin in mladih žarišč« poslala De Gaullu posebno pismo z naslednjo vsebino: »Dvajset milijonov lepih otrok, ki ste jih želeli imeti že leta 1945, je zdaj tu. Vi sedaj ne smete z revizijo nekaterih socialnih in družinskih uredb (kot to napovedujejo) kaznovati družine, ki so se takrat odzvale vašemu pozivu.« SPODRKLJAJ Nennijevi socialisti prigovarjajo Saragatovim socialdemokratom, češ da ne žele nič drugega, kot biti na oblasti, to je v koaliciji z demokristjani. Zato je kot značilen, zabeležen spodrkljaj vodje socialdemokratov Saragata v govoru, ki ga je imel na seji parlamentarne skupine: »Stranka, ki ima milijon in tristo tisoč ministrov, ne more...« Saragat je hotel reči »članov«, toda izgovoril je »ministrov«. LJUDJE IN DOGODKI POLOŽAJ SE JE POMIRIL IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNLK/ UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70—1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN V prvi polovici tedna je še pričakovati manjših krajevnih neviht, nato pa bo lepo vreme. Konferenco na najvišji ravni med predstavniki treh zahodnih velikih sil, Sovjetsko Zvezo, Indijo in ob sodelovanju generalnega sekretarja Združenih narodov Hammarskjoelda, bodo kot kaže, vendarle sklicali. Govori se že o datumu: začela naj bi se 4. avgusta, in sicer v okviru ZN. Sovjetska Zveza izjavlja, da je zanjo pravzaprav vseeno kje se bodo državniki sestali; glavno je, da se srečajo čimprej in da pridejo na sestanek tudi zastopniki tistih arabskih držav, ki jih je kriza najbolj prizadela. Ta pogoj je razumljiv. Bilo bi pač nekoliko čudno, če bi se hoteli razgovarjati o Libanonu, Iraku, Združeni arabski republiki in drugih, ne da bi te države med tako važnimi razgovori mogle priti do besede. Stvar pa vendarle ni preprosta, če pomislimo, da Velika Britanija in Francija, po svojem vojaškem napadu na Egipt, nista še obnovili s to deželo diplomatskih odnosov. Zahodne države tudi niso še navezale stikov z novo iraško vlado in kot se zdi, se na ta korak ne bodo odločile tako hitro. „ To pa ni edina težava, ki jo morajo na vzhodu prebroditi pred konferenco. Morali bodo tudi vskladiti svoja stališča, vzpostaviti nekdanjo enotnost. V zahodnem bloku je danes opaziti kar štiri različne skupine. V prvi so tiste države, ki nimajo neposrednih koristi na Bližnjem vzhodu, ki o angloameriški intervenciji niso bile niti obveščene in ki sedaj bolj ali manj previdno zahtevajo naj bi našli za krizo kakršnokoli miroljubno rešitev, ne pa tvegali svetovnega spopada. Tej skupini se približujeta celo Zahodna Nemčija in Italija. Obe gojita z Bližnjim vzhodom širdke trgovinske odnose in seveda nista zadovoljni z angloameriškim monopolom nad arabskim petrolejem. Niti prva niti druga ne marata zamere med Arabci. Pravita, da imata v pogledu Bližnjega vzhoda roke čiste in da si jih nočeta umazati. ■ Še bolj odkrite so skandinavske države na severu in Grčija na jugu Evrope. Skandinavci se odločno zavzemajo za razgovore med »velikimi«, Grki pa so celo prepovedali, da bi njihovo ozemlje izkoriščali kot prehodno točko na Bližnji vzhod za prevoz čet in vojaškega materiala. Posebno stališče ima Francija. De Gaulle ni prav nič navdušen nad predlogom, da bi sestanek med »velikimi« organizirali v okviru ZN. Boji se namreč, da bi nekega dne, po isti poti, prišla na dnevni red Alžirija. Francija tudi zelo zameri Ameriki, da se je pred dvema letoma uprla anglo-franco-skemu napadu na Egipt, med tem ko sedaj počenja sama nekaj podobnega v Libanonu. V tretji skupini so Velika Britanija in nekateri njeni zavezniki. Njihovo mnenje je, da je treba sestanek »velikih« vzeti resno in izkoristiti vse možnosti za spora- zum o Bližnjem vzhodu na novi podlagi. Četrta skupina, ki jo vodijo ZDA je glede konference na najvišji ravni precej hladna in sprejema poziv na sestanek predvsem zato, ker ga ne more zavrniti ne da bi razočarala svojo lastno javnost in zanikala svoje slovesne izjave, da je glavni cilj njene politike, kot je dejal nedavno predsednik Eisenhower, »mir in mednarodni napredek«. Ta nasprotja med zahodnimi zavezniki vsekakor olajšujejo delo ZN. Oslabljen blok je pač bolj pripravljen za popuščanje in na kompromise. Marsikaj zavisi sedaj seveda tudi od sovjetskega stališča in upati je, da vzhodni blok ne bo s skrajnimi zahtevami otež-kočal sporazuma. Doseči je treba, razume se, odhod tujih čet iz Libanona in prepustiti reševanje spora Združenim Narodom. Udrihati po občutljivih Amerikancih in v vsakem osnutku resolucije obsojati njihovo intervencijo, pa tudi ni pametno in lahko pripelje do še večje zaostritve. Moskva je včasih pokazala da zna biti elastična. Se večkrat pa je z svojo dogmatično togostjo povzročila neprecenljivo škodo. O tem imamo v Jugoslaviji dovolj neprijetnih izkušenj. No, mednarodni položaj se je vendarle nekoliko popravil in upati je, da bo spor na Bližnjem vzhodu kmalu prešel iz vojaških v diplomatske roke. Ivan Lah v nedeljo smo zabeležili RADOVLJICANI SO PRAZNOVALI Radovljica, 27. julija. — Tu je bila danes veličastna proslava ob zaključku občinskega praznika. V domu TVD Partizan so odkrili spominsko ploščo 25 padlim telovadcem iz Radovljice. Proslavi je prisostvovalo mnogo domačinov in tujcev, sodelovali so tudi: leska in javorniška godba na pihala, gaseči, taborniki in pripadniki JLA. Po slovesnosti so se udeleženci zvrstili v povorko in odšli do rojstne hiše Boštjana Olipa, kjer so mu odkrili spominsko ploščo. Olip je bil znan judenburški revolucionar, ki ga je tedanji režim pred 40. leti obsodil na smrt zaradi revolucionarnega delovanja med slovenskimi vojaki v tedanji avstrijski armadi. Spominsko ploščo je odkril predsednik OOZB tovariš Ivan Bertoncelj. — Danes so odkrili spominsko ploščo tudi Jožetu Štruklju, prvemu padlemu partizanu iz Radovljice. Radovljičani so praznovali svoj praznik že od sobote 19. julija z raznimi športnimi in kulturnimi prireditvami. Sinoči so imeli telovadno akademijo, na kateri so nastopili tudi telovadci iz Kranja. Med drugim je bilo tudi razvitje prapora mestne organizacije ZB in prapora TVD »Partizan«, ki praznuje letos 50-letnico obstoja. -k POKAL NARODNIH HEROJEV GORENJSKE SO OSVOJILI TRZIČANI Jesenice, 27. jul. — Danes je bi- lo na strelišču pod Mežakljo na Jesenicah okrajno strelsko prvenstvo za Gorenjsko z vojaško puško in pištolo. Tekmovanja se je udeležilo preko 100 strelcev, ki so dosegli zelo dobre rezultate. Posebno so se dobro izkazali strelci iz Tržiča, saj so v ekipni konkurenci s precejšnjim naskokom osvojili prvo mesto in prehodni pokal »Narodnih herojev Gorenjske«, ki jim ga jze v imenu OOZB izročil Matija Suhadolnik. REZULTATI — vojaška puška (300 m) — ekipno: 1. Tržič 984, 2. Jesenice 928, 3. Javornik 915 krogov od 1000 možnih. Posamezno: 1. Peternelj, Sava-Kranj 230, 2. Pa-gon, Sk. Loka 208, 3. Bagarin 206 krogov od 300 možnih. Mladinci: l.Otrin, Javornik 188, 2. Rustija, Tržič 187, 3. Verdnik, Jesenice 185 od 200 možnih krogov. Vojaška pištola (50 m): 1. Peternelj, Kranj 157, Bizjak, Tržič 107 krogov od 200 možnih. Pištola (25 m): 1. Peternelj 174, 2. Horvat, Radovljica 166, 3. Bedina, Tržič 163 krogov od 200 možnih. -an NA HRUŠICI SO LEPO PROSLAVILI VAŠKI PRAZNIK Hrušica, 27. julija. V spomin na najhujše dni minule vojne, ko so gestapovci ustrelili na Belem polju pri Hru-šici 46 talcev, praznujejo Hruščani vsako leto svoj vaški praznik. Praznovati so začeli v četrtek zvečer. Ta večer so med drugim imeli množični sestanek SZDL, na kate- 0 denarnih sredstvih okrajnih športnih organizacij i Letos prvič je bila v kranjskem okraju uveljavljena nova delitev denarnih sredstev, ki jih je predvidel okrajni proračun za okrajne športne organizacije in šport na sploh. Okrajnim športnim organizacijam in raznim gorenjskim podzvezam je bilo polovico proračunskih sredstev za prvo polletje dodeljeno z okraja (Svet za telesno vzgojo in šport pri . OLO), druga polovica pa je bila razdeljena po občinah z namenom, da občine, pravzaprav občinski sveti za telesno vzgojo in šport ta sredstva pravilno dele med športna društva in organizacije kot tudi okrajnim športnim forumom. Doslej občine tej svoji obveznosti še niso zadostile, kot smo zvedeli iz odgovorov naslednjih okrajnih športnih organizacij: Pavle Novak, sekretar Gorenjske nogometne pod-zveze: »Kdo nam bo dal drugo polovico denarnih sredstev (150.000 dinarjev), še ne vemo. Vse kaže, da sveti za telesno vzgojo in šport pri ObLO premalo razmišljajo o tem. Ker ni upati, da bomo ta sredstva dobili, smo morali zvišati takse nogometnim klubom. Vendar bo z zvišanjem taks le 50.000 dinarjev kritega našega proračuna, 100.000 pa bo še vedno ostalo primanjkljaja. Če bo pri tem ostalo, ne bomo mogli prirediti nikakršnih tečajev za vzgojo strokovnih kadrov in ustanoviti novih nogometnih sekcij na podeželju.« Sekretar Okrajne zveze »Partizan« in predsednik Gorenjske atletske podzveze, Dušan Feldin: »Nimam bojazni, da bi ostali del denarnih sredstev ne dob;li. Občine kot so Tržič, Kranj, Škofja Loka, Bled, Jesenice in Železniki imajo zlasti za »Partizana« vse razumevanje, medtem ko bo to vprašanje v ostalih občinah teže rešljivo.« Predsednik Okrajnega strelskega odbora, Rajko Mali: »Po zagotovitvi Sveta za telesno vzgojo in šport pri OLO bi morali drugo polovico sredstev dobiti od občin, vendar sta doslej dali le Ziri (5.000) in Cerklje nekaj manj. Kako je s temi sredstvi, smo že dvakrat pismeno vprašali vse občine: prvič nam sveti za telesno vzgojo in šport sploh niso odgovorili; drugič pa smo naslovili na predsednike občin, pa tudi še ni odgovorov. Vse kaže, da svojega programa ne bomo mogli izvesti.« Sekretar Gorenjske rokometne podzveze, Milan Ziv-kovič: »Prvo polovico 200.000 dinarjev smo dobili, druga pa nam je že zagotovljena. Rokometni klubi so namreč zasedaj le v kranjski občini, zato nam je ostalih 200.000 dinarjev zagotovil Svet za telesno vzgojo in šport pri ObLO Kranj.« PaBo rem so govorili o gospodarskih vprašanjih vasi in občine, o vaškem prazniku in drugem. Hkrati so na sestanku podelili 6 zaslužnim članom SZDL priznanja. Naslednji večer so imeli promenadni koncert ter predavanje o lepotah Slovenije. V soboto popoldne pa so svojci padlih talcev in predstavniki množičnih organizacij obiskali Begunje in počastili spomin ustreljenih talcev, ter položili na grobove vence. Včeraj je bila pred spomenikom talcev na Belem polju tudi žalna komemoracija, v Domu Svobode na Hrušici pa Večer glasbe, ki so ga izvajali vokalni in instrumentalni odseki hrušičanske Svobode. Na današnji glavni dan krajevnega praznovanja je opozorila Hrušičane godba na pihala z budnico, ki ji je sledil nastop športnikov in gasilcev, popoldne pa je bilo odkritje spomenika padlim gorenjskim kurirjem na Belem polju. Šesto •krajevno praznovanje pa so za-zaključili Hrušičani s sprejemom in pogostitvijo svojcev žrtev fašističnega terorja v Domu Svobode na Hrušici. IESENICE : GRMOŠCICA 6481:6414 Jesenice, 27. jul. — V okviru jeseniških letnih iger je danes na štiristeznem kegljišču na Jesenicah ekipa domačih kegljačev premagala ekipo Grmoščice iz Zagreba s 6481:6414 kegljem. OBČINSKI PERSPEKTIVNI PLAN SPREJET (Nadaljevanje s 1. str.) nega dohodka za 8,1 % na leto, da bo proizvodnost dela vzporedno naraščala za 4 % letno. Povečanje storilnosti dela v industriji je zagotoviti z uvedbo boljše organizacije dela, s smotrno kadrovsko in s stimulativno tarifno politiko. Investicijska vlaganja je treba usmeriti v take rekonstrukcije H) modernizacije, ki bodo omogočale povečanje kapacitet ob istočasnem zmanjševanju števila zaposlenih. V okviru petletnega plana je doseči postopno naraščanje življenjsk-ravni prebivalstva s povečanjem osebne potrošnje za povprečno 7 odstotkov letno. Prav tako je doseči povečana investicijska vlaganja za stanovanjsko graditev in za ostale dejavnosti družbenega standarda ter zagotoviti razvoj in krepitev socialističnih proizvodnih odnosov, utrjevanje delavskega samoupravljanja in nadaljne izgradnje komunalno samouprave. V kolikor bodo za izvajanje perspektivnega plana predvidena sredstva na razpolago in v kolikor bodo upravni organi Občinskega ljudskega odbora sistematično spremljali njegovo izvajanje, bo sprejeti petletni perspektivni plan velikega pomena za gospodarski razvoj občine Jesenice in s tem za izboljšanje standarda, je bilo omenjeno ob sprejemanju plana. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PADLIM KURIRJEM 5. avgusta 1944 so Nemci ob podpori domačih izdajalcev popolnoma uničili kurirsko stanico GT 19 nad železniško postajo Mojstrana. Sest kurirjev je bilo ob napadu na mestu mrtvih, sedmi pa je umrl v Begunjah. Ob 14. obletnici tega tragičnega dogodka bo odbor ZB NOV Dov-je-Mojstrana na kraju nesreče odkril spominsko ploščo. Člani organizacije so nekdanjo stanico deloma restavrirali, ves prostor lepo ogradili ter do plošče speljali novo pot. Odbor ZB pričakuje, da se bo odkritja plošče, ki bo 3. avgusta, udeležilo veliko število domačinov in gostov. -zk SREDNJEŠOLSKA MLADINA ODPOTUJE NA AVTOCESTO Ta teden bo odpotovala iz Kranja na gradnjo avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« brigada gorenjske srednješolske mladine. V brigado se je prijavilo 120 mladincev in mladink. 60 brigadirjev iz vrst delavske mladine pa bo šlo na akcijo v sklopu Kranjsko-go-riške brigade, ki bo ostala na delu dva meseca. Prihodnji mesec bodo v Kranju osnovali tudi brigado za lokalne akcije. Tudi v tej brigadi bo okrog 120 mladincev in mladink z Gorenjske in bo sodelovala predvsem s stanovanjsko skupnostjo na Zlatem polju pri urejanju naselja. JESENIŠKI UPOKOJENCI SI UREJAJO DRUŽABNI PROSTOR Na pobočju »Mirce« si jeseniški upokojenci gradijo majhno poslopje, v katerem se bodo zbirali in si tam uredili družabno življenje. Doslej so imeli samo hišico v katero pa so zlikavci že večkrat vlomili. H gradnji novega družabnega prostora sta prispevali Železarna in občina vsaka po pol milijona dinarjev, ostalo pa bo nadomestilo prostovoljno delo. Razen upokojencev sodelujejo pri tem prostovoljnem delu tudi mladinci, gasilci in obvezniki predvojaške vzgoje. RAZSTAVA LIKOVNIKOV-AMATERJEV GORENJSKE V ŠKOFJI LOKI V osnovni šoli v Skofji Loki jc bila v sredo zaključena razstava gorenjskih likovnih umetnikov, ki jo je v počastitev proslave 15. obletnice ustanovitve Prešernove brigade pripravil Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev Kranj. Na raz.st.avi je bilo zastopanih 20 umetnikov-amaterjev iz Kranja, Tržiča in z Jesenic. V glavnem je bila razstavljena grafika, plastika in olje. Ob zaključku lahko ugotovimo, da je bilo za zanimivo razstavo izredno zanimanje, saj si jo jo ogledalo lepo število ljubiteljev likovne umetnosti. V dneh VIII. Gorenjskega s;>jm;i bo razstava odprta tudi v Kranju. I. V. ŠTEVILNE PRIREDITVE V ČASU GORENJSKEGA SEJMA Ze vrsto let smo pogrešali ob vsakoletnem prirejanju Gorenjske-<|d sejma tudi kvalitetne kulturno prireditve. Kaže, da bo letos, ko je sejem dobil tudi večji turistični poudarek, s tein mnogo bolje, saj so si organizatorji prizadevali pridobiti kvalitetne ansamble, ki bodo nastopali v času sejma na samem razstavišču. Na sam dan otvoritve sejma, 1. avgusta bo nastop obrtniškega pevskega zbora »Enakost« iz Kranja. 7. avgusta pa bo nastopil mešani pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja, z izbranim pevskim programom. Naslednji dan, 8. av-pa bo nastopila ena najbolj-šil folklornih skupin DPD Svobode z Jesenic s plesi narodov Jugoslavije. Brez dvoma bo nastop koroških pevcev, 9. avgusta, svoje-vrstno doživetje, saj nam bodo naši rojaki v svojem »Koroškem večeru« pričarali in obudili lepe S'J" venske pesmi, ki žive mod njinn v tujini. K temu je treba še prišteti vrsto športnih tekmovanj, tako da bo v Kranju, v času sejma pestro >n razgibano kulturno in športno življenje. KRANJ, 28. JULIJA 1958 Glaa G&renjskjB 3 Poznam družino, ki se je zadolžila do grla, da se je potem z usnjenimi kovčki, v belih poletnih oblekah, lahko predstavila v dubrovniškem hotelu za originalne Dunajčane in uživala 10 dni brezskrbnega, gosposkega razpoloženja. Poznani pa tudi družino, ki ji nič ne manjka v lastni hiši z vrtom. Toda dopust? Niti govora! Njihov 17-letni sin, dijak, je videl toorje samo enkrat, ko je šel na šolsko ekskurzijo. Ljudje so pač različni. Različni So njihovi cilji, želje in stremlje-nJa. Zato so različne tudi njihove zelje in težave glede dopusta. Ljudje kjerkoli bodi se sprašujejo 0 dopustih, govore o soncu in dež-lu> o cenah v gostiščih, o morskih Psih in o bohinjskih izletih. SPOR NA VLAKU j^Je prenaglite se! Ne gre za spor i|j izpolnjene objave, ki se je s sprevodnikom zaradi napačno rnorda pripetil vam ali vašim znancem, marveč za nekaj čisto ^ugega. Spor med dvema potnikoma o tem, ali je poleti lepše na sorski obali ali v hribih. Začelo se je na Jesenicah, ko je Priletni Nande stopil v »ljubljan-cana« in pri oknu našel spečega Prijatelja. Zbudil ga je s sunkom močne koščene roke. *Si že bil na dopustu?« To vprašanje je bilo med prvimi v njunem pogovoru. Oba sta so °9rela v tem razgovoru, ki je postal zanimiv prav zaradi nasprotij. »Morje je enolično! Valovi zme-raJ enaki ..." Zdolgočasiš se. Zla-če najdeš redkobesedno družbo, ki te skozi velika, črna očala ndi ne vidi. Še pri mizi se ti izmikajo. V Bohinju, Kranjski gori, "a Jezerskem in drugod v plani-j1*0 je drugače. Lahko si izbereš edeno hladne kraje ob slapovih 111 v osojnih grapah, lahko vroče s°ncu na ostankih plazov, ki te °z9e kot kuščarja. Lahko lenariš v parku, ob taroku ali šahu, lahko preizkusiš mišice na klinih in vzponih čez vrtoglave prepade.« Tako je Nande zagovarjal hribe in podcenjeval morje. Toda njegov prijatelj Brane je pri tem naravnost vzrojil. Planine pač niso za dopust, je menil. Niti jezera in gorski kraji. Edino morje, sonce in kopanje utrdi človeka, odpočije živce, je menil. Vlak je že ropotal mimo Lesc in Radovljice proti Kranju, ko govornika še nista dosegla soglasja. Dokazi z ene in druge strani so bili številni. Končno pa se je le vsilila misel, da morda tudi res le preveč cenimo in upoštevamo samo morje, in sicer zato, ker je drugje, in ne opazimo, da imamo nešteto lepih krajev in možnosti za razvedrilo in oddih prav v naših planinskih krajih. »RAJŠI ZAPIJEM« Proslave ob 22. juliju so združile mnoge nekdanje tovariše. Tudi Gorjan je z velikim veseljem in sproščenostjo objemal svojega tovariša iz nekdanjih dni. Pod lopo, kamor ju je prisilil dež, sta pričela razgovor tudi o dopustih. »Nisem se vpisal. Spraševali so pri nas, kdo hoče na dopust. Kaj' bi hodil in zapravljal denar! Vsi bi se mi smejali. Pri nas na vasi je drugače, saj veš,« je pripovedoval Gorjanu njegov tovariš. »Koliko pa računajo?« je radovedno vprašal Gorjan. »Menda dve sto dinarjev na dan. Zapraviš jih potem pa pet sto. Saj si že poskusil. In z družino! Nemogoče! Če pa sem doma, si kaj naredim, zaslužim, saj veš — rajši znpijem kot bi zapravljal denar po Dalmaciji. To je za gospode!« Skoraj se je že zvedrilo in so drugi že odhajali, ko sta tovariša še nadaljevala razgovor. Bila sta končno enotnega mišljenja: da »delovni človek ne zmore pravega dopusta!« Zato sta prešla na drug razgovor in pustila dopust ob stra- DOMA JE LE DOMA mye utegnem! Toliko dela imamo,« lil je začel naštevati Tone in govoril o pripravljanju lesa za novo streho na hlevu, ureditev kolovoza, beljenje hiše . . . Osem let že dela v podjetju. Doma, na vasi pa ima ženo, otroke, starše . . . Večkrat je pripovedoval, da se bo preselil bliže k delu, v mesto. Toda stanovanja še ni dobil. Zato se vozi: poleti s kolesom, pozimi z vlakom. Doma pa ga zmeraj čaka delo. To je tudi ob dopustih. 2e od lani so doma pripravljali in spet odlašali ta dela, dokler on ne ZOBE SMO ZAPILI Bori.-; je moj dober prijatelj. , službi sva skupaj in če ne rušače, se vsaj dvakrat na dan Gc'ava in razmenjava nekaj be-r!5 ^e morem reči, da je v le-" in da je škrbavost na njegovi zgornji čeljusti že znak .branja. Niti najmanj. Kot mi g Pripovedoval, je to bolj polica vojne, ki se njemu kaže Dač na zobeh. tiradi teh svojih zob, oziroma . radi tustih zob, ki jih ni imel, gl imel Boris nemajhne kom-Plekso. v družbi se je nerad ^riGim jaz z vami Saj ben>rri ta'k — Drez zob — za no~ 7 u<> družbo ... Ne bi rad, da bi '^"■i" kdo nore., bril!* če i ^<,vi Sel k njemu. S » b«>.);./.ni de /oda — ^•Ma/.nijo, je pravil, je pn »- *lv dedno obremenjen. On,,, "T — pred meseci se je le " • vel, ki ga poznamo, ve-81u' u to gotovo ni njegova zu-8a« č(.piav to trdi. Spoznal šali rekla, da bi se sedaj, če no bi bil že »vezan«, zaljubila vanj. Vso zaradi BorLsovih novih zob. Da. vse zaradi zob... In morebiti bi se vse tako končalo, če ne bi bil tisti dan ravno prvi v mesecu . . . Ne vem kdo je že bil predlagal: »Ja, Boris, to je pa dogodek, ki ga moramo zaliti. Haaa . . . novi zobje pa le niso kar tako . . .« Ali bi bili tisto, kar nismo, če kam? ... Za kak literček bom že dal, saj smo prvega . . .« »Če pa ti bo zmanjkalo, bomo pa še mi primaknili, saj smo tudi dobili plačo,« je širokogrudno zakokodakal Dušan in nas pogledal. Seveda ...« smo rekli. In šli smo. »Liter na mizo, brhka točaj-ka,« smo se zadrli, ko smo vstopili, kot bi se nam mudilo. Prinesla je liter. Nato še enega in še enega. (Koliko je bilo vseh litrov niti sam ne vem . . .) Bilo je dobro vino. Tako, da je šele »prihajalo« za nami. Boris je pil, pili smo tudi vsi ostali, le da se je Borisa bolj in hitreje »prijel«. Začeli smo prepevati, od veselja je nekdo tudi čašo vrgel v zid, Borisu pa je začela glava polagoma omahovati. Ze smo bili izgubili občutek za mero, kajti bile so dopoldanske ure in nikomur se ni mudilo na delo. »Pij, Boris, ne bodi na taka mevža . . .« smo ga siilili. »Saj imaš ti nove zobe. In to ni kar tako . . . Mar sploh veš, kaj pomenijo novi zobje v življenju? Ne veš? O, boš že spoznal. . .« polomil. Da, polomil, da tega v začetku še sam ni čutil. V hipu smo bili vsi kot .politi cucki. »Boris, kaj počneš!... Zobje . . .« Boris je bil pijan. Hudo pijan, tako da smo ga odpeljali na dom in Zoran, ki je bil njegov ožji prijatelj, ga je spravil v posteljo. Drugi smo odšli. Trezni? — Skoraj popolnoma. Ta dogodek z zobmi nas je streznil. Drugi dan je Boris prišel v pisarno. Tudi mi smo bili tam. Nihče si ga ni upal pogledati v oči. Vsak je čutil, da nosi del krivde tudi sam. Ni nam bilo vseeno, zlasti ne potem, ko smo slišali, da je prosil tajnico, naj mu preskrbi formularje za dvig posojila v znesku štiridaset tisoč dinarjev. »Za zobe, veš, Jelka,« ji je dejal, »za tiste ki sem jih včeraj s tolkel.« Taka je >ta zgodba. Nič kaj smešna . .. Prejšnjega prvega v mesecu si bom dobro zapomnil. . . Vsak vzrok je dober, samo da ga pijemo . .. JOŽE PIKOLOVEC bo imel dopusta. In kako naj bi se zdaj opravičil in odšel na morje ter pustil vse na cedilu, kot je dejal sam! »Doma je le doma,« je dejal. Tisto popoldne, ko so odhajali s sindikalnega sestanka, je Tone še več povedal. Vsi v podjetju govore o Piranu, o Poreču in Rabu On še ni bil tam. Rad bi nekoč šel, da bi se znebil domačih drobnih sitnosti ,ki njemu nič več ali zelo malo koristijo. Toda kar tako ni moč. Življenje v domači hiši, v krogu domače družine je pač tako, pravi on. »MORJE« OB SAVI Štiriletni Ambrož je povlekel očka za kopalke in ga zaprosil, naj napravita še večje »morje.« Njuni prsti so se spet zagrebli v beli savski prod in izkopali še eno jamo. V njo se je potem stekala počasi, počasi voda. Nastalo je malo jezero, ki se je kaj kmalu pridružilo prejšnjim in ob Savi je nastalo veliko lepo morje, po katerem so plavale srobotove ladje. Taka je bila igra ob Savi. Malemu Ambrožu je kar prijalo. Nekaj časa je prosil očka, potem mamico, naj bi šli na morje, da bo videl ladje. Potem pa je njegova domišljija nadomestila stvarnost. Očka in mamica sta govorila doma precej časa o vožnji, pregledovala vozni red vlakov in parni-kov, postajala pred izložbami z oblekami in poletno obutvijb, da se je Ambrož že (kar dolgočasil. Potem sta posedala zvečer doma in računala, računala . . . Kar na lepem pa sta opustila vso stvar. »Voda je doma prav tako mokra, sonce prav tako zastonj,« se je šalil pred dnevi njegov očka, ležeč na savskem produ. Da, vse to je res! Razlike med njimi in nesrečnim Tonetom, ki se morda še svoj živ dan ni nikoli zleknil v kopalkah na beli prod in užival toplo sonce, je vendar velika. Odpočili se bodo. Tone pa ne. Oddih pa je glavni namen dopusta. POČITNIŠKE SLIKE Take in podobne razgovore smo našli kar tako mimogrede na Savi, na sestankih, na potovanju in drugod. Slike teh dopustni-ikih dni so zelo različne. Če ne bo užaljen stari upokojenec, naj povemo še o njem, da se vse leto veseli samo poletja. Takrat gre na morje v trdnem prepričanju, da je edino slana voda in sonce vir moči, okrevanja in pomlajevanja. In še povest znanca. Ze pet let sanja s svojo ženo o morju. Vsako leto varčujeta posebej za dopust. In ko pride čas, se vedno skesata. Namesto, da bi šla na morje, sta kupila novo kuhinjsko opremo. Drugo leto sta kupila obutev za zimo in premog. Letos jih hudo moti moped. Vsako leto nekaj drugega! Vedno najdeta kaj nujnejšega in skleneta, da bo pač drugo leto prišel na vrsto pravi dopust ob morju. Tako iz leta v leto. »Z otroci, z družino ne moreš nikamor pri takih cenah!« Tako pravijo mnogi. Znanec Franc pa oporeka takim modrostim. Ob Bohinjskem jezeru ga poznajo vsako leto. Skupno s taborniki postavi tam dva šotora: enega za svoje tri otroke in enega zase in za ženo. Ves dopust prebijejo tam in kot pravi — skoraj nič dražje kot doma! Zgovorni Vid pa je strasten planinec. V podjetju se tepe za vsakega poldneva dopusta, za vsako uro ob sobotah. Ves čas dopusta preživi v hribih. Hodi po planinski transverzali in uživa. Zena in družina, seveda, nimajo nič od tega, razen od njegovega pripovedovanja, nekaj planik in razglednico z neštetimi žigi iz koč in vrhov, ki jo vsako leto pristavijo k »hišni razstavi« v kuhinjski omari. sti delavke ob času žetve, tretji v času, ko upajo nekje ob obali na najlepše vreme. Ni jih malo, ki zahtevajo dopust pozimi, da se sproste nekje na snežiščih. Vse take primere* smo mimogrede »neslužbeno« nabrali med ljudmi. Spoznali smo take, ki niti pol dneva ne vzdrže doma, in tudi take, ki vsako uro uporabijo za delo in si ne privoščijo počitka. Spoznali smo take, ki za prave dopuste nekje ob morju varčujejo mesece in mesece in seveda tudi take, ki si med dopustom poiščejo postranski zaslužek. Prvi namreč pravijo, da je za njih glavno počitek in zdravje. Drugi pa menijo, da je glavno denar. Zato prav v »dopustu« najbolj delajo. Kaj pa ima od takega »dopusta« on in njegov kolektiv — skupnost? Vse to nas je spravilo v radovednost, da smo razne informacije iskali še drugod. Delavcev, ki prebijejo letni dopust izven svojega bivališča, je vsako leto več. V zadnjih treh letih, kot trdijo, se je to število podvojilo. Počitniški domovi na Jadranu in drugod so polni, kar ni bilo pred tremi leti. Kolektiv »Iskre« ima letos polno zasedeno vseh 200 ležišč v Moščeni.ški dragi in drugod. O velikih željah delavstva za počitek na morju bi lahko rekli tudi v kolektivu BPT v Tržiču, ki imajo zelo lepo urejene domove, v kolektivu Železarne Jesenice in v drugih podjetjih na Gorenjskem. Prepričevanje ljudi, naj gredo na dopuste, da bi kolektivi napolnili zmogljivosti v lastnih domovih, kar je bilo še pred leti potrebno, je zdaj popolnoma odveč Delavci sami to želijo v vedno večjem številu. To je, kot sodijo, delno posledica večje Tazmejitve med pravim neodvisnim delavstvom in tako imenovanimi »polproletarci«. Hkrati je, seveda, to tudi posledica stalnega izboljšanja življen-skih pogojev in tudi skrbi delovnih kolektivov. Nihče od koristni-kov počitniškega doma »Tiskani-ne« v Poreču za golih 200 dinarjev na dan (za otroke polovično!) ne omenja cene. Za tak denar bi malone niti v Kranju, doma, ne živeli, vsaj ne z mesom pri kosilu in večerji. A take ugodne cene nudijo svojim delavcem skoraj vsi večji kolektivi v svojih urejenih počitniških domovih. NI ZA VSE POCENI Neenakost in neenakosti v današnjem življenju se marsikdaj slišijo kritike. Morda prav neenakost pri dopustih najbolj bode v oči. Pogoji za dopust za delavce v večjih, dobro urejenih podjetjih so drugačni kot možnosti delavcev v malih kolektivih. Ustanove in razna mala podjetja, ki nimajo veliko interesentov in končno niti sredstev na razpolago, da bi si uredile svoj dom, ne nudijo svojim delavcem takih ugodnosti kot drugi. Zato nekateri delavci uživajo počitek na morju z 200 dinarji (seveda, ker za njega še toliko ali celo več plača skupnost — podjetje), drugi pa morajo iz svojega lastnega žepa odšteti pol tisočaka in še več na dan. V občini Kranj bodo skušali že v prihodnjem letu zmanjšati take razlike med delavci. V okviru sindikalnih organizacij bodo skušali ustanoviti nekako interesno skupnost malih podjetij. Zbrati nameravajo sredstva in urediti nekaj domov za oddih delavcev in uslužbencev iz manjših organizacij, ki same tega ne zmorejo. Potem bodo morda tudi tisti, ki se danes čutijo zapostavljene, lahko šli na morje vsako leto prav tako poceni kot danes mnogi iz velikih kolektivov ... Sonce spet pripeka. Kopališče je skoraj polno in ob Savi se je nabralo kopalcev. Vlaki proti Reki, pa tudi proti Bohinju in Kranjski KAJ JE RES IN KAJ NI Tako in podobno različni ljudje preživljajo dopuste. Vsi se tega vesele. Nekateri zahtevajo dopust ob času košnje, drugi, zla- gori so polni. Radovedni pogledi .ščejo sonce, vodo, senčne jase, počitek in sprostitev v naravi. Potem pa spet na delo. A do takrat - nasvidenje! K. Makuc 4 CUb Gorenjske KRANJ, 28. JULIJA 1958 HITLERJEVO „TAJNO OROŽJE" naša odlikovanja 99 LOCKHEED XFV-f V bližini Emmericha so dvignili z morskega dna tako imenovano žepno podmornico. Te podmornice so bile eno izmed »tajnih orožij«, s katerimi si je skušal Hitler podaljšati življenje. Oborožene so bile z dvema torpedoma, vsa posadka pa je bil en sam mož. Zanimivosti AVTOMOBIL IZ PLASTIČNE MASE Angleška tovarna avtomobilov Peerless izdelala nov tip avtomobila ki ima karoserijo iz plastične mase. Ta štirisedežni voz je namenjen turistom in doseže 190 km na uro. RIBE SE NE BOJE HRUPA MOTORNIH ČOLNOV Ameriški strokovnjak za ribolov dr. Kari Lagler je pred kratkim povedal, da se ribe sploh ne plaše pred ropotom motornih čolnov in ladij. V raziskovanju je prišel do zaključka, (da ropot motorja ne vznemirja rib in da motorni čolni in ladje ne otežko-čajo ribolov, ker tudi ladijski vijaki ne uničujejo ribjega zaroda. Zato ropot nima nobene zveze z uspehi ali neuspehi pri ribolovu. SHERLOK HOLMES PRED SODIŠČEM Nasledniki angleškega književni a Arthura Conan Dovla so pred kratkim izgubili razpravo na nekem švicarskem sodišču, ki so jo sprožili proti nemškemu pisatelju Kurtu Goeizu. Goetza, ki je sedaj švicarski državljan, so tožili zaradi tega. ker je v neki gledališki igri porabil dve osebi iz poznanih Doy-lovih romanov o Sharlo Holme-su in njegovem sodelavcu dr. Vatsonu. Najvišje jugoslovansko odlikovanje je Red jugoslovanske velike zvezde in se podeljuje šefom držav za posebne zasluge v razvijanju prijateljskih odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in drugimi državami. To odlikovanje je do konca lanskega leta prejelo devet šefov tujih držav. Za tem odlikovanjem pride Red svobode. To odlikovanje je majredkejše in nosijo ga samo štiri osebe. Ustanovljeno je bilo leta 1954 in z njim se daje priznanje za izredne uspehe v vodstvu in poveljevanju največjim vojnim enotam v vojni. Med 817.640 Jugoslovani in 7.339 tujimi državljani, ki jim je bilo do konca leta 1957 .podeljeno kakšno jugoslovansko odlikovanje, so redki tudi nosilci Jugoslovanske zvezde I. stopnje. To odlikovanje je prejelo deset oseb za posebne zasluge pri razvijanju mednarodnih odnosov na političnem, znanstvenem in kulturnem polju med Jugoslavijo in drugimi državami. Red in naziv Junaka socialističnega dela, ki se podeljuje za izredne zasluge in dejanja na področju gospodarskega, družbenega, znanstvenega in kulturnega razvoja države, je nosilo ob koncu lanskega leta 12 oseb. Ob istem času je imelo odlikovanje Reda ljudske armade I. stopnje 41 oseb, kot priznanje za posebne zasluge pri krepitvi oboroženih sil. Posebno mesto med jugoslovanskimi odlikovanji zavzame Red — in naziv — narodnega heroja, ki je bil ustanovljen leta 1943 in se podeljuje za izredna junaška dejanja v borbi proti sovražniku. Do konca lanskega leta je bilo s tem odlikovanjem odlikovanih 1325 oseb; med njimi je 17 tujih državljanov in 891 padlih borcev NOB. Za razliko od drugih, daje to odlikovanje ILkimski s:nj m šil in Ameriška tvrdka, ki izdeluje elektronske aparate IMBC je pred kratkim izdelala nove elektronske možgane, ki igrajo šah in rešujejo geometrijske probleme. Stroj, ki igra šah, lahko analizira partijo tudi za 10 potez naprej, zato je počasen in potrebuje za posamezno potezo do 10 ur. Elektronski stroj, ki rešuje geometrijske probleme pa je tudi pravico na določeno ugodnosti: popolno zdravstveno zaščito, štiri brezplačne vožnje letno in stalni 73-odstot-ni popust, določen mesečni prejemek in podobno. Take ugodnosti uživajo samo še_nosilci nekaterih starih vojnih odlikovanj — Karadjordjeve zvezde z meči in Zlate medalje Obilica. Precej številnejše so skupine nosilcev večine ostalih jugoslovanskih odlikovanj — skupaj 32 redov z raznimi stopnjami in šest medalj. Red zaslug za narod III. stopnje je imelo ob koncu 1957. leta 188.930 oseb, Medaljo zasluge za narod pa 230.430 oseb. Pomoč samomorilcem v zapadnem Beilinu Po podatkih OZN za leto 1957 je zahodni Berlin na prvem mestu na svetu po številu samomorov. Voditelji za-padnoberlinske policije in zdravstvenih organizacij so objavili podatke, da pride na vsakih 100.000 prebivalcev 34,3 samomorilcev. Največ samomorov napravijo ženske med 45. in 60. letom, in to predvsem zaradi brezposelnosti, ki je v Berlinu zelo pereč problem, saj pride na 2,250.000 prebivalcev preko 100.000 brezposelnih. Pred dvema letoma je zahodnober-linski advokat dr. Julius Wissinger odločil, da bo skušal zmanjšati število samomorov. V vseh zahodnoberlinskih Ustih je objavil oglas: »Pokličite me, preden se odločite za samomor.« Po prvih uspehih se je krog Wissingerje-vih sodelavcev zelo razširil in so sedaj v tej organizaciji mnogi zdravniki in advokati. V poslednjih dveh letih je okrog 3.000 ljudi iskalo pomoč pri dr. Wi-ssingerju. je ime najnovejšemu ameriškemu letalu, ki ima med drugim tudi to lastnost, da lahko vzleti navpično in prav tako tudi pristane. Opremljeno pa je tudi s potrebnimi napravami za vodoraven vzlet. Čeprav na videz okorno, je novo letalo izredno hitro in gibčno. Napoleon je kriv, da vozijo v večini dežel po desni strani mnogo hitrejši in je zato praktično zelo uporaben. Do sedaj še noben elektronski stroj ni bil zmožen, da premaga dobrega šahista ali da dokaže novo matematično teorijo, ki prej ni bila dokazana. Vendar strokovnjaki upajo, da jim bo v bližnji prihodnosti uspelo izdelati stroj, ki bo konkuriral človeškim možganom. Marsikdo se je že vprašal, zakaj poteka v nekaterih deželah promet po pravilu »vozi desno, prehitevaj levo«, v drugih pa je narobe. Zdaj pa so strokovnjaki britanskega kraljevskega avtomobilskega kluba ugotovili, da je tega kriv — sam Napoleon Bonaparte. Ti možje trdijo, da so do Napoleonovega nastopa pešci, konjeniki in vozila šli po levi strani ceste, kar je bilo popolnoma razumljivo, ker so ljudje večinoma desničarji. Orožje, v glavnem meče, so nosili na levi strani. Iz nožnic so jih vlekli z desnico ter se borili proti napadalcem, prihajajočim z desne, medtem ko je bila njihova leva stran varna, pač pa spričo tega, da je bil tam rob ceste. Potem pa je Napoleon pri svojih P°" hodih ukazal, da se morajo kolone vojske gibati po desni strani, da bi tako presenetile sovražnike. Izdal je tudi ukaz, naj civilisti prav tako hodijo P° desni strani. To novo pravilo je pr°~ drlo najprej v vse dežele, ki jih je njegova vojska zasedla, kasneje pa tudi v druge. Izjema so ostale samo tiste dežele, ki jih Napoleon ni premagal — Britanija, Švedska in nekatere druge. Kasneje je večina dežel uvedla vožnjo P° desni strani, vožnja po levi strani Pa velja razen v omenjenih dveh deželah še v deželah Britanske skupnosti narodov, na Japonskem, Islandiji, v Sia-mu in Indoneziji. Mednarodna konferenca o izkoriščanju t tomske energije za civil o uporabo — Lahko te zaposlim, toda ne boš dobil delo Velika skupina strokovnih prevajalcev prevaja 2370 znanstvenih dokumentov, ki jih je poslalo 45 držav prirediteljem konference OZN za izkoriščanje atomske energije v mirnodobno namene. Ta konferenca bo v evrop-"" skem sedežu OZN, v Ženevi od 1. do 13. septembra. Ko bodo prevodi dokončani, bodo obsegali preko 40 milijonov strani teksta. Vsi dokumenti bodo prevedeni v štiri jezike — angleščino- francoščino, španščino in ruščino. Cilj Organizacije združenih narodov vem če — .' ? J°> °^a zbere najnovejše znanstvene po- — Saj vendar tukaj nihče nc dela! (Iz datke o izkoriščanju atomske energije, »Rada«) ° predelavi atomskih surovin in o za- varovanju pred žarčenjem radioaktivnih odpadkov. Do sedaj je 12 držav P°' slalo konferenci nad 100 del — Francija, Anglija, Zahodna Nemčija, Italija, Japonska, Poljska, Romunija-Švedska, Švica, Turčija, SZ in ZDA- Nekatere države bodo objavile tudi znanstvene podatke o proučevanju iz' koriščanja nuklearne energije za pogon ladij in letal. Sovjetska zveza je že poslala nekatere znanstvene načrte 0 ledolomilcu »Lenin«, ki so ga nedavno splovili. Tudi Američani so poslali P°~ datke o novi podmornici - cisterni na atomski pogon. Mnoga poročila se bodo nanašala na izkoriščanje atomske energije v dustriji. F*&NK OWEN EDDIE CMPMAN PN I POVE DUJE Film je kazal, kako so streljali na izkrcevalne ladjice, videl sem britanske vojake, kako skačejo na raznih krajih na obalo. Drugi so bredli vodo do pasu; pokosili so jih mitraljezci, ki so čakali nanje. Neki tank se je počasi majal skozi pročelje naprej pomaknjenega mostišča, spuščenega z izkrcevalne ladje. Granata je zadela v polno in tank je divje zagorel. Nekaj vojakov, ki so se skrivali za nizkim grebenom, so pobili; kaže, da je povsod prevladovalo klanje, Nemci so vse pobili. Da, trdno sem bil prepričan, da je nemški generalštab vnaprej vedel vse podrobnosti o tej invaziji. Na obali je ležalo na stotine trupel. Najgloblji prodor je bil samo nekaj površnega, Kanadčanom se je posrečilo osvojiti Casino, toda pregnali so jih in imeli so strahotne izgube. Med vso bitko so stali Francozi pasivno ob strani. Takoj po njej je rajh — to je bila menda nagrada za njihovo obnašanje — trdil, da so pomagali nemški vojski in Nemci so ukazali spustiti vse vojne ujetnike s tega področja. To je bil seveda samo nov Goebbelsov trik, s katerim je skušal okrepiti nemško-francosko sodelovanje, toda kljub temu ni ostal brez učinka na moralo ondot-nega prebivalstva. Kaj pa imamo od tega, če se borimo zoper Nemce?, so govorili Francozi. Slabotni sunki odporniškega gibanja so postali še slabotnejši; duh Francije je bil vnovič ukročen, sodeč vsaj po razgovorih, ki sem jih tiste čase imel priliko slišati. Von Grunen je bil pravičen v svojih sodbah; kadar so Britanci ali Rusi dosegli kako zmago, je to odkrito priznal. Po njegovem mnenju je bil napad na St. Nazaire mojstrovina, in naloga, ki so si jo bili zastavili Britanci — vreči v zrak most — je bila dovršeno izpolnjena. »Ta reč z Dieppom,« je povzel, »pa je po mojem mnenju vrhunec lahkomiselnosti in Britanci so napravili hudo, neumno napako.« Zatem je obžaloval izgubo tolikih življenj in tarnal o nesmiselnosti vojne; vojno je sploh sovražil in v nenadnem navalu jeze je rekel: »Z močjo orožja nikakor ni moč ohraniti svetovnega miru in varnosti, ker po sledovih prelite krvi stopa sovraštvo. Eno maščavanje vstane na ruševinah drugega. Nacionalizem je prekletstvo sveta! Zakaj ni moč imeti ali vzgojiti svetovnega naroda? Namesto, da ste vi, Fritz, Britanec, jaz Nemec in ti zatirani reveži — Francozi, ki umirajo za svojo narodnost, zakaj ne morejo imeti torej svetovne federacije z istimi pravicami za vse? Nekaj, kar bi bilo podobno sistemu, ki ga zagovarja H. G. Wells? Zakaj ne moremo imeti velikih, strpnih mislecev, ki bi prišli iz posameznih narodov, a bi delali za dobro takšne Skupnost vseh ljudi?« Prepričan sem, da je tako tudi mislil. Pogosto sem razmišljal o njegovih besedah in včasih sem se vprašal: »In zakaj ne?« Odgovora nisem vedel. Prav gotovo je bil najnenavadnejši Nemec, kar sem jih kdaj videl. Še vedno mi je bilo prepovedano zapustiti dvorec brez spremstva. Ta ukaz mi je presedal. Nekega nedeljskega popoldneva sem preskočil zid in se sprehodil do reke in vzdolž obrežja, dokler nisem prispel do gostilne ob cesti. Čeprav je bilo plesanje prepovedano, se mnogi krčmarji niso menili za to prepoved in tako so tudi v tem lokalu plesali. Vstopil sem. V krčmi je bilo vse polno pomodno oblečenih JOLIES FILLES s spremstvom ali brez njega. Kmalu sem plesal z nekim dekletom. Bila je zmedena zavoljo mojega angleškega naglasa. Potlej sva odšla v bar; na polici v kotu sem zagledal med drugimi steklenicami tudi steklenico whiskyja »Johny VValker«. Prosil sem, naj mi natočijo čašo; whisky je bil predvojni. Plačal sem štirideset ali šestdeset frankov za zvrhano čašo. Ves popoldan sem presedel s svojo ljubko spremljevalko in popila sva celo steklenico. Ker sem bil lačen, sem naročil tudi večerjo. Počutil sem se kakor učenček. ki se je prvikrat izmuznil iz šole. Sredi večerje pa so v lokal prišli trije iz Dienststelle. Opazili so namreč, da me ni in von Grunen jim je ukazal, naj me poiščejo z avtom. Povabil sem jih na čašo whiskyja. Leo in Hans sta kmalu zvračala kozarec za kozarcem. Tudi Thomas se ni dolgo obotavljal. Na koncu smo se jeli odpravljati. Toda edino jaz sem še mogel držati volan v rokah in tako sem odpeljal vse tri pijane domov. Po poti smo na ves glas prepevali tedaj priljubljeno popevka »Belle Amie«. Vozil sem s hitrostjo sedemdeset milj. Zavozil sem naravnost skozi vrata dvorca, naglo zavrl in avto je škripaje obstal na mestu. Pred hišo je stal von Grunen; malo je manjkalo, pa bi 9a udarilo božje. Toda navsezadnje je vzel stvar z dobre strani. Pravzaprav z neverjetno dobre — odšel je v svoj0 klet in prinesel dve steklenici konjaka! Bil je trmoglav in govoril je. da ne moremo oditi spat, dokler jih nC izpraznimo. Fantje so drug za drugim odhajali od mize. ker jim je bilo neznansko slabo. S von Grunenom sva nadaljevala. Na mizo so prinesli steklenico zelenega chartreusa, toda to je bilo vendarle preveč za moj želodec Odšel sem ven bruhat. Grunen se je smejal. Mišim, da je tisti večer sklenil, da me bo naučil kozjih molitvi da bom svoj prekršek izčrpal do dna. To se mu je PraV gotovo posrečilo. Tisto noč je bil von Grunen pravi Nemec- Kmalu po napadu na Dieppe je prišel iz Berlina ukaz, da mora biti vsa oprema, ki jo moram nesti s seboj v Anglijo, britanska. Sestavil sem seznam naslednjih stvari- 33 YB KRANJ, 28. JULIJA 1958 * Glas Gorenjske 5 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Polj-ska pot 8, telefon 218, naročila *a prevoz bolnikov, telefon 04. MALI OGLASI Privatnikom ne objavljamo ^alih oglasov pred vplačilom, ^na malih oglasov je: preklic *°> izgubljeno 10 dinarjev, ostalo " din od besede, naročniki "najo 20 odstotkov popusta. pne 22. julija sem izgubila Krilo rdeče barve v Kokri od sPomenika do mesta, kjer je bila veselica — Polajnarja. Najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi. Naslov v upravi lista. 1245 Prodam bakren kotel ali zamenjam za deske, Kalvarija 12, Kranj. 1246 Zamenjam konja 8 let starega za voz zapravi j ivček. Ponudbe poslati na upravo lista z opisom in ceno. 1247 Ugodno prodam starejšo spalnico iz trdega lesa, je v zelo dobrem stanju. Jezerska 30 — (Primskovo). 1248 Prodam žensko kolo za 15.000. Naslov v oglasnem oddelku. 1249 Ugodno prodam dobro ohra- TRGOVSKO PODJETJE BISTRA KRANJ razpisuje mesto računovodje s pogoji: potrebna strokovna izobrazba z večletno prakso ter mesto poslovodje v trgovini »STRA2IŠČE« Kranj — pogoj: visoka kvalifikacija z večletno Prakso. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev poslati na Upravni odbor podjetja. Trgovina z živili »STRAŽIŠČE« - Kranj AVT0PR0MET KRANJ BO OB PRILIKI OTVORITVE ŽIČNICE NA KRVAVEC VOZIL IZ KRANJA S SVOJIMI AVTOBUSI V NEDELJO 3. AVGUSTA 1958 OB 6.50 IN 12.30 IZPRED AVTOBUSNE POSTAJE. POVRATEK IZPRED ŽIČNICE BO OB 19. IN 21. URI. LJUBITELJI PLANIN, IZKORISTITE TO UGODNOST, KER BO TUDI CENA PREVOZU REKLAMNA. SE PRIPOROČA AVTOPODJETJE KRANJ. MLIN BREG PRI KRANJU prevzema kmečko meljavo vseh vrst zlt proti Takojšnji zamenjavi najkvalitetnejših mok. količinsko izmenjavanje vrsimo po predpisih «0 kg moke iz 100 kg prečiščenega zlta. • sprejemanje zlta in izdaja mok vsakega 2, 3, 12, 13, 22 in 23 v mesecu. se priporoča trgovsko podjetje klasje kranj komisija za USLU2BENSKE zadeve olo kranj razpisuje naslednja delovna mesta pri upravnih organih olo Kranj: Pravni ika (v tajništvu za finance in v tajništvu za gospodarstvo), ravnika (za delovno mesto direktorja ohz in šefa sanitarnega 3 lnSPektorata), 9fiornetre (v katastrskih uradih Kranj, Radovljica, Škofja Loka), ek stv Plač.., Kadre strske referente s srednjo strokovno izobrazbo (v istih uradih), °loniistov (za delovna mesta: referenta za dohodke iz gospodar-referenta za blagovni promet, šefa odseka — referenta za e. referenta za organizacijo dela in zaposlovanje, referenta za [ jj r"' referenta za planiranje, statistika), ancni uslužbenec s srednjo strokovno izobrazbo, (referent za , g(r>ntro,o proračuna), ratfbeni referent z visoko strokovno izobrazbo (v upravi za go-2 Varstvo), 1 j*r°,esorja psihologa (za posredovalnico za delo), I ravni referent z visoko strokovno izobrazbo (za posredovalnico i £ *•»•). I *'nir kemije (za živilski laboratorij ohz), "ravstvenl tehnik (za ohz), Prip ravniških mest: 2 "Pravnopravno službo (pravniki in ekonomisti), j .a "nančno službo (s srednjo strokovno izobrazbo), 2 a statistično službo (s srednjo strokovno izobrazbo), L a Pisarniško službo (z nižjo strokovno izobrazbo), to^jj" bo zaključen v roku 15 dni po objavi v Uradnem listu lrs. ti0 <>r m*'sta po razpisu ne bodo zasedena, ostane razpis v veljavi Kanj!s,M,be teh mest. S|„j, 1(,ati naj v prošnji navedejo šolsko izobrazbo in dosedanje sJ )()v<»nje. njen vzidljiv levi štedilnik. Sul-cer, Cesta Staneta Žagarja 56 (Primskovo). . 1250 Ugodno prodam novo italijansko žensko športno kolo znamke »Julia« krem barve, na prestavo, dinamo in ostali pribor. Naslov v oglasnem oddelku. 1251 Prodam dve novi gumi za voz 550 X 13- Naslov v oglasnem oddelku. 1252 Prodam šivalni stroj, malo rabljen. Vidmar Franc, Zg. Bitnje 1, Zabnica. 1253 Prostorno hišo z vrtom ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1254 Prodam šrotar — Franc Toni, Mavčiče 55 — Smlednik. 1255 Prodam 40 a grahore za krmo med Trbojami in Voklem — Košir, Trstenik 25. 1256 Predam rabljen emajliran štedilnik, desni. Polica 7, Naklo. 1256 »Dom na Krvavcu« potrebuje nekaj honorarnih moči pri kuhinjskih delih in strežbi. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe — ali se osebno zglase v pisarni Planinskega društva, kjer zvedo za pogoje dela in honorarja. Prodam motorno kolo »Ardi« 200 cem — generalno popravljen, Ješe Zdravko, Zaloše 11, Pod-nart. 1257 Prodam italijansko žensko kolo »Cottur«. Naslov v oglasnem oddelku. 1258 Prodam »Vespo« ali zamenjam gumi voz. Naslov v oglasnem oddelku. 1259 Prodam kompleten motor z menjalnikom in vsemi rezervnimi deli za 2-tonski avto. Naslov v oglasnem oddelku. 1260 Mizo za namizni tenis in belo pleskano posteljo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1261 Obrtno podjetje Cerklje sprejme v uk pekarskega in mesarskega vajenca. Interesenti s potrebno šolsko izobrazbo naj se zglasijo v upravi podjetja Cerklje, tš. 30. 1262 Sprejmem vajenca za mizarsko obrt. Planinšek, mizar, Klane — Kranj. 1263 Sprejmem vajenca za čevljar-skoo brt. — Kvas Slavko, Ljubljanska 14, Kranj. 1264 Iz Skoplja sem na specializaciji v Kranju in iščem sobo (posteljo) za 25 dni. Plačam 4000 dinarjev. Ponudbe dostaviti v oglasni oddelek. 1265 Pošteno dekle išče opremljeno sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 126G Vajenko sprejme frizerski salon — Franc Pire, Kranj, Cankarjeva 8. 1267 Zamenjam dvostanovanjsko hišo na Frimskovem za enako v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 1268 Zamenjam enosobno stanovanje v Kranju za enako v Skofji Loki. Poizvc se Čevljarska zadruga, Skofja Loka. 1269 Ugodno prodam novo. takoj vseljivo stanovanjsko hišo proti takojšnjemu plačilu — Ropotar Franc, Predoslje 58, Kranj. 1055 Preklicujem vozno karto Kranj —Golnik — Zupan Ivan, »Iskra«, Kranj. 1270 Instruiram nižješolce za popravne izpite. Naslov v oglasnem oddelku. 1271 Zahvala. — Zalival ju jem se dr. Grebenšek Karli za težko operacijo na glavi in vsem sestram ter strežnemu osebju. — Mravince Jože. 1272 »I: OBVESTILO Obveščamo prebivalstvo, da bo medicinsko kopališče v Kranju od 4. avgusta do 31. avgusta 1958 zaradi dopustov zaprto. Obsevalnica pa bo v navedenem času odprta le' od 9. ure zjutraj do 13. ure popoldne. »Zdravstveni dom« Kranj Razpisna komisija Zdravstvenega doma Kranj v smislu čl. 310 Zakona o javnih uslužbencih RAZPISUJE mesto računovodji? z dovršeno srednjo ali ekonomsko šolo. Nastop službe takoj. Pravilno kol-kovane prošnje je d