\y jKaaa-; ^595
1 štev. Pettnl” Pi»aw«iv_Wh»ini. y Ljubljani, četrtek 1. januarja 1925. *	??-	-	-čt,>!|k*180 Pln' Leto Vi
GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE.		
j UmdoMtvv in upravniitve: LJubijAna, Gr*di££« H. 7, lev«. ]	j Izhaja vsako soboto. j j Mesečna naretnlna: ta tazemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. j	1 . Inaeratl se računajo po velikosti. Cene so navedene 1
Ob novem letu.
Ivan Deržič:
Novo leto nam prinaša takoj prve dni zadnjo etapo volilnega boja. Povrh temu bo ta volilni boj tako oster, kakor ga še ae pozna naša jugoslovanska politična zgodovina. Ne bo boj idej, pač pa boj brahijelne sile z vsemi nečednimi priveski od podkupovanja do najbolj prostaških groženj. Znabiti bi ta volilni boj mogli primerjati z raznimi nečednimi stvarmi ob času volitev pod kraljem Milanom v nekdanji Srbiji! Ne moremo in ne smemo ga primerjati z volilnimi boji v Banovini za Khuen-Hedervaryja. Takrat se je proti našemu življu borila mažarska in mažarofilska aristokratska oligarhija, ki je hotela za vsako ceno gospodovati — nad tujim slovanskim kmetskim življem! Danes pa se bori proti lastnemu narodu takozvana inteligenca, kapitalistična in reakcionarna, povrh temu tudi široke vesti, kar se tiče morale in političnega poštenja in to ne radi kakih idealnih velikih narodnih ciljev, temveč za gospodarsko supremacijo in eksploatacijo jugoslovanskega duševnega in ročnega proletarijata.
Dva meščanska bloka si stojita nasproti. Takozvani nacijonalni ima v rokah vlado z vsem aparatom, policijo in denarjem, proti njemu je opozicijonalni blok, ki pa ni kompakten, temveč stranke nastopajo vsaka zase. Na eni strani centralisti in zagovorniki Vidovdanske ustave in hegemonije srbske meščanske inteligence, koncentrirane v Beogradu, na drugi strani propagatorji sporazuma, likvidacije vseh spornih točk med Srbi, Hrvati in Slovenci in revizije ustave.
?Oba nasprotna si bloka sta izrazito meščanska bloka. In kje so v tem odločilnem boju delavske stranke, stranke jugoslovanskega duševnega in ročnega proletarijata? Te so potisnjene ob stran in Bicer s pomočjo obeh blokov. Vladni blok, osobito radikali so znali v Srbiji in Vojvodini uprav do cela onemogočiti socijalistične stranke; v znaku velesrb-stva so pritegnili k sebi tudi najnižje delavstvo. Isto je uspelo Radiču med Hrvati. Vendar je vsaj deloma bil bolj uvideven in je pustil nekaj navidezne prostosti takozvanemu Hrvatskemu radni-škemu savezu. Edino pri nas v Sloveniji so delavske stranke vzdržale, če tudi je velik del duševnega in ročnega proletarijata sledil predvsem političnim držav-nopravnim geslom.
Vsak nepristranski opazovalec bi pri takem stanju pričakoval, da vsaj pri nas
v	Sloveniji delavske stranke postavijo proti obema meščanskima blokoma svoj lasten delavski bloki Da združijo na skupne listke delavske glasove in na ta način dejanski dokažejo, da ne puste, da bi slovenski proletarijat tlačanil ne na desno ne na levo, temveč, da hoče sam soodločati pri vseh vprašanjih po svojih mandatorjih!
Narodni socijalisti smo v drugič prevzeli inicijativo in skušali doseči skupen nastop. Odbili so ga zastopniki marksistov in to baje iz načelnih razlogov! Ti načelni razlogi so baje diktirani od njihovega pravega socijalizma, kakor ga je učil Marks, kateremu hočejo ostati zvesti. To bo z emfazo povdarjali komunisti in socialdemokrati. Ni moj namen re-kriminirati, a ugotoviti je potrebno dejstvo, da so marksisti odbili skupen nastop, preprečili v drugič enotno delavsko fronto iz popolnoma strankarsko-osebnih razlogov. Plačilo za to izdajstvo slovenskega proletarijata ne bo izostalo!
Meščanske stranke bijejo torej bioj «aino za politične in državnopravne cilje. Da pri tem boju, ki traja že od glasovanja o Vidovdanski ustavi, meščan-
Razmare v sovjetski Rusiji.
Novemberska revolucija leta 1917. je bila naperjena v prvi vrsti proti veleposestvom in proti veleposestnikom osebno. Navdic temu pa ge danes ni popolnoma uničen razred veleposestnikov. V raznih gubernijah so se po mesecih revolucije vrnili v svoje kraje pregnani veleposestniki in sovjetske oblasti so jim nakazale zemljo za obdelovanje, kot drugim številnim reflektantom. BivSi veleposestniki so na svojih odkazanih zemljiščih razpolagali z bogatejšim in boljšim inventarjem kot drugi poljedelci. Z ozirom na inteligenco in pridnost restavriranih veleposestnikov, se je po letih ustvaril položaj, da zavzamejo veleposestniki zopet (oijividno izjemno gospodarski položaj v svoji okolici. Bivši
ske stranke pustijo v uemar gospodarsko, socijalno in kulturno delo za jugoslovansko delavno ljudstvo, mi pač ni potreba ponovno in posebej povdarjati. Zadostuje že samo suha konstatacija, da imamo najbolj beraško plačane javne nameščence v Evropi, da ni sproveden niti eden delavski zakon, da je delavstvo dejanski brez vsakih pravic in brez vsake zaščite in trumoma beži iz države iskat si kruha drugod. In če navedem še dejstvo, da vlada, bodisi ta ali ta, mimo gleda uprav nesramno korupcijo’ v javnih uradih, v ministrstvih itd., da razni verižniki, špekulanti in bankirji' brez vsake najmanjše kazni dekretirajo obrestno mero na 40 do 50 %, potem pač ni potreba novih dokazov za trditev, da se naša kapitalistična in reakcionarna takozvana inteligenca bori z najogabnej-šimi sredstvi proti lastnemu narodu in hoče ta narod, jugoslovansko delovno ljudstvo, za vsako ceno imeti popolnoma v svoji oblasti. Državnopravni spor je dobro sredstvo za dosego tega cilja!
V	tem spoznanju je naša stranka vsaj za Slovenijo skušala paralizirati namene meščanskih strank, predvsem takozva-nega nacijonalnega bloka. Ostala je zvesta svojemu političnemu programu, da je obstoj in razvoj naše države podan le na podlagi pravega bratskega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Državnopravni spor, supremacija, oz. hegemonija enega dela, sloneča na dejanskem nasilju, pomenijo dejanski razkroj naše domovine in ogrožajo celo njen obstoj. Vsak napredek, vsako resno, izboljšanje notranjih gospodarskih in socijal-nih razmer je nemogoče, ker za taka raz-motrivanja in tako delo ni časa, ne volje! Vse zakonodajno in gospodarsko delo zadnja štiri leta je obstojalo v izigravanju Pašiča in Pribičeviča na eni in Radiča, Davidoviča itd. na drugi strani. Dokler torej ni političnega sporazuma, dokler spor med Srbi, Hrvati in Slovenci ni likvidiran, niso dani pogoji za reševanje socijalnih problemov, pa četudi so ti že tako pereči. To izsiliti bi bilo možno le, ako bi delavske stranke kompaktno nastopile in s svojim energičnim nastopom diktirale meščanskim strankam svoje zahteve. Na to pa ni misliti tako dolgo, dokler meščanske stranke v znamenju nadvlade, federalizma, avtonomije, t. j. velestrbstva, velehrvatstva ali slovenskega seperatizma razdvajajo duševni in ročni proletarijat in ga skušajo, če treba tudi z nasiljem, udinjati za svoje cilje. Je torej v eminentno delavskem proletarskem interesu*, da se državnopravni spor mirno in bratsko spra-
vi	iz sveta.
Uvažujoč vsa iznešena dejstva naša stranka pač drugače nastopati ne more, ako hoče varovati svoj program in svoja načela. Ker je enotna fronta slovenskega proletarijata vsled svojeglavnega odpora marksističnih voditeljev propadla, je naloga in dolžnost naše stranke in slehernega njenega pristaša, da podpre z vso silo one, ki imajo slične, če ne enake politične cilje — namreč bratski sporazum — Jugoslavijo poštenih, svobodnih državljanov — pošteno upravo, mir in red. Če pri volitvah zmagajo ti, je narejen pozitiven korak naprej tudi za nas narodne socijaliste: — toliko prej pridemo do resnega dela na gospodarskem in socijalnem polju, — torej do udejstvovanja našega socijalističnega programa. In če vsled takih odločitev stranke tudi padejo žrtve, nas to ne sme ustrašiti. Smo na pravi poti, varujmo čist naš program, ostanimo zvesti strankinim načelom in sigurno pride naš dan — naše srečno in veselo novo leto!
veleposestniki se sedaj družijo z bogatejšimi kmeti, tako da je prvotno navidezno izenačenje podeželskega prebivalstva popolnoma zrušeno. Na eni strani nastopajo revni kmetje, na drugi strani bogati kmeti v zvezi z izšolanimi bivšimi veleposestniki. Agrarni komunizem se je pokazal kot neizvedljiv vsaj v taki meri, kot so si to predstavljali sovjetski voditelji. — Po dosedaj še nepotrjenih vesteh, se je4 priključila Mongolija uniji sovjetskih republik. S tem korakom je Mongolija uničila dogovor, s katerim se je ob proglasu kitajske republike priključila Kitajski kot avtonomna provinca. Priključitev Mongolije k Rusiji gotovo ne bo Japonska vzela mirno na znanje.
VIKTOR PARMA.
Dne 25. decembra ob pol 6. uri zvečer je umrl v Mariboru skladatelj Viktor Parma.
Viktor Parma je napisal opere Teharski plemiči (1804), Ksenija (1897), Stara pesem (1898) in Zlatorog (1919); operete: Caričine ainaconke (1903) Nečak (1907) in Apolonov hram (1909).
Parmove opere in operete so bile uprizorjene v Sloveniji, na Hrvatskem, in na Češkem.
Zasluženi slovenski skladatelj Parma je bil rojen dne 20. februarja 1858. v Trstu. Gimnazijo je posečal v Novem mestu, pravne študije je dokončal na Dunaju. Služboval je kot politični uradnik v raznih krajih v Sloveniji.
Iz volilne statistike.
Prve volitve so bile v naši državi dne 28. decembra 1920, druge 18. marca 1923 in tretje bodo dne 8. tebr. 1925.
Zanimivo je, koliko glasov so dobile posamezne stranke pri dosedaj vršečih se volitvah.
Pri volitvah v konstituanto 1. 1920 so dobili glasov:
demokrati 319.448, radikali 284.575, HRSS 230.590, komunisti 198.736, zem-Ijoradniki 151.603, SLS 11.274, bosenski muslimani 110.895, socijalni demokrati 46.792, hrvatska težaška stranka 38.400, nacijonalna turška organizacija 30.029, hrvatska zajednica 25.867, republikanska stranka 18.136, pravaši 10.880, Trumbič 6.581, srbska stranka 6.215, NSS 6.186, liberalci 5.061, invalidi 2.484, prekmurska gospodarska stranka 1.960, češka Btranka 704, neodv. muslimanska lista 449 in muslimanska narodna Usta 306.
Pri volitvah v narodno skupščino leta 1923 so dobili glasov:
radikali 562.213, Protič 13.742, HRSS 473.733, demokrati 400.342, samostalci 434, liberalci 3384, naprednjaki 1.541, SLS in hrvatska ljudska stranka 126.378, bunjevci 12. 793, muslimani-Spaho 112 tisoč 228, muslimani-Maglajlič 10.266, džemijet 71.453, neodvisna muslimanska stranka 1.361, muslimanska demokratska stranka 2.408, črnogorska federativna stranka 8.561, zemljoradniki 153 tisoč 579, SKS 11.023, socijalni demokrati 48.337, komunisti 24.321, republikanci 18.941, NSS 4064, dr. Šušteršič 875, srbska stranka 15.236, zajednica 7.218, Trumbič-Drinkovič 16.209, pravaši 8.089, stranka složnih Hrvatov 2.632, hrvatska delavska stranka 5.486, nemška stranka 43.415, romunska stranka 7.070, invalidi 2.924, voj. stranka 3.642, kiradžitska stranka 321 in nestrankarji 2850.
Volilni okraji so se tako leta 1920 kot leta 1923 določili na podlagi statistike o ljudskem štetju iz leta 1910. — Tudi februarske volitve se bodo vršile na podlagi ljudskega štetja iz leta 1910, akoravno je že zaključena uradna Statistika o ljudskem štetju iz leta 1921. Kako je krivična določitev volilnih okrajem na podlagi starega ljudskega štetja, naj dokazuje navedba, da je bil izvoljen kandidat radikalne stranke v topličkem volilnem okraju s 1.350 glasovi, kandidat džemijeta v zvečansko-raškem okraju s 1.885 glasovi. Povprečna številka za izvolitev sreskega poslanca je pa znašala v državi 4.982 glasov, dočim se je količnik gibal v pre-čanskih krajih od 6 do 8 tisoč glasov.
V	Sloveniji se je leta 1920 udeležilo volitev 73 in leta 1923 71 odstotkov volilcev.
*
Naprej —
Delavec, ki se odpočije od dnevnega napora, premotri vspeh svojega dela. Popotnik se dospevši vrh klanca ustavi, premeri pot, ki jo je prehodil ter se zazre v pokrajino, ki mu jo je še prehoditi. Kronist zabeleži najvažnejše dogodke, ki jih je preživelo človeštvo v etapi tristopetinšestdesetih dni. Ne zabeleži dogodkov enostavno po vrstnem redu, marveč jim poišče vzroke, zasleduje gonilne sile, ter ideje ter ugotovi zvezo med vzroki in učinki.
Ni učinka brez vzroka. Učinek dosežemo z delom, naporom m bojem. Boj je vsem živim bitjem prirojena lastnost, brez katere bi vsako bitje poginilo. Dočim se živali in ljudje na nizkih kulturnih stopnjah bore za vsakdanji živež iz golo eksistenčnih in materijalističnih nagibov, žene civiliziranega človeka v boj v prvi vrsti ideja v dosego višjih ciljev, ki zapostavljajo osebni egoizem občeko-ristnemu altruizmu. Seveda izziva različnost naziranj ter interesov neprestane konflikte in je posledica, kot povsodi, tudi tukaj poraz slabejšega. Ne gre se pa več za fizični poraz, marveč za poraz ali zmago ideje. In to je baš najvišja pridobitev splošnega kulturnega stremljenja, da zmaguje idejno močnejši nad idejno slabšim, četudi fizično močnejšim nasprotnikom. Ideja je zmagala vedno in bo vedno zmagovala.
S tega stališča nam je presojati vse dogodke, boje in stremljenja preteklega leta, ki se pogreza v naročje zgodovine. Ker je zgodovina učiteljica življenja, si bomo znali tudi za bodočnost uravnati smernice na podlagi idej, ki slave zmagovito vstajenje.
Desetletja že stoje v boju za preosno-vo družabnega reda tri ideje: demokratizma, socijalizma in pacifizma proti nad-močnim nasprotnikom: reakciji, kapitalizmu in miltarizmu. Pred svetovno vojno zmagovite, so se morale med vojno in po vojni umakniti reakciji, ki je tri-umfirala na razvalinah po njej povzročenega svetovnega gorja. Nepojmljivo propadanje idealnih pokretov je osupnilo tembolj, ker je vsakdo pričakoval radikalnega obračuna s povzročitelji vsega gorja. Demokracijo so uničili preki sodi, marksistični socijalizem je utonil v lastni breznačelnosti oziroma po večini razdivjal v krvavih morijah, humani pacifizem pa je utihnil pred kričečimi fanfarami bataljonov, zmagoslavno korakajočih pod visokimi slavoloki. Zdelo se je, da za nedogleden čas. Toda le za hip! Pet, šest let, in že nam vsi znaki pričajo o novem prerojenju, zmagovitem vstajenju.
Demokracija razteza otrple ude. V Franciji in Britaniji se krepko giblje; v Britaniji začasno nekoliko potlačena, se bo tem krepkejše dvignila. V Italiji bije barbarskemu fašizmu zadnja ura, dočim bo generalska diktatura v Španiji doživela vsak čas sramoten konec po udarcih razbojniškega narodiča v Maroku. V Nemčiji, nekdaj iinperijali-stični in militaristični Nemčiji, je zmagala ravnokar republikanska in demokratična večina. Od evropske demokracije je odvisno, da Nemčija ne zapade v stare grehe. Rumunija se trese pod težo grehov njene oligarhije, storjenih nad bednim narodom in s strahom pričakuje boljševiškega naskoka radi ropa Besarabije. Bratska Češkoslovaška plove s polnimi jadri v struji demokracije pod vodstvom krmilarjev Masafjrka in Beneša. Poražena in zaničevana Avstrija je na potu do najbolj demokratične Švice. Torej vseskozi demokracija na pohodu, reakcija v zatonu.
Socijalizem, razbit v nešteto struj, ponižan in zapleten v krvave bratomorne boje, se začenja izmodren po udarcih reakcije zavedati svojih ideal-nejših smotrov in realnejših potov. — Marksov dogmatični materijalizem se bo hočeš nočeš moral ukloniti idejni širo-kogrudnosti. Brezobzirni razredni boj je doživel v ruskih planjavah krvav fiasko. Po petih letih ponižanja so reorganizirali nemški socijalisti svoje vrste in tudi že dosegli vspehe. Treba je bilo vojnih zmot in intemacijonalnih očitkov. Ruski boljševizem je v razkolu in koraka močan kordon krepko na desno — v realnost; morda bomo čez leto dni lahko ugotovili »treznjenje. Angleški laburisti so s svojimi nastopi in organizacijami zadivili svet. Med prvimi v demokraciji koraka Češkoslovaška, med prvimi je v socijalizmu. Kratko odločena, ‘idejno
ali. nazaj?
usmotrena je postavila socijalizmu nove temelje. Razbila je malika materijalizem in dvignila na postament idealizem, delo, počrtvovalnost; bratstvo mesto razrednega boja, narodno samozavest in samopomoč mesto brezdušne papirnate internacijonale. Češki narodni socijalisti so te dni slavili svoj veliki zgodovinski praznik. Mi jugoslovanski narodni socijalisti smo njihova veja, njit hovi, učenci. Naša pot je ravna, naš smoter idealen.
Pacifizem, kot ga mi umevamo, namerava postopoma omejevati nesmiselna oboroževanja in likvidirati nevarnosti oboroženih konfliktov, — v nadaljnjih etaaph pa skrčiti stalne vojne organizacije na minimum. Ko bo člove!^' to doseglo, bo stalo že precej na vi&k j kulture. Brezmejnemu optimizmu pa bi se udal iahkovernež, ki domneva, da je možno doseči ta idealni cilj z golo besedo in propagando. Če hočemo odstraniti oborožene mednarodne spopade, moramo najpreje odpraviti vzroke konfliktov, pohlep osvajalcev in napadalcev. S tem pa zadenemo v sršenovo gnezdo raznih interesov, državnih in zasebnih, imperijalizma, kolortijalnih ekspanzij, obrambnih črt in često tudi resnično eksistenčnih vprašanj celih držav in narodov. Zveza narodov ln plasti mednarodna razorožitvena kon-Hrenca sta marsikateremu poštenemu pacifistu vzbudila vesele nade. Zal prezgodaj. Pod pritiskom svetovnih velesil so se razblinile vse nade v nič. Za koliko časa? Spori radi Egipta, Sudana in Maroka so vznemirili Evropo in ves zemeljski globus. Vprašanje Indije mori Angleže, vabi boljševike, zanima Nemce — in Japonce. Japonce dražijo ameriški pomorski manevri v tihem oceanu in angleška pomorska utrdba Singapur. In takoj imamo na površju dce ogromni interesni skupini: (Anglo-sase (Angleži v vseh delih sveta m Amerikami), v nasprotni skupini pa Japonce, Kitajce in boljševike, katerim bi se skoroda priključili še Nemci. — Indija, bi storila svoje, reformirana Turčija, podprta po svetovnem muslimanstvu, pa bi krepko pomagala. — Netiva in gradiva več kot dovolj za nov svetovni pokolj v največjem štilu. Dvomimo, da bi te perspektive razveseljile srce najbolj optimističnemu pacifistu. Ali bo našel svet izhoda iz te zagate potom razsodišč, — ali bo treba -love krvave šole, novega strahotnega v*«-uničevalnega orožja, ki bo že samo ob sebi onemogočalo vsakoršno morijo? Ko bo svet preosnovan po načelih resnične demokracije, idealnega socijalizma, — takrat bo slavil tudi pacifizem svoje zmagoslavje.	f
Ne moremo zaključiti teh razmotri-vanj, da ne bi vrgli pogleda pod krov domače strehe. Boji divjajo, ljuti in neizprosni boji, v našem mladem Irlav-nem organizmu. Mlad mošt krepko vre. Nič hudega; žalostno za nas, če bi bojev ne bilo. To bi pomenilo stagnacijo in smrt. Pri nas se danes v velikem ne bije boj za socijalizem, ker še ni vstvar-jena širša podlaga. Bije se izrazit boj za demokracijo pod krinkami ustanovnih in upravnih bojev. Gesla tu in tam, forma brez vsebine. Centralizem, federalizem, republika so gesla mesto: demokracija, socijalizem. Boj, ki se vrši. ni boj plemen, boj celokupnega naroda, marveč boj strank in oseb, ki so pozabile na koristi naroda in države. Strankarski vspeh, uničenje nasprotnika pomeni vse, splošni interes nič, — prav nič!
Februarja 1925 imamo volitve. Ljudstvo bo pokazalo takrat svojo razsodnost in zrelost. Ne pritožuj se nad bodočim režimom svobodni državljan, ki boš za režim glasoval. Nima pravice pritožbe, kdor je sam hotel.
Za nas vsebujejo dogodki pravkar minule preteklosti in bližnje bodočnosti navodilo za organizacijo pod praporom demokracije in socijalizma. Gremo v boj za idejo in bratstvo, za boljšo bodočnost. Odklanjamo sebičnost in koristo-lovstvo, odklanjamo bratomorni boj m gole forme in nepošteno posest. Nasprotujemo nepotrebnim ter očitnim krivicam;- jphtevamo pravičnosti ter enakopravnosti. Privilegijev ne trpimo, zahtevamo pa pravice do dela, zraka in razmaha. Hpčemo kulture, dela, napredka, človeku dostojnega življenj^.
Hočemo naprej — in ne nazaj!
Štev. f<
Dvorezni nož.
Maribor, 20. decembra.
V Mariboru živi mož, ki se Je nekaj času odtegoval samostojnim demokratom, kako. bi se jih sramoval, ki pa na drugi stran; zopet ne more živeti brez njih, ker je predolgo hodil v njihovo šolo. Je to ministe. na razpoloženju dr. Vekoslav Kukovec Ko smo v poletju čitali, kako je nastopil proti Zerjavovcem na seji izvrševalnega odboru JDS v Rogaški Slatini, ko smo nadalje že pred in po tem dogodku čitali njegove članke v »Narodnem Dnevniku«, smo dobili vtis, da se je mož po dolgem času vendarlo spametoval in da hoče delati resno pokoro za svoje grehe, storjene za časa svojega mi nistrovanja, ki spada v dobo sprejetja vidovdanske ustave, ko se je kazal bolj rt -. akcjjonarnega, nego Pašič sam.
Kdor je tako mislil o dr. Kukovcu, ta j'e pregledal važno dejstvo: da se je zati dr. Kukovec odmikati dr. Žerjavu šele času, ko je prišel na vlado «. Ljubu Davi dovič. Celi čas vlade g. Davidoviča smo ži veli v najboljšem mnenju o g. dr. Kukovcu ker nam ni dal nikdar povoda, da bi slab mislili o njem. Pač pa je vsak trezen človek pričakoval, da bo sel dr. Kukovec do sledno svojim izjavam še za eu korak na prej, da se bo namreč začel aktivno udej stvovati v Davidovičevi demokratski' stran ki in iu kot poštenjak napovedal samostuj ni demokratski stranki najodločnejši bo].: Ako bi tako ravnal, bi gotovo imel sitnpa tije vseh poštenih naprednih Slovencev na svoji strani. Toda zmotil se je, kdor je imel o dr. Kukovcu tako dobro mnenje. Takoj', ko je padla vlada g. Davidoviča m je prišel zopet na krmilo nasilni P. P. re žlm s priveskom, vidimo dr. Kukovca med dopisniki »Jutra« in drugih samostojno, demokratskih časopisov. Ko se je otvorilu prekmurska železnica — koga vidimo v družbi PPŽ režimovcev v najsladkejših o<!-nošajih? Zopet dr. Kukovca! Popolnoma pa se je razgalil s svojim člankom v »Taboru ’ štev. 242 pod naslovom »Samo dve poti!«
V tem članku agitira za »Nacijonalm blok< in njega sporazumno sestavljeno kandidatno listo — kakor da ne bi vedel že vsak otrok, da je bil nosilec liste >Nar. bloka« dr. Pivko diktiran po dr. Žerjavu brez vsakega predhodnega dogovora med v poštev prihajajočimi strankami, kar je tudi poglavitni vzrok, da postavi radikalna stranka svojo lastno listo. Razen tega je tudi znano, da bo moral dr. Pivko v slučaju izvolitve odložiti mandat v prilog manj priljubljenemu dr. Lipoldu. Toda dr. Kukovec gre preko vsega tega, samo da bi dopadel PP2 režimu. V omenjenem članku pripoveduje, da sta pri sedanjih volitvah sair.u dve poti: ali z dr. Pivkom (kdor je za vidovdansko ustavo, oziroma nasproten nje™ reviziji), ali z dr. Korošcem (kdor hoče revizijo ustave). Kakor da bi uobena druga
stranka ne biia /.a revizijo ustave! Ali je dr. Kukovec tako kratkoviden, da ne vidi, kaj se godi v državi? Ali je tako pozabljiv, da se juti svojega bivšega seta demokr. pari. posl. kluba več ne spominja’? U. dr. Kukovec, ne samo klerikalni, tudi vsi drugi pošteni napredni Slovenci so tu, ki zahtevajo revizijo ustave, radi česar seve še od daleč niso postali klerikalci iu nič manj ne ljubijo Jugoslavije. Baš nasprotno je res: Kdor resnično ljubi to državo, ta mora priznati, da je protidrzavao dejanje, ako se hoče celi narod, kot je hrvatski, izključiti od pozitivnega sodelovanja. Ne odbijati, marveč pridobivati, mora biti cilj vsakega dobrega državnika. Kot lak stj je pokazal Ljuba Da-vidovič. Ker je sporazum s Hrvati brez revizije ustave nemogoč, ker Hrvati vsled demonske politike Pribičeviča, ki ji je nasedel Radič, niso sodelovali pri vidovdanski ustavi, mora biti vsak, ki je resničen prijatelj sporazuma, pripravljen ta sporazum izvesti, ako je treba tudi za ceno revizije ustave. To pa je ravno, čemur se samostojni demokrati najbolj protivijo. ('e torej dr. Kukovec govori o tem, da je vsak, ki stoji na stališču revizije, nasproten temu, da se rešujejo druga bolj važna vprašanja, je to navadna laž. Pač pa je res, da bo mogoče iti na uspešno delo, gospodarsko, socijalno in kulturno šele po dosegi bratskega sporazuma, ki je brez revizije ustave nemogoč, ker Hrvatje nanj ne pristanejo. Naravnost zloben )>a je konec članka dr. Kukovca, ki se glasi: »Najspornejša točka ustave je ona, da oblast ne sine šteti nad 800 tisoč prebivalcev, vsled česar ne more biti Slovenije, ampak sla dve slovenski oblasti. Kdor misli, da mariborsko volilno okrožje in da država brez enotne Slovenije ne more živeti, bo šel z dr. Korošcem. Mi, ki si upamo živeti v samostojni mariborski oblasti, gremo z dr. Pivkom.«
Prvič ni res, da bi bila ta točka ustave najbolj sporna, kar bi moral dr. Kukovec kot bivši minister vedeti, kajti kaj nam pomaga enotna Slovenija v mejah sedanje ustave, ako pa oblasti nimajo nikake avtonomije, pač pa ima vso oblast v rokah veliki župan, ki celo lahko zadržuje in razveljavlja sklepe od ljudstva izvoljenih zastopnikov v oblastnih skupščinah. No .in končno, če so sedanje oblastne samouprave tako dobre, zakaj pa potem še niso uspostavljene? Ali ni imel od sprejetja ustave sem Pl* režim, ki je bil celi čas na oblasti, dovolj prilike, pokazati ljudstvu vse dobrote vidovdanske ustave?! G. dr. Kukovec, vi ste soodgovorni za ves nered, za vse trpljenje, ki tare naše ljudstvo! Hoteli ste se izmuzniti in skoro se Vam je to tudi posrečilo. Sedaj ste se vjeli v past in nikdar Vam ne bomo ničesar več verjeli. Sami ste se razkrinkali s tem, da ste šli zopet tja, kjer je izvor vse nesreče za celokupno našo domovino.
PO miCMH
Pretekli tedeu je obiskal bolgarski ministrski predsednik Cankov našega zunanjega ministra dr. Ninčiča v Beogradu. Cankov je bil zelo slabo sprejet od jugoslovanske javnosti. Na beograjskem kolodvoru ga je celo pri prihodu izžvižgala srbska mladina. Po uradnih vesteh sestanek med Cankovom in Nin-čičem ni dovedel do nobenUi zaključkov. Pomočnik ministra za zunanje zadeve Jovo Markovič je o sestanku Izjavil: Stvarno se ni ničesar zaključilo. Bilo je bolj akademsko razgovarjanje o potrebi enotne akcije proti komunistom, kakor tudi, da se pripravi pot k zbližanju obeh sosednih držav. Seveda bo pa do zbližanja prišlo šele takrat, ko se spravijo z dnevnega reda vsa vprašanja, ki še danes onemogočujejo harmonične odnošaje med Bolgarsko in Jugoslavijo. Na sestanku se je govorilo tudi o gospodarskih vprašanjih. Zapisnik o sestanku ni bil sestavljen.
Kakor se poroča iz Beograda, je dr. Ninčič nagovarjal Cankova, da bolgarska vlada potom makedonstvujočili vpliva na Bolgare v Južni Srbiji, da glasujejo za radikale. Dr. Ninčič je utemeljeval svojo željo s tem, da v slučaju radikalnega poraza pri volitvah pridejo do vlade demokrati. Davidovičev režim pa bi ne bil prijazen dosedanji bolgarski vladi in bi podpiral skupine, ki so danes neprijazne napram Cankovi vladi in makedonstvujočim.
Beograjske vesti se nam zde neresnične, ker si ne moremo misliti, da bi jugoslovanski minister iskal politične vezi z makedonskimi roparskimi bandami. Veliko bolj je verjetno, da je bil med Cankovom in Ninčičem sklenjen tajen dogovor, ki je naperjen v Bolgarski proti komunistom in v Jugoslaviji, ker komunistov ni proti HRSS. Če se tudi uradno dementira vsak zaključek o sestanku, je malo verjetno, da je prišel Cankov v Beograd samo zato, da se udeleži banketa, ki mu ga je priredila naša vlada...
HRSS razpuitena.
Volilna vlada PP je sklenila, da razpusti Radičevo HRSS z motivacijo, da
je kot članica kmetske internacijonale v Moskvi prav tako nemogoča po zakonu o zaščiti države kot komunistična stranka. Vzrok za razpust HRSS ni nov in se je o tem po radikalnem in samostojno-demokratskem časopisju pisalo že mesece. Seveda, če je pa ta vzrok utemeljen in razpust HRSS umesten, je drugo vprašanje.
Ponovno smo že o Radiču povedali svoje mnenje. Brez dvoma je Radičeva vratolomna, nedosledna in demagoška politika nesreča za hrvatski narod in Jugoslavijo. Kot je to res, je pa tudi res, da Radičev vpliv lahko onemogoči edinole ljudstvo, ki mu je dalo moč vpliva. Če stojimo na stališču demokracije, ne moremo zagovarjati, da se ljudstvu nasilno odvzame zastopnike, ki so dobili svoj mandat z ogromno večino naroda. In tak mandat je dobil Radič. Pri zadnjih volitvah mu je hrvatsko ljudstvo oddalo 474 tisoč glasov. Po volilnem rezultatu je Radič resnični predstavitelj hrvatskega naroda.
Radič se je posluževal abstinence pri svoji politični taktiki. Radič ni hotel v Beograd. Vsi v državi se pa zavedamo, da je v interesu našega obstoja, da se izravnajo diference med Hrvati in Srbi in da se mora pridobiti Radiča za pozitivno delo.
Bivši Davidovičevi vladi se je že skoraj posrečilo, da -je hrvatske poslance zbližala z Beogradom. Žalibog se v tem pogledu niso dosegli taki uspehi kot bi se morali. Vendar priznati se mora, da je bila Davidovičeva metoda pravilna in bi tudi popolnoma uspela, če bi ne prišel na površje z intrigami PP režim. Da-vidovič je hotel pridobiti Radiča in Hrvate z lepa.
Sedanji volilni režim pa niti ne poskuša pridobiti Hrvate za Beograd. Sedanji režim hoče Hrvate ukloniti — s silo. Eden tak nasilni akt bi naj bil tudi razpust HRSS. Smatramo, da je ta način vladnega nastopa na Hrvatskem v državnem interesu skrajno kvaren in bo tudi neuspešen. Hrvatski narod se bo vrglo v še hujši ekstrem. Mržnja ter sovraštvo med Beogradom in Zagrebom se bo večalo, mesto da bi se ublažilo. *
Od razpusta HRSS si današnji režim lahko obeta edinole nekoliko ugodnejši vodilni rezultat. Vendar ta ugodui rezultat še vedno ne bo taka ugoden, da bi spravil s sveta vpliv Radiča iu HRSS. Razpust HRSS bo le poostril boj, bo le zavlačeval bratski sporazum med Hrvati in Srbi.
Tudi primera HRSS s komunisti ne drži. Kdo bo v Jugoslaviji tako naiven, da bo verjel, da je hrvatski agrarec komunist. Naj seže Radič še tolikrat v roke CičeAnu, hrvatski kmet ostane konservativen iu »stare vere sin«. Sicer pa je oficijelna HRSS sama ponovno izjavila, da ni komunistična.
Radiča se ne bo onemogočilo s komunističnimi strašili, ne z razpustom HRSS, ampak izključno le s pravično gospodarsko, socijalno in kulturno politiko iz Beograda. Ko bo hrvatsko ljudstvo videlo v Beogradu svojega zaščitnika, potem bo nemogoč Radič s svojo demagogijo. S kolom se seje sovraštvo in z dobrimi deli pa bratstvo.
Dve resoluciji D«.vldovife-vega bloka.
Pred dnevi so imeli v Beogradu šefi opozicijonalnega bloka Ljuba Da-vidovič, dr. Hrasnica, dr. Korošec ln Predavec sejo, na kateri so sprejeli resolucijo, ki se glasi:
Predstavniki parlamentarne večine so na svojem sestanku 28. decembra 1924 konstatirali, da so nezakonitosti in nasilja /lanašnje vlade parlamentarne manjšine samo še bolj učvrstila moralna, ustavna in parlamentarna načela, ki so združila parlamentarne stranke in ustvarila blok politične morale, ustavnosti in demokracije*.-Pred novimi nasilji in protiustavnostmi in protizakonitimi ukrepi, ki j'ih vlada odkritJ napoveduje, objavljujoč po svojih listih, da ima za te svoje ukrepe celo najvišje odo-brenj'e, izjavljajo parlamentarni predstav-jniki parlamentarne večine, da nitri. malo ne izpreminjajo stališča, ki so ga njihove stranke že zavzele v obrambo ljudskih pravic, in da bodo z isto določnostjo na ka-kakršenkoli način nadaljevali kljub vsem ukrepom započeto borbo za - zmago ustav* ljudske volje. Stranke parlamentarne veči-nosti in parlamentarnosti in spoštovanje ne računajo s polnim zaupanjem, da bodo visoki zastopniki uprave v naši državi izvršili dolžnost tudi pri tej priliki in da ne bodo dopustili nameravano falzificiranje ljudske volje.
V imenu svojih strank se zastopniki strank parlamentarne večine najodločnej-še izjavljamo proti temu, da je pričelo vlačiti tuje faktorje v naše notrnnje razmere, in proti temu, da se ustvarjajo kakršnekoli reakcionarne zveze z namenom, da se pod zidom obrambe boljševiške nevarnosti duSt svoboda v naši državi. Protestirajoč najod-ločnejše proti rušenju ugleda naše države v inozemstvu z objavljanjem nekakšne boljševiške nevarnosti v naši državi izjavljajo vodje parlamentarne večine, da je nesramno roganje resnici na škodo ugleda naše države trditi, da bi bila katerakoli od parlamentarnih strank boljševiška ali leglo ali orožje boljševizma in da je cilj takšne akcije obramba države, radi katere gre režim čelo tako daleč, da ustvarja zveze z reakci-jonarnimi vladaifii v inozemstvu, preraču-njeno samo na to, da se izogne za vsako ceno odgovornosti za korupcijo, ki tako težko pada na najbolj ugledne zastopnike današnjega režima. Vendar v tem današnja vlada ne more in ne sme uspeti. Stranke parlamentarne večine bodo storile vse, kar je mogoče in potrebno, da bo 8. februarja 1925 suverena ljudska volja prišla do svojega izraza tako, da se za vedno onemogoči tak režim korupcije la brezzakonitosti in da se bo končno pri nas spoštovala prava parlamentarna vladavina, ki bo v duhu so-cijalne pravičnosti in popolne narodne rav-nopravnosti iu z narodnim sporazumom Srbov, Hrvatov in Slovencev rešila vsa notranja vprašanja in da bo naša zunanja politika postala v resničnem skladu z ljudsko demokracijo prosvitljenega zapada.
Vprašanje na P.P. vlado.
Druga resolucija, ki jo jle sprejel na svoji seji opozicijonalni blok je sestavljena kot vprašanje na vlado in se glasi:
V zadnjem času je naša vlada v zunanji politiki zašla na pogrešena pota. Kot predstavniki parlamenta in večine ljudstva smatramo za svojo dolžnost, da zahtevamo od vlade, ki nam je protiustavno usiljena. da se odkrito izjavi o izpremembah, ki jih izvršuje o zunanji politiki in o obveznostih, ki jih sprejema nase. Vlada, ki ni prišla do uprave države niti po zaupanju ljudstva, niti po zaupanju parlamenta, ni usposobljena, da izpreminja mednarodni položaj, ki ga zavzema naša država, in da sprejema nove obveznosti. Če pa jih že sprejema nase, ne sme tega delati tajno in brez kontrole.
Vendar pa se objavlja oficiozno, da se dela tako eno kakor drugo. Tako se poroča, da je na poslednjem sestanku v Rimu prišlo z Italijo do popolnega sporazuma v vprašanjih. Ne poroča se pa, katera so vprašanja, v katerih j’e dosežen sporazum. Alt se ta sporazum tiče razmejitve med nami in Italijq ali pa končno — kakor se upravičeno domneva — notranja politike v naši državi? Naše ljudstvo je v velikih skrben
Št
radi teh tajnosti, ker je sedanje vodstvo naše zunanje politike vedno pokazalo veJi-ko slabost v bbrambi naših interesov, kadar je šlo za kak sporazum z Italijo.
Tudi se poroča o formiranju neke skupne protiboljševiške fronte, specialno med nami, Bolgarijo in Romunijo. Ne veno pa, niti se to kje pove, v kaki formi iu v čem naj bi ta fronta obstojala. Ali se misli na medsebojno osiguranje reakcionarnih režimov ali na vojaško akcijo p roli Ku-siji, in zakaj se tukaj nekaj dela brez našega zaveznika, Čehoslovaške republike ’
S polno pravico zahtevamo torej, aa vlada takoj in popolnoma odkrito odgovori na sledeča vprašanja:
1. Na kaj se nanaša vladni spora/um /. Italijo? Koliko je vlada oškodovala naše Interese?
2. Koliko je resnice na tem. da je dogovorjena nekaka razdeiuev sfer v Alba-niji, kar znači, da se jc Italija usidrala na Balkanu, s čimer se ogroia mir v naši d« / Savi?	*	b	j
3. S kakšno namero se dela na ust v janju zveze reakcijo.wri: ih vlad ua Balkanu? Katere obveznosti je naša vlada sprejela napram bolgarski • ladi? Ali se država morda ni obvezala, da vzdrži proliljudSki režim v Bolgariji?
4. Kako vlada konkretno zamišlja pto-tiboljševiški blok? Kako daleč bo šla nova akcija proti Rusiji? Ali ne obstoji mor bojazen, da diplomatski boj, ki se pojavlja ne privede do oborožene akcije, v katf, bi bila vpletena tudi naša država?	*
Ljubu Davidovi«, dr. Korošce, Predavcc, dr. llalidbeg Hrasnica.
r.i).
smjezAizr
i
\)*T
100 milijonov za invalide.
Pred tedni smo čitali v listih vladnih strank, da je ministrski svet odobril kredit 100 milijonov dinarjev za podpore invalidov, katere se morajo izplačati za božič, na vsak način pa do novega leta. Minil je letošnji božič in imamo konec leta. Toda podpor invalidi še nimajo. Kljub temu pa se ne more vladi očitati, da ni držala besede, kajti božičev bo še dosti!
Brzojavna želja.
»Jutro« je 24. t. m. prineslo vest o Pašičevi brzojavki dr. Ravniharju. \ kateri izraža željo, da bi ljubljanski radikali stopili v uacijonalni blok in podprli kandidaturo demokratskega kandidata dr. Mohoriča. Kakor izvemo, je prineslo »Jutro« vest o brzojavki veliko poprej, predno je dospela brzojavka v roke dr. Ravniharja. Iz tega se da sklepati, kdo je pravi povzročitelj brzojavke. — O vtisu brzojavke pa izvemo iz vrst ljubljanskih radikalov to, da želja še ni nikaka direktiva ali zahteva.
Boljševiška »HeviMcU« pri nag in •lm-god. — Pri nas je jo med ijhdslvo vrgel šlager za volitve o bo^šavlški ^nevarnosti«. Gotovo časopisje kr či dan zn dnem o tej kugi, ki grozi uničiti državo. Pred meseci ni bilo te neumnos i, vsaj takratni P. režim je tako zagohv.ju!, vse >e bilo odpravljeno. Naši komunisti so possali tako-rekoč že državotvorni, tako da naših jugo slovanskih demokratov ni prav nič več ie-niralo delati s komunisti pakte pri občinskih. volitvah v Sloveniji. Istotako ■*> bilo z radičevci, katere je režimsko časopisje fre naravnost oboževalo, ker so *pokaza'k Radiču hrbet. Radiča pa so označili Vot komedijanta in glumača, kateremu so pokazali vrata v Angliji, Rusiji in v Avstriji, kjer ga ni nihče upošteval. — la zopet čez noč je postalo v očeh P. P. režima drugače. Komu-
nisti imajo velikanski prevratni načrt, tip jo velikansko število pristašev, skrite zalo ge orožja in municije in Radičeva stranka je zopet kompaktna, Radč pa inm strahovite zveze z boljševiško Rusijo, ki mu je stavila na razpolago cele kupe zlatih ruskih rubljev, da oboroži s tem svoje seljake ln izvede revolucijo?
Ali ni to vse smešno? — Kaj bodo tl ubogi komunisti, ki jih ni! Tistih par hujskačev bo naše ljudstvo, ki hoče za vsako ceno mir, samo spravilo na varno. In pp Radič? Ali nimamo našega vojaštva za obrambo domovine pred notranjimi in zunanjimi sovražniki na razpolago? Ali mar naši univerzalni patrijoti mislijo, da bo naše državo ljubeče ljudstvo mirno gledalo, da bi jo razbil kak Radič?
Ne! Za nobeno ceno ne! Zato pa naj se nikar ne izziva in ljudi ne draži brez potrebe, ker bi ravno to lahko izzvalo nemire. Ljudstvo ima pravico, da svobodrv?, izrazi svoje mnenje pri volitvah. Po volijn vah pa je še vedno čas v slučaju potreb*1 zaščiti državo pred nevarnostjo, ako bi Ji pretila od katerekoli strani. Danes bi vsak tak korak pomenil potvarjanje ljudske volje. In ravno to bi ne ostalo brez posledIq, Za vzgled si vzemimo francoskega vodilnega državnika Herriota, ki pravi: »Priprosta kmečka pamet in spoznanje ter razum našega delavstva ne mnra komunizma, ga odklanja. Dokaz temu nazadovanje komunistov in njihovih političnih organizacij pri raznih volitvah v vseh državah v Evropi. Vsaka bojazen o komunističnih pučih je nespametna in nepotrebna, ker vsaka vlada vsak poizkus lahko takoj v kali zatre. Sicer pa jo na srečo prav malo ljudi, ki nasedajo bajkam o boljševiški nevarnosti. Naša naloga je, da take bajke pobijamo. Tako misli in sodi o komunizmu, o boljševiških pučih in slični pripregi veliki francoski državnik — Herriot. Pri nas pa narobe! Iščemo radi-čevsko - komunistični puč — v skrivalnici.
JOu
rah
-»c'/
murncNH
pncKMea
K
Dr. Jean - Marie Mus.r.
Švicarski parlament je za leto 1925
izvolil novega predsednika švicarske republike dr. Musyja, ki je po narodnosti Francoz in je bil dosedaj predsednikov namestnik ni minister financ.
ALBANIJA.
Po časopisnih vesteh zmagujejo vsta-ši pod vodstvom Ahmed beg Zoguja na celi črti in se je Fan Nollijeva vlada že morala umakniti iz Tirane. Albanski ministrski predsednik je izjavil sotrud-niku »Giornale d’Italia« to-le: »Mi imamo absolutno sigurne dokaze, da podpira službena Jugoslavija ustaše. Velik del ujetih ustašev je Srbov in Rusov od bivše wranglove vojske. Albanija noče, da postane jugoslovanska pokrajina. Mi se borimo za našo neodvisnost. — Jugoslovanska vlada je z vojaštvom zasedla albansko mejo, da se izogne očitkom, da je sploh mogoča zveza med jugoslovanskim in albanskim ozemljem. — Italija izrablja meščansko vojno v Albaniji na ta način, da hoče pod krinko jadranskega ravnovesja zasesti Valono
Italija.
Mussolini z obljubo o noverti volilnem redu ni mogel odvrniti pozornosti italijanske politične javnosti od afer, ki izpodjedajo tla fašistični stranki. Bivši
šef tiskovnega urada Rossi obdolžuje v posebnem memorandumu Mussolinija, da so fašistovske tolpe na njegov poziv izvršile razne zločine v državi. Mussolini je odgovoren tudi za umor Matteot-tija. — Poslanec Finzi je pred sodiščem potrdil, da je obstojala fašistovska »čeka«, ki je izvrševala politične umore. Zločinska tolpa je bila ustanovljena v stanovanju Mussolinijevega sina in pri navzočnosti De Bona, ki je bil takrat še šef javne varnosti in poveljnik fašistovske milice.
ANGLIJA.
Angleška vlada je povabila zastopnike svojih dominijonov na konferenco, ki bi se vršila začetkom marca prihodnjega leta. V povabilu sporoča angleška vlada dominijonom, da se bo junija vršila razorožitvena konferenca zveze narodov. Predno pa zavzame angleška vlada svoje končno stališče k razorožitvi mora preje zvedeti za mnenje svojih dominijonov. Zakaj gre pri celi zadevi je znano. Ugotovi se naj, če in kako daleč podpira Anglija sklepe zveze narodov s svojo oboroženo silo, oziroma v kakšni meri naj bi nudila Anglija zvezi narodov svojo pomoč. Do sedaj se še angleška vlada ni odločila, če bi se lahko zvezi narodov obvezala za vojaško pomoč. — Anglija je dobila povabilo, da se priključi evropskemu jeklenemu trustu, za katerega se je že izrekla belgijska in italijanska industrija.
Zedinjene države ameriške.
Brezposelni so priredili v vseh večjih mestih Zedinjenih držav demonstrativne shode in obhode. V New-Yor-ku so demonstracije potekle mimo, dočim se iz raznih mest poroča, da je prišlo do krvavih spopadov med policijo in demonstranti. — Demonstracije brezposelnih so prve v zadnjih dveh letih in kažejo resno nevarnost, ki grozi delavstvu vsled industrijske krize v Zedinjenih državah.
vo , .tat temi še e vrtva, intel obra javn najti svoji tako vpit Ijenj ■ 1 gled povt bist' 1
zlož
-5C 1
obls rr«ei in ! ^lac da žavi k ra rite odlc Log den j vse! Koc-cofll pov kra nje der
nar
ena
del
rod
dri
nju
mo
en«
sta
kul
rai
sve
mo
no<
{aJI
Jvv
nil
iz
me
nil
re’
de
dr
de
va
ob
in
v
su
Čt
zi
br
Z€
m
nj
ut
re
čl
bi
o)
m
»
n
8<
tl
tl
7j
n
o1
&
R
ji
d
t
N^Vv
a na
iova
Demokracija.
ZgOu
. rU za dnem čitamo ta izraz v nem časopisju, vporabljajo ga vsi ,vomiki na javnih shodih in nešteto-aV. , .fat zlorabljajo razni demagogi. Kljub nka temu opažamo da pojem demokracije iho- Je ni dovolj jasen širšim plastem ljud-1 Je dva, niti naši povprečni in celo boljši kih inteligenci. Vzroki so pomanjkljiva iz-ln obrazba in obče nezanimanje za pojave javnega življenja. In vendar ni kmalu
•	11 najti političnega izraza, ki bi imel v 1UJ* svojem bistvu in praktičnem pomenu Jk? tako važen in odločilen pomen v vseh P?, vprašanjih javhega in zasebnega živ-za Ijenja.
Zl1'	Kaj pa je demokracija? 2e sam po-
lai gled na sestavo in izvor izraza nam b0 pove jasno in lapidamo že tudi njeno lIo> bistvo in vsebino.
Beseda »demokracija« je starogrška naj zloženka obstoječa iz besede: »dčmos« rez •*= ljudstvo (narod) in »kr&tos« = moč, ie- oblast, vlada. Izraz »demokracija« po-np. meni torej samovlado ljudstva oziroma liju iroda, to se pravi, da vsa oblast in bc ! vladanje izvirata iz ljudstva samega, )> da je narod sam nosilec neomejene dr-ak žavne moči in oblasti. Podlaga demo-ro- kraciji je torej načelo ljudske suvere-tq, ritete, to se pravi, da ljudstvo samo ie- odloča o vseh važnih državnih zadevah, sta Logični pridobitki dosledno izvajane ta- demokracije sta svoboda in enakost d- vseh državljanov pred zakonom, — dra-ov Koceni pridobitvi, ki jih je velika fran-iz- ('neka revolucija uveljavila s krvavim ,a povdarkom med narodi in državami tast- Itratne reakcijoname in še napol sred-tk njeveške Evrope. Z dosledno izvedbo demokracije pa še le pridejo vse sile Jo naroda do svobodnega razmaha; vsi so a- enako poklicani k skupnemu javnemu tli delu za narod in državo. Vsi člani nalit roda imajo vsled tega enak interes na lk državnih institucijah in javnem življe-t- nju.
i.	Da je pa dejanski možno izvesti de-
mokracijo v najčistejši obliki in obenem preprečiti vse izrastke in zlorabe, sta predpogoj vsaki demokraciji visoka kulturna stopnja naroda in discipliniranost ljudstva. Le tak narod se zaveda svoje vrednosti, veljave in moči. Na teh moraličnih vrednotah temeljita tudi po-v	nos in samozavest kulturno visokosto-
t,	ječih narodov. Narod brez teh moralič-
v	nih dobrin ne more nikdar uveljaviti
iz lastne moči tudi najneznatnejše de-mokracije in postane žrtev absolutistič-i	nih despotov ali še slabše anarhije in
revolucijonamih katastrof, i.	V praktičnem življenju se pojavlja
v	demokracija 'v demokratični uredbi
i	države in njenih naprav, to je v njeni
t	demokratični vladavini. Ustava, upra-
va, zakonodajna, izvršilna in sodna oblast so v demokratični državi izvor in posledica ljudske suverenosti. Narod v demokratični državi izvaja te svoje suverene funkcije posredno ali nepo-
sredno; posredno potom svojega voljenega zastopstva (parlamenta) in vlade, neposredno v redkejših slučajih, potom referenduma ali ljudskega glasovanja (nekak plebiscit), kakor n. pr. v Švici.
Svoje zastopnike v parlament kot vidno reprezentanco ljudske suverenosti si voli svobodni narod v svobodnih volitvah. Svetost volitev je v kulturnih državah nedotakljiva; narod, ki dopušča, da se ta njegova najvišja suverena pravica nasilno igazi, dokazuje suženjsko mišljenje in kulturno stopnjo, ki je neprimerno bližja barbarstvu nego civilizaciji. Način, kako se v kaki državi izvajajo volitve, nudijo zunanjemu svetu dokaz o moralni kakovosti vladnih predstavnikov ter kulturni in politični zrelosti naroda. Od tega pa zavisi ugled naroda in države, kredit v inozemstvu in nebroj važnih pojavov gospodarskega značaja.
Od ljudstva izvoljeni parlament sklepa v imenu ljudske suverenosti zakone ali postave. Vlada, ki se sestavlja iz ljudskih poslancev, mora te zakone izvrševati in nad njimi čuvati potom svojih upravnih ter izvršilnih organov in potom sodnih oblasti. Tako se vstvarja-jo ter izvršujejo zakoni v imenu ljudstva in za ljudstvo, to je, ljudstvo se vlada samo in si postavlja posredno svoje sodnike samo.
Eden glavnih zahtevkov zdrave demokracije je dobra uprava. Od kakovosti uprave je često odvisno vse. Največje hibe in pogreške slabe ustave se dajo z dobro upravo često zelo ublažiti. Nasprotno pa zamore slaba (ali celo ko-ruptna uprava treščiti državo v prepad kljub najboljši ustavi. Zato je v izogib takim nevarnostim vedno umestno, da že ustava sama omogoča širokogrudno samoupravo posameznih pokrajin po lokalnih potrebah. Na ta način se vrši lažje kontrola nad voditelji centralne uprave ter odtegne njihovemu delokrogu odločevanje glede pokrajinskih potreb; skratka, korupcija z vsemi slabimi posledicami sta znatno otežkočeni. Iz teh vidikov Je zahtevek glede širokih samouprav z lastno zakonodajo glede zadev, ki niso vsem skupne, naravnost državna potreba.
Preostane še vprašanje glede oblike demokratične vladavine in njenega vrhovnega predstavitelja. V glavnem razločujemo dve glavni obliki: monarhijo s kronanim, ponajveč dednim vladarjem (kralj, knez, car) na čelu in republiko z od ljudstva voljenim državnim predsednikom. Glede obeh državnih oblik obstojajo najrazličnejša naziranja in se vrše tudi po raznih državah ljuti in krvavi boji za uveljavljenje ene ali druge oblike vladavine; žal, da se navadno ne vrše ti boji v interesu stvari same, marveč bolj v dosego raznih temnih in se: bičnih namenov. Tudi v tem vprašanju bi se lahko povdarjalo, da je dobra in
poštena uprava vse, forma ali celo samo prazen naslov vladavine pa vsaj toliko časa, dokler ni med širokimi plastmi naroda solidne politične zavesti, bolj sekundarnega pomena. Lahko pa se trdi, da je čisto gotovo boljša dobro urejena monarhija, nego zanikemo vladana talmi-republika. Samo primer republikansko vladane velikobritanske monarhije in anarhistično razdrapane juž-no-ameriške republike dokazuje dovolj, da je treba to vprašanje presojati z vso prevdarnostjo in resnostjo. Na lastne oči pa opažamo vsak dan, da se s temi vprašanji uganja prav grdo in brezvestno demagoštvo, preje v škodo, nego v korist stvari. Saj demokracija ne temelji na
formah, marveč v zdravem in realnem jedrul
Končno omenimo še tri najhujše sovražnike zdrave demokracije. Ti so: 1. ljudska nezavednost in brezbrižnost, — ‘2. pogubno delo vladohlepnih avtokratov (samosilnikov), — 3. brezvestno početje raznih demagogov, hujskačev in špekulantov.
Prvoimenovanega sovražnika bomo premagali z razširjevanjem politične izobrazbe naroda ter vzbujanjem njegove samozavesti. Drugemu in tretjemu sovražniku pa je treba napovedati brezobziren in neizprosen boj do uničenja. S tem bomo vsi najbolje služili visoki ideji prave demokracije.
Driavnim nameščencem za Novo leto.
Takega božiča kakor letos državni uslužbenci še nismo imeli. Če je že vseh šest let primanjkovalo najpotrebnejše obleke, če smo se in se še potikamo po starih železniških vagonih in razdrapanih barakah in poleg vsega tega ciganskega življenja še skrajno poniževanje, za golo skromno preživljanje družine je umazana plača, ki jo dobivamo za pošteno in vestno delo, le še nekako zadoščala. Letošnjo zimo pa že zopet pričenja trkati na vrata pravi glad, ki ga poznamo iz medvojnega časa. Nič obleke, nič kuriva, stanovanja po Jkleteh, podstrešjih, vagonih, razpadajočih barakah —i sedaj pa še glad in — pri
tistih srečnih, ki imajo vsaj deloma človeka vredno stanovanje — silna skrb, kako bodo plačevali stanarino v zlati pariteti, ko vendar znašajo njihovi prejemki komaj tretjino zlate valute.
In- ta državni trpin, kateremu manjka vse najpotrebnejše za življenje, ta revež je moral dati upraviteljem svojega delodajalca proti svoji volji posojilo. Vlada, ki razsiplje z državnim, to je s celokupnim narodovim premoženjem na vsle mogoče načine, je državnim uslužbencem kratkomalo pri trga/la zakonito plačo pod pretvezo, da država nima denarja! Kaj bi se zgodilo podjetniku-to-vamarju, ki bi si kratkomalo vzel pri svojih delavcih posili posojilo?!... Državnim nameščencem sedanji predstavniki države zato ne vrnejo nasilnega brezobrestnega posojila, da morejo s tem denarjem zase in svoje pomagače vršiti volilno agitacijo. Od časa do časa se še celo ponorčujejo iz svojih beraških upnikov, časopisi jim pridno poma-
gajo, v srcih zatiranih pa se nabira gnjev. In nič čudnega ni, da marsikak manj izobražen trpin neopravičeno preklinja državo kot tako, namesto da bi se njegova pravična jeza obrnila proti brezvestnim voditeljem in predstavnikom povsem nedolžne države. Vladni zastopniki so tisti, ki na vse mogoče načine tirajo delavstvo vseh vrst, zlasti pa še državne nameščence, ki se žal še niso mogli otresti starih predsodkov, v obup in malodušje. Prišlo je tako daleč, da se že ne upajo več prositi tega, kar jim pripada po zakonu, nikari, da bi svojo pravico kategorično zahtevali. In to razpoloženje izrabljajo različni plačani demagogi iz lastnih vrst ter slepe nerazsodne tovariše z lažnjivimi obljubami. Marsikdo se jih oklene v svojem zadnjem upu, namesto da bi le malo pomislil, kaj bi bilo za vse državne trpine edino potrebno in koristno. Ko se bo pa taki nesrečnež zbudil iz svojih težkih sanj, bo mogoče že vse zamujeno, ali vsaj pokvarjeno. —----------
Napočilo je novo leto...
Kes nam ne obeta nič dobrega, ali eno, edino upanje in tolažbo nam prinaša, tolažbo in upanje, da nam je dana možnost 8. februarja z drugimi trpini vred odločati o naši nadaljnji Usodi.
Kdor je torej zadovoljen s tretjino plače od tega, kar faktično pošteno zasluži, kdor je zadovoljen s tem, da si nakopava po (vlažnih, zaduhlih kleteh bolezen, kdor se počuti dobro v barakah, skozi katere žvižga strupena bur-ja, kdor hoče plačevati svoje stanovanje v zlati valuti, kdor je zadovoljen, s tem, da se mu posili pridržuje plača, ki
Brat lote« Kotek,
češki narodnosocijaliBtični urednik, žrtev avstrijskega nasilja.
Dne ‘23. decembra 1914 je bil na dvorišču vojaške kaznilnice v Moravski Ostravi ustreljen Jožef Kotek iz Prostjejova radi političnih člankov, ki jih je objavil v narod-nosocijalističnem organu. Mož, ki se je zavedal svojega čina, se niti pred sodiščem ni izgovarjal marveč je na vprašanje, kaj da misli pod klinom med Nemčijo in Madžarsko, odločno in junaško odgovoril: Svobodno češko država Padel je brat Jožef Kotek kot ena prvih žrtev za svobodo češkega naroda, zvest ideji in načelom narodnega socijalizma.
Izšel je iz šole brata Vaclava Klofača, bfl je revolucijonar, ki jih je v predvojni dobi toliko vz gojila antimilitaristična propaganda češke narodne socijalistične mladine pod vodstvom bratov Spat-nega in Pulpana. Ob desetletnici Kotkove mučeniške smrti se go s pieteto spominja vsa češka, zla sti socijalistična javnost. Mi se ji pridružujemo s klicem: Slava mu!
Črtomir Zorec:
V noči.
Z blazno hitrostjo je drvel vlak skozi črno noč. Rdeči šopi žarečih isker so bruhali iz stroja, padali na premraženo zemljo in umirali na njej. Ropotali so mostovi, škripala kolesa in pokale zmrznjene tračnice. Vlak pa je brzel neutrudno naprej skozi strahotno noč.
V	zapuščenem oddelku tretjega razreda, brez luči in toplote, je sedel mlad človek, zavit v črn plašč. Upale oči brez bleska so se mu izgubile skozi zamrzlo okno, strmel je v visoki, predaljni vse-mir, utehe cilj. Izsušena lica so mu drgetala v hrepenenju po nečem neznanem, bledi ustni je krčevito stiskal. Oči so mu zažarele v motnem sijaju, s trudno roko je pogladil ledene rože na oknu. S težka je dvignil svoje od žalosti zlomljeno telo, še težje odprl primrznje-no okno. Mrzla noč mu je planila v obraz, vzvalovila mu potne lase.
Se močnejši so bili goreči šopi isker, še hitrejše je drvel vlak skozi črnino. Rezka burja je brila čez turobno pokrajino in se spajala z blazno ropotajočim drvenjem pošastnega stroja in železnih vozov.
Mladi človek v mrzlem oddelku se je naslonil ob okenski okvir in tiho še-
petal neznani sili svojo veliko izpoved, prošnjo:
>Ti, ki določaš zvezdam pot, ki zemljo prepeljavaš po vsemiru, ki mavrici daš barve, ki cvetkam in črvičem daš življenje, ki misli vseh ljudi imaš v rokah, ki bilki drobni daš vzbrsteti, ki oceanom ukazuješ, da v globinah svojih ohranjujejo kali življenja, ki si sredina krožnih poti vseh ozvezdij, ki so začetek, konec vsega! Pomagaj mi v teh težkih urah, zadnjih letos, ko usmerjam svoj korak v novo letol Kreniti hočem z razbrzdane poti velikih mest, s poti zatAod in grehot, iz hinavstva polnih mestnih ulic, izmed mrazotnih in neusmiljenih zidov v novo in široko cesto, še neizhojeno in malokomu znano, v novo življenje, čisto in svobodno. Povej, vsevišnji, ki drobno ptičko vjameš, ko se ji drobna vejica odlomi pod nožica-mi, me boš li vodil na strmi poti v novo, belo cesto, leto in življenje?«
še močneje je zabučal veter, še večji šopi ognja so sikali mimo okna, kakor na krilih netopirja je blaznel vlak skozi noč. Na nebu pa je zasijala zvezda, lepša in svetlejša kot vsa solnca, bolj blesteča kot Jutranjica, bolj žareča kot Večernica, jasnejša kot Severnica.
Mladi človek ob oknu je vztrepetal, sanjave oči so se hvaležno uprle v ne-
bo, v radostnem blesku so mu zasijale ob pogledu na zvezdo nade, upanja in bližnje sreče. V nove zarje mu je zahrepenelo bolno srce, ustni pa sta šepetali hvalnico za zvezdo — poslanko — vodnico.
Brzina vlaka je pričela ponehavati, isker ni bilo več, vlak se je ustavil na mali, nerazsvetljeni postajici pod zasneženimi gorami.
Mladi človek je izstopil in pričel stopati po strmi 'gozdni poti navzgor. Pot mu je osvetljeval sneg, moč in vztrajnost pa mu je vlivala edina zvezda na visokem. — Strma, prestrma je bila pot in šicoka debla so bila zavita v pošastne sence. Živali na nočnem lovu so mu prerezavale pot, velika uharica mu je splavala nad glavo in njen frfotajoči šepet ga je dirnil, da je pogledal kvišku. In glej! Čim višje je prihajal, tem več svetlih lučic je migljalo na jasnem nebu. Otožnost mu je zginila z obraza, hitreje je stopil, močneje vdihaval z ozonom prepojeni gozdni vzduh.
Drevje |e postajalo redkejše, grmičevje je prevladovalo in naenkrat je bil mladi človek na širni snežni planoti. Nočno nebo pa je bilo na gosto posejano z drobnimi mežikajočimi zvezdicami.
Na robu snežene poljane se je dvigal strm, skalnat vrh. Srce je upadlo mlademu človeku ob pogledu nanj, zvezd-
nato nebo pa mu je vlilo poguma v žile, vztrajnosti v kosti in nastopil je težavno pot. Večkrat je omagoval, toda premagal se je, ker do jutra mora biti na vrhu, da pozdravi zarjo solnca.
Zvezde so pričele ugašati, temina neba je bledela, zora danice se je napovedovala. Sneg je postajal rožnat.
Še malo napora, par prijemov in na oledeneli, škrbinasti vrh je stopil mladi človek, trdno je stal v besnečem vetru, utrujen od težavne poti. Pomel si je oči in se ozrl na vzhod in čudovito prebujlenje dneva se je razkrivalo pred njim. Rumenordeči sviti so planili od iztoka. Gorski vrhunci so goreli v oranžnem ognju, nebo se je rdečilo in prosojne meglene koprene, dvigajoče se iz nižave, so se talile v svitu zarje. Snežni kristali so slepili in mrgoleli pred očmi.
Takrat se je dvignilo izza obzorja veliko zlato solnce, njegovi žarki so se priseslali k zemlji, priželi k skalam in objeli mladega človeka, ki je od neodo-ljivega hrepenenja k svetlobi razkrilil roki in zadrgetal od velike radosti. Silen se je zdel sam sebi, da bi prevrnil goro in zdrav kot še nikoli. Ponosno mu je plula nova kri po žilah, nova, sveža duša se je vselila vanj in zdelo se mu je, ko da mu solnce samo kliče:
»Srečno novo leto, novo življenje!«
mu je zagotovljena s kraljevini podpisom, ta bo s svojim glasom podprl valpte sedanjega režima.
Komur pa se studi sedanji položaj delavca, bodisi že ročnega ali duševnega, ta se bo tudi 9 studom obrnil od tistih, ki so ga pahnili v tako bedo. Vsi ti, ki se tega zavedamo, in takih nas ni malo, bomo glasovali za može, ki bo se vedno potegovali za pravice malega človeka in za pravičnost v državi. To bi pa morali 9toriti vsi, prav vsi državni nameščenci brez izjeme.
Državni nameščenci! Zavedite se odločilnega trenotka, ki ga prinaša letošnje novo leto!
Delavski pokret.
Tudi delavski pokret ima svojo letno bilanco in o tej izpregovorimo nekoliko besedi.
Bilanca delavskega pokreta zaznamuje v letu 1924. velik minus, tako velik, kot morda doslej še nikdar. Oglejmo si v čem obstoja ta minus. Rudarska stavka, ki se je za bednega rudarja tako nesrečno končala, je prinesla nesrečo vsemu delavstvu. Žrtve, ki so padale za časa rudarske stavke so velike. Na stotine jih je ostalo brez kruha, v največji bedi in na cesti. Na tisoče jih je odšlo iz domovine v tujino za srečo, za boljši košček kruha. In na tisoče jih je ostalo, ki trpe glad, so goli in bosi in brez strehe. To so žrtve rudarske stavke, žrtve brezsrčnega kapitalizma. Velik je bil sam ta minus v letošnjem letu. In po rudarski stavki? Odpusti v vseh podjetjih, skrčenje obratov, poskusi zni-žavanja mezd, stavke itd., vse in povsod samo minusi. Povsod samo nesreča za delavstvo. Spomnimo se odpustov pri Kranjski industrijski družbi, pri vojaškem arzenalu, v raznih večjih podjetjih, spomnimo se stavke steklarjev, vse samo zguba v delavskem pokretu.
In če pogledamo drugo stran naše bilance, mar vidimo kak najmanjši plus. O ja, imamo nove pravilnike k zakonu o zaščiti delavcev, ki so pa ostali na papirju in so za nas mrtve postavke brez vsake koristi. Ce še tako iščemo in razmišljamo, kaj bi še uvrstili pod rubriko plusa, ne dobimo ničesar takega, pač pa se naši minusi množe, če pogledamo vrste raznih strokovnih organizacij. Strokovna komisija, nekdaj ena odločujočih strokovnih organizacij je letos objavila svojo bilanco, ki izkazuje katastrofalni padec članstva. Poleg Strokovne komisije so imeli odločujočo besedo komunisti, ki so zavedli rudarje v stavko in izgubili potem vse svoje najboljše pozicije. Danes so člani te organizacije neorganizirani, ker je oblast povečala minus naše bilance s tem, da je strokovne organizacije komunistov razpustila. Tudi krščanski socijalisti so v svoji Jugoslovanski strokovni zvezi izgubili na članstvu in ker hočemo biti objektivni, recimo, da je tudi članstvo naše organizacije v sredi leta popustilo, da se pa koncem leta kaže izboljšanje. Skratka, delavski pokret izkazuje v tem letu največji minus v tem, da se delavstvo ogiblje strokovnih organizacij, namesto, da bi se jih v nesreči oklenilo in iskalo pri njih potrebne zaščite.
Ko smo navedli minuse delavskega pokreta, moramo poiskati tudi vzroke take bilance.
Da je delavstvo danes v takih obupnih razmerah je krivo dejstvo, da še po šestih letih vojne niso naše gospodarske prilike urejene. Mnogo krivde leži tudi na pohlepnosti pridobitnih krogov, katerim služi delavstvo v špekulativne svrhe; največja krivda pa leži na delavstvu samem, ki šest let po vojni ni znalo utrditi pozicij, si ni znalo priboriti svoja prava in ni znalo od sebe odvreči jarem tlačanstva.
Bilanca delavskega pokreta v letu 1924, v šestem letu po vojni, je žalostna, tako žalostna, da si ne smemo želeti nikoli več take bilance. Noben gospodar' si ne želi slabih bilanc in išče vedno načina, da si vsakoletne bilance zbolj-šuje. Delajmo tudi mi na to. Predvsem, kar moramo storiti je to, da se otresemo pogubonosnih delavskih agitatorjev raznih intemacijonal, predvsem onih, ki so pognali rudarje v stavko in ki propagirajo nesrečno taktiko komunizma ter se oklenimo takih organizacij, ki nam dajejo garancijo za lepšo bodočnost delavskega razreda. Slovenski, jugoslovanski delavec mora biti na svoji zemlji svoj gospod in mora domače razmere urediti sam, brez tuje pomoči. Zato spada naš delavec edino le v Narodno - socijalno strokovno zvezo, ki edina pravilno razume težnje delavstva in ki edina gre zmerno pot naprej.
Bratje, preglejte povsod bilanco dela v lastnem delokrogu in potem na podvojeno delo, da nam bo delo prihodnjega leta blagoslovljeno.
Našim rodbinam
priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek za kavo.
Iitoval v trgovini par čevljev. Navadno pod-vzame svojo namero po dobrem obedu. Izvoljenki prične pripovedovati, koliko zasluži, da ima že zagotovljeno stanovanje, da ga namerava ravno opremiti ter jo naposled vpraša, Je ne bi hotela v njegovi hiši gospodinjiti.
Roječ snubec vrže pri priznanju svoje ljubezni takorekoč bombo. Hitro in z vso silo se znebi tega, česar se je že tako dolgo bal, kajti prepričan je, da tega iz strahopetnosti ne bo storil nikdar, če zamudi ugodno priliko, ki se	mu	ravno	nudi.	•
V	obče se	ne	more	priporočati pismeno
snubljenje, ker to na ženo ne napravi nobenega vtisa in jo pripravi ob velik doživljaj.
Če si je zbral povprečni mož deklico za ženo, ji pove,	da	mu je	angelj, da	jo obožuje nadvse in	če	ga vzame, bosta	imela na
zemlji nebesa. Nikdar ji ue pove, da je neslan človek, s katerim je težko izkajati, da čisla nadvse dobro jed, da pa malo zasluži, da bo žena morala imeti Hiobovo potrpljenje ter ž njim noč in dan delili trud in skrb. 'Če ga kljub temu vzame za moža, da se bo skušal obnašati tako dobro, kakor se sploh more kot mož. — Tako odkrilo snubiti bi bila seveda največja umetnost. Ali. koliko deklic bi na to reklo — da?
gimnaziji
Izenačenje koledarja.
Različen datum je posebno po združitvi Jugoslovanov prav neprijetno vplival na družabno in gospodarsko življenje. Že tako preveliko število praznikov je bilo pri nas podvojeno, ker so se praznovali katoliški in pravoslavni, eden za drugim. No sedaj bo lega konec in že letos bomo božič praznovali istodobno.
Glede razlike katoliškega in pravoslavnega koledaija malo pojasnila.
Solnčno leto traja 365 dni 5 ur 48 minut in 47 sekund, to je doba, ki jo vabi naša zemlja za pot okoli solnca. Že stari narodi so poznali solnčno leto, niso ga pa pouiali prav natančno. Prazniki posameznih bogov so se ravnali po nekaterih naravnih pojavih (kres in badnjak). V Rimu je radi napačnega štetja let nastala zmeda, radi tega je Julij Cezar 1. 45. pr. Kr. naročil zvezdo-slovcem v Rimu, naj koledar uredijo. Res so istega leta začeli z novim koledarjem, ki se po Juliju Cezarju imenuje julijanski koledar, po njem se tudi imenuje mesec julij. Steli so leto na 365 dni in 6 ur vsako Četrto, s štiri deljivo leto pa kot prestopno leto. V*cli 8» torej 11 minut 13 sekund preveč. Ta julijanski koledar so sprejeli vsi krščanski narodi. Tekom stoletij se je ta diferenca 11. minut in 13 sekund vedno bolj in bolj kazala. Posebno je to vplivalo na velikonočni praznik, ki se ravna po mesecu in sicer sledi velikonočna nedelja vedno polni luni po 25. marcu. Ker se je pa tekom stoletij nabralo precej dni radi imenovane diference, ni bilo to več v skladu s prazniki; poBebno Velika noč je prišla popolnoma z dnevnega reda.
Da se napravi končno tudi v koledarju red, je zapovedal papež Gregor XIII. naj se stari koledar popravi. Upoštevalo se je teh 11 min. in 13. sek. tako, da se v gotovih letih prestopen dan izpusti in sicer ob prehodu enega stoletja v drugo, če ni skupna svola stoletij s štiri deljiva. Obenem se izpusti tudi takoj 10 dni, tako da so pisali od 4. oktobra ob polnoči takoj 15. oktobra 1582. Tako se torej dnevi od 4. oktobra do
lo.	okt. 1582 niso nikoli šteli. Pravoslavna cerkev tega gregorijanskega koledarja ih sprejela, ni štela leta po starem naprej in bila za 10 dni zadaj. L. 1600 sta imela o!>a ki''aiarjn p^s'opno leto. V levih .7T, 18UU in 1100 smo mi prestopen la.i izpustili. pravob;a\ni so ga pa šteli, tako da je dantt' razlik* 1'! dni.
Ze pr,-1 par leti je pri nas nckr Ifir.i si;a reform h a a stari koledar na m način,
■ la je bolj i.biančno kot to to!oSn ij.-fgo rijanski koledar, upošteval diferei ■>	11	,
min. in 13 sek. in pri imenovanja štetju ufio'o'!la malo napako tako, da pride na 3000 let diferenca 1 dneva. Za praktično življenje ta mala razlika nima pomeni.
Kal stane zgovornost.
Nek belgijski statistik je za šalo izračunal, koliko stane njegovo deželo parlamentarna zgovornost. Vpošteval je vsak šum ia vsak odmor v zbornici. Prišel je do zaključka, da stane vsaka seja zbornice na uro 7286 zlatih frankov, vsaka minuta 121 fran-
Gojenka višje dekliške šole je napisala sledečo duhovitost: Na bregu j'ezera je Krdelo lepo dekle in molzlo kravo, v vrni ni sinjini pa se je videla slika obratno.
Mali Franček je imel grdo	navado,	da
se	je vedno kremžil.	Njegova	teta nui	je
nekoč zagrozila, da ga	bo bog	kaznoval	in
da	mu bo ostal obraz	skremžon, če bo	to
še kedaj naredil.
>Torej je bog tebe že kaznoval vadi ^ega?« jo vpraša Franček.
Mati: »Marica sedaj pojdeš spat, prej^ pa daj še en poljubček guvernanti.
Marica se joče in noče dati poljuba.
. Mati: »Zakaj pa nočeš dušica moja?«
Marica: »Ker me bo udarila, papa ji je dal včeraj- poljub, pa mu je lakoj dala zaušnico.
Katka je šla k vlaku s It Merim se je pripeljal njena etara mati. »Ali pa bo PM’a kaj vesel?«1 jo je vprašala. »Gotovo, še to
nam je manjkalo, je rekel papa pri kosilu/ se odreže Katka.
Smešnice.
Postranski zaslužek. Sodnik: >Da vendar ne morete že enkrat opustiti tatvin! Saj veste, da pride vse na dan.« — Obtoženec: »Je pač zlo, gospod sodnik, ali takole mal postranski zaslužek mora dandanes vsakdo imeti!«
Povej hitro,
koliko tehta 9 opek, če tehta ena opeka l kg in polovica opeke.
I*a še tole Uitro povej:
Koliko zgubi klobučar, kateremu se Je pripetilo sledeče: V trgovino pride tujec, si zbere klobuk za 400.— Din ter ga plaCn s tisočakom. Klobučar, ki nima drobiža, pošlje menjat k sosedu ter odšteje kupcu (>00.— Din. Ne mine 5 minut, že prisopiha debeli sosed, oštir in mesar s tisočakom v roki. »To pa ne gre kar tako, ti, jajčju dlaka! Sem mi daj takoj moj dobri denar, tale falzifikat pa si zatakni za svoj najlopši zajčjekk
Moderni otroci. Pojdi, Peterček, greva v marijonetno gledališče!« — »Prav rad. tetka, če Vas ta stvar še kaj zanima.!:
Po sodni razpravi. Obsojenec, (bupa-no): »O, da ne bi bil rojenk Sodni sluga: »Ja, dragi moj, sedaj je prepozno, to bi bili morali prej premisliti!«
Neotesanec. Potepuh (ki se je zaril v kopo sena, ko prikobaca k njemu tovariš): »No, lepa olika je to, da kar tako notri prideš! Ali ne' znaš potrkati?«
Grda nehvaležnost. Zdravnik: »Nesramnost! Tri leta sem ga zastonj zdravil, ker je bil reven kol cerkvena miš. Sedaj pa, ko je prišel do denarja, je tako brezobziren, da je ozdravel!«
obrestuje vloge, tudi najmanjše, po 8«100/s
po dogovoru pa tudi višje.
MilSck:	»Pomisli	tetka, uaša mačka je
dobila pet mladičev, pa še vedeli nismo, da je omoženak
Moderna obleka. Teta (na morski oba-
li,	očitajoče): »Kar umeti ne moreni, kako se morple ve, dekleta, kazati gosporWm tako slečene!« — Nečakinja: »Ali, tetka, l*e smo oblečene, smo še vse bolj slečene!
Daje stalne blagovne kredite proti nizki obrestni meri od 6 do 10 °/o za nakup blaga direktno pri trgovcih.
Odplačila blagovnih kreditov mesečno samo pri zadrugi.
Profesor pri v stop n v vlak: »Gospod sprevodnik, preskrbite mi prosim en sedež!«
,	•	-mat.
Srečno in veselo novo leto
želi cenjenim gostom , Fran in Franja Kavčič, gostilna, Ljubljana, Privoz št. 4,
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem trafika »Praprotnik-Pugelj', Ljubljana, Šelenburgova ulica 54.
Srečno in veselo novo leto
želi cenjenim gostom gostilna »Ražem«, Ljubljana, Zabjak št.
Srečno in veselo novo leto cenjenim obiskovalcem in odjemalcem gostilna in mesarija Putrich,
Ljubljana, Dolenjska cesta št. «1
Srečno in veselo novo leto želi cenjenim gostom Osvald Pengov,
trgovec in gostilničar Ljubljana, Karlovška cesta 19.
Srečno novo leto
Srečno in veselo novo leto
cenjenim odjemalcem krznarnicai izdelovalnica čepic	•
A. Kassig,
Ljubljana, Židovska ulica št. 7.
SREČNO
NOVO LETO!
Srečno novo leto! Alojzij Vrabec,
splošno kleparstvo, Ljubljana, Dun. c. ;
L. Rot, krznarstvo. Ljubljana, Gradišče 7
Srečno in veselo novo leto želi cen j, goslom gostilna »Mali Triglav«, Marija Kahne,
Sp. šiška, poleg drž, kolodvora
Srečno in veselo novo leto želi cenjenim kupovalcem, prodajalcem jateljem in znancem Ivana Zorko,
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje ?>t. 33.
Srečno novo leto želi svojim gostom gostilna »Novak«, Sp. Šiška 300.
Srečno novo leto! Ivan Pakiž, trgov, z urami, zlatn. in srebr. Ljubljana, Stari trg 20.
The Rex Co, Ljubljana
trgovina pisalnih strojev želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto.
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem modistka M. Horvat Ljubljana, Stari trg 21.
Srečno novo leto želi pekarna Avg. Paškulin
Novi Udmat 77
Srečno novo leto! Trafika »Severe Ljubljana, Šelenb. ul
Srečno novo leto
želita svojim cenjenim gostom Jernej in Fanka f'orno hotel »Štrukelj« Ljubljana, Kolodvorska ulica,
Srečno in veselo novo leto
želi cenjenim gostom gostilna »Prešernov hram«, Marija Lekše,
Ljubljana, Rožna ulica št. 2,
Srečno novo leto želi gostilna »pri Majarončku«
M. Gorjup, Ljubljana Stara pot.
Srečno novo leto! Pekarna »Ivan Arhi Ljubljana Zvezdarska ul. 4.
Srečno novo leto
želita svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem Iv. in R. Hercog restavracija pri »Levu«, Ljubljana.
Srečno in veselo novo leto želi cenjenim gostom gostilna in kavarna »Central«, Ljubljana,
Sv. Petra nasip, poleg Zmajevega mostu.
Srečno novo leto želi M. Bivie, trgovina in knjigoveznica, Ljubljana ,Sv. Petra cesta 29.
Srečno novo leto!
želi tvrdka Lovro Kveder Ljubljana, Poljanska cesta 19.
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjenim gostom M. Dolničar, restavrater na glavnem kolodvoru v Ljubljani
Srečno novo loto
želi vsem cenj. tovarišem in naročnikom
Tone Malgaj,
. pleskar, sobo- in frkoslikai
Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem .Takob Kavčič, parna pekarna,
Ljubljana, Gradišče 5. '
Srečno in veselo novo leto
želita Anton Kanc sinova,
drogerija, fotomanufaktura in parfumerija, Ljubljana, Židovska ul. 1-____________________
Srečno in veselo novo leto želi cenjenim odjemalcem Anton Primc, mesar Ljubljana, Stari trg št. 40.
Ljubljana, Kolodvorska ul. <>•
Zanimivosti.
najsigurnejši znak draginje navaja, da se krči in gine pri njih mnogoženstvo. Ker
Več, uspeha ima danes resni trgovec, ki zaprosi deklico za njeno srce, kakor bi za-
Sprevodnik: »Kateri razred imate?« Profesor:	»ftesto	B	na	prvi	državni
iz smerne
VSEM KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM NSŠ! Ponovno in nujno pozivamo vso ono krajevno organizacijo, ki nam še niso do-poslalo imena vurukov skrinjic, da to nemudoma store. Pošljejo naj nam tukoj in brez odloga imenu varuhov škrinjic za svoj okraj in za bližnja volišča. Tovariši! C'as je kratek, bodite točni in ne odlašajte.
Zborovanje ljubljanskih zaupnikov NSS se vrši v petek 2. januarja točno ob 8. uri zvečer v spodnjih strankinih prostorih Narodnega doma. Dnevni red zborovanja je: Naš nustop pri skupiščinskih voli-tvuh v Ljubljani. Pozivamo vse ljubljanske tovariše zuupnike in strankine funkcijo-narjo, da se zborovanja zanesljivo in točno udeleže.
Nova strankina orgunizaeija. V nedeljo, dne 28. decembra se je vršil pri jako številni udeležbi ustanovni občni zbor krajevne organizacije v Logatcu. Odposlanec načelstva tov. Rupnik je v nad enournem govoru pojasnil pomen narodnegu socija-lizma z ozirom na naše notranje politične razmere in z ozirom na socijalno zaščito našega domačega delavca. Govornik je žel vsestransko odobravanje. Izvolil se je novi odbor s tov. Šebenikom na čelu, ki nam jamči, da postane Logatec močna narotlno-zavedna in socijalistična trdnjava. Pri splošni debati se je nedvomno pokazalo, da delavstvo odobrava dosedanjo taktiko stranke in da je konsolidacija naših razdrapanih razmer v državi mogoča le na podlagi na-rodno-socijalističnega programa in da si želi izobraževalnega pokreta, ki ga drugo socijalistične in napredne stranke ne izvajajo. Novim bojevnikom želimo najboljših uspehov.
Narodno-socijalistično zborovanje na Rakeku. V nedeljo 28. t. m. popoldne se Je vršil na Rakeku v gostilniških prostorih g. Ševnrja prav dobro obiskan sestanek NSS, kateremu je predsedoval tov. Podržaj. Na zborovanju je poročal strankin podnačelnik tov. R. Juvan, ki je v daljšem govoru ob-
razložil program naše stranke, pojasnil naše stališče do drugih političnih strank In raznih državnopravnih vprašanj. Tovariš Šircelj je v poljudnih besedah dokazoval, da edino narodno-socijalistična stranka pravilno zastopa težnje delovnega ljudstva in opozarjal na važnost mladinskih organizacij. Izvajanja obeh govornikov so bila sprejeta s splošnim odobravanjem, na kar se je razvila obširna debata, v katero je poseglo tudi več političnih nasprotnikov, ki so pa v splošnem popolnemu odobravali naše stališče. Zborovanje, ki je trajalo nad dve uri je pokazalo, da je za naš pokret vsesplošno zanimanje in razumevanje in da delovno ljudstvo uvideva, da je njega spas edino le v narodnem socijalizmu. V krat-kom se vrši na Rakeku ustanovni občni zbor naše krajevne organizacije, ker je prijavilo svoj vstop v stranko že veliko število tovarišev.
Pokrajinska konferenca NSS v Celju se je vršila v petek ua dan Sv. Štefana v hotelu * Balkan«. Navzoči so bili zastopniki kra-javuih organizacij v volilnem okrožju Mari-bor-Celje. Tov. Brandner iz Maribora je poročal o prvi točki dnevnega reda »Naš nastop pri volitvah«, nakar so bile določene in odobrene kandidature za poediue volilne okraje. O tretji točki dnevnega reda ^Predlogi glede ustanovitve pokrajinske organizacije« je poročal tov. Jošt. Na osnovi njegovega poročila je bil sprejet sledeči sklep: »Najdalje tekom treh mesecev po končanih volitvah v narodno skupščino, se ima osnovati pokrajinska organizacija* obsegajoča kraje volilnega okrožja Maribor-Celje s sedežem v Mariboru. Vse priprave za ustanovni zbor izvrši strankino tajništvo v Mariboru.« — Pri debati o zadnji točki je treba omeniti govor tov. Prislana iz Št. Pavla pri Preboldu, ki nam je govoril vsem iz srca* ker je povedal s priprostirai besedami, kako bi se moralo delati v narodno-socijalistični stranki in je bil njegov govor prežet' prave iskrene ljubezni do narodnega socijalizma.
wmmm
■ /soncem
rmmoMM mvjesr/sm ...
Vsem podružnicam NSSZ. Prosimo vse [»odružnice, da nam vsaj do 10. januarja 1925. pošljejo vse obračune za leto 1924, da zamoremo zaključiti račune tekočega poslovnega leta. Blagajniki vseh podružnic naj to brezpogojno izvrše. — Tajnike podružnic prosimo, da nam pošljejo letno poročilo o vseh sejah, sestankih itd., kar porabimo za sestavo našega pregleda v minulem poslovnem letu.
Trbovlje. V nedeljo 28. t. m. se je vršil pri nas sestanek članov podružnice Narodno-socijalne strokovne zveze. Na sestanku je poročal o delavskem položaju strokovni tajnik br. Kravos iz Ljubljane. Rešile so se tudi nekatere društvene stvari. Sestanek je nadvse lepo uspel. Podružnica priredi 31. decembra t. 1. v vseh prostorih gostilne Pravdič svoj Silvestrov večer, na katerega vabimo vse prijatelje in znance. Začetek ob 7. uri zvečer. Svira domača godba. Za smeh in zabavo bo preskrbljeno.
Podružnica NSSZ. v Zagorju, opozarja vse člane, da se vrši občni zbor NSSZ. v nedeljo, dne 11. januarja 1925 ob 3. uri popoldan v gostilni pri »Janu«. Dolžnost vseh članov NSSZ. je, da se vsak udeleži občnega zbora. Zavedajte se, da ste člani
NSSZ., katera bo z novim požrtvovalnim delom skušala priboriti delavstvu več pru-vic in večje možnosti z.a življenje. Bratje, vztrajajte, bližajo so resni časi in gorje vam, ako nas najde nepripravljene naš nasprotnik! Ne dajte se begati od raznih priveskov kapitalistov, ampak pomislite, da so le delavske strok, organizacije vaše in da vam bodo le te priborile boljšo bodočnost !
Jesenice. Tukajšnja podružnica slavi v prihodnjem letu svojo 5 letnico. Ta dan proslavi z občnim zborom, ki se vrši v ne^ deljo, dne 4. januarja 1925. V prostorih gostilne Ravhekar. Vsi člani so naprošenl, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže in s tem proslave praznik 5. obletnice. — Podružnica NSSZ nastopi pri volitvan obratnih zaupnikov v obratih Kil) samostojno in vabi za to vse člane, da izvrše svojo dolžnost kar najvestnejše, da bo volilni izid za našo organizacijo časten. — Na praznik sv. Treh Kraljev, G. januarja priredi podružnica ob 10. uri dopoldne Javno predavanje v prostorih gostilne Ravhekar. Predava g. Ivan Šetinc o zavarovanju delavcev z ozirom na bratovske skldnlce. Ker bo predvanje velezanimivo, naj se ga vsi liani udeleže.
VJCSTNKUi
»Kladivar« izide radi tehničnih zaprek še-le s prihodnjo številko »Nove Pravde«.
Iz osrednjega tajništva N8M. — Ponovno opozarjamo vse naše organizacije na okrožnico glede Statistike članstva in glede prispevkov za osrednji arhiv. Pripominjamo, da bomo v bodoče imenoma navedli one organizacije, ki ne bodo vršile svojih dolžnosti. To poslednje velja zlasti glede mesečnih poročil. Skrajni čas je, da se v tem oziru napravi red v slehernem »Bratstvu«. V januarju 8e razpošljejo okrožnice z ozirom na sklepe zadnje seje zastopstva NSM.
t Brat Franc Lasnik. V petek, 26. t m. je umrl v Trbovljah član »Bratstva«, rudar br. Franc Lasnik. Podlegel je proletarski morilki — tuberkulozi, v starosti 24 let. Pogreb v nedeljo, 28. t. m. je pričal, kako je bil brat Lasnik priljubljen ne-le med somišljeniki, marveč med delavci sploh. Ob odprtem grobu se je v imenu o. i. 0. NSM poslovil od pokojnika osrednji predsednik br. Kozinc. Za NSSZ, pri kateri je bil funkcijo-nar, pa strokovni tajnik br. Kravos. Brat j panik je bil idealist in zvest sodelavec v naših vrstah. Brat Franjo, Tvoji bratje in 8estre Ti pošiljajo zadnji pozdrav!
»Bratstvo« v Trbovljah. Občni zbor, ki
bi se i®®1 vrSiti 28' U m' 96 radi smrti brata Lasnika preložil. Vrši se v nedeljo,
dne 18. januarja ob pol 5. uri popoldne v društvenih prostorih (gostilna pri Pravdiču).
»Bratstvo« v Dravljah. Občni zbor 6. januarja »pri Hlepem Janezu«.
»Bratstvo« ua Jesenicah je na Stefanovo 26. t. m. otvorilo ciklus javnih zimskih predavanj s predavanjem br. I. Koželja »o pesniku Gregorčiču«. Brat predavatelj je obravnaval pesnikovo življenje in delo predvsem s tega vidika, da je podal večjo možnost razumevanja njegovih globoko čustvenih pesmi. Da se pa še bolj odprejo delavski mladini zakladi bogastev naše vezane besede, priredi »Bratstvo« v soboto 3. januarja 1925 »pri Ravhekarju« recitacijski večer, na katerem recitira omenjeni brat Gregorčičeve pesmi. — Brez kuture proletarija-ta, ni kulture naroda!
»Bratstvo Litija«. — Dramatični odsek »Bratstva« v Litiji, je priredil v nedeljo, dne 14. dec. ob 8. uri zvečer v telovadnici Sokola »Šmartno« zanimivo veseloigro v 3 dejanjih »V Ljubljsnn jo dajmo«. Pri igri je gostoval režiser »Bratstva« Zagorje, br. Juvan ml. — Režija je bila v rokah požrtvovalnega br. Franko Jeriha, kateri je z mladimi močmi pripomogel veseloigri do popolnega uspeha. Želel bi, da bi »Bratstvo« v Litiji šlo enakim potom naprej. — Igra je v splošnem uspela prav dobro.
VEČ SREČE IN ZADOVOLJSTVA zeli
V NOVEM LETU vsem našim naročnikom, čituteljem in dragim prijateljem
Uredništvo in uprava Usta.
Današnji številki smo priložili zopet položnice — zvečine tistim cenjenim naročnikom, ki so poravnali nu-ročnino do konca minulega leta. Prosimo jih, da se tudi v novem letu točno odzovejo naši 'prošnji ter čim preje nakažejo naročnino najmanj za četrt leta ali tudi za daljšo dobo, vsak po svojih močeh. Kdor pa ne more naenkrat utrpeti 18,— Din, naj vplača pač samo za en mesec. Nikdo pa naj ne zavrže položnice, ker s tem povzroča upravi nepotrebno delo in efektivno škodo. Vsaka položnica stane 10 para.
Tudi tistim naročnikom, ki za 1. december l. L niso prejeli položnic, in pa večini članov »Bratstev«, ki se naši ponovni prošnji niso odzvala, smo priložili položnice. Naj ne bo nikogar, ki se je ne bi poslužil.
Na vsaki položnici je naveden znesek in čas, na katerega se nanaša. Ljubljanskim in mariborskim naročnikom nismo priložili položnic, ker jih bo obiskal v prvih dneh t. m. naš inkasant. Prosimo Kas, ne odstavljajte ga, ne da bi poravnali naročnino. Ravno nasprotno! Pripravite zanj denar, da ga lahko dobi, čeprav Vas slučajno ne bo doma. — Napravite v novem letu red! — Uprava.
— Kralj bi kraljica odsotna. — Kralj in kraljica sta 24. t. m. odpotovala v Pariz, kjer leži bolan knez Arzen, čegar stanje je baje kritično. — Po ustavi je s tem prešla kraljeva oblast ua ministrskega predsednika Pašiča. Koliko časa bo kralj odsoten ni ziiano.
— »Ljudski tednik« je odšel v večnost. I)r. Šušteršiču vendar ni uspelo priti do vladnega koritca, tudi po vseh štirih in niti po trebuhu ne.
— Pegasti legar (tifus). V južni Srbiji se pojavljajo jako številni slučaji pegastega legar ja. To nevarno bolezen so za nesli sedaj že tudi v Beograd, kjer je obolelo že precej oseb. Oblasti sicer pravijo, da so ukrenile vse, da se epidemija ne bo širila. To verjamemo. Treba pa je tudi poškrbeti, da se taki ukrepi strogo izvajajo, kar pa pri pas ni v navadi.
— Kam gre denar? — Ako pomislimo, da znašajo dohodki carinarnic v Beogradu, Zagrebu, Mariboru, Ljubljani, na Jesenicah, Rakeku in Sušaku samo v prvih 10 dneh meseca decembra skoro 42 milijonov dinarjev, potem se nehote vprašamo — kam gre denar?
Lfubljana.
— Protestno zborovanje hišnih posestnikov v Ljubljani. — 24. t. m. se je vršilo v Ljubljani protestno zborovanje društva hišnih posestnikov proti podaljšanju stanovanjskega zakona. Zborovanje je sklicalo njihovo društvo. Ker že poznamo zahteve hišnih posestnikov, zato o tem zborovanju ne bomo poročali podrobneje. Ugotavljamo samo, da se z nekaterimi izvajanji moremo strinjati tudi mi, ker lakt je, da leži glavna krivda na tem, da se stanovanjsko vprašanje ni rešilo, na strani vseh naših dosedanjih vlad, zlasti onih, ki so imele za to časa in prilike dovolj. Strinjamo se tudi s tem, da je podaljšanje sedanjega stanovanjskega zakona z ministrsko naredbo protizakonito, kar bo najbrž izzvalo hude spore med najemniki in posestniki.
— Doslednju informatorja. Kombinacije o ljubljanskih kandidatih iz vrst opozicljo-nalnih strank delajo našim demokratom, ki
•tvorijo nacijonalni ali narodni blok, največje preglavice. Njihova informatorja »Slov. Narod« in »Jutro« to dokazujeta, ker prinašata »informacije« o vseh mislih, ki se porajajo v glavah opozicijonalcev. Enkrat vesta informatorja, da je dr. Perič kandi-
ral socijalističnega bloka, ki ga podpirajo klerikalci, drugič vesta, da je kandidat opozicije dr. Ravnihar, ki ga podpirajo narodni socijalisti in klerikalci. Vmes vtikajo našega tovariša Deržiča. Potem zopet namigujejo o ponujani kandidaturi dr. Marušiča in tako naprej. Vse vesta, a nič ne drži. Ti trmoglavi opozicijonalci ne pokažejo barve in vlečejo vse za nos. Mučno je to, kaj ne, ker si človek ne more napraviti računa m pravočasnega načrta. Le vdajmo se v božjo voljo, kar bo pa bo! Sedaj pa o doslednosti! »Jutro« je prineslo Pašičev brzojav na dr. Ravniharja (o katerem trde hudomušneii, da je falzifikat, v katerem izraža g. Pašič željo, da bi šel dr. Ravnihar v nacijonalni blok. S tem je jasno pokazalo »Jutro:, koliko je demokratom ležeče na osebi dr. Ravniharja, koliko je vredna, koliko glasov — koliko vrednosti bi potegnil Jr. Ravnihar za seboj. — Ko pa je informator tz-previdel, da dr. Ravnihar noče imeti opravka z bescdolomci, je takoj v drugi številki ironično zabrenkal, da dr. Ravnihar s svojo grupo in narodnimi socijaasii vred nima več kot 500 glasov. Grozdje je kislo, kaj ne? — Bomo videli koliko glasov bo imel nacijonalni blok obstoječ iz golih demokratov.
Razstava gojenk od ministrstva za trg. in obrt koncesijonirane Krojne šole v Ljubljani, Zidovska ul. 5 je pokazala najlepše uspehe. Gojenke so popolnoma samostojno izdelale različno garderobo po najnovejših modelih. Večina učenk je dobila diplomo. 2. januarja 1925 se prične prihodnji tečaj za krojače za civilne obleke in uniforme ter za šivilje in nešivilje za vso garderobo, belo perilo in otroške obleke. Vpisovanje dnevno od ‘2—12 in od 2—7 osebno ali pa pismeno. — Razpošiljanje najmodernejših krojev po meri in modelih •/. natančnim poukom. — Tečaji bodo podnevni in večerni.
Maribor.
— Predavanje o stanovanjskem zakonu. — Predavanja pretečeno nedeljo se je udeležilo tudi že precejšnje število naših tovarišev. Želeti pa je, da se teh predavanj udeležujejo še v večjem številu. Prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. se predavanje nadaljuje. Obravnava se tudi sedaj zelo aktuelno vprašanje: Občina kot rešiteljica stanovanjskega vprašanja.
— Sporazum med gospodarji in najemniki. V Mariboru je kreditna in stavbna zadruga »Mojmir« izdelala načrt, kako bi se dalo izogniti neizogibnim posledicam anarhije, ki mora nastati v stanovanjskem vprašanju po novem letu. Predlog gre za ustanovitev posredovalnice pri občinah. Iz začasne posredovalnice naj se ustanovi namesto dosedanjih stanovanjskih uradov naj-marinski urad, ki naj regulira ne le cene najemnine, nego tudi dodelitve stanovanj itd. O tem se je kratko obravnavalo na nedeljskem predavanju, kjer se je zahtevalo, naj veliki župan in župan mesta Maribor še pred novim letom poskusita z ustanovitvijo te posredovalnice.
Kaplja.
— Božičnica. Na Kapli je dne 21. decembra 1924 priredilo šolsko vodstvo božičnico, ki je sijajno uspela. Posamezne vlogice so bile razdeljene mladim sinovom in hčerkicam. Posebno se je odlikoval oni mladi korenjak, ki je igral vlogo »Miklavž«. — Vsem onim, ki so prispevali k lej prireditvi, bodisi v denarju, ali drugi obliki, Bog povrni! Največja hvala pa našemu čislanemu učiteljstvu, ,za požrtvovalno delo. Se prav posebno smo pa hvalo dolžni ge. Zarnikovi. — Prireditev je bila dobro obiskana Želeti bi bilo takih prireditev pogosteje. Zlasti tukaj na kapliških višavah, tik ob avstrijski meji.
Zaveden Kaplčau.
Zagorje.
— Vsemu zagorskemu preletarijatu r vednost! Vsi veste, kakšne so razmere pri T. P. D. in kako se šikanira delavstvo. Komunistične strokovne organizacije so razpuščene, istotako tudi »Zveza rudarjev«, in kam naj se obrne proletarijat? Da se temu zlu odpomore, se je domislil veliki delavski voditelj g. Kušar v Zagorju, menda »agent s fino moko«, da se ustanovi prepotrebna delavska »Samostojna? demokratska Unija«!! Omenjeni gospod jamči, da so za proletarijat nastopili sedaj zlati. Časi! Torej vsi le k njemu! Toda sedaj še nekaj! — Potrebno je, da se tega gospoda pogleda s prave strani! On je prepotoval od farovškega konzuma — do Sokola, od tu k narod, socijal., kateri so mu preskrbeli menda službo, potem k Or. Ju. Na., od tu v edino zveličavno JDS., kjer so mu ponudili boljše življenjske pogoje. Danes hoče ta gospod preskrbeti z dem. »Unijo« delavstvu zaslombo. Delavci! Vse gg. pri demokr. »Uniji« si dobro oglejte in zapomnite! Bankirski pripadniki te frakcije ne bodo nikdar dopustili, da se delavstvu zboljša položaj. Vsak zaveden delavec spada k delavskim strok, org., ne pa k onim, kateri nas tlačijo. — Vse one si oglejte in zapomnite!	—J—
San o sreči
1. 2. 3.
11. 2. 3.
Razkošno elegantni ; roman ljubezni ruske knjeginje Sonje Orlov.
V glavnih vlogah: Krasotica grofica Ester-hazy in ljubljenec kino-obiskovalcev Harry-Liedtke.
Razkošne in pikantne scene iz varietča, krasni apinski piizori in športne scene v snegu in ledu.
Premiero tega filma predvaja v Jugoslaviji
KINO MATICA
vodeči Kino v Ljubljani.
Predstave ob '/,4, 5, V, 7, in 7S9. Ob nedeljah in praznikih ob 3, V, 3, 6, 7» 8 m 9 uri.
Novo mesto.
— Na tukajšnji žel. postaji vladajo že uekaj časa neznosne razmere. Ni zadosti, da uslužbenstvo trpi in dela, vsled povečanega prometa s podvojeno močjo in samozataje-vanjem, v upanju na skorajšnjo ublažitev od strani v to poklicanih faktorjev. Ni zadosti, pravimo, ker na merodajnem mestu vsega tega nočejo videti in pripoznati. Pri vsaki priliki pokažejo, da nimajo nobenega socijalnega čuta za svoje podrejene. Navedemo, izmed mnogih, samo en slučaj v ilustracijo razmer, kako po mačehovsko skrbi žel. uprava za svoje ljudi in njih družine. — Nekemu (ime na razpolago) sprevodniku je zbolela žena, ter je morala po navodilu žei. zdravnika v bolnico, pustivši dva nepreskrbljena otročiča 2 in 3 leta stara. Mož je, po uvidevnosti g. postajenačelnika, seveda dobil svoj redni letni dopust. To pa ni biioi po poklicu, činu in stopnji (pa ne v dobroti) višjemu gospodu, po volji in je hotei pokazati svojo moč in poklical dotičnega sprevodnika takoj drugi dan v službo, ne *zmeneč se za prošnjo že itak vsega zbegu-nega moža, ki je, hočeš, nočeš, moraš, prenašal zjutraj ob. 3. uri v najhujšem mrazu, otroke k dobrosrčnemu tovarišu, ki mu jih je vzel v oskrbo, dokler se vrne iz službe. Ali je potemtakem kaj čudnega, da se tauo pogosto dogajajo žel. nesreče? Kdo pa mora zahtevati od uslužbenca v takih razmerah, da bo opravljal službo z vso pazljivostjo in prisotnostjo, ko ga pa poleg pomanjkanja tarejo še druge družinske skrbi? Dotičneinu gospodu, ki je veljal med usluž-benstvom do sedaj za nekak »Blažen žegen: bi svetovali, če že ne more nič dobrega ukreniti, naj raje ostane pri starem, kajti napredovanje in povišanje na račun Jo skrajnosti izmozganih uslužbencev, ni lepo, ja tudi častno ne! — Narodni socijalisti
— Soeijalnu ustanova. — V svrho nabave oblačilnih in gospodarskih potrebščin vseh javnih nastavijencev in delavcev in v svrho centraliziranja odplačil posameznikov samo na enem mestu in v svrho znižanja obrestne mere je sklenila podpisana zadruga uvesti blagovne kredite. Postopek je sledeč: Stranka zaprosi za kredit na pr. za Din 3000.—. Ta se mu pri seji zadruge dovoli proti kritju z menico s poroki in event. proti odtegljajem odplačil od službenih prejemkov. — Namesto gotovine izroči zadruga jemalcu kredita blagovno knjižico, ki ima spredaj žig in podpis zadruge do zneska na pr. Din 3000.—. — S to knjižico pride stranka, ki je postala član zadruge, v blagovni oddelek Jugoslovanske hranilnice in posojilnice, kjer bo dobila takozvano kreditno nakazilo ua znesek, ki ga potrebuje v svrho nakupa blaga pri v poštev prihajajočih trgovcih. Mesto denarja plača stranka nakupljeno blago s kreditno nakaznico. — Stranka potrdi prejem blaga na račun, katerega pošlje trgovec direktno podpisani zadrugi. — Duplikat računa dobi stranka. Od trgovca na podlagi kreditne nakaznice vpo-slani račun plača zadruga. Na ta način si stranka lahko nabavi pri trgovcih raznih strok gospodarske potrebščine, račune bo pa poplačala zadruga. — Dolg stranke bo na opisani način centraliziran samo pri zadrugi, kjer bo zavezanec plačeval v obrokih, ozir. se mu bodo obroki odtegovali od službenih prejemkov. — Zadruga ima pri trgovcih plačilne olajšave in radi tega je blagovni kredit pri zadrugi dosti cenejši kot gotovina. Ker ima stranka stalen kredit na primer, do Din 3000.— lahko, če je že odplačala gotovo svoto, n. pr. Diri 300.—, znova dobi kreditno nakaznico do višine dovoljenega kredita. Za sedaj znaša obrestna mera za blagovni kredit največ 10 odstotkov. Nakupi se lahko manutekttura, konfekcija, obleka po meri, perilo, platno, železnina, steklenina, obutev, klobuki, razne drobnarije, pohištvo, premog, drva, živež itd. — Uradne ure v blagovnem oddelku so od 18. do 20. ure in ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure, Frankopanova ulica 2.
Srečno nooo lefo ieli
cH. S
konfekcijska in modna trgovina
Ljubljana, Pred Škofijo 19
potrebščine za OPALOGRAF (Rreservat in Fixat) dobiš samo pri tud. Baraga, Ljubljana, šelenburgova ul. 6,
I. nadstr, vrat* št 10.
TAMmNtM
V	P EK Eli.
Na Štefana dan se je odpravila četa volčje družino naših Tabornikov v Pekel. Zjutraj se je odpravila-teta in se z vlakom odpeljala do Borovnice, odkoder jo je mahnila v Pekel. Četo je vodil bral Kosmatinec, ki je za vodnika imenoval br. Kame-loona. Slednjemu se ima četa zahvaliti, da je zgrešila pot in plezala po nepotrebnem po dveh vrhovih, da je dospela v podnožje Pekla. DospevM poti Pekel se je čata odpravila po Križevi poti na vrh Pekla. Cela pot fi stopnjicami vred je bila zmrznjena in zato nadvse nevarna in težka. Kot prvi jo je mahal črni ris, za njim rdeči volk, za obema pa je sopihal Kosmatinec in kot zadnji nafc Kameleon. Sredi poti se je hotel. Kosmatinec že vrniti, ker je bil brez sredstev, medtem, ko so drugi imeli vsaj gorske palice. Kameleon je pa zadržal Kosmatinca in mu na nevarnih krajih pomagal.— Srečno in brez nesreč je četa dospela na vrh Pekla, kjer je uživala veličasten pogled v ledeno dolino. Na vrhu se je čela odločila za pot v Cerknico in šla po markaciji, a zgrešila pot, ker je markacija nehala. Potem se je pričelo tavanje po gozdu, med ledom in ivjem. Po poldrugi uri pešhoje se
je četa povzpela na neki hrib in tu naletela na dobrega človeka, ki ji je povedal, da ima še četrt ure do Kožleka in odtod poldrugo uro na Rakek, odnosno poldrugo uro po drčah, da dospe v Borovnico. Kosmatinec se je ^>dločil za pot po drčah, ki je bila vsled ledu nevarna, a jo je četa kljub temu srečno prehodila. Bilo je sicer mnogo padcev, udrtin ledu, mrzlega, neprostovoljnega kopanja nog, a vse se je izvršilo brez večjih nesreč. Po peturni hoji je četa srečno dospela v vas Brezovico in odtod nadaljevala pot v Borovnico. Razume se, da so bili taborniki premrzli in mokri, a dobra volja jih le ni zapustila, kar je dokazala lepa slovenska pesem, ki je orila povsod, kamor so priromali božični izletniki.
Večerni vlak je privozil četo domov in sprejela jih je topla soba in vroč čaj. Božični izlet je bil nenavadno lep, akorasno je bil zvezan z nevarnostjo in težkočami, vendar pa je četa sklenila, da ne opusti izletov v zimskem času in namerava prirediti tekom januarja dva izleta. Bratje taborniki, ne strašite se mraza in ledu, ker imata oba svoj čar- in pohitite z nami v naravo.
Narava je lepa v letu in zimi, zato jo posečajno v letu in zimi.	Ks.
Tajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
Edvard stopi v vilo. Vse, kar vidi že tu, kaže na veliko bogastvo.
Krasne preproge, razprostrte na stopnicah, čudovito eksotične rastline in medel sijaj luči, vse napravi nanj naravnost ofa-rujoč vtis. V elegantni predsobi mu odvzame črnec površnik in pokrivalo, nato pa odpre vrata, ki vodijo v salon. Edvard je naravnost razočaran nad knežjo opremo prostora, ki ga razsvetljuje umetniško izdelan lestenec.
Edvard obstoji na mestu, dočim gre črnec preko salona, odpre zaveso pred vrati ter reče pokorno:
»Prosim, vaša milost!«
Črnec se odstrani. Tedaj pa že stoji pred Edvardom krasna vdova. Pogled na njo je naravnost zapeljiv. Na sebi ima krasno svileno družabno toaleto bele barve, iz črnih
las se blesketa odsev dragocenih briljantov.
V	majhni roki ima krasno pahljačo. Tako stoji, podobna boginji Veneri, pred Edvardom, ki skoro ne more prikriti globokega vtisa, ki ga je napravila nanj njena očaru-joča lepota.
»Prisrčno pozdravljeni, gospod Long k ga nagovori lepa dama ter mu smehljaje ponudi belo roko. »Brezmejno se veselim, da morem svojega soseda pozdraviti v svojem domu.«:
čemu neki le tako posebno naglaša be1 s (.-d o — Long? Edvard Seveda to takoj opazi, vendar pa ne razmišlja o tem dalje. Kot cel kavalir se z brezhibno vljudnostjo zahvali za prijazen sprejem.
Lepa vdova se vsede na divan ter pokaže Edvardu s pahljačo na poleg stoječi stol. Edvard se takoj vsede, presliši pa neko tiho čudno praskanje, ki prihaja iz bližine.
»Dovolite, da se nekoliko Jpomzgovo-riva!« dč lepa vdova z zapeljivim smehljajem. »Potem vam pa ponudim skodelico
čaja, saj moje gostoljubnosti gotovo ne boste odklonili.«
Edvardu je nekam čudno pri srcu. Sedaj v svetli svileni obleki se mu šele pokaže ta ženska v vsi svoji lepoti. In to oča-rujoče krasno bitje naj pade pod roko njegovega strašnega prijatelja? Da, kazen zasluži, o tem si je Edvard na jasnem, * ;n vendar ga navdaja sočutje do nje, ki ji je določeno, da postane nič. zlega sluteča žrtev groznega maščevalca.
iživiin precej samotarsko,*; prične lepa vdova neprisiljeno, »in ker domnevam, aa tudi vi redkokdaj zahajate v družbo, bi mr zelo veselilo, če postaneva prav dobra znanca.«
Edvard se prikloni, toda obide ga neprijeten občutek. Pa ne da skuša tudi njega omamiti in zavesti v svoje špekulacije? To je prav lahko mogoče. No, čem lažje bo potem kmalu spoznal njen pravi jpačaj, njegov strašni prijatelj pa naj izvrši svojo obsodbo nad njo.
Lepa vdova ga zopet motri s tistim čudnim pogledom, ki je že poprej vzbudil njegovo pozornost. Na lahko se nagne naprej, on čuti njen vonjavi dih. Vsak drugi mož na njegovem mestu bi se omamljen od tega pogleda, prevzet od njene zapeljivo vabeče lepote zgrudil na kolena pred njo, jo prosil ljubezni. Edino Edvard ima bajno sredstvo, ki ga ščiti pred skušnjavo, in to čudodelno sredstvo je njegova žena, njegova Bessy, ki v lepoti prav nič ne zastaja za očarljivo vdovo.
»Gospod Long,«:	izpregovori	z	milim,
sladkim glasom in temnomodre oči se ji svetlikajo, »zakaj mi niste povedali — svojega pravega imena?«
Edvard se zdrzne, uverjen, da ni prav slišal.
»Kako?« d6 Edvard jecljaje. tMilostljiva gospa-----------«
iPrav ste slišali,* odvrne ona nežno kot preje.
»Vprašala sem vas, iz kakega razloga ste se mi predstavili pod izmišljenim Imenom ?«
Ona se dvigne r. divana ter pazno motri Edvarda.
»Ha,« vzklikne Edvard, »to je----------------,*
ter se hoče dvigniti s stola; tedaj pa je zopet slišati tisto čudno prasketanje. Z bliskovito naglico se zasučeta visoki stranski naslonjali, ki naj bi služili rokam v' oporo, ter zgrabita mladega moža, ki hoče sodaj odskočiti s stola. S svojo lepo, belo roko da zapovedujoče znamenje. Takoj zasliši Edvard bližajoče se korake. Glava mu je namah zagrnjena; dvoje mišičastih rok ga zgrabi. Edvard napne vse sile, da se opro-
sti napadalca. In to bi se mu pri njegovi telesni moči tudi posrečilo, če ga ne bi ovirali železni stranski naslonjali stola. Videti seveda ne more nič, pač pa čuti, kako povezujejo njegove roke in noge s predmetom, ki mu povzroča grozne bolečine, če se le zgane. Edvard uvidi, da je brez moči, pa tudi tega nenadnega napada si pravzaprav no ve tolmačiti. Prva misel, ki mu pride na um je, da je padel v roke policijski špijonki, ki je zasledovala Bessy ali celo moža s krinko.
Tedaj pa sliši zopet milo doneči glas lepe vdove.
»Položite ga na divan, tje, kjer stoji palma, potem pa odidite hitro zopet na svoje meeto!«
Naslonjali stola, ki sta ga ovirali pri odporu se preokrenela v svojo prvotno lego, Edvard čuti, da ga dvigajo s stola ter neso na divan, potem pa zavlada v sobi popolna tišina. Obraz ima še vedno zakrit ter ne more ničesar videti. Vsak hip pričakuje, da vstopijo policijski stražniki. Uverjen je, da je bil ta nenavaden napad že davno v vseh podrobnostih pripravljen. Tedaj pa nekaj zaSumi v bližini, zagrinjalo mu zdrsne z glave, poleg njega stoji lepa vdova s prekrižanimi rokami nad svojimi valujočimi prsi ter upira oči v Edvarda, ki se ne more ganiti.
vVsak poskus, da se oprostite, je ■>«-več,« nagovori Edvarda.
»Seveda, navadne vrvico bi najbrže h svojo ogromno močjo raztrgali, zato sem vas dala povezati z žično vrvjo. Zavedajte se, da se nahajate sedaj popolnoma v moji oblasti!«
Edvard nič ne odgovori, trdno uverjen, da se nahaja lepa vdova v službi policijo. Toda že naslednje besede lepe vdove ga uverijo v nečem drugem.
»Tudi jaz sem vas slepila. Vendar pa jem Tereza Gardiner, nisem pa vdova, ker so nisem še nikdar poročila. Le za javnoet sem igrala vlogo vdove, da sem mogla samostojno nastopati.«
Pomemljiv smeh ji pri teh besedah kroži okrog lepih ust, potem pa nadaljuje:
>Pred. nekaj tedni bi mi niti v sanjah ne padlo v glavo, da se mi posreči dobiti v oblast moža, čegar ime se po vsi Angleški izgovarja s strahom in trepetom.«
»Ah!« vsklikne nehote Edvard.
»Čeprav je to ime morda samo izmišljeno, toda kdo ne pozna Jaka, strašnega maščevalca! In ta grozni mož leži pred menoj brez moči kot nebogljeno detek
Edvard je uverjen, da so bile tajnosti vile, kjer je bival on in njegov strašni prijatelj, izdane. Vendar pa se obvalada.
»Jaz	naj	bom	Jak?« vsklikno s prisi-
ljenim nasmehom. »No, gospodična, potem me le kar predajte policiji, ki bo kaj kmrtlu spoznala	v	meni	uglednega	londonskega
meščana.«
»Verjamem. Kljub temu ste pa vendarle Jak.	Moj	črnec	Cezar je	prisluškoval
vsem pogovorom, ki sle jih imeli a svojtin navideznim služabnikom. Povedal mi je vse: o vaši zagonetni hiši na cesti ob '.aDadnciu obrežju, o čudežni ladji, na kateri ste v&fno utekli zasledovalcem, vse vem — prav vse. Ne tajile torej še daljo, vaš obraz vendarle preveč očividno in	nedvomno	kaže resnico
mojih trditev!«
Osrednje vodstvo Narodno socijalne strokovne Zveze javlja svojim članom tužr.o vest, da je v Trbovljah umrl 26. decem. 1924 član in odbornik podružnice v Trbovljah, brat
Franc Laznik
rudar.
•	■ Dragega pokojnika ohranimo v trajnem spominu.
KINO, IDEAL'
predvaja Se danes v torek in jutri v sredo elegantno ialoigro
Dva zakona
z Mario Prevost.
Z Novim letom do vštevSi nedelje 4. jan. monumentalni film — tragikomedija
„ArzIgogolo“
ali Kraljevi norec.
Razkošen film, krasne scenerije, lepa vsebina. - V glavni vlogi italijanska lepotica ltalla Almirante.
Cene za oglase v 1.1925
Pri višini	stane vsaka eno-
stolpna vrsta
do 15 petit vrst (45 mm) Din 1'50 » 30	»	*	(90 mm)	»	>'75
» 50	»	»	(ISOmrri)	»	2 —
nad 50	»	»	(150 mm)	»	2 25
Pri oglasih	med tekstom se	zviSa cena
za 50 odstotkov.
K tem cenam se prišteje še predpisani oglasni davek, ki se računa po velikosti oglasa in znaša 0 50 do 5‘— Din.
Uprava.
Srečno novo leto želi Angelosl. Hrastnik
trgovec, Ljubljana Karlovška cesta 8.
Srečno novo leto
želi drogerija in foto-manufaktura »Adria«, Ljubljana Šelenburgova ulica.
Vinotoč Viktor Sedej
Kolodvorska ul. 26 — Slomškova ulica 2 Ljubljana želi
vsem svojim cenjenim gostom in znancem
Srečno novo leto!
najboljši Skalni stroji
so edino
Josip Petelinu
znamke
..GritznT in „A(Il2r“
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Ljubljana
bilzu Prei«rnov«ga spomenika za vodo.
Srečno novo leto
želi cenjenim odjemalcem tvrdka Gričar & Mejač, Ljubljana, Šelenburgova ulica 3.
Srečno novo leto
želi cenj. odjemalcem Fran Kos,
delikatesna trgovina in strojno pletenje Ljubljana, Židovska ulica
Srečno novo leto
želita vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem Josip in Leopoldina Mastnak, restavrater hotela »Slon« v Ljubljani.
Iščem pisarniške sluibe najraje kot občinski tajnik
in sicer radi stanovanjske krize kje na deželi. Sem zmožen vsakovrstne pisarniške službe v raznih strokah, le stenograiije ne obvladam. Star sem 41 let, oženjen in brez otrok. — Nastop 1. maja 1925. Naslov pove uprava »Nove pravde« v Ljubljani, Oradišče štev. 7.
Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem Teodor Korn, prej. Henrik Kom
krovski in kleparski mojster, inštalater za vodovode. Ljubjana.
7Jlodni saton 7JI. Sedej - Strnad
DjuSfjana, 'Prešernova utica Sfev. 3
iefi
vsem svojim cenj. odjemafcem srečno in vesefo novo fefo!
Sretna nova godina! ledino specijalno poduzeče u Jugoslaviji!!!! Ludžbena tvorniea dragih kovina Platinafinerija
Ljubljana 7, Sv. Jerneja cesta štev. 231.
Srečno novo leto želi
tvrdka R. Willmann,
Ljubljana, Slomškova ulica.
Srečno novo leto želita cenj. gostom Vinko in Marija Magister, gostilna pri »Tičku na gričku« Ljubljana, Strmi pot.
Srečno novo leto cenj. odjemalcem T. Grošel, Ljubljana,
Poljanska cesta 7.
Srečno novo leto
želi
uprava hotela »Slon«, kavarna in kopališče.
Srečno novo leto želi cenj. gostom kavarna in bar »Emona« Ljubljana.
Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem pivovarna »Union« in tovarna kvasa ln špirita,
Ljubljana 7.
Srečno novo leto
želi svojim cenj. gostom Terezija Zalaznik restavracija pri »6* Ljubljana, Dunajska c. 8.
Srečno novo leto
, želi cenj. gostom Tomai Bizilj, gostilna prbKolovratu«
Ljubljana, Pred škofijo.
Oglašajte
v
Novi Pravdi!
Kupujte pri tvrdkah, ki Inserlrajo v našem listu I
Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem Martin Mahkota, modni salon za gospode in strojno pletenje, Sp. šiška.
Srečno novo leto želi
Leskovie & Meden Ljubljana Jurčičev trg.
Priporočcmo tuniko
1
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Nolcenetfl nckUD
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega In rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. t
NA VELIKO IN MALO
Franc Szantner
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
špecijallst za ortopedlčna In ariatomična obuvala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila.
Srečno novo leto
želita cenj. odjemalcem N. in M. Malgaj, spec. trgovina,
Sp. Šiška, Knezova ul. 121.
Srečno novo leto I. škopek,
trgovina z urami. Ljubljana Mestni trg 8.
Ogovomi urednik: Franjo Rupnik.
Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
Srečno in veselo novo leto želi , Peter Capuder,
modni salon za gospode in trgovina za sokolske potrebščine.	*	■
Ljubljana, Dalmatinova ulica.
Pozor, krojal, Šivilja, neSivilja!
Kal tl koristi kroj brez pouka ? Z nataninim poui-om, Dreizkuše-nega po v-akem modelu ga dobiS na željo ekspresno po pošti v KROJNI ŠOLI, koncesiionlrani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ul. 5.
Vsak mesec tečaji za krojaJe, Šivilje in neSivllJe.
Jugoslovanski kreditni zavoc.
v Ljubljani, Marijin trg. Stev. 8., reg. zadr, z o. *•
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
7°|o ~m
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za. vloge v tekočem računu obresto-
vanje po dogovoru.
PadelluJe na kratek rak trgovske In peraonalae kredite mUkalantnele.
)1ft01XfNa38 'O euiaoBij enstpn3|UO)j
BO FGJ