Poitnlna platana v gotovini
Stev. 229
V Ljubljani, ponedeljek 9. oktobra 1939
Cona Din V-
Leto IV
Madžarske napovedi o bodočem političnem razvoju v srednji In juinovzhodnl Evropi:
Nevtralnostna zveza med Italijo Jugoslavijo in Madžarsko
Madžarska in Romunija sta začeli umikati vojsko s svoje meje
Budimpešta, 8. oktobra. Madžarski listi prinašajo na prvih mestih in * velikimi naslovi uradno sporočilo o izboljšanju odnošajev med Madžarsko in Romunijo, zaradi česar sta obe državi odpoklicali večji del vojske od meje. Glavno zaslugo za ublažitev napetega stanja, ki je vladalo med Romunijo in Madžarsko od spomladi, za pomirjenje in zbližanje ima po sodbi madžarskega tiska Jugoslavija, ki je veliko posredovala med obema državama. . _ V madžarskih političnih krogih napovedujejo v kratkem uradni sporazum med Madžarsko in Romunijo. Ta sporazum bi bil potrjen z nenapadalno pogodbo med Romunijo in Madžarsko, s čimer bi nastopilo končno, in danes tako potrebno pomirjenje v Podonavju, pomirjenje, ki je potrebno zaradi ruskega in nemškega pritiska.
Na drugi strani poudarjajo v madžarskih krogih številna posvetovanja, ki jih je madžarski poslanik v Belgradu Bakach-Besenyei imel s predsednikom jugoslovanske vlade Cvetkovičem in z zunanjim ministrom Cincar-Markovičem. Ti razgovori naj bi privedli do nenapadalne zveze med Jugoslavijo in Madžarsko, kar si zelo želi Italija, nato pa bi Italija, Jugoslavija in Madžarska sklenile posebno nevtralno zvezo, ki bi bila močan zid proti slehernemu tujemu prodiranju v južno-vzhodno Evropo ter na Balkan.
Naša bodoča trgovina z Anglijo in Nemčijo
London, 8. oktobra. V zvezi z nedavno urad-izjavo o trgovinskih odnošajih med Jugoslavijo in Anglijo poroča danes angleško informacijsko ministrstvo, da bo iz Londona v kratkem odpotovalo v Belgrad posebno angleško informacijsko minist., ki se bo z odločujočimi jugoslovanskimi krogi posvetovalo o nakupu raznega blaga •n surovin za angleške potrebe.
Belgrad, 8. oktobra. Trgovska pogajanja z nemškim odposlanstvom, ki se že dalj časa mudi v Belgradu. so v glavnem končana. Dosežen je sporazum o količinah raznega jugoslovanskega blaga, ki bi ga Nemčija rada naročila pri nas. Treba je rešiti samo še vprašanje plačila, ker je jugoslovanska trgovina z Nemčijo že zdaj aktivna za približno 300 milijonov dinarjev, ki jih Nemčija še ni plačala.
Preseljevanje nemških manjšin iz baltiških držav
Riga, 8. oktobra, b. Nemčija je poklicala vse svoje državljane, ki prebivajo v baltiških državah, da se takoj vrnejo v Nemčijo. Ta korak nemške vlade smatrajo kot začetek izmenjave narodnih manjšin v smislu Hitlerjevega govora.
Prvi sporazum o takojšnji zamenjavi narodnih manjšin je bil sklenjen med Nemčijo in Letonijo. Letonska vlada je povabila vse Letonce, ki bivajo v nemškem ozemlju, naj se takoj vrnejo v domovino. Nemške oblasti pa so poslale iz Konigsberga v letonska pristanišča že nekaj ladij, da bodo prepeljale Nemce in njihovo imetje v domovino.
Francoski komunistični poslanci pred sodiščem
x PariH« le °miebra' ,0koIi poldneva je bilo sporočeno, d l	°,aretiranih dozdaj 20 francoskih
komunističnih poslancev, in sicer 27 deželi 9 pa v Parizu.
-• T^tnimfnlstične^rJn ?ocin*k je danes zaslišal prijete komunistične poslance. Obtoženi so, da so
kljub temu, da je bila komunistična stranka razpuščena, se dalje vodili protidrzavno propagando Pričakovati je novih aretacij in popolne likvidacije vsega komunističnega delovanja v Franciji. Med prijetimi poslanci je tudi bivši podpredsednik poslanske zbornice Luclos, ki je bil že svoje čase obsojen zaradi vohunstva na 10 let ječe. Nekateri komunistični poslanci, kakor Marty, zaradi svojega delovanja v španski državljanski vojni imenovan »klavec iz Albaceta«, ter predsednik komunistične stranke Thores. ki sta oba vojaška obveznika, sta že pred začetkom vojne pobegnila čez Nemčijo v Moskvo.
Iz vseh teh dejstev je videti, da je celo v tistih državah, ki so se dozdaj oklepale nekih preglednih načrtov o spremembi sedanjega stanja v Podonavju, nastopilo streznenje spričo svarilnega vzgleda Poljske in spričo dejstva, da je boljševiška Rusija prodrla globoko v srednjo Evropo in prišla na Karpate.
Če bo do zveze nevtralnih držav, katero napovedujejo v Budimpešti, v kratkem prišlo, bo z njo zagotovljen mir Balkanu in s tem velikemu delu Evrope.
London, 8. okt. b. Tukajšnji listi in radijske postaje prinašajo zelo razveseljive vesti,
da se je med Jugoslavijo, Romunijo in Madžarsko posrečil _ sporazum zaradi demobilizacije njihovih vojnih sil na mejah. Listi nadalje na-glašajo, da si vse važnejše države na jugovzhodu prizadevajo, da se čimprej vrnejo v mirovno stanje. Ne more biti govora, da bi Italija, Madžarska, Jugoslavija in druge balkanske države izdajale milijone za oboroževanje samo zato, ker se nekatere države nahajajo v vojnem stanju. Italija, Madžarska in Jugoslavija se bodo v tem smislu pogajale. Posebno bi se med Jugoslavijo in Madžarsko moral stvoriti tak odnos, da se moreta vrniti v normalno stanje.
Za podjarmljenjem Estonije, Letonlje In Litve:
Sovjeti pritiskajo na Finsko
Finska vlada se ne misli mirno ukloniti
Helsinki, 8. oktobra. Uradno poročajo: Sovjetska vlada je pred kratkim povabila finsko vlado, naj pošlje v Moskvo posebno odposlanstvo pod vodstvom zunanjega ministra. To odposlanstvo bi se s sovjetskimi zastopniki posvetovalo o nekaterih važnih političnih in trgovskih vprašanjih. Finska vlada o tem sovjetskem predlogu razpravlja.
V	finskih vladnih krogih izjavljajo, da je Finska sicer pripravljena razgovarjati se s Sovjeti, ni pa pripravljena sprejemati kakih njihovih neutemeljenih zadev. Finska je velika in močna država, ki ima vse pravice do samostojnosti in se ne bo uklonila boljševi-škim grožnjam kakor kaka Estonija ali Litva. Vse prebivalstvo je enodušno proti temu, da bi finska vlada ustregla boljševiškim zahtevam po odstopu obalnih predelov v Kareliji in nekaterih otokov pred obalo, na kateri leži prestolnica' Helsinki.
Moskva, 8. oktobra, komisar za zunanje zadeve Molotov je danes spet sprejel litvan-
skega zunanjega ministra Urbsisa. Zdi se, da je Litva sprejela sovjetske zahteve glede ureditve pomorskih in letalskih oporišč na litvanski obali. V zameno bo morda Litva dobila nekaj vasi na poljskem ozemlju okoli Vilna.
V	poučenih moskovskih krogih govore, da ho v kratkem odpotoval v Moskvo^ finski zunanji minister. Zdi Se, da bodo Sovjeti od Finske zahtevali precejšnje predele ozemlja ob sedanji finsko-sovjetski meji in nekatere otoke.
Helsinki, 8. oktobra, b. Zadnje vesti poročajo, da bo Finska poslala v Moskvo enega člana svoje vlade, da pa ta ne bo zunanji minister. Po vesteh iz merodajnih krogov Rusija Finski ne bo stavila nikakih zemeljskih zahtev.
Stockholm. 8. oktobra, b. Poročajo, da namerava Rusija nad Finsko proglasiti neke vrste protektorat, kakor je to storila že z drugimi baltiškimi državami.
Sovjetska zagotovila Romuniji
Molorov izjavlja, da Sovjeti nimajo do Romunije nikakih zahtev
Bukarešta, 8. okt. Novi romunski poslanik v Moskvi Davidescu je bil danes sprejet pri sovjet, zunanjem ministru Molotovu, kateremu je izročil prepise svojih poverilnic. Pri tej priliki je Molotov uradno izjavil romunskega zastopnika,, da sovjetska Rusija nima nikakih zahtev do Romunije, niti ze-
meljskih, niti drugačnih.	_
To zagotovilo je v Romuniji vzbudilo veliko zadovoljstvo, saj so zadnje čase veliko govorili o tem, da bodo Sovjeti od Romunije zahtevali Besarabijo in da v ta namen že zbirajo velike vojaške oddelke ob romunski meji.
Predsednik angleške vlade bo v sredo odgovoril na Hitlerjeve ponudbe
Nemški mirovni predlogi bodo odklonjeni
London, 8. okt. Niti angleška, niti francoska vlada še nista uradno odgovorili na Hitlerjeve mirovne ponudbe. V imenu obeh držav bo odgovoril Hitlerju predsednik angleške vlade Chamberlain v sredo. Prej bodo zastopniki angleške in francoske vlade imeli skupno sejo. Sestala se bo pa tudi angleška imperialna konferenca. Kakor vse kaže, bo predsednik angleške vlade nemške predloge kot nezadostne zavrnil in napovedal nadaljevanje vojne, dokler ne bosta Anglija in Francija dosegli svojih ciljev.
Reuter: Namestnik voditelja angleških delavskih organizacij Greenvvood je imel danes v Londonu govor na delavskem zborovanju in je navajal:
Nemčija ni ponudila nobenih stvarnih pogojev za mir. Vendar bo Anglija rada najpozorneje preučevala vsak pameten predlog za mir. Nemčija ni ponudila ničesar resnega. Ni ponudila povračila za dejanja, ki jih je za-
Nemški poskusi na zahodnem bojišču
Razlagajo jih kot priprave za večji naskok na francoske postojanke
. Pariz, s okt. Uradno poročilo francoskega vojnega poveljstva pravi. Noč je bila mirna. Nase cete so jugovzhodno od Saarbrciickna odbile sovražne pntrole.
Kljub povečani delavnosti nemških čet na nekaterih točkah med Reno in Mozelo ne more biti govora o kakem večjem nemškem napadu. Zazdaj z nemške strani opažajo v glavnem premikanje patrolnih oddelkov in topniški boj, ki je v zadnjih dveh dneh precej hud, posebno okoli Orenthala. Na tem mestu je bilo tudi delovanje nemške pehote nekoliko živahnejše kakor prejšnje dni. Težka artilerija je bila aktivna v pokrajini ob Mozeli Francoske čete so prepodile nasprotnika, ki je na tem delu fronte v prvih tednih septembra zavzel nekoliko francoskega ozemlja, prešle so v ofenzivo in niso samo potisnile te ne.mške oddelke nazaj, temveč so tudi napredovale za 6 km na nemškem ozemlju. To francosko delovanje je vznemirilo sovražnika, ki med Mozelo in Saaro
nima dosti utrjenih friedove linije, 1 '
postojank razen Sieg-friedove linije, ki je pa globlje na nemškem ozemlju, sovražnik je skušal odgovarjati na , •IJ_a?re^r'ova.nie francoskih čet. Ravno na teh delih fronte je bilo nemško topništvo najživah-nejše. Boji se razvijajo tu na oddelku, ki je širok okoli _ 15 km Položaji francoskih čet so zelo trdni in se naslanjajo na utrjeni sistem Maginotove linije. Te utrjene pozicije omogočajo francoskim oddelkom ofenzivno gibanje proti dolini Blies ali pa proti Zweibriicknu in Pirmasensu. Zadnjih bojev se je udeležilo tudi letalstvo, dasi so bile vremenske razmere neugodne.
Kaže, da so poskusi nemške vojske v zvezi s pripravami za večjo nemško akcijo proti Ma-ginotovi liniji-
London, 8. okt. Angleška admiraliteta sporoča, da so nemška vodna letala napadla danes opoldne v Severnem morju dva angleška minonosca. Napad se Nemcem ni posrečil
grešila v preteklosti. Treba je končno razložiti, da se trajen mir ne more osnovati po prisilnem pokorjenju narodov, ki so bili prej svobodni.
Pariz, 8. okt. V Franciji je splošno mnenje, da ta govor ni prinesel nič novega. Podrobno preučevanje Hitlerjevih besed kaže, da se položaj ni nič spremenil, kolikor se tiče francosko-angleških odločitev. Nemčija zastonj išče posredovalca, ki naj bi nesel njene mirovne ponudbe v London in Pariz.
Žalostni jubilej Jugoslavije
13. kongres vojnih invalidov
Zagreb, 8. oktobra.
Dopoldne je bil kongres vojnih invalidov kra-ljevine Jugoslavije. Včeraj so bili pripravljalni sestanki. Točno ob 10 dopoldne je prišelIv zborovalno dvorano odposlanec Nj. Vel. kralja. Takoj po njegovem prihodu ee je pričela evečana seja, ki jo je začel predsednik Božidar Nedič. Po pozdravnem govoru so bile prirejene kralju velike manifestacije. Izvoljeno je bilo predsedstvo kongresa. Potem je povzel besedo poveljnik IV. armadne oblasti, general Nedeljkovič. Njegov govor se je končal z vzklikom: »Živela jugoslovanska vojska 1< Nato so bili odposlani brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu, predsedniku vlade Cvetkoviču, podpredsedniku dr. Mačku, vojnemu ministru Nediču, socialnemu ministru dr. Budisavljeviču in banu banovine Hrvatske dr. šubašiču. Nato je dr. Krpan v imenu tovarišev iz banovine Hrvatske izjavil, da izstopajo iz skupnega društva ter osnujejo svoje posebno društvo s sedežem v Zagrebu. Predsednik Nedič je obžaloval ta korak ter se je obenem hrvat-skim delegatom zahvalil za sedemnajstletno sodelovanje. Nato se je izvolila nova uprava z Božidarjem Nedičem na čelu. Za podpredsednika sta bila izvoljena Miljutin Mrvaljevič in Dragoljub Jureko-vič. Z vzklikom »Živel kralji« je bil zaključen 13. kongres.
širite najboljši slovenski oonoldnevnik »Slov. dom«
9. oktober 1934 — 9. oktober 1939
Vesti 9. oktobra
Pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Turčijo se
nadaljujejo v največji tajnosti. V političnih krogih obeh držav zagotavljajo, da so se pogajanja med obema državama deloma razčistila.
Pogajanja med Estonsko in Sovjetsko Rusijo
se še nadaljujejo. Sovjetska Rusija zahteva vedno več od Estonske. Estonska bo nazadnje prišla popolnoma pod oblast Sovjetske Rusije, ker se ne more sama braniti. Trgovska pogajanja med Nemčijo in Bolgarijo so se začela v Sofiji. Nemčija namerava kupiti od Bolgarije večje količine mesa ter konoplje in lanenega prediva.	-.p
Angleška vlada je v Egiptu naročila poldrug mj-lijon centov bombaža za vojne potrebe.
Za novega sovjetskega poslanika v Rimu je bil imenovan Goreljkin. Rusija že precej časa ni imela poslanika v Italiji. Sedanje imenovanje naj bi vzbudilo v italijanskih krogih, ki jih boljševiški prodor v srednjo Evropo skrbi, vtis, da želi Rusija prijateljstva tudi z Italijo. Nemške oblasti so izdale odredbo, po kateri ne bo več dovoljeno saditi na domačih vrtovih rož, marveč bodo morali vso tako zemljo izkoristiti za nasade krompirja in drugih koristnih rastlin. Kdor ima kaj več prostora, bo moral rediti tudi določeno število zajcev in koz.
Novega predsednika slovaške republike bodo po poročilih iz Bratislave volili 26. oktobra.
V	Italiji so se danes začeli tečaji za predvojaško vzgojo mladine. Angleški listi so govor kanclerja Hitlerja prinesli v celoti in necenzuriran, čeprav so nemški listi zadnji govor angleškega ministrskega predsednika objavili samo v cenzuriranem izvlečku.
Ameriški zunanji minister Hull je izjavil, da ameriška vlada ni dobila od nemške vlade nikakega poročila, da ni nemška podmornica potopila parnika »Athenie«. Zaradi tega vlada v Ameriki prepričanje, da je parnik bil potopljen po Nemcih.
Zastopniki prebivalstva v francoski Siriji so visokemu komisarju Francije izrazili brezpogojno vdanost ter obljubili vso pomoč.
Nemško gospodarsko odposlanstvo v Moskvi
Berlin, 8. oktobra. Nemško gospodarsko odposlanstvo je danes popoldne z letalom dospelo v Moskvo. Na čelu nemškega zastopstva je veleposlanik Riter. V delegaciji je 13 članov, med katerimi so zastopniki nemškega gospodarskega ministrstva in ugledni gospodarstveniki. Nemce je ob prihodu pozdravil pomočnik sovjetskega komisarijata za zunanjo trgovino Štefanov. Prisoten je bil tudi nemški veleposlanik grof Schulenburg s člani veleposlaništva.
Domača politična nedelja
Belgrad, 8. oktobra, m. Današnja nedelja je bila v političnem oziru docela mirna, ker je večina uglednih politikov snoči odpotovala v razne kraje države. Iz Belgrada so odpotovali skoraj vsi ministri, ki so se udeležili včerajšnje konference v predsedništvu vlade. V Skoplju so snoči odpotovali predsednik vlade Cvetkovič, predsednik senata dr. Korošec in minister za telesno vzgojo Tomič z večjo skupino bivših narodnih poslancev. Podpredsednik vlade dr. Maček je odpotoval v Zagreb. Z njim sta odkotovala tudi poštni minister dr. Torbar in socialni minister dr. Budisavljevič. Pred svojim odhodom v Zagreb se je dr. Maček sestal z voditeljem bivše demokratske stranke Ljubom Davidovičem ter se z njim dalj časa raz-govarjal Člani izvršilnega odbora bivše demo-lcratske stranke so se sestali pod predsedstvom dr. Božidarja Markoviča Na sestanku so sklenili, da bo prihodnji plenarni sestanek tega odbora prihodnjo nedeljo, 15. t. m., na Davidovičevem stanovanju. Kakor znano, je izvršilni odbor bivše demokratske stranke na eni svojih zadnjih sej sklenil, da se bivša demokratska stranka zaradi stališča, ki ga zavzema do sporazuma med Cvetkovičem in Mačkom, ne bo udeležila bližnjih senatorskih volitev
Kulturna manifestacija sredi vzburkanih časov:
Klub neodvisnih odprl V. umetnostno razstave
Ljubljana, S. oktobra.
Sredi razburljivega vzdušja, ki se v današnjih dneh bolj in b«il:j 'pola&čn naših str. in v katerem se naša pozornost pod pritiskom razmer bolj in b0lj otofflčii proč od kulturnih vrednot, smo danes doživeli v Jakopičevem paviljonu prisrčen in topel kulturni dogodek. Nap&Uimejsd in najpodjetoejši od naših likovnih umetnikov, ki so združeni v Klubu neodvisnih, so odprli svojo V. umetnostno razstavo, na kateri so prikazana njihova najnovejša l>ota in cilji.
K otvoritvi rar.slavc se je zbralo izredno lepo število ljubljanskega kulturnega občinstva. Predsednik kluba Stane Kregar je v začetku toplo pozdravil bana dr. Natlačena, predsednika Narodne galerije in častnega člana kluba dr. Frana Win-disclterja, tajnika Nar. galerije in častnega klu-bovega člana Janeza Zormana, predsednika kulturnega oddelka mestne občine ljubljanske dr. I*rc«narja in drugo občinstvo ter podal besedo prol. Saši Šantlu. Prof. šantel je toplo pozdravil prizadevanje kluba v imenu Društva slovenskih likovnih umetnikov, poudaril visoko kvaliteto razstavljenih del in prisrčno čestital klubu k razstavi.
Nato je predsednik kluba Stane Kregar odprl razstavo z naslednjim nagovorom:
V	nemirnih dneh, ki vrše nad Evropo, prireja Klub neodvisnih svojo V. umetnostno razstavo. Poudarja s tem potret>o mirnega dela v narodu tudi v nemirnih časih, posebno pa daje s to razstavo poudarka, da je prav sedaj nujna potreba gojiti v narodu smisel za duhovne vrednote, katerih važno skupino tvori prav likovna umetnost.
Zdi se mi ob tej priložnosti potrebno opozoriti na zadevo, ki se neprestano obnavlja v naših dnevnih časopisih. Vsi morete opaziti, da je razstavljanem vzor umetnost romanskih narodov. Ni to slabost in tudi ne zaničevanje in omalovaževanje slovenskih vrednot. Kaj niso vsi naši veliki umetniki Šubic, Petkovšek, Grohar, Jakopič bili istega mnenja? Pa je bilo takole zapisano te dni: Slovenska umetnost nikoli ne bo kalila na različnih pariških modnih domislekih. Pri nas ne potrebujemo nikakih »izumov« ali propagatorjev za take izrodke. Vem in prepričan sem, da vi niste tega mnenja. Mar naj nam bo vzor umetnost onih narodov, ki so se sami učili pri Romanih. Za koliko revnejši bi bili brer Šubica, Petkovška, Groharja, ki so se učili v Franciji in Italiji.
Klub neodvisnih trdno ostaja pri svojem sklepu in nič ga v tem sklepu ne more omajati, da raziskuje nova pota, čeprav vsa mračna in neznana. Sami se lahko ob dolih na tej razstavi prepričate, da se Klub neodvisnih ni izneveril temu svojemu programu. Vsem našim članom so veliko dale moderne smeri, posebno kubizem s svojim vrednotenjem forme, fovizem z vrednotenjem barve in ne najmanj surrealizem. Vprav la toliko napadani surrealizem nam je vsem vrnil smisel za globlji nenamerni simbolični pomen realnih objektov, predmetov, ki nas obdajajo, vrnil smisel za poezijo, ki se skriva v barvah in oblikah predmetov. Prav vsi razstavijalci so pod tem vplivom, tudi naš najmlajši član Evgen Sajovic, ki prvič nastopa na naši skupni razstavi. Približujejo se novemu neohumanizmu, ki daje poudarek na človeka z njegovim skrivnostnim življenjem, mišljenjem in srcem.
1 Narodi spravljajo v teh dneh svoje umetniške zaklade na varno. Poudarjajo s tem, kako velike važnosti so umetnine za narod. Tudi vi, kakor razvidim iz vašega Številnega obiska, imate podobno spoštovanje in vas prosim, da to spoštovanje še nadalje ohranite in ga skušate vzbuditi tudi pri drugih.
Iskrene besede Staneta Kregarja so našlo med zbranim občinstvom topel odziv. Nato si je
občinstvo pričelo ogledovati razstavljena dela. Bana dr. Natlačena je vodil po razstavi predsednik kluba Slane Kregar. Obiskovalci so se čudili lepemu napredku, ki so ga pokazali razstavi jalci od zadnje razstave. Ves dan je bil obisk razstave zelo živahen.
Ljubljana, 8. oklobra.
Hudi nalivi, ki so nas močili te dni, so se snoči spet razbesneli in zlili nad Ljubljano velike količine vode. Že ponoči pa je pričel pihati sever, ki je razgnal oblake, tako da smo danes dopoldne dobili le še nekaj pohlevnih kapelj, popoldne pa se nam je že prismejalo sonce, ki smo ga vsi z veseljem pozdravili. Nevarnost povodnji, ki bi se jih bilo bati, ako bi se nalivi nadaljevali, je zaenkrat minila. Ljubljanica in njeni pritoki, ki so te dni na nekaterih mestih že nevarno silili iz korita, so danes pričeli vpadati. Prav tako vpada tudi Sava, ki je zadnje dni valila v svoji strugi ogromne količine umazane vode.
2upan dr. Adlešlč je izročil zastavo torpedovki »Ljubljana«
V	Splitu je bila v soboto dopoldne lepa mornarska slovesnost. Poveljstvo jugoslovanske vojne mornarice je prevzelo v našo mornarico novo zgrajeno torpedovko, ki nosi po slovenski prostolnici iine »Ljubljana«. Nova torpedovka je povsem enaka dvem ie izgotovljenim torpedovkain »Beograd« in »Zagreb«. Slovesnosti so se udeležili visoki zastopniki vojaških, mornariških in civilnih oblasti. Mesto Ljubljano je zastopalo posebno odposlanstvo na čelu z županom dr. Adlešičeni. Dr. Adlešii je ob lej priložnosti izročil torpedovki kot dar mesta Ljubljane krasno zastavo z ljubljanskim mestnim grbom. Imel je lep nagovor, v katerem je poudaril med drugim, da naj torpedovka »Ljubljana« pod to ponosno zastavo pomaga obvarovati mir. Pozval je mornarje, naj ohrani jo dediščino, ki so jo prejeli po svojih slavnih prednikih, ler naj obvarujejo sebe in svojo čast ter to častno bojno zastavo. Po blagoslovitvi zastave se je poveljnik ladje kapetan fregate Josip Ahlin v izbranih besedah zahvalil za krasno darilo ter izrazil pripravljenost posadke, da bo hranila zastavo in naše morje. V imenu kr. mornarice je spregovoril še kontreadmiral Marja-ševič, nakar so med sviranjem državne himne potegnili zastavo na ladijski drog.
Tragična nesreča dveh mladih profesorjev
Včeraj se je no Ljubljani raznesla vest o tragični nezgodi, ki sta jo doživela dva mlada slovenska profesorja v bližini Škofje Loke. Po podatkih, ki smo jih mogli zbrati, se je nesreča pripetila takole: Profesorja Franc Dobrovoljc in Alojz Potočnik, prvi 7, realne gimnazije v Mariboru, drugi pa z realne gimnazije v Kranju, sta se že nekaj časa mudila v bližini Škofje Loke. V petek zjutraj okrog 7 sta krenila iz Škofje Loke po cesti proti Kranju. Čeprav je bilo še zgodaj, je na cesti vladal precej živahen promet. Ko sta pešca prišla na nek ovinek v bližini mostu čer Soro, sta opazila, da vozi proti njima poštni avtobus, ki vozi med Kranjem in Škofjo Loko. Za njima pa je ob istem Času prihajal neki kamijon. Šofer kamijona, ki je vozil pravilno
Obvestila
Pogreb pok. Martina Hudalesa, polic, stražnika I. r. v pok. bo danes, dne 9. oktobra ob 16 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice.
Vse delodajalce in obveznike telesne vzgoje
obvešča mestni odsek za telesno vzgojo, da se prične redni pouk obvezne telesne vzgoje spet 9. oktobra, torej že v ponedeljek. Obveznikom bo razpored objavljen v obrtno-nadaljevalnih šolah.
po desni strani, je videl, da vozi avtobus po sredi ceste. Da bi se izognul trku. je šofer kamijona zavil še bolj na desno. V zadnjem hipu pa je zapazil na robu ceste pred mostom dva pešca in je zaradi tega takoj potegnil zavore. Toda zaradi zaleta in spolzke ceste se je ka-miion zasukal preveč v stran in je s svojim zadnjim delom z vso silo butnil Dobrovoljca in Potočnika v stran. Sunek je bil tako silen, da sta oba profesorja odletela daleč stran na kup kamenja poleg ceste. Obležala sta nezavestna in so ju kmalu zatem prepeljali v ljubljansko vojaško bolnišnico.
Profesor _ Dobrovoljec je pri padcu dobil hude notranje poškodbe in ima zlomljem levo nogo. Zaradi težkih poškodb je pri njem nastopil živčni zlom, tako da so ga morali zvezati in so ga morali podvreči posebnim medicinskim ukrepom. Njegovo stanje je bilo zelo nevarno, pa so je v teku današnjega popoldneva že precej izboljšalo.
Profesor Potočnik ima poškodovan prsni koš in obe nogi.
Tragična nezgoda mladih profesorjev je vzbudila vsepovsod iskreno sočutje. Oblasti so uvedle preiskavo, da bi ugotovile, kdo je zakrivil nesrečo.
Drobna kronika
Ponesrečenci v bolnišnici. Od Sv. Ane nad Tržičem so pripeljali v ljubljansko bolnišnico ■52 letno Marijo Kuhar, delavko na žagi pri baronu Bornu. Kuharjeva je nakladala drva na vagon. Temu vagonu so hoteli priključiti še en vagon, katerega odbijač je močno butnil Kuharjevo po tleh. Kuharjeva se še ni prebudila iz nezavesti. — 29 letnemu železničarskemu pripravniku Antonu štrumlju so med vožnjo na vlaku v bližini Zidanega mosta vrata službenega voza močno poškodovala nogo. — Drobec železa je padel v oko Tt letnemu Ivanu Gerbcu, železostrugarju pri državnih železnicah v Ljubljani. — Z možem se je skregala in zaradi tega izpila manjšo količino lizola 45 letna žena zasebnega uradnika r. K. .Samomorilna kandidatinja pa je že izven nevarnosti.
—	Iz Kranja se je zatekel v ljubljansko bolnišnico 27 letni pletilski mojster Aleksander Hosenberger. ki mu je stroj nevarno poškodoval desno roko. — 17 letnemu Matevžu Urankarju, ki služi za hlapca v Volčjem potoku pri Radomljah, je slamoreznica zdrobila prste na desni roki. — Hudo poškodbo je utrpel 461etni brezposelni ključavničar Anton Ojster iz Ljubljane. Na Jornejevj cesti ga je napadel neki Hlapec in ga z vilami zabodel v komolec leve
Tatovi koles vztrajno na delu. V zadnjih dveh dneh je bilo v Ljubljani na raznih koncih spet ukradenih pet koles v skupni vrednosti 5000 din.
Od doma v Ljubljani je pobegnila /e pred nekaj dnevi 18 letna Angela Juvan. Dekle je srednje postave, svetlih las, oblečena v modro svileno obleko^ z rjavim plaščem in črnimi nizkimi čevlju Kdor bi jo videl, naj to sporoči upravi policije v Ljubljani.
Nekaj o sporih med hišnimi posestniki in dimnikarji
Iz vrst ljubljanskih hišnih posestnikov smo prejeli sledeč dopis:
V	ljubljanskih dnevnikih so se hišni posestniki že vefckrat opravičeno pritoževali čez dimnikarske mojstre in njihove račune za čiščenje kurilnih naprav. O teh sporih je poročalo tudi že glasilo 1. društva hišnih posestnikov. Omenjeno društvo je tudi pred nekaj leti izdalo nekake tiskovine, na katere je moral hišni posestnik točno opisati delo, katerega je napravil dimnikarski mojster in plačilo, katero je zahteval za to delo. Na ta način se je hotelo društvo prepričati o zaslužku posameznih ljubljanskih mojstrov.
Zadnje čase je prinesel o tej stvari tudi nek ljubljanski dnevnik članek, na kak način naj se reši ta spor med posestniki in dimnikarskimi mojstri. Na ta članek pa so potem v istem dnevniku dimnikarski mojstri zanikali vest, češ da ni nikakih sporov med njimi in posestniki.
žalostna je usoda mnogih stanovanjskih najemnikov
Ljubljanski hišni gospodarji so v dnevih hudih in groznih stisk na svetovni pozornici dosegli tudi svoj poseben rekord. Gospodarji imajo navado, da »sodno« odpovedujejo stanovanja raznim strankam, navajajo najrazličnejše razloge, nekateri zapišejo v vlogo kar kratko: »Ne plačuje redno najemnine. Stranka je uporna, je renitent itd.v Drugi pa napišejo kar dolgo zgodbo.
Kaj nam vse povedo sodne odpovedi v spisih? Mnoge zanimivosti in dostikrat vidimo, da je prav žalostna in bedna usoda stanovanjskih najemnikov, ki tvorijo največji kader nižjih in srednjih slojev. V septembru je bilo pri okrajnem sodišču ljubljanskem podanih do 340 stanovanjskih odpovedi za izpraznitev stanovanj. Stanovanja so bila v glavnem in splošnem odpovedana malim, ubož-nim ljudem, ki se tišče s svojo številno družino v eni sobi kakor slaniki v sodu. Prav taka, higiensko ne odgovarjajoča stanovanja so razmeroma draga, kajti taki kurniki ne zahtevajo, da bi jih gospodar držal v najlepšem redu. Po njih se razširja dušeč smrad In tako stanovanje stane na mesec od 100 do 150 din! Neki gospodar na periferiji mesla je odpovedal dvema krošnarjema klet, v kateri sta se naselila in spravila svoje uboštvo. Ta gospodar je kratko navajal, da »mestna občina ne dovoljuje kletnega prostora za uporabo stanovanja«. Mestni fizikat je namreč nedavno pregledal mnoga stanovanja na periferiji in ugotovil, da mnogi ljudje, zlasti krošnjarji, stanujejo po navadnih kleteh, ki so zelo vlažne in za človeško zdravje nevarne.
Dostikrat pa skromni gospodarji tudi morajo mnogo pretrpeti od nagajivih in prepirljivih strank. Tam nekje* na periferiji stanuje v podstrešju 73 letna ženica. K sebi je vzela nekega zidarskega pomočnika na stanovanje. Bila je primorana, da je^ poklicala sodišče na pomoč in prosila, da pomočnika prisili k izselitvi. V odpovedi je potožila: »Dela nemir in prepir. Razgraja in ne plačuje stanovanj.«
Stanovanjske odpovedi so dalje tudi v stilističnem in jezikovnem pogledu prav zanimive in značilne. Mnogi Ljubljančani in okoličani rabijo posebne izraze in izgovarjajo nekatere besede povsem drugače. Dostikrat zamenjajo »v« z »l«. Tako pravijo mnogi namesto »vdova« dosledno »vdola«. Tudi neka stanovanjska odpoved pišo »vdola«.
Novi hišni lastniki, ki so kupili stare hiše, odpovedujejo nato strankam stanovanja in kratko navajajo, da so s to in to kupno pogodbo postali lastniki hiše in imajo naravno pravico, da ali potrdijo stare najemne pogodbe ali pa jih razveljavijo.
Zanimiva je neka zadeva. Neki gospodar je vzel pod svojo streho stranko, s katero nista dogovorila in podpisala nobene najemne pogodbe, domenila sta se le, da ostane stranka v stanovanju do »preklica«. Poprej so med stranko in gospodarjem vladali prijateljski odnošaji. A prišli so si zaradi malenkosti navzkriž. Gospodar je stranki odpovedal, sprva ustmeno, nato sodno. Sodišče je to odpoved zavrnilo in navedlo, da z dogovorom do »preklica« ni obstojalo nobeno najemno razmerje med gospodarjem in stranko, zato odpoved ni na mestu.
Neki gospodar pa je napisal celo zgodbo in potožil sodišču med drugim takole: »Ne -plačuje najemnine v določenem roku tn je na najemnini dolžan 500 din. Ni podal nobene varnosti, da bi bila najemnina plačana. Denarni zavodi kot knjižni upniki na drugi strani zahtevajo točno odplačevanje glavnice z obrestmi pod grožnjo sodne dražbe. Kje naj vzamem denar, ko mi stranka noče plačati najemnine?«
Pred okrajnim sodiščem teče dolga pravda zaradi motenja posesti. Sodišče je doslej zaslišalo že nad 40 prič in jih k prihodnji razpravi povabilo še 18. Ta pravda ho draga!
Da pa spori med hiš. posestniki in dimnikarskimi mojstri res obstoje, je znano mestnemu magistratu, ki mora večkrat zasliševati hišne posestnike in dimnikarske mojstre o teh zadevah.
Da pa bi enkrat za vselej prenehali ti spori,* prosimo prizadeti posestniki, naj pokliče mestni magistrat po dnevnikih prizadete sprte posestnike, da se določenega dne zglasijo na magistratu, kjer naj bi se od vsakega vzel zapisnik, zakaj je spor med njim in dimnikarskim mojstrom nastal. Rezultat tega zasliševanja bo gotovo pokazal, da zahtevajo dimnikarski mojstri večkrat tudi plačilo za neizvršeno delo.
Zgodilo se je tudi večkrat, da je enostavno naznanil dimnikarski mojster hiš. posesftnlka oblastem, ker ni hotel plačati neizvršenega dela, hišni posestnik pa je bil kaznovan, ker ščiti dimnikarske mojstre njihova organizacija.
Zato prosimo prizadeti posestniki mestni magistrat, da slavi predlog na merodajno mesto, da bi se sestavil nov pravilnik v sporazumu med nami in dim. mojstri. Le na ta način se bo enkrat za vselej uredilo razmerje in bo prenehal spor.
Brc*
posetmojrn
obvestila
Umrl je po dolgem trpljenju naš ljubljeni soprog, oče in svak, gospod
Emil Kramer
sodni svetnik
v soboto, dne 7. oktobra 1939.
Pogreb blagopokoinika bo v ponedeljek, dne 9. oktobra ob 16 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica sc bo darovala v torek, dne 10. oktobra ob pol 9 dop. v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 8. oktobra 1939.
Pavla Kramer, soproga; Milko, sin; rodbina Opelka.
Ljubljana od sobote čez nedeljo
Angeli garfevih lic
R01
man s
»lili«
mi
Obrobje vsakega velikega amerikan-skega mesta živi svoje posebno življenje, do dna različno od malega življenja po mestih v Evropi in drugod. Nič čudnega — vsa ta ameriška mesta imajo svojo posebno, naglo zgodovino, njihov nastanek je bil tak. kakor ne bi mogel biti nikjer drugje na svetu.
Toda to obrobno življenje velikih ameriških mest jo zanimivo, napeto, polno, pretresljivo in pisano. Samo v njem so mogoči ljudje in zgodbe, kakor je pričujoča. Ljudje v njej so resnično živeli, čeprav morda v drugačnih zvezah in okoliščinah, kakor jih boste brali skoraj, toda njihova divja in pretresljiva zgodba je v svojih glavnih dogodkih resnična in prav zaradi resničnosti fanta-slična in neverjetna, zakaj ni ga večjega čarovnika in pošastnega igralca z usodami, kakor je življenje.
Življenje samo in nepotvorjeno!
*
S... je mesto, kakor je omenjeno v prejšnjih vrstah. V njegovih predmestjih so ie ohranjene hiše in hišice, katerih stopnice se stekajo kar na pločnike in segajo prav do ceste.
Na človeka, ki je vajen modernega središča in donebnikov, učinkujejo te stopnice čudno, nenavadno. Stare so in zguljene po tisoč in tisoč brezimnih nogah, ki so drselo po njih in drso še dan za dnem.
Izložbe trgovin vonjajo po siromaštvu, Čeprav so natlačene z vso vrste robo. Kar imajo trgovci blaga, je vse razstavljeno v oknih, odtod njihovo obilje. Za to blago se ni treba bati, ni tiste nežne kakovosti, da bi škodila sonce in prah.
če je kateri gospodar tako imovit, da mu ne gre vse blago v izložbo, ga znaša na pločnik in ga nastavlja tam. Sleherno jutro boste videli zavaljene moške, odločnih obrazov in sesvedranih brk, kako vlačijo iz trgovine to in ono ter zastavljajo pločnike, po katerih se množici ljudi neprenehoma mudi naprej.
Vsaka ulica tod živi svoje čudno življenje, ki je za las, toda vendarle različno od življenja sosedne ulice. Vonjave, nastrešja, okna in obrazi so malce drugačni kakor na spored ni ali poprečni cesti.
Vse te cesto in vogli pojo od jutra do večera eno pesem: pesem o boju za kos kruha. To je prva, najnižja kitica. Druga, ki se meša med prvo, je lastna vsej Ameriki: pesem o boju za toliko poželeni, vsemogočni dolar...
Predmestja v S... z mestom vred so prav za prav velikanski stroj ljudi in njihovih lepih, strastnih in grdih teženj. Ta stroj, vso to orjaško mesto žene ista želja, ista volja.
Posli, posli v sto oblikah in merah, nič drugega kakor posli. Business!
In to pisano, nezadržno, neugnano življenje no pozna nobene meje, nobene utesnitve. Vse je dovoljeno, kadar gre za posel. In za to gre vedno. Kdor je pripravljen in brez poi«'«lekov. mu gre vedno gladko od rok.
Prav te dni so bile ulice v predmestjih še posebno žive. Vsako valovanje, ki je v sredi mesta že zdavnaj upadlo in se poleglo, je na obrobju še dolgo utripalo, kakor je to pač nespremenljiva naravna postava.
Bližale so se predsedniške volitve in vse mesto je drhtelo v tistem bedastem in praznem nemiru, kakršnega morejo v ljudeh danes zbuditi samo prazne politične reči. Po ulicah so krožile vrste avtomobilov, križarile po mestu in z velikih plakatov, ki so bili nalepljeni na njihovih stranicah In strehah, oznanjali mestu in nebu najboljšega kandidata za vodstvo republike štiridesetih zvezd. Zvočniki iz avtomobilov so vpili, ne da bi kdaj ohripeli, ter skušali prepričati poslovni svet, po njem pa tiste, ki so bili od njega odvisni, da je najvrednejši mož in najboljši kandidat izmed vseh Amerikancev Harding.
Kandidat sam ni mogel govoriti iz vsakega vozila sam. Namesto njega so gramofonske plošče tulile^ obljubo, kako bo pod njegovo vlado državi tekel med in mleko. Plošče niso svojega dela opravilo nič slabše* kakor bi ga bil kandidat, on pa je imel zaradi tega še manj od že tako in tako majhne politične odgovornosti.
Edini, ki so v vrvežu politike in važnih besedarij ohranili popolno duševno
samostojnost ter svobodo razsojanja, so bili otroci. Otroci imajo že od nekdaj od Boga zaupani dar, da se jim lahko zdi neumno in prazno vse, kar imajo veliki ljudje za zelo važno. Veliki ljudje, trgovci, mešetarji, upokojenci, mali uradniki, šoferji ter pometači so imeli burne sestanke po voglih in zakajenih pivnicah, ter reševali nekaj, kar je bilo že zdavnaj rešeno. Zavedali so se, da opravljajo posebno pomembno in usodno delo, da so ob tem pozabili celo na posle, na druščine in na ženske.
Med tistimi nedolžnimi, ki si niso trapili glave s politiko, sta bila tudi Jerry in Rocky. Bila sta to fantiča, ki nista imela dosti več kakor ime na sebi, imela pa sta veliko važnega opravila.
Tako sta prav to jutro na primer sedela na tujem balkonu v najprometnejši predmestni ulici. Jedla sta ukradena jabolka, zaradi katerih si je Judek na voglu pulil lase, z ogrizki pa sta obmetavala ljudi, ki so hodili po ulici. Kadar sta koga zadela na nos ali mu zbila klobuk s pleše, sta zavriskala in bila pripravljena staviti, da se jima bo to posrečilo tudi prihodnjič. Če pa je obje-dek zletel mimo, sta bila žalostna, kakor da sta izgubila volitve.
Rocky in Jerry sta bila dečka in pol. V vsem mestu jima ni bilo para, čeprav se je S... lahko ponašal, da ima na pre-
tek vzornih pohajačev in pobalinov. Ro-cky in ,Ierry sta med vsemi imela rekord, kakor so to govorili po predmestju in njuni življenjski štoriji dajali s to besedo pravi športni značaj.
Bila sta stara že šestnajst let, vsak zase seveda, pa še vedno jima nikdar ni prišlo na um, da bi se bila lotila kakega dela. Tudi ni bilo nikogar tako močnega in vplivnega, da bi ju bil mogel k delu prisiliti.
Živela sta tako iz dneva v dan, iz meseca v mesec, iz leta v leto. Detin-stvo se jima je podaljševalo, ne da bi bila opazila, kako njuno življenje dobiva v nekaterih rečeh vedno zrelejše, žal tudi vedno gnilejše oblike.
Malo sta kradla, malo beračila, malo stradala, sem pa tja jima je kaj samo od sebe padlo v kljun, saj sta bila na pogled prijazna fanla in sla se znala tudi lepo vesti, kadar jima je prav pasja predla. Tako sta nekako tolkla dalje, zdaj slabo, zdaj boljše, v glavnem pa je bilo njuno življenje vedno kar tako, da si nista iz njega želela prav nikamor.
Poleg tega zasebnega življenja sta se Kocky in Jerry bavila še z nečem drugim. Bila sta poglavarja tolpe mladih predmestnih tatov. Tolpa je bila še kar dobro urejena družba s pravili, sedežem in sestanki. To dvoje so imeli v neki zapuščeni kleti pod podrto hišo, tako samotno in pozabljeno, da še policija ni vedela zanjo. Sicer policija tam in drugod ni vedela še za dosti pomembnejših reči. toda njen uRjed prav 7,ara(jj pri mladi Rockyjevi in Jerrvjevi tolpi ni bil posebno velik.
tu in tam
»Nmav čez izaro«
Ravnateljstvo za prehrano, ustanovljeno pri kmetijskem ministrstvu, je že začelo delovati. Začelo ie nakupovati rezerve hrane da se zaloge predpn nastoP' trajno jesensko deževje ■ !, mo£no ovira prevažanje žita v cwT’k,. i ni dobrih Prometnih zvez. Ravnatelj-upova,°. hrano večinoma od Prizada in prlvilegiranih ustanov, vendar pa ni izučeno, da bo kupovalo tudi od zasebnikov. Reci, -u , *ud' vprašanje skladišč zlasti v pa-r^v*niv. kraiih, kamor je treba najprej nakopičiti potrebno rezervo hrane.
Zastoj v mednarodni trgovini je hudo prizadel tudi dalmatinske vinogradnike. Še od lani imajo precej pridelka, letošnje grozdje pa je sicer slabše, vendar zaenkrat še ni velikih izgledov, da bi se dalo vino plasirati sploh kam. Zaradi lega se je splitska trgovinska zbornica obrnila na vlado, naj v tekočih pogajanjih z nemško trgovinsko delegacijo skuša doseči, da bo Nemčija zagotovila prevzem večjih količin vina za tri trimesečja vnaprej. Dalmatinski vinogradniki računajo z Nemčijo v največji meri zaradi tega, ker je bila zmerom najboljši kupec našega vina, zlasti pa je bila v tem pogledu dober trg bivša Češkoslovaška. Iz Belgrada pa javljajo, da je Nemčija pripravljena povišati letni kontingent za vino na 40.000 hektolitrov.
Za 450 milijonov dinarjev so bili državni dohodki v prvih letošnjih petih mesecih manjši kakor pa je določal preračun. Skupno je bilo izdatkov za 4.628 milijonov dinarjev ali 86 odst. od predvidene vsote v preračunu, dohodkov pa te mio 4944 milijonov ali 92 odst. od po preračunu predvidene vsote. Kljub temu pa je treba ugotoviti, da znaša prebitek med dohodki in izdatki okroglo 316 milijonov dinarjev. Kakor so bili dohodki manjši, tako se je gledalo tudi na to, da so bili izdatki skrčeni na najmanjšo mero.
Belgrajski velesejem, ki bi moral biti že septembra, pa je bil iz znanih razlogov odpovedan, se bo odprl prihodnjo soboto in bo trajal do 23. oktobra. Razstavljale bodo iste tvrdke, kakor so se priglasile za prejšnji mesec, prav tako pa bodo razstavljale tudi vse tuje države, ki imajo svoje paviljone. Da bi uprava privabila čim večje število obiskovalcev, je povzela po drugih velesejmih običaj in razpisala za obiskovalce večje število nagrad, med njimi tudi avtomobil.
Oproščeni so bili pred sodiščem železničarji, katere je oblast obtožila, da so zagrešili težko železniško nesrečo aprila letos na progi Belgrad-Sarajevo med postajama Šagran in Jatare. Na progo se je bila namreč vdrla velika plast kamenja, nakar je prišlo do nesreče, ki je zahtevala sedem smrtnih žrtev, šestnajst potnikov osebnega vlaka pa je bilo težje ali lažje ranjenih. — Krivde za nesrečo sta bila obtožena strojevodja in vlakovodja ter nadzornik strojev, za katere je bilo rečeno, da so bili od alkohola omamljeni, da so dremali in so tako spregledali na progi kamenje. Ker je vlak vozil z veliko brzino, je bila nesreča neizogibna. Sodišče pa se je po zaslišanju večjega števila prič prepričalo, da so bile vse obtožbe neutemeljene in da je treba katastrofo
"'pripisati zgolj nesrečnemu naključju. Vsi železničarji so bili oproščeni. Sodbo ej potrdilo tudi belgrajsko kasacijsko sodišče.
inhn Ya dediščino po pokojnem srbskem patrijar-. Ya™avu .ie tožil njegov mladoletni nečak Gjorgje. Patrijarh je bil umrl brez oporoke in so se cerkvene oblasti zato ravnale po predpisih ustave pravoslavne cerkve, ki pravi, da v takem primeru pripade tretjina imetja cerkvi. Nečak pa je po svojem zastopniku to osporaval in hotel dobiti še tisto tretjino. Prvostopno sodišče je zahtevo nečaka odobrilo, toda kasacijsko sodišče je odločilo, da nečak nima pravice do tistje trejine dediščine, ki pripada po določilih pravoslavne cerkve cerkvi sami.
Zavarovalna družba »Feniks« .katero so morali z velikimi žrtvami pred tremi leti za silo ozdraviti, da ne bi prišli zavarovanci ob vse svoje pravice, je nedavno tožila sodišču vse zavarovalne družbe v Jugoslaviji, češ da niso pla-flnle obveznih obrokov, katere jim je naložila v plačilo uredba o sanaciji »Feniksa«. Zavarovalnice so se tega bremena otepale na vse pretege in so zavlačevale z izplačilom dolžnega denarja, dokler ni družba »Feniks« nazadnje vložila tožbo pred belgrajskim sodiščem za izplačilo zapadlega obroka, ki znaša okroglo dva milijona dinarjev. Xa.va£Ovalnice 60 ge bile proti svoječasni uredbi Pritožile na državni svet, toda tam niso uspele.
I red sodiščem pa so osporavale upravičenost tož->e, oda sodišče tega njihovega predloga ni spre-• , oo j zastopnikom zavarovalnic določilo rok o0 dm, da sestavijo odgovor na tožbo.
»	m'!.®*?11 P°ti*kega predsednika republike
Ignaca Moscickega Mihael Moscicki se je peljal pred dnevi iz Romunije, kjer je obiskal svojega očeta, .	.	..° državo v Francijo. Moscicki
mlajši je poslanik poljske republike v Bruslju. Na poti skozi našo državo je sprejel tudi časnikarje in jim povedal, da se v imenu vseh poljskih beguncev, kateri so pribežali v Jugoslavijo najtopleje zahvaljuje vsem tistim, ki so že ali pa še bodo izkazali usluge in dobrote nesrečnim Poliakom. Glede nadaljnjih načrtov poljske vlade ni hotel nič govoriti, pač pa je dejal, da je treba pričakovati še velike dogodke. Izrazil je tudi upanje da bo Romunija izpustila vse poljske begunce da bodo mogli odpotovati v Francijo, kjer bodo mogli spet nastopiti v boju za svojo domovino.
Čudno pot v roke nekega reveža je naredil
ček za 500 angleških funtov, kar znese v dinarjih okrog 150.000 dinarjev. Pred ,d°brim. "ie®ec?™ J® stanoval v nekem boljšem dubrovniškem hotelu gost, ki je pustil hotelu za spomin strgane copate Sobarica, ki je za njim sobo P°®praY’a..u Unesla ra}a starih copat za vredne, da bi 'lh odnc?la lastniku hotela v shrambo, temveč copate nekal časa pustila v sobi, dokler jih ni druga čistilka vrgla skozi okno na smetišče. Tam jih te po-brala neka snažilka in odnesla domov. Ko pa \ njen mož pregledoval copate, je našel v njih cek za 500 angleških funtov. Njen mož je korajžno stopil do banke in skušal ček vnovčiti. Toda bančnemu blagajniku se je zdela vsota za reveža previsoka in je zato poklical na pomoč policijo. Tam se je vsa nenavadna zgodba čeka pojasnila, nakar je banka ček prevzela v varstvo in bo skušala najti tistega hotelskega gosta, ki je ček v tako nenavaden predmet skril. Za najditelja pa se vseeno obeta lepa nagrada.
Samomor je izvršil predstojnik pravoslavnega samostana v Kosjerevcu pri Cetinju iguman Gligorije Radulovič. Mož je pred leti preuredil samostan in si zgradil v bližini tudi grobnico. Težka bolezen ledvic in pa zivcna bolezen sta ga pritirali tako daleč, da je mož nad samim seboj obupal in iz puške pognal kroglo v glavo.
Izredna taksa slovenskim društvom brisana.
Kakor znano, je Slov. prosv. zveza v Celovcu dobila letošnje poletje od državnega komisarja za društva dovoljenje, da smejo vsa pri njej včlanjena društva nadaljevati svoje kulturno delo med slovenskim ljudstvom. Pač pa je bila za to dovoljenje določena upravna taksa v visim 1000 mark, s čemer bi bile krite tudi takse pri SPZ včlanjenih društev Tekom poletja pa so tudi posamezna društva začela dobivati posebne plačilne naloge v znesku 5 mark za društvo. Kakor sedaj izhaja iz poziva Slov. prosvetne zveze v zadnjem »Koroškem Slovencu«, je dunajski društveni komisar odredil, da se slovenskim kulturnim društvom pomotoma predpisani prispevek 5 mark črta. Iz omenjenega poziva tudi izhaja, da 60 morala slovenska društva vložiti nova pravila, ki bodo predvidoma odobrena mogoče že tekom oktobra, nakar .se bodo lahko vršili društveni občni zbori.
Koroška dekleta so poklicana v delovno
službo.
Letos ie bila po vsej Nemčiji uvedena obvezna delovna služba za mlada dekleta. S 1. novembrom so vpoklicana tudi vsa koroška dekleta letnikov 1914 do 1922. Izvzeta so dekleta, ki so v poklicih vsaj od 22. sept. 1939 in imajo v dokaz zaposlitve svojo delovno knjižico, dalje dekleta, ki se šolajo poklicno kot učenke, praktikantmje in volonterke, ali pa se nahajajo v strokovni šoh, dalje vsa dekleta, ki obiskujejo kakšno javno šolo in končno dekleta kmečkih in podeželskih delavskih družin, ki so za delo doma nujno potrebna.
Prehrana v gostilnah.	.
S 1. oktobrom so bile uvedene nakaznice tudi j za abonente in goste v gostilnah. V6a jedila v go-
stilnah 6e bodo v bodoče dobivala samo na nakaznice. Poleg navadnih izkaznic so še tako imenovane »potovalne nakaznice«, ki jih izdajajo občinski uradi v zameno za navadne. V V6aki gostilni pa se dobi po ena jed tudi brez nakaznice. Uredba o živilskih nakaznicah govori tildi o osebah, ki se same preživljajo. Deli jih v tri skupine: 1. kmetje, ki sc sami oskrbujejo; 2. osebe, ki se delno same oskrbujejo in 3. osebe v bolnišnicah in drugih javnih zavodih Kdor se polno oskrbuje sam, ne dobi nakaznic za živila, razen za sladkor, marmelado in kavna nadomestila. — V zadnjih dneh je bila ustavljena prodaja čaja, popra, cimeta in drugih kolonijalnih proizvodov. Tudi kava in kakao se ne smeta več prodajati. Čokolade za nekaj časa ne smejo več prodajati. — Meso se sme v bodoče prodajati samo s kostmi. Teža _kosti lahko doseže pri svinjskem mesu 20%, pri govejem 25% in pri telečjem 30%. Ovčje me60 se sme prodajati izključno samo z vraščenimi kostmi. Od svinjskih glav, pljuč in jezikov se vračuna 50% na nakaznici določene količine, od govejih, telečjih in ovčjih glav pa 25%.
Koroški drobiž
Mesto Velikovec je imenovalo kanclerja Hitlerja za 6vojega častnega občana. Kancler se je za to imenovanje zahvalil pismeno.
Koroška dobi ob Osojskem jezeru državno šolo za šport. To bo peta tovrstna šola v Nemčiji.
Prezgodnja slana je podjunskim kmetom napravila veliko škodo. Zlasti ajda je bila ponekod popolnoma uničena.
Za provizorja v Slovenjem Plajberku je bil imenovan g. Nagele Matevž, doslej kaplan v Železni kapli, in na Brdu pri Šmohorju g. Jožko Pi-cej, doslej kaplan v Št. Jakobu v Rožu.
Kova premiera v ljubljanski drami: E« ScribO« SCoZflfGC VOdc
Za spremembo nam je naša Drama pripravila za soboto zvečer premiero lahkotne in neproblematične komedije, ki jo vrhu tega menda vsi ljubitelji gledališča poznajo. Ze stari ljubljanski čitalniški oder je igral »Kozarec vode« in tudi naša Drama ga je kmalu po prevratu spravila na repertoar. Tudi nasi provincialni odri in diletanska gledališča so že igrali
to komedijo.	.	,	,	.	. ,	..
Scribe je zanimiv pojav v dramatski književnosti. Pisanje komedij je bilo zanj obrt. Tudi izvajal jo je kakor kak rokodelski obrtni mojster s pomočniki, ki jim je delo razdeljeval. Da je mogel uspevati, je moral biti v resnici mojster in po svoje genialen v poznavanju odrskega življenja in njegovih zakonitosti. Dobro je vedel, kako je treba komedijo zagrabiti, kako jo sestaviti, kako učinke izbrati in porazdeliti, da ji je uspeh zagotovljen. Ugajati občinstvu je bil njegov končni tn edini namen. Zato so njegove komedije brezhibne v gradnji in jim je zunanji uspeh brezpogojno zagotovljen. Več pa tudi ne. O kakršnikoli problematiki v njih ni govora. Le nekaj redkih je med njimi, ki stopajo iz nepregledne vrste njegovega lahkega blaga in ki so si priborile celo dostop v Oomedie r ran?aise. t a tudi v njih ne gre za posebna odkritja. Lahkotni komedijski slog, blesteči dialog, duhovite domislice, spretno porazdeljeni učinki lastnosti, ki so Scribu ravno omogočile njegovo plodovitost — so tukaj le sredstvo, da v prijetnem in zabavnem okviru nakaže nekaj resnic. Nakaže, pravim. In to je »občinstvu« ravno prav. Množica ne gre v globino, rada pa sliši »resnico« v osoljeni obliki, zlasti če ne gre na njen račun. V tem je pač skrivnost Srcibeovih uspehov, v tem zlasti skrivnost, da se je najboljša komedija v njegovem načinu, »Kozarec vode«, ohranila nad sto let na odrskih deskah in da se bo brez dvoma še nadalje obdržala. Zakaj človek se ne spreminja dosti...
Življenje na dvorih današnjega državljana ne zanima več v toliki meri kakor Scribove sodobnike. Pač pa zanima današnjega državljana politika v njenem najširšem in najoz-jem pomenu. Posebno v teh dneh, ki jih doživljamo, mu gre tako imenovana »visoka« politika na živce. In tako je. napisal Scribe, ne da bi bil slutil, svoj »Kozarec vode« tudi za sodobnike druge svetovne vojske... I o je sodobna publika kar dobro razumela. Bila jo hvaležna za zabavo, je pa tudi hvaležno reagirala na vse »resnice«, ki jih je stari Scribe znal nnmctnti med čipkaste duhovitosti svoje komedije. Pri neki posebno aktualni krilatici se je oglasil celo spontan aplavz ob odprtem
Tako nam je naše dramsko gledališče kar ustreglo s to starino, ki se je kljub desetletjem ohranila v svojem prvotnem lesku.
Režija prof. Šesta je ohranila delu njegovo tradicionalno podobo in ni iskala nikakih novih odkritij in možnosti. Nič zato. V taki solidni izdelavi gre še manj v izgubo. Istega načela se je držal tudi inscenator inž. arh. branž, ki je oskrbel za enotno prizorišče smotrno m stilno skladno, dasi preprosto inscenacijo, v kateri ni iskal posebnih novotarij^
Z uglajenostjo, vigranostjo in popolnim znanjem partov dobi komedija šele tisti svoj pristni Čar in blestečo privlačnost, ki jo občudujemo pri francoskih igralcih. Reči je treba, da se je pri premieri petorica glavnih oseb lepo trudila za skladno enotnost. Nedosežen v kretnji in dikciji je bil spet Levar kot Boj-lingbroke. Bil je dovršeni plemič iz dobe Ludvika XIV.. uglajen svetski človek tistega časa s prepričljivo pristnimi manirami, duhovit in pretkan politik, izvežban dvorni spletkar. V vseh vlogah tega kova občudujemo pri Levarju njegovo blestečo govorico, pri Bollingbrolju Pa smo še posebno uživali njegovo duhovito in rafinirano podajanje poent. Mladostni zanos praporščaka Mashama je dobil izvrstnega ^interpreta v Janu, čigar osvajajoči »hudičev učenec« nam je še pred očmi. Ždi se. da stopa Jan vedno bolj na mesto rajnega Železnika, dasi je poudarek pri Janu bolj na možatosti in mani na ljubimski nežnosti. Vsak njegov nastop, bi lahko rekli, je pomenil novo osvojitev publike in je bila celotna postava njegovega Maskana v resnici dovršena- Marija Vera je igrala vojvodinjo Malborough. Ne morem sc ubraniti vtisa, da za vlogo te splet-karice in oblastiželjne dvorjanke ni bila do-cela razpoložena. Rekel bi, da je v tej naši veliki tragedinji preveč globine in topline, da bi mogla prav podati to zgolj v zunanjost naperjeno podobo. Isto bi moral reči o Nablocki, ki je šele proti koncu zares prepričala. Obe dami sta podali svoji vlogi sicer z znanjem jn umetnostjo, ki smo ju tolikokrat občudovali in zaradi katerih ju štejemo med naše naivečje
igralke, toda nas nista prav prevzeli. Bežna misel je samo, da bi bila zamenjava vlog med obema damama morda srečnejša. Naivka Abi-gaila je našla v Levarjevi inteligentno in prepričljivo interpretin jo. Presetnik kot kraljičin komornik in Brezigar kot markiz Torcv sta ugodno dopolnila odrsko igro
Kot celota pa je predstava zadovoljila in široko publiko navdušila, zato ji je zagotovljen uspeh.
Mariborski drobiž
Trgatvena nedelja. Ena najbolj veselih nedelj v Mariboru in v Slovenskih goricah je vsako loto prva nedelja v oktobru. Mariborski meščani, ki imajo svoje gorice in tisti, ki imajo prijatelje-vmo-gradnike, se presele iz mesta v vinograde, v katerih se slavi pričetek trgatve. Letošnja trgatvena nedelja je deževna in hladna, toda kljub temu je v vinogradih živahno. Zelo veliko Mariborčanov je včeraj odpotovalo iz mesta v gorice. Popoldanski »prleški« avtobus, ki vozi v Ljutomer, je bil tako nabit, da je našla le polovica potnikov v njem prostora ter so morali poskrbeti za rezetvo.
Žegnanje v Radvanju. Prijazno Radvanje pod Pohorjem je praznovalo danes god svojega zaščitnika sv. Frančiška. V mali radvanjski cerkvici en je proslavila ta lepa slovesnost; poleg domačinov so prišli na žegnanje tudi številni meščani, ki so Masti v popoldanskih dneh napolnili vse radvanjske staroznane gostinske postojanke, tako da je bilo v vasi izredno živahno. Današnje žegnanje pa je tudi pokazalo, kako lepo napreduje verska zavednost v tem predmestnem naselju, odkar ima svojega lastnega duhovnika. Versko življenje, so krasno razvija — in najboljši dokaz je bil obisk današnje cerkvene slovesnosti.
Nenadna smrt sodnega svetnika Emila Kramerja, o kateri smo poročali že v današnjem »Slovencu«, je zelo odjeknila v mestu. Pokojnik, ki je bil staT 52 let, je bil zelo priljubljen v vseh krogih. Bil je znan kot šabist in humorist. Pokopali ga bodo jutri v ponedeljek ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Preostalim naše sožalje.
Ogonj je izbruhnil na gospodarskem poslopju posestnika Karla Javornika v Juhanji vasi pri Pragerskem. Uničeno je gospodarsko poslopje z vsemi zalogami in orodjem ter je škode 50.000 dinarjev. V zadnjem trenutku se je rešil domači sin strašne smrti v ognju. Spal je na hlevu, ko so ga že okrog in okrog objeli plameni, pa si je z drznim skokom v globino oiel življenje. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Rokovnjač Štrukelj aretiran. Selniški orožniki so prijeli 25 letnega Valentina Štruklja, ki je postal zadnje čase strah in trepet spodnjega dela Dravske 'doline. Prijeli so ga v vasi Gradišče. Štrukelj je prišel julija meseca iz mariborske kaznilnice ter je začel takoj spet z vlomi in tatvinami, katerih je izvršil nešteto v okolišu Selnice, Fale, Sv. Lovrenca in Ruš. Dokazali so mu 12 vlomov in tatvin. Bil je tudi zelo nasilen ter se ga je vse balo. Po navadi se je izdajal za trgovca z lesom in sadjem ter je hodil okrog kmetij. Co ni na-šei nikogar doma, je spretno odprl vrata ter po-basal vse, kar mu je prišlo vrednega pod roke.
Filmi
Union Pacific. (Matica.) V zgodovini Zdru-nih držav, najmlajše politične veletvorbe beh ; človeka, so menda trije veliki heroični mo me n boji za osvobojenje — začetek državne zaves! vojna med severnimi in južnimi državami za ne suženjstva — začetek državne politične in socia ne edinosti ter ustvaritev železniške zveze me Atlantskim in Tihim morjem kot dokaz tvoru skupnosti Amerike.
Film je potreboval trideset let. da so mu p< stali taki grandiozni motivi dostopni in obvladlj. vi. In tako smo po desetlisoč ljubezenskih in pi stolovskih štorijah prišli do filmov, katverih vsi bina niso osebni dogodki, temveč objektivna v< lika dela človeka, dobe ali skupnosti. Taki anu riški filmi so n. pr. »Pasteur«, »San Francisco »Požar Chicaga«, »Lloyds of London«, ter najbolj med njimi »Union Pacific«.
Njegov tvorec je mojster množic in zimani režijske veličastnosti, Cccil B. de Mille, čigar slav izza nemega filma je bolj in bolj bledela, a si je prav z »Union Parificom« za dolgo obnovil.
Ta film o delu čezkontinentnlne ameriške žc loznice je epopeja vsega ameriškega; tvega ve div nosti, volje do tvornosti, brezobzirnega boja z; uspeh, konservativnega poštenja, osebnega delov nega in življenjskega junaštva, pionirstva, neunn Ijive in tako človeške sentimentalne romantiki tekmoljubnosti. Ti elementi so epično ozadje ve like človeške in materialne drame, kakršno pred stavlja ustvaritev te železnice. Dramatiko v dol prinese poleg boja z naravo in Indijanci umazal; konkurenčni boj dveh železniških družb — boj ki bi uničil veliko zamisel, da je ne reši požrtvo valnost preprostih, delovnih ljudi z mladim nad zornikom Joem. Ko se začne boj poštenih s pla čano konkurenčno pokvarjenostjo, se drama prinese v pretresljiva srečanja jiosameznih človeški! usod: mlada pionirka, dva bivša sorojaka Joe i' Dick, ki ju eje usoda zdaj v službi in pri dekle!' postavila na različni strani. Odzdaj se začenjal; dramatični konflikti; dolžnost in prijateljstvo, pri jatetjstvo in ljubezen, ljubezen in dolžnost. Prizoi za prizorom, eden bolj življenjsko polnokrven in pretresljiv, se vrsti do konca, spet zakraljuje zrna ga velike misli in še večjega dela, ki je nad posa meznimi usodami in spletljaji in ostaja mimo njih Režiser je pri svojem delu genijalno odpi vse registre pravega in dobrega- in posebej anm riškega-filma, čigar velika in posebna moč je, da nam življenje po umetniških zakonih lahko ob likuje nazorneje in obsežneje kakor gledališče ali knjiga. V filmu doživimo prizore, kakršni nam ni •so naklonjeni v kratkem po dvakrat — od hr.i pavega, nepresegljivega, udrihavega humorja do presunljivih tragičnih slik, kakor je ona z izmiš ljenim pismom ob umirajočem Ircu. Barbaro Stanwych, Joel Mc Crea in Akim Tamiroff so ve liki trio tega polnega dela, ki bo to sezono še dolgo, če ne skozi, ostalo najboljši film na ljub ljanskih platnih.
P. S. V včerajšnjem poročilu o filmih se. je vrinila pomota. »Povratek ob zori« kaže kino Union, ne Matica, kakor je ostalo v naslovu
Program radio Ljubljana
P°ned<:ljek, 0. oktobra: 12 Junaku v &uomun (/plo-i~ 12,45 Poročila — Ka.povedi — 13.20 Upoltlnn-KKi koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — )8 Zdravstvo (higriena) mladostne dobo: Zorenje (g. dr.
ttrecetj) i«.o0 Obisk prt ,1. S. Bachu (ploščo) is.40 Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodni!;'; ~ 10 Napovedi, poročila — 10.10 Zanimivosti — 10.‘1 Nac. ura: Pokojni kralj Aleksander — 10.40 Objavo 2») Spominu kralja Aleksandra I. Zodinitelja — 22'Nin-povedi, poročila — 22.15 Slovan na plan! (ploščo)1.
Torek, toi. oktobra: ll Šolska ura: Naša slovansl;.-! Klasna; predavanje z glasbenimi vložki (g. Strnit L,"" Koračnice slavnih mož (plošče) — 12. f.’ Poroula — 18 Napovedi — 13.21) Opoldanski konecr Kadijsketca orkestra — 14 Napovedi — 1$ Psa.n spor* > Radijskega orkestra — 18.10 Štajerski gradovi (g. L Pettnuer) — J9 Napovedi, poročila — 10.20 Nac. urn Tredavan.1© inšpekcijo drž. obrambe, Beljrrnd — .10. Objavo —• 10.51) Deset minut zabave — 20 Respitfii R,,bKke pinije, suita (plošče) — 20 20 Vojnovič (Ek nocij (Jesenski viharji) (Izvajajo člani rad. igral-’ družin©) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Vsake; nekaj igra Radijski orke-ster.
Drugi programi
Ponedeljek, 9. oktobra. Zagreb: 20 Belgn;
-	Bratislava: 19.40 Cig. ork., 21 Simf. konc. — S -lija: 19 Klavir, 20 Simf. konc. -- Ankara: 19.15 Lahka gl., 20.20 Ork. konc. 20.85 Jazz. — Bero mttnster: 19.47 Ork. konc, — 2t Izseljenska odd ja. — Budimpešta:	20	Wagnerjeve skladb
22 Cig. ork., 28.25 Plesna gl. — Bukarešta: 19.-1*: Glasbene slike, 21.25 Plesna gl. — Hfirby: 19.89 Kom. konc., 20.80 Singerji, 22.15 Kom. konc. Trst-Milan: 17.15 Plesna gl., 21 Pisan konc., 22 I'1 Operetna gl. —- Rim Bari: 22 Simf. konc. — F!o renca: 20.30 Plesna in izbrana gl. — Oslo: 19.' Zab. konc., 20.30 Pianino, 21.30 Zbor, 22.15 Ka! ret. — Sottens: 20 Pisan spored, 21 lz«el*f- ' oddaja, 22 Lahka glasba.
Ljubljansko gledališče
Dramo — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 9. oktobra: Kacijanar. Red B.
Torek, 10. oktobra: zaprto.
Sreda, 11. oktobra: Številka 72. Red Sreda.
Opera — Začetek ob 21).
Ponedeljek, 9. oktobra: zaprto.
Torek, 10. oktobra: zaprto (generalka).
Sreda, 11. oktobra: Kjer škrjanček žvrgoli. Op reta. Premiera. Premierski abonma.
esIkI
+
Po plačilo je odšla k Vsemogočnemu naša zlata mama in ljubljena soproga
Angela Babnik
Umrla je v soboto zvečer v državini bolnišnici.
Pogreb bo v torek, 10. oktobra ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Zgornja Šiška, Šišenska cesta 60, na pokopališče v Dravljah.
Prosimo, molite zanjo!
Ljubljana, dne 8. oktobra 1939.
R u d o 1 i, soprogi Nande, bogoslovec, sin.
10. balkanske igre so se danes končale
Jugoslavija s 60 točkami druga — Slabi uspehi naših atletov — Hov državni rekord v metu kopja
AUie, 8. oktobra Danes popoldne so bile na velikem marmornatem stadionu v Atenah zaključene 10. balkanske igre. Kljub vročini je bil stadion zaseden do zadnjega kotička in je zaključnim tekmam prisostvovalo 00.000 gledalcev. Gledalci so z velikanskim navdušenjem nagrajevali uspehe in zmage domačinov, ki so se to pot izkazali neverjetno dobro, saj so zavzeli skoraj v vseh točkah prva mesta. Tekmam je prisostvoval tudi grški kralj Jurij II., prestolonaslednik Pavel, predsednik grške vlade z vsemi ministri in celotni diplomatski zbor vseh držav, ki sodelujejo na 10. balkanskih igrah. Jugoslavijo je zastopal njen opol-nomočeni poslanik g. Vukčevič z osebjem. Tehnični rezultati so bili:
Tek na 110 m če* zapreke: 1. Mantikas (G) 15.6; 2. Skiadas (G) 15.9; 3. Hanžekovič (Jugoslavija) 16.4; 4. Erlih (J) 16.5.
Met diska v helenskem slopu: 1. Sylas (G) 39.22; 2. Floros (G) 38.88, 3. Kovačevič (J) 35.83; 4. Aras (Turčija).
Tek na 400 m: 1. Geren (T) r>0.8: 2. Stratakos (G) 51; 3. Karadzorgu (G) 51.0; 4. Markovič (J)
51.7; naš drugi zastopnik Despot se tli plasiral.
Triskok: 1. Kalamioitis (G) 14.14; 2. Kalistra (R) 14.08; 3. Marinakis (G) 13.80; 4. Abdul Ahma 13.71. V tej disciplini sta oba naša zastopnika Lazarevič in Jovanovič popolnoma odpovedala.
Met kopja: 1. Markušič (J) 63.23 (nov jugoslovanski rekord); 2. Paraš (G) 60.86 ; 3. Mausar (J) 60.81; 4. Mauhalas (G) 59.01. V tej točki je Jugoslavija zabeležila zelo lepo zmago. Odlično se je držal tudi novinec Mauser, ki je v zadnjem hipu vskočil v reprezentanco. Njegov met 60.81 je presenetil, ne samo vse naše tekmovalce, ampak tudi Grke, ki so zelo dobro poučeni o naših atletih.
Tek na	1500 m: 1. Belkopolos (G)	4:06.6; 2.
Goršek (J)	4:06.8;	3. Mašut	(T)	4:07;	4. Maura
Opostolos (G) 4:11. V tej točki je Goršek vodil vse do 200 m pred ciljem. Tedaj ga je pa ob silnem navdušenju občinstva prehitel stari Belkopolos in tudi zmagal.
Skok s	palico:	1. Tanos	(G)	392; 2. Traulos
(G) 380; 3.	Buhibis	(T) 360.
Štafeta 4X100 m: 1. Jugoslavija (Stefanovič, Jovanovič, Radonjič, Kling) 43.8, 2. Romu-
Izvirni dopis iz Aten, kako je postal
Jeseničan Klinar prvak v deseteroboju
Desetoboj na balkanskih igrah v Atenah: od leve na desno stoje atleti: Kiss (Romun), Mi-kič (Jugoslovan), Maies-cuc (Romun), Lekasas (Grk), Floros (Grk), Te-rik (Turčija), Melih (Turčija), zadnji na sliki, toda prvi in zmagovalec v desetoboju pa je Slovenec Klinar, član SK Planine iz Ljubljane. To sliko prinaša tudi današnja belgrajska »Politikac, samo da so z nje odrezali zmagovalca Slovenca Klinarja, čeprav je tako častno zastopal na balkanskih igrah našo državo. Zmago v desetoboju je »Politika« natrrrcč -pfej prerokovala svojemu dopisniku Mikiču. ZnatiLn
Atene, 4. oktobra 1939.
Spet začnem z »včeraj«. Torej včeraj je bila prva seja medbalkanskega delovnega odbora v dvorani SLGAS. Sprejeli so predlog grškega delegata, da bo drugo leto v Turčiji tudi ženska Balkaniada vzporedno z moško. Ne vemo še sicer, kakšen odmev bo našel ta sklep pri naši ženski atletski zvezi, toda eno vemo, da se skupne igre najbrž ne bodo obnesle. Če že hočejo biti balkanske igre naslednice onih iger v Olimpiji, je bolje, da ženske poklanjajo le lovorjeve vcnce zmagovalcem na glave.
, Desetobojei ki jih je po številu osem, so Še pričeli ogrevati. Grki simpatizirajo seveda s svojimi, posebno z na oko ogromnim I loro-som, ki ima skoraj 2 m, ki pa ni favorit, ker s svojimi 100 kg ni preveč okreten. Metalec in skakač je sier odličen, toda tekač... Drugi, ki nosi na mujici plavo zastavico z belim kužem, je nedeljski zmagovalec v skoku v višino — Lekasas. Lepo grajeni atlet je izredno flegmatičen. Tudi takrat, ko je čisto rahlo z nogo rušil prečko pri 189cm ni niti zinil. Komuna ne prideta v obzir za prva mesta. Ma-iescuc, pozimi vratar v romunskem državnem hockey tcamu. in drugi plavolasec, se bosta borila s Turkoma. I urk Melih je odličen tekač, toda ni skakač.
.Naš Jana* i/. Slovenskega Javornika na Gorenjskem je nuel spočetka \eliko .remo, toda ko je 100 m pretekel v 12 sek„ mu je tudi ta prešla. Pri krogli mu je sicer nagajala praska — spomin na Piej, toda on se zaveda, d n znstona našo državo in da je Favorit, pa je stisnil zobe. Nuš drugi je mo',\>če enako velik b rec kot naš ulmar, toda vrnil se je z vojaških vaj, pa je Se »trdr.	.
lOOm sta naša pretekla precej -trdo< — v 12 sek. Lekasos je z 11.7 prepričevalno zmagal.
Po kratki puv/.i so .-.e sodniki ločili od ciljne vrvice in se preselili k mivki. Skakati se je pričelo v daljavo: Janez se je popravljal od skoka do skoka, toda kljub temu je bil tretji. Drugi skok je imel 20 cm daljši (01-’) kot prvi; zmagal je Mikič s 623 cm.
/računali so točke in nato odšli h krogli. Našim nikakor ni ugajala mala, medeninasta in gladka krogla, zato so tudi rezultati slabši kot smo upali. Floras je zmagal, toda 1249 cm — je zelo malo zanj
V	višini je razočaral MikiČ. Skakati je začel pri 155 cm — skočil vedno kake 10 cm višje, toda pri 175 cm, na katero je bil siguren, je moral kapitulirati. Janez je postavil s 160 cm svoj rekord, toda več ni mogel skočiti, ker se je zbal »višine«.	.
Izredni Lekasas si je z lepim stilom priboril 15 cm pred Mikičem potrebno število točk, da je prišel na vodstvo. Po treh disciplinah se mu je posrečil boljši rezultat, kakor v nedeljo v solo skokih. #
Precej utrujen je moral Grk takoj na start. Klinar se je preveč štedil in dosegel 52,1
—	kar za njega ni velik uspeh. Zmagal je seveda Turek Melih, ki že letos beleži čas pod 50 sec. Težki Floros je bil seveda poslednji z 58,7 sec., koleko izza predzadnjega.
Ker je Lekasos pri 400 m tekel precej slabo, je prešel Mikič v vodstvo v desetoboju. Klinar je dosedaj tretji, toda on je borec.
Veselo smo pozdravili ta uspeh, še bolj smo se pa razveselili, ko smo zvedeli po megafonu za dvojno zmago v kladivu. Do četrtega meta je vodil dobro razpoloženi »don Pedro«, potem pa je Stepišniku »upaliloc in postal je prvak Balkana z letos najboljšim rezultatom 4599.
Nekateri atleti, ki ne bodo več nastopili, so se danes kopali v Pireju. Pravijo, da je voda odlična in ima 23* C. Danes je zelo vroče m se prav močno potimo, mislim pa, da se bomo še bolj.
*
Atene, 8. oktobra. Gorenjski kot naše domovine nam ni dal samo smučarjev in telovadcev, ki c uspehom nastopajo
nija 43.9; 3. Grčija 44.5; Turčija 46.6.
Maratonski tek: 1. Kiriades (G) 2:52.7; 2. Ragazos (G) 2:59; 3. Gal (R) 3:03.21; 4. Ali (1) 3:18.11; 5. Krajcar (J) 3:30. Več tekmovalcev je zaradi silovite vročine odstopilo. Zmagovalec Kiriades je šele v tretji tretjini proge prehitel favorita Ragazosa. Končno stanje točk je: Grčija 112, Jugoslavija 60, Romunija in Turčija pa po 34 točk.
Danes je bil zaključen tudi atletski kongres balkanskih držav, ki je zasedal za časa balkanskih iger. Soglasno je bil izvoljen nov odbor pod predsedstvom Grka Rinopulosa. Za podpredsednika pa je bil izbran turški delegat. ker bodo prihodnje leto igre v Ankari (Turčija). Dalje je bilo sklenjeno, da bo organizirala balkanske igre v 1. 1941. Romunija. Na zasedanju je bil sprožen tudi predlog, da se balkanske igre razširijo še na discipline plavanja, veslanja in jezdnega športa. Glede udeležbe žensk na prihodnjih balkanskih igrah je bilo sklenjeno, da bodo ženske balkanske igre le v tem primeru, če bodo tri države prijavile atletinje
primer malenkostne nevoščljivosti, celo tedaj,' kadar gre za jugoslovanski športi
pod našo trobojnico, ampak tudi atlete. Blizu Jesenic je doma Klinar Janez, član SK Planine, ki si je na letošnjem državnem prvenstvu prisvojil naslov prvaka. Nastopil je na balkanijadi v desetoboju in napredoval za 225 točk. V nobeni disciplini ni bil slab. povsod dober in ravno zato je nabiral točke tam, kjer so jih drugi zaradi raznih »rak-ran« izgubljali.
Grška publika je po odstopu Florosa (ob palici ni skočil niti 170 cm!) uvidela, da si tudi Lekasas ne bo mogel priboriti prvega mesta, je vedno bolj simpatizirala z našim Janezom in vsak njegov uspeh pozdravila z odobravanjem. . f
Pri skoku ob polici se je desetoboj tako zavlekel, da je bila zadnja točka (1500 m) v mraku. Publika je do konca vztrajala na svojih sedežih -in bodrila tekmovalce. Posebno je bila glasna pri teku na 1500 m, ko je Klinar premagal svojega partnerja. Vedel je sicer, da bo zmagal tudi, če teče ležerno, toda boril se je s samim seboj za točke, ker je hotel z lepim rezultatom dostojno reprezentirati našo državo in naš šport.
Tudi naš drugi zastopnik v tej panogi se je odlično držal in sigurno zasedel drugo mesto. Pri skoku ob palici si je sicer zvil nogo, toda tudi zdrav bi ostal drugi...
S tekom na 110 m z zaprekami se je včeriaj pričelo tekmovanje. Mikič je kar dobro tekel. Klinarju se je nasmehnila sreča: veter, ki ga je na Stadionu vedno dovolj, je nehal pihati, ko so se pognali s štarta. Lepo je tekel in postavil svoj najboljši rezultat
Sodniki so odšli za tekmovalci k disku. Okrogla plošča je delala vsem težave. Floros, ki je metal na treningu že nad 50 metrov, ga nikakor ni mogel zalučati delj kot 43 metrov. Klinar je bil v tej disciplini slabši kot sicer. Za 6 metrov je zaostal za svojim najboljšim metom.
Desetobojei so začeli meriti zalet pri zaletu za skok ob palici, ko se je osem tekačev pričelo ogrevati za tek na 3000 m z zaprekami. Največjo brigo imajo seveda z zapreko, za katero je napravljen 3 m dolg jarek, napolnjen s hladno vodo.
In nato so skakači pričeli skakati ob palici. Floros je odstopil. Klinar je preskočil sigurno 320 cm. Do 350 sta se borila Turk in Romun, ko se je prvemu posrečilo z 365 cm. postaviti hov rekord.
Najtežja disciplina ali »rak-rana< za deseto-bojce je tek na 1500 m. Če ne bi odstopil Floros. bi bilo poskrbljeno za ceneno zabavo. Ta točka naj bi odločila kdo bo tretji oz. četrti; borba je izpadla v korist Maiesenca, vendar pa ima on in Grk Lekasas isto število točk, kar je za desetoboj nenavadno.
Tekme v srbski ligi:
BSK : Jedinstvo 6:1 Bask : Jugoslavija 2:2
Belgrad. 8. oktobra.
V	slabem vremenu sta se danes odigrali na igrišču BSK-a dve tekmi Srbske lige. Obe tekmi sta bili zelo napeti in ostri. Prva igra se je odigrala med BSK-om in Jedinstvom. ki je potekla od početka do kraja s premočjo BSK-a. Jedinstvo je prvih deset minut bilo nevaren nasprotnik in je imelo v tem delu igre veliko priliko, da doseže gole, kar pa se mu ni posrečilo. Od 10. minute naprej pa do kraja je imel BSK v svojih rokah iniciativo ter je postajal vedno nevarnejši.
V	14. in 18. minuti prvega polčasa je Vuiadino-vič zabil za BSK gol. V 24. minuti je Jedinstvo zmanjšalo rezultat na 3:1, a je pozneje popustilo, tako da se je igra končala s 6:1.
Po tej igri se je odigrala tekma med Baskom in Jugoslavijo, ki se je končala z neodločenim rezultatom 2:2 (0:2).
Zemun : Vojvodina (Novi Sad) 2:2 Bata (Bor.) : Gradjanski (Sk.) 2:1
Tekme za prvenstvo LNP:
Svoboda : Reka 1:1 (1:0)
V Ljubljani sta bili danes samo dve tekmi za prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze. Obe igri eta privabili na igrišče lepo število gledalcev
—	dokaz, da imajo v Ljubljani vsi prvorazredni klubi svoje občinstvo, ki jih zvesto spremlja, podžiga, se veseli * njimi, kadar dobijo točke in ki jih tudi tolaži, če izgubijo igro.
Danes dopoldne ob pol 11 sta se na igrišču pomerila Svoboda in Reka, torej kluba, ki se jima letos v prvenstvenih tekmah ne godi preveč dobro. Oba kluba sta ostala precej na dnu. Reka je še malo boljša kakor pa Svoboda. Svobodaši in Rečani so se danes zedinili za remis. Zmage itak nobeno moštvo po igri ni zaslužilo. Prvi polčas je pripadal bolj Svobodi, dočim je bila Reka močnejša in nevarnejša v drugem polčasu. V drugem polčasu, zlasti v prvi polovici, so imeli Rečani nekaj zrelih priložnosti, da bi odnesli svojemu nasprotniku obe točki, toda zaradi nemogočega packanja in oklevanja reškega napada je šlo vse po vodi; nekaj pa je prestregel tudi prav dobri golman Svobode. Neodločen rezultat je najpravičnejši in odgovarja moči obeh moštev Svobode in Reke. Reka je bila lani mnogo boljša.	...... . .
Sodnik g. Oržaj je sodil objektivno m je *e v kali zatrl vsak poizkus ostre igre, tako da je igra {»tekala ves čas brez razburjenja. Zaradi nešportnega izpada jo moral izključiti iz igre levega branilca Reke.
Mars : Jadran 3:1 (0:0)
Mnogo lepša in zanimivejša je bila popoldanska tekma med Marsom in Jadranom na igrišču Jadrana v Koleziji. Ta mali ljubljanski >derby< je privabil nekaj nad 300 gledalcev, katerim za obisk prav gotovo ni bilo Žal, Ker so gledali ves čas živo in ostro borbo dveh precej enakovrednih nasprotnikov.	'	'
Danes — so govorili — se bo Mars prvič spotaknil in ne bo dobil obeh točk. Jadranaši so zares spočetka navalili tako silovito, da je kazalo, da bodo odšli domov celo brez vsake točke. Toda ie takrat se je pokazala osnovna napaka Jadranovega napada: manjka mu učinkovite zaključne poteze.
V	tem so Marsovci večji mojstri in to jim je prineslo tudi zmago. Vsi štirje goli, ki so padli danes, so bili izredno lepi. Mars je začel: z leve je nepokriti Perko ostro streljal v desni kot. Nato je Fajon s sijajnim strelom z desne izenačil; to je bil najlepši gol dneva. Kmalu nato je prav na isti način z desne zabil nepokrito desno krilo Piskar zmagonosni gol. Doberlet pa je potem še povišal na 3	1, kar je ostalo tudi do konca. Jadranaši so
skušali za veako ceno izenačiti in so ostro napadali, toda gori omenjena napaka je bila usodna za Jadran.
Mars je igral bolj smiselno in bolj povezano kot Jadran; duša vsega moštva je odlični srednji napadalec Žigon, dobri sta (udi obe krili v napadu, dočim se Doberletu ie pozna, da ima leta v nogah, postal je vkomodni gospodin« zlasti v drugem jsol-času. Tudi Jadran ima dobro moštvo, ki ga odlikuj'e zlasti velika borbenost. V napadu je najnevarnejši in najboljši Fajon.
To precej težko tekmo je sodil g. Erlih v redu in objektivno. Zdi se nam le. da je spregledal, da je padel tretji gol iz off-side pozicije.
Tekme v II. razredu:
'loste : Slavija 3:1.
'Iladika : Grafika 2:0.
Korotan : Adrija 3:0 (par forfait).
Kranj s Bratstvo : Kranj 3:2 Čakovečki SK : ISSK Maribor 2:1
Maribor, 8. oktobra.
Na stadionu SK Rapida se je danes nadaljevala nogometna prvenstvena tekma mariborskega okrožja. Na igrišču ni bilo mnogo gledalcev. Nogomet za oko ni bil lep. vendar pa zelo borben. Tekma je bila zelo ostra in je mestoma tudi prekoračila dovoljene meje borbenosti. Končala se je brez večjih incidentov. Zmaga čakovčanov je bila zaslužena. V drugem polčasu so imeli čakovčani absolutno premoč. Mariborčani so imeli danes precej slab dan, zlasti v napadalni vrsti, ker je vodstvo, ki ga je imel Maribor v prvem polčasu, prešlo y drugem polčasu v roke čakovčanov. Tekmo je sodil zvezni sodnik g. Ilobacher iz Celja.
V	predtekmi so juniorji Maribora zmagali nad juniorji Rapida v razmerju 2 ■ 1 ter so si s to zmago priborili jesensko juniorsko prvenstvo mariborskega okrožja.
Pozor!
Z uspehom zdravim na katerikoli način po kvarjene nohte in odstranjujem kurja očesa brez krvi in bolečin v kopališču hotela Slon. Te stroke sem se izučil v inozemstvu, kjer sem jo tudi ie več let uspeino izvrieval.
Priporoča se
Dekanič
Dr. Koroiec In predrccfn*!« vlade govorita:
Pokažimo slogo in povezanost
Skoplje, 8. okt. r> Danes je bila tu seja banovinskega odbora JRZ, ki so se je udeležili delegati iz vse vardarske banovine. Seji so prisostvoval j tudi predsednik vlade Cvetkovič, Prec^®^n'k senata dr. Korošec, predsednik skupščine Simonovič ter ministra Tomič in Alti-parmakovic. Na seji sta govorila predsednik vlade Cvetkovič in predsednik senat dr. Korošec.
Predsednik vlade Cvetkovič je v svojem govoru govoril o svojem delu in naporih, da se reši hrvatsko vprašanje, kar se mu je posrečilo. Zdaj, ko smo na znotraj složni, bomo lahko še bolj skrbeli za mir na naših mejah. Glede bližnjih senatnih volitev je Cvetkovič izjavil, da morajo priti iz Južne Srbije v senat resnični zastopniki ljudstva. Senatnim volitvam bodo sledile občinske volitve, volitve v samouprave in nazadnje tudi volitve v skupščino. Vse te volitve pa se bodo izvršile po novem, demokratičnem načinu, to je s tajnim glasovanjem.
Za predsednikom vlade je povzel besedo predsednik senata dr. Korošec, ki je med drugim izjavil: Sedaj je čas. da pokažemo vsemu svetu našo edinost in složnost ter odločnost, da bomo branili svojo zemljo in svojo svobodo. Če bi jaz rekel našim ljudem, da so vaše planine in vaši kraji v nevarnosti, bi se prav nič ne pomišljali, da bi vam priskočili na pomoč. Prepričan sem, da bi tudi vi šli branit slovensko zemljo, ako bi bila v nevarnosti. Pokažimo v teh dneh, da smo čvrsto povezani med seboj.
Besede obeh državnikov so navzočni dele-
fatje nagradili z burnim odobravanjem. Po ončani konferenci so se gostje podali v hotel »Srbski kralj«, kjer je bil prirejen banket. Na banketu so izmenjali več zdravic, navzočnim visokim državnikom pa so bile prirejene navdušene ovacije.
Tekme v slov.-hrvat. ligi:
Concordia : Ljubljana 5:1 (3:1)
Zagreb, 8. oktobra.
Tukaj se je odigrala danes revanžna tekma v sedmem kolu med tukajšnjo Concordio in predstavnikom slovenskega nogometa Ljubljano. V zgodnjih popoldanskih urah se je nabralo blizu 3000 gledalcev, ki so precej mirno spremljali potek zanimive tekme. Moštvi sta nastopili v sledeči postavi: za Concordio: čulič, Pavičič, Radič, Bukšek, Jazbec, Bučilovski, Beda, Pogačnik, Pavletič, Hudika in Zemljič. Za Ljubljano: Lindtner, Cegler (Šercer), Jerman, Vodišek, Šercer (Pupo), Boncelj, Presinger (Cegler), Pupo (Presinger), Grintal, Lah in Smole. Ljubljana je morala spet nastopiti brez branilca Bertonclja in levega krilca Erberja, ki si še nista opomogla od nedavno dobljenih poškodb, in ni mogla pokazati teg^
na domaem terenu zmore. Glavno krivdo je iskati v nesigurni obrambi, ker se ostali igralci niso mogli zanesti nanjo in so pričeli popuščati, da se je moglo zgoditi, da so danes v^druj gem polčasu nekateri sicer odlični in 'borbeni igralci Ljubljane v napadu popustili in 6e samo še sprehajali po igrišču. Krilska vrsta, katera bi morala ix>magati obrambi, je istotako popustila in tako je prenehala vsaka zvez med ozadjem in napadom.
V začetku je Ljubljana hitro napadala in ni pustila Concordiji do 6ape. Rezultat je bil prvi gol za Ljubljano. V 5. minuti se je Grintal dobro znašel pred nasprotnikovim golom. Od Pu-pota je dobil lepo predloženo žogo, ki jo je vrgel v mrežo Concordie. Rezultat je bil 1:0 za Ljubljano. Concordia je lepo popravila v 12. minuti po Pavletiču rezultat in ga izenačila na 1:1. Ta gol je slabo deloval na ljubljanske igralce, ki so se pomaknili v obrambo in so tako pustili, da je mogla Concordia koncentrirati večino razpoložljivih sil v napad. V 15. minuti se je odlično izkazal Cegler. ki je rešil žogo v kot. Minuto pozneje se je znašlo 14 mož v kazenskem pro-štoru Ljubljane. 2ogi se očividno ni dopadlo v taki gneči ter je odromala na nesrečo Ljubljane v njeno mrežo. Stanje je bilo 2:1. V predzadnji minuti prvega polčasa je po krivdi ljubljanske obrambe, ki se ni znala znebiti žoge, zabil Pavletič gol ter povišal rezultat na 3:1.
V drugem polčasu je Ljubljana izvršila malo rošado ter postavila Šercerja v obrambo, Cegler-ja na desno krilo, Pupota pa na njegova staro mesto srednjega krilca. V začetku je izgledalo, da je ta postava srečnejša, ter se ie Ljubljana dobro znašla, kljub temu pa je po nemali krivdi vratarja Lindtnerja v 7. minuti Concordia povišala rezultat na 4:1. Lindtner je namreč prekratko odbil ostri strel Pogačnika. Ko je nato ujel Beda na nogo žogo, jo je iz bližine neubranljivo vrgel v mrežo Ljubljane. V 16. minuti se je Lindtner spet dobro izkazal, ko je ubranil nevarni strel Zemljiča. Pri tem je prišlo do trčenja med Lindtnerjem in Pavletičem, vendar pa sta si oba kmalu opomogla in nadaljevala igro. V 31. minuti je imel Lah krasno priliko, da zniža rezultat-Smole mu je predložil žogo, vendar jo je pos ai za ped previsoko čez gol. V 32. minuti je Pavletič poslal žogo v levi kot in s tem ljovisal rezultat na 5:1 za Concordio. Concordia je pozneje nekoliko popustila, vendar se Ljubljana m znašla da bi iz obrambe prešla v napad. Vsekakor je 'rezultat tekme izražen previsoko. Sodil je Rožič iz Osijeka sicer objektivno, vendar pa z več-:inii napakami na škodo obeh moštev.
Hašk : Slavija (0) 3:1 Saik (Sarajevo) : Bačka (Subotica)
2:1 (0:0)
Gradjanski (Zagreb) : Slavija (V.) 6:1 (3:1) Hajduk : Split 5:1 (3:1)
Tablica slovensko-hrvaške lige
1. Gradjanski	7	6	1	0	29: 2	točk 13
2. Hašk	7	6	0	1	21 : 9	12
3. Sašk	7	4	2	1	13 :10	10
4. Hajduk	7	4	1	2	19 :10	9
5. Concordija	7	3	1	3	16 :16	7
6. Slavija-Osjek	7	2	2	3	14 :22	d
7. Ljubljana	7	1	2	4	13 :25	4
8. Bačka	7	2	0	5	11 :23	4
9. Split	7	1	1	5	6 : 15	3
10. Slavija Var.	7	0	2	4	5:15	2
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljnbljani: Joie Kramarič. — Izdajatelj: ini Joto Sodja. — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo.
»Slovenski dom« hbaja rsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, la inozemstvo 25 din. Uredništvo; Kopitarjeva niiea 6/IIL Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva olira 9.