v
Cut/a{tna
Ju^&stavifo !
Letna naročnina znaša Din 40-—. Uredništva in uprava t Ljubljani, Selenburgova nliea it. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici il 16.180. Rokopisov ne vračamo! Telefoa ji 21-08.
y Ljubljani, dne 24. avgusta 1935.
štev. 27 — Leto IV.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Hrvatsko vprašanje
Naše stališče
so pretrgali ono megleno kopreno, ki je ves čas od dneva osvobojenja pokrivala naš kočevski otoček, v katerem so morali naši zavedni slovenski bratje v svoji lastni nacionalni državi igrati vlogo narodne manjšine napram kočevskim Nemcem, ki so nastopali vsaj v tem malem koščku naše zemlje kot državni narod. Ne bomo vzbujali žalostnih spominov na prošlost, škoda bi bilo tudi rekriminacij, ker nima smisla izgubljati se v minulost, ko je tako nujno baviti se s seda-njostjo in misliti na bodočnost. Le radi popolne jasnosti ugotavljamo to, kar smo ugotovili že ponovno in čemur ne bo mogel oporekati nihče, ki pozna razmere in razvoj dogodkov med našimi kočevskimi Nemci, pa naj bo še tako zagrizen partizan, če je le res dober in zaveden Slovenec: Ne bi imeli posla s kočevskimi Nemci, ne bi rasli iz tal domovi Kulturbunda in ne bi bili naši avtohtoni Slovenci bojkotirani, izzivani in zasramovani od prepotentnih nemško-kočevskih izzivačev, da nismo imeli v svoji sredi in na vodilnih mc-stih ljudi, ki so se sicer s ponosom trkali na svoja slovenska prsa, pa so jim bile volilne krogljice nemških Kočevcev več kot čast in Ugled lastnega naroda.
sta nastali med kočevskimi Nemci dve fronti. Prva, konservativna, ki se upira Hitlerjevemu pokretu, je v mislih več ali manj še pri Habsburžanih in zastopa stališče, da naj sc ne nastopa izzivalno, češ da bodo Nemci pod plaščem popolne lojalnosti in miroljubnosti tudi v bodoče dosegali nspehe, kot so jih doslej. Druga, _ki se čuti kot Predstavnica Hitlerjeve ideologije poklicana, ^a ustvari iz indolentne, za borbo in žrtve ne ravno razpoložene večine kočevskih Nemcev Predstražo Hitlerjevega razmaha v Jugoslaviji, pe ugotavljamo to notranjo razcepljenost naših kočevskih Nemcev, ne mislimo nikakor ^raziti kakih simpatij za prvo, na videz lo-jalnejšo skupino, ker smo do dna duše prepričani in razpolagamo tudi z zadostnimi dokazi *a to, da tudi ta prva skupina s srcem ni v naši državi in da je zelo daleč od one resnične lojalnosti, ki mora biti lastna vsakemu državljanu napram lastni državi, lojalnosti, kot jo izkazujejo n. pr. lužiški Srbi napram Nemčiji ali naši slovenski Korošci napram nemški Avstriji. se Narodna Odbrana ni nikdar in nikjer pojavila v vprašanju kočevskih Nemcev kot borbena organizacija. Ona je zasledovala gibanje Nemcev, opozarjala merodajne oblasti na strahovito škodo, ki jo jrpita čast in ugled naroda in države v tem •epem koščku jugoslovenske zemlje, smatrala Pa je, da ne bi bilo dobro poslužiti se takoj ostrejših sredstev. Pri tem so vodili NO tudi oziri na zunanje-politično situacijo, kajti NO mora biti vedno v službi interesov države in naroda. Ti interesi pa zahtevajo baš v teh časih dobre odnošaje z Nemčijo, ki daje gostoljubno streho toliko in toliko tisočem naših Westfalcev in uživa vsled svojih krčevitih in sistematičnih naporov za uvedbo popolnega reda ter popolne enostnosti simpatije vseh nacionalnih elementov v državi, zlasti tudi •ned našimi srbskimi brati.
Če je NO kljub temu svojemu stališču smatrala, da so se razvile razmere v kočevskem otoku do točke, preko katere iti ne smejo, je temu kriv oni manjši del kočevskih Nemcev, ki se je odlikoval že pred vojno, zlasti v juliju 1914 s svojimi ogabnimi nastopi Proti Slovencem, pa smatra, da so se ti časi zopet vrnili in da zopet lahko nastopa kot predstavnik Herenvolka proti slovenskim sužnjem. Trdimo in lahko dokažemo, da smo ' “venci danes, ko je minulo več kot 16 let »d dneva osvobojenja in uedinjenja, tem Predstavnikom kočevskih Nemcev »prokleta kranjska pakaža«, da po teh predstavnikih nahujskana nemška mladina odklanja učenje slovenščine z izjavo, da se noče učiti »grde anj8ke Šprahe«, napada svoje slovenske sošolce ,ih smeši in izziva ter tako dorašča v Jugoslovenski Jugoslaviji kot strupena sovražnica vsega, kar je JugoslovenskeBo. Mi vemo «la imajo kočevski Nemci r rokah kanitlf i dominirajo v gospodarskem oziru ker lahko črpajo iz raznih neizčrpanih vi™i j k gimi Slovenci, ki so tako nesrečni 'dTmnraio »veti prepuščeni sami sebi in C^Š opore sredi teh prenapetežev.
Ker vse to vemo in ker ne moromn trpeti, da bi mi, ki smo se znali upirati Nemcemi še v časih blagopokojne A. O. monarhiie »n habsbuškega dvoglavega orla, držali krijem rok danes, ko živimo v svoji lastni dr-avi kot del suverenega državnega naroda, in ovoljevali nemškim izizvačem v Kočevju to ar so si drznili delati zlasti v juliju 1914! sled tega smo poprijeli za delo in * tem v .J,0™1 116 k°m® prenehali prej, dokler si ne d° premislili oni predstavniki kočevskih mcev, ki zavajajo svoje nemške sobrate v nmin i ncztJrvuljivo z njih državno pri-, nostjo k nasi državi in onim rešpektom,
drinv mora vsaka manjšina kazati napram ravnemu narodu.
Treba je bilo Marseja, da se je naenkrat vsa naša politična javnost zavedla »ogromne važnosti in neodložljive nujnosti« hrvat-skega vprašanja.
Naravnost ganljivo je poslušati naše politike, naj pripadajo tej ali drugi struji, kako soglasno podčrtavajo nujnost rešitve hrvatskega problema in kako zagotavljajo svojo odločno voljo, da hočejo storiti vse, kar je potrebno za rešitev tega problema. Vse to bi bilo lepo, če bi do danes sploh kdo povedal svoje mnenje in bi vedeli, kako si ta ali oni pravzaprav zamišlja rešitev hrvatskega problema. Molči tudi dr. Maček, ki je rojen Slovenec, pa je danes nekronani kralj vseh Hrvatov in caruje v onem Zagrebu, ki je ravnotako malo hrvatski, kot Beograd ni več srbski. Kdor pozna Zagreb, ta ve, da je več kot polovica Zagrebčanov v prvem ali drugem kolenu doma na Kranjskem ali Štajerskem, da je v tem emporiju hrvatstva ogromno čifutov, ki so Nemci ali Madjari, nikdar pa ne Hrvatje in da je starih, resničnih Hrvatov prav malo. Temu je najbolji dokaz ravno dejstvo, da Zagrebčani najbolj zabavljajo čez proklete Krajnce in se najbolj zgledujejo nad nami, Slovenci. Neglede na to zadostuje v tej zvezi konstatacija, da obstoja vsa vsaj do danes izražena pamet Hrvatov samih v tem, da zahtevajo sicer samostojno Hrvatskoj pa tudi oni ne povedo, kaj se bo moralo spremeniti v naši državi, da bodo smatrali ta svoj ideal za dosežen.
Po teh uvodnih besedah se hočemo v par člankih pobaviti z resnično vsebino hrvat-skeg avprašanja ter povedati stališče, ki ga zavzemamo napram temu vprašnju mi, jugo-slovenski ncijonalisti. Kot uvod v ta svoja izvajanja prinašamo v prevodu članek »Je-dan problem«, ki ga je priobčila Narodna Odbrana v svoji številki od 4. avgusta t. 1. in se glasi:
»Stojimo pred mnogoštevilnimi problemi. Edini rezon obstanka te jugoslovenske države, kot ga razumemo mi, jugoslovenski na-cijonalisti, to je narodnega edinstva, postaja vprašanje in izgleda, kot da bi se umikala preg navalom nasprotnih sil. Dr. Maček je o njj celo rekel, da je fikcija. In čeprav je ta njegova beseda popolnoma nasprotna tistemu, kar so o tej ideji kot o ideji edinstva v«eh ju-goslovenskih stremljenj iskreno in enodušno rekli velikani vseh treh naših plemen, — vendar izgleda, kot da bi sodobniki bolj uvaievali tisto, kar o njej pravi tir. Maček ...
Danes se mnogo govori o hrvatskem problemu. Videli smo, da se je našlo dosti ju-goslovenskih, unitaristično orientiranih ljudi, ki so na zadnjih petomajskih volitvah dali svoj glas Mačkovi opoziciji. Zato želimo dati svoj donos k tolmačenju tega tako važnega problema. Želimo osvetliti ^a ne z vseh, temveč le z ene strani, ki pa je po našem mnenju zelo važna in to iz razloga, ker bi ga pristojni činitelji mogli razumeti čisto napačno, posebno če bi bil postavljen z vikom, parado in reklamo. Iz tega bi mogli slediti napačni zaključki, to je, v popuščanju separatizma bi mogli iti še dalje, kot to zahteva potrebno in razumno razbremenjen je in raz-čiščenje državne uprave.
Mi namreč trdimo: »hrvatsko vprašanje« ni prvenstveno plemensko, temveč je predvsem etično vprašanje. Tako ga je treba razumeti, s tega stališča bo to vprašanje definitivno odstranjeno z dnevnega reda naše notranje politike, v korist narodne celote in jugoslovenske bodočnosti.
Vseh teh 17 let našega državnega življenja je bila ta zemlja upravlja'na jako slabo. Pri odločanju o važnih nacijonalnih, pa včasih tudi zunanjepolitičnih vprašanjih, n. pr. trgovinskih pogodbah, posebno pa pri imenovanju ministrov, uradnikov in ostalih uslužbencev niso odločevali interesi nacije in države, temveč interesi klik in poedincev. Ni potreba to trditev še dokazovati, kajti vsakdo bo znal našteti mnogo več konkretnih slučajev korupcije, prevar, podkupovanja, zaslužka na škodo države in njenega ugleda, nepotizma vseh mogočih vrst in stopenj ter drugih škodljivih pojavov, ki nam otežkočajo življenje in kalijo ljubezen že 17 let, — kot bi jih bilo potrebno navesti v svrho tega članka.
Ti pojavi so že tako prešli v kri, da so nas že tudi resni ljudje pričeli prepričevati, da ni v tem ničesar strašnega in neobičajnega, da so to sodobni pojavi po vseh državah, ki se jim tudi mi ne moremo izogniti. Pri nas obstoja že čisto splošno prepričanje, da se brez priporočila ne da doseči niti najosnovnejše in najpravičnejše stvari, čeprav bi bila v eminentnem državnem interesu, da pa se da doseči vse s priporočilom, bakšišem, prijateljstvom in kumstvom.
Slaba posledica takega stanja je predvsem ta, da se navajajo ljudje na omalovaževanje interesov države kot celote ter na korupcijo in priporočilo kot čisto naravne pojave, vsled česar trpi moralni čut državljanov, ki pada vedno globlje. Na drugi strani se pa ustvarja pri uradništvu, ki je življenjski aparat države, trdno prepričani, da je za napredovanje pri nas neobhodno potrebno le priporočilo, ne pa znanje in poštenje.
Vpliv, ki ga to spoznanje izvaja na uradnike, je silno škodljiv, naravnost nevaren za moralo in sposobnost uradniškega kadra naše države v vseh granah uprave.
Niso nam znani vsi slučaji korupcije in nepotizma, ker jih je toliko, da jih ne moremo registrirati; toda tisto malo, kar jih poznamo nam povzroča strah pred bodočnostjo, katero pripravlja naši državi ta razuzdana nemorala in brezobzirna grabežljivost. Vprašamo se, če iskreno reproduciramo to, kar se dogaja v naši notranjosti:	Kakšni	so	ti
ljudje brez znanja in brez vesti, ubijalci svoje države, da morejo delati tako delajo, ki morejo na ta ali oni način — vse to nekaznovano! — oškodovati državo za milijonske vsote; morejo na upliv z ene ali druge strani in edino zaradi takega upliva imenovati na to ali ono mesto — ne ljudi, primerne, po umskih in moralnih sposobnostih, ki bi edini smeli biti postavljeni v interesu službe —, temveč nesposobne in brezvestne priporo-čance. Uradnik more najbolj pravilno presoditi razdiralni upliv takih imenovanj, izvršenih po priporočilu ne pa po sposobnostih, upliv, ki ni omejen samo na resorne uradnike, temveč preide tudi na veliki krog njihovih znancev in prijateljev, ki zopet s svoje strani vse to raznašajo naprej in naprej. In tako se tako ugotavljanje, ogorčenje in prepričanje o popolnem pomanjkanju pravičnosti, spoštovanja zakonov in čuvanja interesov resora in uradništva ter celo najosnovnejše domovinske ljubezni pri ministrih in drugih njenih upraviteljih razširjajo po vsej naši domovini.
Razumljivo je zavzel ta sistem priporočil korupcije in popolnega kršenja in izigravanja zakonov velik obseg. Gledajoč na stvar z beograjskega stališča je treba označiti kot posebno nesrečo, da je večkrat uprav nera-
zumljivi centralizem pridržal tudi najmanjše posle ministrom in načelnikom v ministrstvih, vsled česar je tudi največji del krika naslovljen na Beograd. Zaradi takega sistema se je n. pr. zgodil slučaj (eden izmed tisočih enakih ali še hujših), da je bil imenovan za sodnega slugo (izvršilnega organa) človek, ki ni znal skoro niti pisati.
Naj se je to zgodilo radi nesposobnosti upraviteljev, ki ali niso znali ali pa niso hoteli razbremeniti centralne uprave tako, kot to zahteva sodobna razdelitev dela v državni administraciji, ali pa se je iz političnih ali drugih razlogov vse, tudi tisto, kar ni bilo potrebno, centraliziralo, dejstvo je, da se je skoro vse koncentriralo v Beogradu. Kot že rečeno, izhaja iz tega tudi skoraj ves krik na Beograd. Nastalo je prepričanje, da je pri nas vse zlo zakrivil Beograd in ni več važno vprašanje ali je to prepričanje upravičeno ali ne. Ker pa so v Beogradu deloma po sili inercije, deloma pa zaradi nespametne in nepolitične, skoraj parlamentarne abstinence Hrvatov Srbi ostali faktično dominantni v centralni upravi, je ta krik proti Beogradu zadel Srbe, odnosno Srbijancc.
Hrvatska opozicija seveda na veliko izkorišča tako stanje v svoje svrlie. Pri tem ji ni do tega, da bi napravila ostro razliko med pogubno, zastrupljeno in pokvarjeno sredino, ki s svojimi zločini ne upropašča samo Hrvate in ostale prečane, nego tudi Srbijan-ce na eni in onim zdravim in moralno zelo občutljivim narodom iz Srbije, ki prav tako težko prenaša to moro in sramoto, kot katerikoli drugi idealni sin te domovine — na drugi strani. Hrvatska opozicija noče opozarjati na moralne, kulturne in življenjske sile Srbije, ki je kljub velikim nasprotnim silam stvorila svojo lastno državo in svojo kulturo in ki je s svojimi pozitivnimi življenjskimi silami dala sebe za hrbtenico te države in je dala njenega 'Najboljšega in Najzvestejšega Čuvarja! Tega hrvatska opozicija noče, - ker ji ni do reševanja in razčiščevanja situacije v tej enotni jugoslovanski državi. Zaradi tega ona zlobno in zlonamerno generalizira pogreške naše uprave in jih pripisuje vsem Srbi-jancem, da celo vsem Srbom sploh. Zaradi tega ona noče pokazati kako je tudi za nas kot za ves ostali svet prvenstven poleg ekonomskih in socijalnih problemov tudi moralni problem, ki smo se ga tu dotaknili. Prav zato, ker je politično, socijalno in moralno nazadnjaška, hoče opozicija izkoristiti grehe naših upraviteljev v čisto politične in plemenske svrhe in zato so vsem teškočam Hrvatov krivi Srbi. Hrvatska opozicija servira s tem svojim masam zavestno laž, mase pa verujejo, čeprav široki narodni sloji že po svojem naravnem razumevanju v splošnem niso sprejemljivi za plemenske borbe in razlike.
' Naše narodno in jugoslovensko (kar je za naš isto!) pojmovanje zahteva, da se — kot rešitev našega najvažnejšega notranje-politične-ga problema — očisti naša državna administracija, da se postavijo na vsa mesta res le pošteni in sposobni ljudje ter da se iskreno vodi jugoslov. politika, t. j. najboljša politika z nacionalnega, socialnega in ekonomskega vidika. Brez zlorab in ukan, kajti kot se je že davno ugotovilo za vse države in vse čase, je trajna in sigurna le poštena in dobra politika, ker je sočasno tudi moralna. Ta jugosloven-ska politika ne bo trpela in ne sme trpeti, da nameščata nepotizem in korupcija po celi državi in po vseh uradih kot po očetovski zapuščini samo sinove, botre in prijatelje brez
Da se ne bo mislilo, da je NO sedaj morda prvič posvetila svojo pozornost nemški narodni manjšini v naši državi, naj zadošča ugotovitev, da poznamo povsem točno tudi razmere med banaškimi Nemci in vsled tega tudi vemo, kako je nastal kulturbundovski pokret najprej med banaškimi Nemci in kako je bil počasi prenesen tudi na ozemlje Dravske banovine, kjer je sedaj zašel tudi med kočevske Nemce. Mi vemo, da se je med banaškimi Nemci samimi pojavil oster odpor proti temu pokretu in da so Nemci v Banatu danes razbiti v dve medsebojno nasprotujoči si fronti. Prvo kulturbundovsko fronto vodijo dr. Kraft Štefan, Grassel Julij, Keks, Hirten-berger i. t. d., ki so vsi voditelji in fukcijo-narji Kulturbunda ter nastopajo vsaj -še danes kot politični voditelji celokupne naše nemške manjšine. Drugo skupino vodi zdravnik dr. Hasslinger po imenom Mladonemški pokret. Ta druga skupina je pri prvi v največji nemilosti, prva označuje drugo kot iz-dajniško in protinemško! V Mladonemškem pokretu organizirani Nemci priznavajo namreč Jugoslavijo kot svojo domovino, povdarjajo
svojo popolno udanost kraljevini Jugoslaviji in dinastiji Karadjordjevičev ter smatrajo, da mora nemška manjšina v Jugoslaviji živeti v absolutni slogi z jugoslovenskim narodom in sodelovati z vsemi nacionalnimi organizacijami in institucijami našega naroda. Značilna sta v tem oziru dva brzojava. V decembru leta 1934. je prejel plenum Narodne Odbrane na svoje zborovanje v Zagrebu od vodstva Mladonemškega pokreta brzojavko sledeče vsebine:
»Mladonemški pokret v Jugoslaviji, pripravljen, da z vsemi svojimi silami vztraja i v miru i v borbi poleg Narodne Odbrane, pozdravlja plenum NO z vzklikom: Vztrajali bomo vborbi z geslom: vsi za kralja, narod in Jugoslavijo.«
Ko je imel Mladonemški pokret letošnjo pomlad svoj kongres, je prejel Središnji odbor NO sledeči brzojav:
»Mladonemci pozdravljajo iz svojega tretjega kongresa prisrčno NO in njenega voditelja Ilijo Trifunoviča z željo, da delujemo z združenimi silami v korist kralja Petra II., naroda in domovine Jugoslavije.«
Te dve brzojavki govorita dovolj brez vsakega komentarja. Navajamo jih le kot dokaz, da smo jugoslovenski nacionalisti do skrajnosti obzirni in lojalni tudi napram našim Nemcem, seveda le pod pogojem in tako dolgo, dokler se ti Nemci zavedajo, da so državljani naše države, da so dejansko le narodna manjšina in da jim te dve dejstvi zabra-njujeta vsako gledanje preko meja naše države in vsako koketiranje s pokreti, ki dejansko niso drugega kot sredstvo za zavojevanje novih ozemelj.
V	bližnjih dneh bo izdana spomenica, ki bo podrobna orisala stanje v našem Kočevskem otoku, in to na podlagi točno provenje-nih poročil. Že sedaj pa poudarjamo, da smo z delom šele pričeli in da ne želimo najti na svojem potu za razčiščenje teh neznosnih razmer nikakih ovir v osebah raznih naših »tudi« nacionalnih politikov. Kdorkoli bo tudi v bodoče višje cenil nemško-kočevske volilne krogljice kot pa čast in ugled svojega lastnega naroda, ta si naj zapomni, da bo ostala njegova borba za kočevski mandat brezuspešna.	I.	C.
Stran 2.
i m ■  .n
vsakega upoštevanja znanja in moralnosti. Ona bo zahtevala, da se postavi na vsko mesto samo cel človek, sposoben in pošten. Kadar bo to doseženo, takrat ne bo nihče spraševal, ali je kdo Srb ali Hrvat, ker bo videl vsak v predstavnikih državne oblasti Človeka in patriota, ki postopa pošteno in nesebično qapram vsem brez razlike na njih vero io plei#e.
Zaključujemo torej: Poštena in sposobna uprava in dobronamerna jugoslovanska politika, bosta rešili velik del »hrvatskega problema« (kot tudi vse druge naše probleme!) Tisto pa, kar bo ostalo od njega nerešeno, to ne bo več »hrvatski problem«, temveč problem vseh tistih, ki so prepojeni z mržnjo in ki ne marajo niti Jugoslavije niti bratske ljubezni njenih plemen.c
600 ljudi bo na cesti
mmmrn
Kulturbund na Kočevskem
»Enaka mera za vse« je sicer lepo doneče geslo, ki ga je pa v vsakem življenju le malokdo deležen. Enaka mera za vse je v vsakdanjem življenju lahko strup, ki zaustavi zdrav razvoj, je lahko greh, ki vpije po zasluženi kazni. Vse to velja za one činitelje tako na nemški, kakor tudi na 'naši strani, ki so dovolili in ustanovili krajevne skupine Kulturbuuda na Kočevskem.
Ta iz Vojvodine — po načelu »Enaka mera za vse« k nam prenesena organizacija je v Dravski banovini stalen povod za nepotrebno trenje med nemškim in jugoslovenskim življem, je rastlinica, ki le še zastruplja vsled gospodarskih težav že itak dovolj težko ozračje.
Kulturbund je v Vojvodini morda res kulturna organizacija, ki na eni strani jači tvorno moč nemškega življa, na drugi strani pa ne zavira zdravega razvoja gospodarskih, socijal-nih, kulturnih in če hočete tudi verskih razmer. Delovanje te organizacije tam najbrž ne -moti onega zdravega ravnotežja, ki je in mora biti zaželeno med državnim narodom in narodno manjšino. Nemec v Vojvodini je vajen mirnega in urejenega življenja v upravni edi-nici, kii ni bila nemška do 1918. leta in ni nemška danes. Nemec v Vojvodini je ustvaril «am svoje obrambne organizacije in jih tudi vzdržuje sata z občudovanja vredno požrtvovalnostjo in žilavostjo. Obrambne naprave vojvodinskih Nemcev so imele in limajo najbrž tudi danes defenziven značaj, kajti nastale so v okolju, katero je popolnoma omogočilo vsako ofenzivno delovanje. In če pomislimo še, da je Nemec v Vojvodini priden, varčen kmet, ki z upravičenim ponosom koraka v čelni vrsti naprednih kmetovalcev, je približno naznačeno okolje, iz katerega so presadili v našo banovino t. z. kulturno cvetko iz vsenem-škega vrtička.
Je ta iz Vojvodine presajena cvetka tudi v našii banovini kulturna organizacija? Odgovor ni težak. Kajti najbolj značilna poteza je ta, da vpliva pomirjevalno. Ali vrše to funkcijo tudi skupine Kultuirbunda recimo na Kočevskem? Ne, one imajo baš nasproten učinek tako na Nemce, kakor tudi na Slovence. Prinašajo netivo, ki bi utegnilo povzročiti na-
stanek, odnosno nadaljevanje borb iz one dobe, ki je bila zaključena z nastankom kraljevine Jugoslavije.
Drugo vprašanje je, če podružnice Kul-turbunda v resnici krepe tvorno moč nemškega življa ina Kočevskem. Ne. Kajti naprava, ki na obeh straneh vžiga komaj pomirjene strasti, je in bo stalna ovira vsakega res produktivnega dela. Delo zahteva telesno in duševno zbranost, od strasti razpaljeni ljudje pa niso diovolj zbrani in mirni, taki ljudje mislijo samo na boj in seveda na zmago, kateri naj sledi zasluženo kaznovanje nasprotnika.
Ker podružnice Kulturbunda na Kočevskem ne vplivajo pomirjevalno, marveč budijo strasti, njih delovanje ne služi in ne more služiti ravno na Kočevskem tako potrebnemu razvoju na gospodarskem, socijalnem, kulturnem iin verskem polju. Ni nobena tajnost, da so gospodarske razmere nosilke vseh res zdravih socijalnih, kulturnih in verskih naprav. Jasno pa bo za vsakega treznega opazovalca delovanje edinic Kulturbunda, da to delovanje ne prinaša članom nobenih kulturnih dobrin. Mi, ki imamo priložnost opazovati delo kulturbuncev, z mirno vestjo lahko trdimo, da od tega delovanja nemški živelj na Kočevskem ne bo imel nobene gospodarske koristi, kajti kjer se zbira preproste ljudi — kmetsko mladino sredi košnje k petju in rajanju, tam je senik kmeta še koncem meseca julija prazen, trava se pa suši po nepokošenih rebrih.
iSBfr * ■!W
ZANIMIVA POLEMIKA
Med »Jutrom« in »Slovencem« se je razvila živahna polemika, ki je postala toliko bolj zanimiva, ko je tudi »Glas naroda« tu in tam nekoliko pritrkaval. Polemika se je razvila predvsem zaradi dogodkov v Stari cerkvi, ki jih je povzročila prenapetost nemškega kočevskega življa. Zanimivo je, kaj so vse iznašali z ene in z druge strani. Mi se v to polemiko ne maramo vmešavati, opozarjamo pa svoje čitatelje na št. 1. »Pohoda« letošnjega leta, ko smo točno osvetlili delovanje bivšega ministra Puclja.
Politični pregled
Združena opozicija
Medtem se formira še druga stranka, njeno jedro naj bi tvorili bivša Hrvatska seljač-ka stranka, Davidovičevi demokrati in Srbski zemljoradniki Joče Jovanoviča. Dočim eni zatrjujejo, da se te skupine nikoli ne bodo mogle združiti na enotnem programu v enotni stranki, zagotavljajo drugi, da je v slučaju in za dobo potrebe združitev vseh teh elementov v enotno stranko gotova stvar in da tudi program ne bo delal pri tem združenju bistvenih težkoč. Značilno je, da so zemljoradniki in Davidovičevi demokrati pričeli prirejati skupne shode. Medtem pa delujejo za združeno opozicijo tudi dr. Dragoljub Jovanovič, ki je usmerjen radikalno socijalno in agrarno. On si pridobiva med srbskimi kmeti vedno večje zaupanje in izgleda, da bo zavzel v tej novo se snujoči koaliciji eno najodločilnejših mest. Jasno je, da se skuša forsirati dvostrankarski sistem, toda dr. Jovanovič v to ne veruje in v neki izjavi pravi, <da se mu zdi verjetnejše, da bomo imeli prej ali slej enostrankarski sistem in to v smeri kmečko socijalne ideologije, prilago-dene našim geografskim, gospodarskim in nacijonalnim prilikam.
Še več novih strank?
Tudi Boža Maksimovič, ki mu je vlada prisodila pri volitvah premalo število glasov, da bi mogel v skupščino, in Srskič snujeta baje vsak svojo stranko. Računata predvsem na mlajše radikalske pristaše in bo njihova akcija bistveno oslabila akcijo lladikalske za-fednice.
Stališče klerikalcev.
Gotovo je bilo klerikalcem, oziroma njih prvakom zelo težko, ko so odločevali o tem, ee naj svojo SLS z njenimi slovenskimi tradicijami enostavno vtope v novo radikalsko stranko z jugoslovenskim programom. Iz vrst klerikalcev se čujejo opazke, da je to napravil pravzaprav dr. Korošec sam brez predhodne odobritve širšega kroga klerikalnih veljakov. Naj bo kakorkoli, nova stranka je gotovo dejstvo, s katerim se bo velik del klerikalne mas© gotovo sprijaznil. Ostali si bodo poiskali svoje zatočišče v kaki drugi formaciji.
Cim je bila imenovana nova vlada, se je takoj pričelo ugibati, kdo bo novi slovenski ban. Seda[ je poteklo že precej Časa in se ni izvršila še nobena važnejša personalna sprememba v Sloveniji, vsled česar postajajo klerikalne množice dokaj nervozne. V zadnjem času se govori, da bo postal dr. Kulovec minister novega ministrstva za pošte, ban pa dr. Natlačen, ki je podal že nekako
jugoslovensko deklaracijo. Zdi se pa, da si bodo morali klerikalci šele zaslužiti vse za-željene spremembe s svojim vstopom v Radikalno zajedn’co — ko bo ta gotova, bodo radikali šele pristali na te spremembe!
Ali so ta ugibanja upravičena, bomo videli v bližnji bodočnosti. Prav tako so zanimive vesti, da namerava Korošec zapustiti vodilno mesto v bivši SLS in ga prepustiti mlajšim ljudem. Tudi ta namera naj bi prišla do izraza pri predstoječi rekonstrukciji vlatle.
Kmetijei igrajo dve karti.
Najlepši primer doslednosti v političnih stvareh so nam od nekdaj nudili kmetijski prvaki dr. Marušič, Pucelj in njihovi prijatelji. Ko so imeli pred nekaj tedni v Ljubljani zaupno konferenco, so sklenili v duhu svoje tradicijonalne miselnosti, da bodi »Glas naroda'' prijazen vladi dr. Stojadinoviča. Kmetski list pa naj se vnema za združeno opozicijo. Kako to izgleda v praksi, vidi lahko vsakdo, ki vzame te dve glasili v roke in pogleda nekoliko uvodne članke. Najznačilnejši so gotovo uvodniki v Kmetijskem listu, ki jih baje piše sam bivši minister Pucelj, hoteč se tako prikupiti Mačku in njegovi okolici, ki mu ni prav nič naklonjena.
Najbednejši med bednimi.
To je slovensko radikalno omizje, ki mu preti neizogibna smrt. Ker pa je vodja tega omizja znan kot zelo prožen človek, ni izključeno, da ga bomo že v prihodnjih mesecih videli, kako bo kljub vsem težavam visoko dvigal prapor jugoslovenske radikalne zajednice in s tem tudi formalno prestopil h klerikalcem, če ga bodo oni marali. Kajti nevarno je imeti v svoji sredi človeka, ki je bil vedno vse in nič.
Čim bo znano, kakšno stališče bo zavzela vlada v zadevi novega volilnega zakona ter zakona o združevnju, so bo položaj bistveno razčistil in tedaj bodo gotovo spregovoriti mnogi, ki sedaj še čakajo. Mi si želimo samo to, da bi se vsi, ki delujejo bodisi na osnovanju novih, bodisi na oživljenju starih strank zavedali, da imajo pred narodom odgovornost in da s samo čistimi političnimi ukrepi ne bodo dosegli prav ničesar, kar bi imelo za narod in državo trajno vrednost.
Čuvajmo Jugoslavijo!
Takoj nato, ko so časopisi prinesli žalostno novico, da državne železnice ne bodo več porabljale premoga iz kočevskega rudnika, smo videli postajati rudarje v gručah, pogovarjajoč se o žalostni usodi, ki bo zadela njih in njihove nedolžne družine z ukinitvijo obrata v kočevskem premogovniku.
Med tem je bila vest o ukinitvi premogovnika potrjena. Uradništvu so bili dostavljeni dekreti o odpustu, delavci rudarji, pa dobijo odpoved pozneje. Rudnik ostane v obratu do konca meseca oktobra t. 1.
Nad 600 ljudi, uradnikov, rudarjev z družinskimi člani bo na mah na cesti, brez zaslužka in kruha.
Obratovanje v premogovniku v Kočevju je bilo že dosedaj zelo skromno, saj so rudarji naredili komaj v 14 dneh po 6 delovnih dni. Zaslužek kvalificiranega rudarja je znašal mesečno ca Din 250"—, največ Din 300-—. Vsi rudarji so oženjeni in vsak rudar ima povprečno po 5 družinskih članov. So pa tudi taki, ki imajo 8 do 13 otrok. Ni čuda, da se je pri tako pičlem zaslužku naselila kaj hitro med rudarje beda, ki razkraja dušo in telo. Bledih, upadenih obrazov živijo ti revni ljudje skromno in če jim je dovoljeno enkrat na dan kaj zavžiti, so zadovoljni. Toda uiti tega se jim ne dovoli več. Odvzema se jim mogočnost še tega skromnega životarenja, odvzame se jim mogočnost skrbeti za svoje nedolžne otroke, brezobzirno se jim vceplja obup v duše. Saj ne prosijo milosti, prosijo in to opravičeno, samo dela in zaslužka.
Nastalo je mučno vprašanje: »Kaj storiti, kam sedaj?« Potrkali so na ena in druga vrata, toda povsod dobijo enak odgovor; »Težko bo kaj doseči!« Depuitacije odhajajo in prihajajo brez upanja, da bo ministrstvo za promet svoj trpki odlok o ukinitvi dobav za državne
železnice preklicalo, Qbčina Kočevje mesto je dne 6. avgusta 1935 obravnavalo na svoji seji vprašanje ukinitve premogovnika v Kočevju, občinski odbor je soglasno sklenil storiti vse, da to prepreči. Seji občinskega odbora je prisostvovalo z največjim zanimanjem in vzornem redu preko 400 rudniških uradnikov in rudarjev z družinskimi člani, ki z zaupanjem stavljajo svoje nade na občino. Oiu poslale so se spomenice gg. ministrom v Beograd in drugam na kompetentna mesta. Vršijo se sestanki, vršile se bodo konference, p°~ svetovanja itd., in morda bo vendar šlo, da se prepreči to težko gorje, ki naj zadene našega revnega rudarja in njegovo nedolžno družino.
Kaj vse pride na to nesrečno mesto Ko^ čevje! Nesreča za nesrečo, druga podaja drugi roko. Pogorela je predi kratkim tovarna sukna »Tekstilana« in preko 400 delavcev je bilo na oesti. Tovarna »Triglav« dela v zmanjšanem obratu. Mesto Kočevje samo pa radi jam-stva pri Mestni hranilnici kočevski in Din 21 milijonov, ki jih mora plačati po likvidacijskem načrtu, ne more več dihati. Obremenitev davkoplačevalca, uradnika in delavca je ze tako velika, da večjiih bremen več ne prenese* obstoječe pa jedva zmaguje. Saj je splošno znano, da je Kočevje najdražje mesto v Jugo* slavij i.
Sedaj pa pride še ukinitev premogovnika v Kočevju in povečanje kadra brezposelnih za 600 oseb. Kdo naj skrbi za te revne brezposelne ljudi, ki nimajo kaj dati v usta? Občina! Po zakonu je sicer ona dolžna skrbeti za nje, toda če nima sredstev, kaj potem?
Svetujte nam, povejte nam. kje je izhod iz tega težkega, perečega vprašanja, pomagajte nam vsi, da složno rešimo, kar se rešiti da.
Plemenske zastave
(Iz revije »Nar. Odbrana«, piše Hrvat dr. I. B.)
0 priliki rojstnega dneva dr. Mačka se ni samo porabilo na tisoče litrov petroleja za prižiganje luči na predvečer tega dneva, marveč se je dalo tej čisto politični proslavi zunanjega izraza tudi s splošnim izobešanjem hrvatskih zastav. To dejstvo nas sili k premišljevanju.
Hrvatska zastava je bila nekdaj, dokler smo bili pod tujo oblastjo, simbol stremljenja za svobodo hrvatskega plemena izpod mad-žarsko-avstrijskega suženjstva, to zlasti od trenutka, ko se je pod vodstvom srbsko-hrvatske koalicije združila s srbsko zastavo. Za takratne čase suženjstva je bilo to složno vihranje teh dveh zastav najbolji možni izraz naših jugoslovenskih stremljenj za svobodo, čeprav to jugoslovenstvo takrat še ni bilo v nas izraženo do polne zavesti.
Tedaj je prišlo — kot najlepše uresničenje sanj vseh poštenih in plemenitih sinov našega naroda, ki so smotrili stvari z nacionalnega, ne pa s separatističnega, pa naj bo to verskega ali plemenskega stališča — z naporom nas vseh, v prvi vrsti pa vsled junaštva srbske vojske do naše enotne države Jugoslavije, ki je otvarjala neprimerno večje in širše možnosti za koristno nacionalno delo kot je bilo to mogoče preje pod tujo oblastjo. Ta država je dala narodu tudi svojo zastavo kot simbol najboljše možnosti delovanja v prid naroda in države, t. j. kot simbol velike jugoslovenske bodočnosti.
Če stojimo na stališču jugoslovenske države in bodočnosti njenega naroda, ni dvoma, da morajo imeti stremljenja njenih državnikov in upraviteljev le ta cilj, da se usmerijo življenjske sile vseh njenih plemen proti edinemu pravcu, t. j. proti ustvarjanju ene same jugoslovenske nacionalne zavesti in kulture. To stremljenje ni nemogoče, kajti v vseh naših plemenih prevladuje slovanski element, ki teži že po svoji vsebini k enotnim ciljem. Poleg tega slovanskega elementa pa so še drugi faktorji v naših plemenih, ki so divergentni, niso torej v vseh treh plemenih koordinirani, marveč teže vsak v svojo posebno smer. To so posledice stoletnega vpliva tujega gospodstva. Dočim delujejo slovanske, t. j. jugoslovenske sile v smeri spajanja, ujedinje-\anja in soglasja, delujejo te tuje sile s tendenco, da odvedejo pleme, v katerem se uveljavljajo, proč od celokupnosti, proč od naroda. Vsled tega bi morala obstojati modrost upraviteljev te zemlje, ki morajo zavarovati državo, v njej pa bodočnost jugoslovenskemu narodu, ravno v tem, da ali izločijo do skrajne možnosti te tuje sile ali pa preokrenejo tudi nje v pravec, ki bo koristen našemu narodu.
Vse okolnosti in razmere, v katerih še vedno živimo zlasti radi mladosti svoje države, vplivajo na obe vrsti teh sil. Ce se tu ali tam ena od teh sil pojavlja jačje, je to znak, da so razmere za razvoj te sile posebno po-voljne. Če se torej razvijajo jugoslovenska stremljenja, ki vodijo k edinstvu, tiči v tem dokaz, da so razmere pri nas ugodne, da se vodita dobra uprava in dobra politika. Če pa se razvijajo nasprotne sile, potem je s tem dokazano, da se ne vrši to samo radi onili zunanjih, nam često izrazito sovražnih sil, ki delujejo v prilog divergentnih prnvcev, marveč tudi radi pogrešnega in protinarodnega delovanja naše državne uprave.
Za nacionalne elemente v hrvatskem delu našega jugoslovenskega naroda je prenehala biti hrvatska zastava simbol nacionalnega stremljenja s trenutkom, ko je bila ustvarjena Jugoslavija. To se je moglo in to se more še vedno ugotoviti v vsakem našem mestu, selu in pokrajini. Nacionalni elementi so kot pred-
stavniki nacionalizma začutili, da je zgubil8 hrvatska zastava svojo eksistenčno pravico, pa so zato dvignili novo, mlado zastavo celokupnega jugoslovenskega naroda. Staro, hrvat-sko, so shranili tako, kot je tudi Veliki Kralj shranil na Oplencu slavne zastave srbskih polkov. Obe, hrvatska in srbska zastava, sta izvršili svojo nacionalno dolžnost, razlogi za njih samostalno obstojanje so prenehali.
Toda kaj se dogaja! V trenutku, ko so edini legitimni nosilci te hrvatske plemenske zastave, njeni napredni in nacionalni elementi, ki so jasno gledali na naše nacionalno vprašanje, shranili te zastave, so prišli negativni, nazadnjaški in anacionalni element}, si uzurpirali hrvatske zastavo in začeli z nJ1'
mi razgrajati!
Naš narod se upira temu nazadnjaškemu gledanju in zavajanju, toda ne vedno in ne povsod z enako silo. Je dovolj primerov, ko je ta odpor minimalen in baš pri teh primerih se hočemo nekoliko zadržati.
(Nadaljevanje sledi.)
NAŠIM SOMIŠLJENIKOM!
Narodno obrambno delo je tako obsežn0, važno in svojevrstno, da je posebno glasil0 potrebno. Dočim gleda dnevno časopisje n® vse pojave v prvi vrsti z vidika lastne stran' karske in kulturne usmerjenosti, zanima n®* izrazite nacijonaliste predvsem tisto visi*’ splošno narodno in vsedržavno stališče. J? mora ostati nespremenljiva podlaga nad»V' njemu razvoju. Naša podrobna naloga pa zasledovati in reševati razne narodne, gosp0' darske in kulturne probleme, ki tarejo p°' edine obmejne kraje.
V dogovoru z ljubljanskimi predstavniki Narodne odbrane, priporočamo vsem svojim odborom in članom, da smatrajo odslej tedniK »Pohod« za skupno glasilo Narodne odbran«' v Dravski banovini in da ga vsestransko podpirajo, zlasti, da nabirajo naročnike m skrbi,1° za dobre dopisnike.
Oblastni odbor NO. Maribor.
Na podlagi gornje okrožnice, razpošilja uprava »Pohoda« to številko tudi onim somišljenikom v bivši mariborski oblasti, k* »Pohoda« doslej še niso prejemali. Prepričani smo, da bomo našli tudi pri teh nacionalistih polno razumevanje za naše glasilo. I>r* liodnji številki bomo priložili položnice vsem onim izvodom, ki jih z današnjim dneni novo razpošljemo. Prosimo oenj. naslovnik*'’ naj nam čimpreje nakažejo naročnino, da J111 bomo mogli »Pohod« v redu dostavljati.
Uprava.
ČITATELJEM IN NAROČNIKOM:
Zadnje številke „Pohoda zopet nismo mogli izdatb pač iz razloga, ker je tiskarni počivalo vse del • Sedaj so se razmere tiskarni uredile in boni „Pohod“ mogli zopet <
redu dostavlja*1 našim naročnikom*
UPRAVA
Od severne meje
Meja ki je tu med' nami in Avstrijci reka Mura, je povsem naravna in jezikovna med našim in nemškim narodom. Vsekakor je bilo treba nacijonalistom ob prevratu precej napora, da so narod poučili, da se je sprijaznil z gotovim dejstvom, kajti naravno je, da igra v nacijonalni državi glavno vlogo narodno gospodarstvo.
Tukajšnji kmetski narod, ki je bil rojen m vzgojen v tradicijonalnem avstrijskem patriotizmu, je bilo težko privaditi na nove razmere. Vsekakor se je skrbelo, da smo dosegli s pogodbami z Avstrijo precejšnje ugodnosti, posebno z zakonom o medsebojnem prometu v desetkilometerskem pasu. S tem zakonom si je naša stran izdatno opomogla, Avstrijci sp prihajali kar trumoma in kupovali vse življenjske potrebščine. Pravtako so prihajali kot gostje stalno v naše gostilne in vinotoče. Pripasali so denar. Največji dobiček so seveda imeli trgovci in obrtniki, a posredno in neposredno tudi naš kmet, ki je z lahkoto prodajal živino, svinje, vino, mleko, sir, jajca, sadje in drugo. Od naše strani Avstrija ni imela kaj pomembnega prometa, razen vožnje žita in lesa na avstrijske mline in žage na roki Muri.
V	narodnem oziru ti Avstrijci v splošnem aiso bili nevarni, z naše strani pa so imeli !aot gostje popolno svobodo, da so se po svoje zabavali. Vsekakor je bila opažena neka vez med gotovimi vodilnimi nemško avstrijskimi Posamezniki in našimi Nemci in nemškomisle-cimi domačini.
Na te ljudi smo bili nacijonalisti stalno Pozorni ter smo po potrebi tudi radikalno posegli vmes. Na žalost pa so imeli ti zagrizenci sy°je pravne zastopnike (naeijonaliste) v Ma-riboru, ki so se zavzeli za svoje kliijente ter nam g tem ovirali ter onemogočali uspehe, 'ki oi jih mogli in imorali doseči.
Drznost teh ljudi je bila že tako daleč,
so za 1.1932. določili nemško silvestrovanje v Št. liju za Avstrijce, tukajšnje Nemce in nemško misleče domačine. Eden od vodilnih prirediteljev je celo izjavil, da na to njih prireditev ne sme noben Slovenec. Ko se je to izvedelo, se je postavil na noge šentiljski Sokol, ki je pozval tudi jareninskega Sokola, da oi skupno preprečili prireditev. Ko so prireditelji to izvedeli, iso vse skupaj odpovedali kar sami — lokal je ostal prazen.
Mi smo dali Avstrijcem razumeti, da smo §i lahko dobri sosedje, da jih kot goste tukaj radi vidimo, ne moremo pa trpeti na naši strani niti najmanjše agitacije ali propagande v prilog nemštvu. Avstrijsko razsodno občinstvo je to naše postopanje odobravalo, pa smo si bili zopet dobri prijatelji. Obmejni kraji, Posebno središče Št. Ilj je postal pravd kmečki trg. Od blizu in daleč so kmetje nosili in vozili svoje pridelke na mejo, posebno sadje. Ta živahnost je trajala do 1.1934., kajti že j'..1933- je avstrijska oblast s 1. aprilom omejila dovoljenja svojim državljanom za kupovanje na naši strani, proti koncu 1.1934. pa jih je skoro povsem ustavila. S tem je naše prebivalstvo občutno prizadeto. Z naše strani so obsojali Avstrijo, da se ne drži pogodbe, Avstrijci pa so odgovarjali, da so njih odredbe le represalije na naše odredbe in izzivanje, češ, da je naša vlada ukinila dovoljenje voziti na avstrijske mline in žage že 15. decembra 1982. Sredi aprila 1.1984. je napravila šentiljska organizacija JNS tozadevno vlogo na naše ministrstvo za trgovino in industrijo. Obrazložila je potrebo zopetnega dovoljenja za vožnjo na mline in žage, ker je to le mala kompenzacija Avstriji z naše strani. Istočasno se je predstavilo zastopstvo JNS pri upravniku cannarne v Mariboru ter mu obrazložilo za-
S. M.
devo. Upravnik je odločno in grajalno odbil odposlanstvo, češ, da on ve, da Avstrijci skoro nič ne prihajajo v naše kraje, da mi lahko sicer pošiljamo vloge na ministrstvo, da pa pridejo te vloge njemu v roke. On da bo odsvetoval ugodno rešitev in njega izjava bo merodajna — vloga bo zavrnjena.
Po takem nastopu upravnika so se zastopniki podali na obmejni carinski urad s prošnjo za povratek o prometu. Ugotovili so naslednje: Povprečno kupujejo Avstrijci v samem št. liju dnevno 600 do 700 kg mesa, 500 do 700 kg kruha, 500 kg sadja, 2000 kg moke, 300 jajc, 20 kg masla, 70 litrov vina. Donos denarja iz Avstrije znaša letno 7,000.000 Din. Kompenzacija z naše strani, ako bi bila dovoljena vožnja na njih mline in žage, pa bi znašala borih 10.000 Din. Vloga je bila zavrnjena, kakor nam je že vnaprej napovedal upravnik, čeprav smo o njej obvestili tudi naše poslance in ministre.
Iz navedenega je razvidno, kako mulo razumevanja za gospodarsko pomoč narodu imajo merodajni činitelji, ki se ozirajo na mnenja posameznih uradnikov, ne pa na no-trebo celotnega obmejnega prebivalstva. Kaka kratkovidnost je povzročila te ukrepe sledi iz tega, da je bil baje vzrok ustavitve ta, da so našli pri neki kmetici, ki se je vračala iz mlina med vrečami par kilogramov sladkorja. Še nikoli ni prišlo do ustavitve obmejnega meddržavnega trgovskega prometa zaradi tihotapstva.
Zadnje odredbe avstrijske vlade proti prometu z Jugoslavijo izvirajo mogoče iz globljih vzrokov, kakor so bile prejšnje v obmejnem pasu. Od naše strani bi morale slediti represalije tudi v obmejnem pasu proti avstrijskim dvolastnikom. Avstrijski dvolastniki so sami imovitejši ljudje in mogočni zavodi. Ti nimajo na naši strani kakih navadnih kmetij, temveč najboljše vinograde, ki jim donašajo izvrstne dohodke, kajti vino se v Avstriji zelo dobro plačuje. Tki bi trebalo pozornosti in posebnih odredb, predvsem tolikšnih taks, kolikor jih prenese njihov dohodek, pa tudi za-brana uvoza vinogradniških in drugih potrebščin. Ce se našega davkoplačevalca pritiska preko njegove gospodarske moči, zakaj se pusti tukaj bogatiti tujce z našo zemljo ter z muko našega človeka viničarja. Za takšna vprašanja bi se morali resno pobrigati odgovorni zastopniki naroda. Tega pričakuje naše ljudstvo, ne pa volilnih in strankarskih beganj naroda.
Tako je prav!
Vodstvo ognjegasnih društev v Beogradu je dalo vsem edinicain naročilo, naj se gasilci in gasilske institucije poslužujejo pri sklepanju pogodb le naših domačih zavodov. To so: »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani«, Croa-tia«, »Slavija« in »Jugoslavija«. To je vsekakor lep uspeh akcije »Svoji k svojim«, ki mora stremeti za tem, da naš denar ne bo uhajal preko mej v žepe nemških, italijanskih in madžarskih mogotcev, marveč ostane doma in oplojuje naše narodno gospodarstvo. Narodna Odbrana je doživela v tem primeru popolno razumevanje pri naših gasilcih.
NACIONALISTI! Kupujte in vporabljajte žalne koleke Ciril-Metodore družbe.
Jadimka^nponki razstava
na UvMianskem velesejmu
Naša javnost je že poučena, da priredi Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani od 5. do 16. septembra na našem velesejmu veliko jadransko-pomorsko razstavo, ki obeta biti največja dosedaj v naši državi prirejenih. Obilico razstavnega gradiva dado radevolje na razpolago zlasti oblasti, muzeji, privatniki itd. iz paših obmorskih krajev. Ker imajo mnogo primernega razstavnega gradiva tudi privatniki v naši banovini, poziva Oblastni odbor Jadranske straže najvljudneje vse one, ki so v posesti takega gradiva, da ga pismeno prijavijo vsaj do 24. t. m. Predmeti bodo vsi zavarovani in se za škodo ni bati. Dolžnost nas Slovencev je, da tudi mi pripomoremo k čim popolnejši izvedbi razstave. V poštev
prihaja gradivo, ki je v zvezi z našim morjem ih obmorskim življenjem, zlasti slike morja, zgodovinski predmeti, noše, vezenine itd.
Jadranska razstava bo obsegala sledeče oddelke: 1. Društvo Jadranska straža; 2. Zgodovina: 3. Geografija: 4. Meteorologija; 5. Jamarstvo: 6. Prirodoslovje; 7. Folklora; 8. Numismatika; 9. Promet (zveze z morjem itd.); 10. Tujski promet; 11. Vojna mornarica; 12. Gospodarstvo (trgovska mornarica, ribištvo, kmetijstvo, obrt in industrija itd.); 13. Razstava morskovodnih rib; 14. Šport; 15. Umetnostna razstava.
Cenjene prijave naj se pošljejo Oblastnemu odboru Jadranske straže v Ljubljani, Tyrševa cesta 1/IV.
35 letnica Vzajemne zavarovalnice
Nedavno je praznovala Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani svojo petintridesetletni-co. Ta dogodek je važen iz oacijonaluega in gospodarskega vidika ter ne sme iti neopažen mimo nas. Vzajemna zavarovalnica je na-cijonalna in gospodarska tvorba Slovencev, nastala že v propadli Avstriji v času, ko je obvladoval vse zavarovalstvo tuji, našemu slovenskemu ljudstvu v političnem in gospodarskem oziru skrajno sovražni kapital. Potrebo slovenske zavarovalnice je uvidel naš nepozabni nacijonalni delavec dr. Janez Ev. Krek, ki ni odjenjal vse dotlej, dokler ni izpeljal njegove zamisli podjetni in energični sin slovenskega rodu, sedaj že pok. svetnik Vencajz s tein, da je ustanovil Vzajem. zavorovalnico. Zavarovalnica je bila ustanovljena na vzajemni podlagi — to je v obliki, ki razmeram
revnega slovenskega ljudstva najbolj odgovarja in še danes brezdvomno najbolj odgovarja njegovemu mišljenju, da naj zbrana denarna sredstva služijo izključno samo kot jamstvena sredstva za točno in pošteno plačilo škod. Na Čelo mladega zavoda je bil poklican Josip Pehani, mož izredne pridnosti, marljivosti, pre-vdiarnosti in previdnosti. Še danes vodi z vso nesebičnostjo ta zavod, ki se je v dobi 35 let tako razvil, da posluje danes po vsem ozemlju naše države in je zadobil sloves, ki sega tudi preko meja naše države. Seveda pa je ostala Vzajemna predvsem domač zavod, saj je pri njej zavarovanih pretežna večina slovenskih posestnikov. Da bi se Vzajemna tudi v pri-hodnjosti razvijala tako, kot je napredovala v preteklosti, to je tudi naša želja.
Franz-Josephova grenčica
Nacijonalisti se sprašujejo, kako more biti v skladu s samoslovenskimi in zlasti še z integralno-jugoslovenskim stališčem ljubljanskih slovenskih in »jugo«slovenskih časopisov, da tako navdušeno reklamirajo Franz-Josephovo grenčico? Sicer vemo, da se za denar vse napravi in vse zagovarja, ali ta časopisna podjetja pa vendar niso s svojim premoženjem in financami že tako pri kraju, da bi skrahirnla, če jih ne bi rešil prispevek oglasov za Franz-Josephovo vodo! Z druge strani nam poročajo, kako se dela v Zagrebu z domačo Radensko vodo. Tam se te vode sicer mnogo pije in tudi uprava Radenskega kopališča je letos izvedla velikopotezno reklamo za konzuin te odlične domače zdravilne vode. Tam konkurenca sicer ni velika, dasi tudi lirvatska Jamnička kiselica zasluži, da se je narod oprime. Ali ti prokleti »Kranjci«, kakor se na splošno titulira vse Slovence, so pri zadnjih volitvah in zlasti še v novi vladi premalo podprli Mačkove politične cilje, zato še je v Zagrebu začela podtalna akcija proti uživanju Radenske in za rabo Jamničke kiselice. Dasi ta neresna ak-
cija ne more povsem uspeti, že iz tega vidimo, da je celo naša mineralna voda prišla na politični indeks, kakor bi sploh na tak indeks moglo priti še marsikaj drugega. Toda ko je to našim vodilnim dnevnikom gotovo znano, izgleda reklama za vodo Franca Jožefa, ki jo najdemo i v naših i v zagrebških i v beograjskih časopisih, kot izrecno otročje in absolutno nenacijonalno početje, ki mu mora naš konzum napraviti odločen konec. Sicer privoščimo uredništvom Slovenca, Jutra in drugih nacijonalnih naših listov, da se odžejajo s Franz-Josephom, naš narod pa bo šel po poti načela »Svoj k svojemu« i v pogledu mineralne vode i v pogledu takih časopisnih podjetij, ki bi delala reklamo ali za Boga ali za Hudiča, samo da se zaradi«!
Maistrovo
(Nadaljevanje.)
1 riderik Lepi je 1. 1313. od ene stranke M izvoljen za nemškega kralja, dočim je druga stranka izvolila L u do vik a Bavarca V m?4 ol)eilia tekmecema je bil Friderik ujet in se tudi po oprostitvi ni brigal
Ti k rini'1?! !'osle. Vladala sta njegova brata Albreht II, Hromi in Oton. L. 1335. So Habs-
KTankL ?1' V svo'p roke tudi Koroško i"
‘ ls,ef?a leta se je dal Oton na Gosposvetskem polju slovesno ustoličili.
Po smrti Albrehta II. (1358) je prevzel
'\,?g<}v. star®jši sin Rudolf IV. (1358-
l m \ VO,imi Vojskim patrijarhom je 1. 1362. dosegel da mu je patrijarh prepu-
q..Ly. za]|. . ?venJgradec. Tako je cela
oblast	J	1>riSla	pod habsburško
Če izvzamemo nemške klku • „ nostni uieji na Lipoglavu so Sl&Som v Kraj uiji oh ra ni eni le maleni! ,	j
pisni in krajevni odlomki. Ljudstva okoli PMj-ran. Slovenske Bistrice itd. naziva s-Jet iužno Lipoglavskega gorovja »Krajino« J, J enostranskim prebivalcem Krajhfiu ?un tuja Sv. Lovrenca pri Bizeljskem nosi hrndni uaziv Sv. Lovrenc v Krajini. V narodopisnem 2,1111 se je pojm Krajina bolj ohranil med Hran v Zagorju, svojim sosedom onstran Sotle e danes pravijo Krajin ec, dočim so Zagret)
i m-Vi n a 7\ edbl i!ci°vali v Kranjac in danes njacn	m TOakega Slovenca za Kra-
deistvo!!? 'rto i !ukoli nL° mogli sprijazniti z lamiw Tn ,1™'.° Slovenci tudi severno Listine ‘ukreniti"T”0 ttrm? skušai° na vse
Evo nekaj prav debelih primerov. Neki Martens je potoval trikrat iz Nemčije v Benetke in sicer 1. 1816., 1818. in 1823. Izdal je nato v Ulmu svojo »Reise nach Venedig«. Polo) at je Martens iz Stuttgarta čez Gradec, Ormož v Maribor, od tod je krenil na Gornjo Polskavo itd. Na Gornji Polskavi mu je postregla prijazna gostilničarka, ki je svojo nemško narodnost izpričala na ta način, da se je zaničljivo izrazila o Slovečih itd. Od nje je tudi zvedel, da bivajo od tod naprej Slovenci in le še v trgih in mestih bo naletel na Nemce, ki mu bodo postregli... Andre je nekoliko odlomkov Mariensovega dnevnika sprejel v Hesperus« in je dodal nekaj opomb o štajerskih Slovencih. Te opombe podaja tudi Mar-tens, Češ, Slovenci stanujejo v jnžnoiztočuem delu Štajerske, od' Ptuja pocenši, alf: le v malem okrožju, nekoliko kvadratnih milj...
Dr. Franc Xaver Klubek se pri opisu Štajerskih prebivalcev v svoji spomenici na nadvojvoda Ivana (Gradec 1860) spominja tudi Slovencev. Na eni strani jih hvali, ker med njuni ni bebcev in se jim povprečno na leto rodi samo šest nezakonskih otrok, takoj na drugi strani jih pa zbog pomankljive izobrazbe stavi ma niižji klin državljanske lestvice. Baz iz tega razloga zavzemajo Nemci vsa odlična mesta in so zbog izobrazbe in sposobnosti v kronovini kakor sploh v državi »das berrschende Volk:. Uvaževanja vredno je laskavo priznanje, da je Slovenec zanesljiv vojak, zlasti sposoben pešec in topničar.
Zasmehovanje vredno nepoučenost narodopisja odkriva A, A. Schmidi v svoji knjigi Das Herzogthum Steicrmark«. Stuttgart 1834.
V	njej se dobesedno čita, da bivajo južno od Ptuja »Veneli«. Med Vendi na štajerskem ugotavlja A. A. Schmidi dva plemena: kranjske Slovence (krainerische Wenden) in Hrvate, ki jih loči črta Radgona—Vurberk— Št. Vid—Novacerkev. Vendi so zgovorni, pač pa ruiso tako dobrosrčni, delavni in čisto-čeljubni kakor Nemci. Po njegovem mnenju so najbolj zaostali Haložani, ki so zavoljo tega predmet dovtipov. Haložana zbadajo s pri-
slovico, da ina potu v cerkev, lupi jabolke in meče lupine proč, medtem ko jih pobira, čim se vrača domov.
Običaje, in druge posebnosti Vendov Schmidi ni opisal in se je izgovarjal na okol-nost, da njihovi običaji še niso dovolj raziskovani in poučeni. V pomanjkanju znanja, kdo prebiva.zapadno Boča na obronku Pohorja, se je Schmidi pridružil brezimenskemu piscu v Gartenlaube, Leipzig 1873.
Naslednji odlomek, ki sem ga črpal iz pravkar navedene' revije, sicer ne spada v pričajočo razpravo, vendar ga objavim zaradi originalnega opisa knežjega kamna na Gosposvetskem polju, ker se v tem odlomku v isti meri zrcali primitivno narodopisno znanje ka-‘ ker sino to videli pri Schmidtu. V nestvoru pod naslovom Das alteste Denkmal constitu-tioneller Volksrechte«. (Najstarejši spomenik narodnih pravic se čitajo tele najizrazitejše. potvorbe.)
Na knežjem kamnu sta vdotbena dva napisa. V naslonjalu »Rudolphus dux«. na seve-rozapadnem oglu kamna pa: »Masueti veri«.' Zadnje besedilo je Jarnik, ki po modrovanju brezimnika prisvaja spomenik Slovencem, raztolmačil tudii Slovencem v prid (... da iiberliaupt das ganze Denkmal den Slaven vindieiren wollte...), kar pomeni: »On ima pravo vero«, dočim je takratni ravnatelj Koroškega zgodovinskega društva M. pl- Moro dokazoval, da je napis iz rimske dobe.
Kdaj se je ceremonija vpeljala brezime-nik ni ugotoviti, pač pa je prepričan, da se je obred ohranil tudi potem, ko so bili Slovenci izgnani iz Koroške« (Die Ceremonie hat sich, so alt sie war, lange ar h alt en, auch nachdem die Slaven wieder vertr.ieben \vorden waren). Ernst Železni je bil zadnji, ki je sedel na knežjem kamnu po starj navadi (18. marca 1414). Iz tega lahko sklepamo, da je moral zadnji izgnani Slovenec zapustiti Koroško že pred petnajstim stoletjem!
Kakor sem že omenil, je šla po slemenih Lipoglavskega gorovja že v davni preteklosti razmejitvena čuta med Celjsko lin Ptujsko
marko. Celo Nemci sanjajo o tej 'meji, toda si jo tolmačijo z drugega vidika. Tako po mnenju Bibliografskega zavoda na Dunaju igra Lipoglav važno vlogo narodnostne meje.
Maiers RaisehandbUcher, herausgegeben vom Bibliografischen Institut«, Wian 1910, nam pajasnujejo, da se pri postaji Ponikvi začenja slovenska govorica (, Station Ponigl
beginni das slovenische Sprachgebiet...).
Bivši profesor na graškem vseučilišču dr. Luschin-Ebengreuth je po prevratu s propagandno knjižico '»Die Zerreissung der Steier-imark, Graz 1921«, vsiljeval potek meje med Avstrijo in Jugoslavijo od Karavank po vitanjskem gorovju čez Boč in Donačko goro; tu jadikuje, da so Nemci s sedanjo mejo izgubili 54.000 Nemcev in 220.000 deutsclifreundliche SloveneiK. S trmoglavo obstinacijo pogreva Luschin v tej knjigi, kakor radgonski župan Kamnikar v spomenicah na mirovno konferenco, razliko med Windische« in Slovenci. Slovenci so se naselili po Kranjskem in po poznejši Savinjski marki, severno od njih jpa so do Drave živeli x Winden«, ki so se potem razširili tudi j)o srednji Štajerski. Potem pravi, da prebivalce med Dravo in Bočem, Donačko goro itd. Nemci imenujejo ; Windische«, sami pa se imenujejo Slovence za razliko od . Krajnčanov« onstran Lipoglava.
Radi že omenjene pokrajinske in domišljene narodnostne meje v istini Lipoglav nikoli ni igral iz vestne vloge. Važnejši pomen 90 nekaj časa pripisovali sosedni vasi Bobovo, ki leži ob železnici prilično 3 km južno v smeri proti Ponikvi. Prav za prav se Lipoglav niti danes ni odrekel svojemu razmejitvenemu položaju, kajti po njegovem hrbtu je potegnjena meja med srezima Konjice in Šmarje pri Jelšah, iSeverno predora so raztresene hiše ka-tastralne občine Veliki Lipoglav, ki spada pod Loče, srez Konjice, dočim spada sosedni Mali Lipoglav, ki leži na južni strani predora k občini Ponikva, srez Šmarje pri Jelšah. Potemtakem stoji postajica Majstrovo v vasi Mali Lipoglav.
(Se nadaljuje.)
Po naši' zemlji
SVARILO
Komaj je pozabljen nesrečni POF, pri katerem resni nacionalisti sploh niso sodelovali, že krožijo druge, seveda strago zaupne in z zaporednimi številkami opremljene okrožnice, ki jih pošilja neznana roka raznim ekspoiniranim, v borbah preizkušenim nacionalistom.
Čeprav vemo, da bo članstvo NO tudi pri tej priliki zavrnilo te tako lepo pisane in tajinstveno vabljive pozive, pa vendar opozarjamo članstvo že sedaj na to podtalno akcijo z izjavo, da NO in njeno članstvo ne moreta imeti nobenega stika s takimi že v naprej ponesrečenimi in kompromitiranimi poskusi.
Trbovlje
ŠE NAŠA DAVČNA PRAKSA
... vendar pa so v našem davčnem okolišu še ljudje, ki se na našo davčno prakso ne morejo pritoževati. Tako imamo n. pr. neko večjo lesno industrijo, katere vodstvo prav dobro izigrava »mrtvi paragraf« in se prerine tudi skozi gosto mrežo davčnih paragrafov in naredb. Kakor izgleda, je ta mreža gosta dovolj za lov malih davčnih ribic, je pa preslaba, da bi zadržal tudi kako večjo ribo. Bilo bi jo torej treba ojačiti, da bi se mogle vjeti tudi take velike ščuke v splošno narodno korist. Ako bi lovci tako divjačino pri lovu takih večjih eksemplarjev pokazali nekoliko več energije, bi se moglo na mah izdatno razbremeniti stotine malih eksistenc preobčutnih davčnih bremen, ne da bi bila državna blagajna prikrajašna z manjšimi dohodki, trboveljskim bolnikom pa bi bila prihranjena pot k zdravnikom v Ljubljano.
Hrastnik
NESRAMNO IZZIVANJE
V	nedeljo dne 11. avgusta, ko se je sokolska mladina vračala z javnega nastopa v Radečah, so pri tukajšnji Steklarni od strani tukajšnjih Švabov ali bolje rečeno renegatov padali izza varnih sten zasramujoči vzkliki in se čulo žvižganje.
Sporočamo tem potom izzivačem okoli steklarne, da so časi napadov na Sokolstvo minuli in da bodemo mi Jugoslovenski naci-jonalisti vsako tako nesramnost kaznovali na način, da bo enkrat za vselej mir pred izzivanjem in nesramnostmi. Poskrbeli bodemo, da se bo peščica nemčurjev, ki jim je zadnje čase zopet začel rasti greben, svojega izzivanja zelo, zelo kesala.
Iz Dolenjske
Vsem je znano, da je Dolenjska vedno bila nekam zapostavljena že v prejšnjih časih in tako je še danes. Res je pa tudi, da je tudi v tem zapostavljenem kraju kaj posebnega in tako se je zgodilo nekega lepega dne, da se za nek srez precej visok funkcijo-nar, ne on, temveč njegova žena stepe, menda funkcionarjevo ljubico sredi vasi. Nič ne bi imeli proti bojeviti »Amaconki«, ki je upravičena poseči po skrajnem sredstvu, da si ohrani svojega moža, ki bo še lahko svetnik, če še ni samo za sebe.
Da pa ima ravno ta svetnik precej opravka v raznih zadevah nad drugimi, bi mu svetovali, če hoče, da bode še svetnik, da živi malo bolj dostojno moralno življenje, da ne bo zopet potreba njegovi ženi seči v lase drugi, ki je svetniku bolj privlačna.
Muki.
Maribor
BOLGARSKI VRTNARJI V MARIBORU
25. številka »Pohoda« je prinesla ne posebno okusen članek o bolgarskih vrtnarjih v Mariboru, ki zahteva vsaj malo odgovora. Dopisnik očita »mestni upravi z naci-jonalnim županom na čelu«, da vzdržuje Bolgare na trgu vkljub krizi in bedi našega kmeta. Trdi tudi: »Tu bi vendar ne smelo prevladovati javkanje boljših polovic ter odločevati pri odgovornih možeh v teh zadevah.«
Kolikor mi je znano, ne škodujejo Bolgari toliko kmetu, ki privaža na trg po večini krompir, čebulo in zelje, manj pa druge povrtnine; več škode imajo vrtnarji, ki svojih pridelkov ne morejo prodajati za ccne, katerih ubogo mestno prebivalstvo
sploh ne zmore, ter branjevke, ki tudi vsled tega ne morejo delati z visokimi dobički.
Pri teh je torej razburjanje, ne pa pri kmetu, za katerega hrbet se dopisnik skriva. Sploh bo treba enkrat razčistiti, kdo je tisti, ki dela vedno nerazpoloženje ter napraviti konec neopravičenim kritikam! Ako lahko Bolgari prodajajo svoje blago po ceni, ko imajo še stroške za prevoz iz Varaždina, bodo že morali naši domači vrtnarji poskusiti delati tudi z manjšimi dobički. Konkurenca je vedno dobra. Mestna uprava vrši le svojo dolžnost, ako skrbi za mestno prebivalstvo, katero tvorijo po večini delavski in uradniški sloji, katerim kriza tudi ni prizanesla. Čudimo se, da je baš ta uprava, katero dopisnik napada, prepovedala bolgarskim vrtnarjem Glavni trg ter jih potisnila v oddaljeno Strossmayerjevo ulico.	_
Domžale
Savezna strelska družina v Domžalah priredi v dneh 24. in 25. avgusta t. 1. strelsko tekmo, na katero so vabljene vse bratske strelske družine ljubljanskega strelskega okrožja. Tekma prične v soboto, 24. avgusta 1935. ob 15. uri in traja do 19. ure ter v nedeljo, 25. avgusta od 6. ure zjutraj do pol 17. ure popoldne. Objava rezultatov in razdelitev nagrad se vrši na veseličnem prostoru. Program tekmovanja: tarča zmagovalca 200 m, serija 15 strelov (za posameznike), tarča družinska 200 m, serija 15 strelov (za ekipo od S članov) tarča srnjak 100 m — poljubno 5 strelov, tarča damska 25 m, malokaliberska, serija 10 strelov, tarča mladinska 15 m, malokaliberska, serija 10 strelov. Puške se uporabljajo družinske ter se vsa municija za iste dobi pri blagajni. Z drugimi puškami streljati, razven na tarčo srnjak, absolutno ni in ne bo dovoljeno.
Naš pokret
Središnji odbor Narodne Odbrane v Beogradu je z aktom br. 4404 od 27. julija t. 1. na osnovi čl. 8 pravdi potrdil novo izvoljene odbore:
KRAJEVNE ORGANIZACIJE NO LJUBLJANA, ŠENTPETER-MOSTE:
Upravni odbor:
Predsednik: Lipnik Janko dimn. mojster, Ljubljana; podpredsednik: Žitnik Rudolf,
klep. mojster, Ljubljana; tajnik Deleja Zdravko, priv. nameščenec, Ljubljana; blagajnik:
Tuimpej Franjo, eod. oficial, Ljubljana; odborniki: Djordjevič Franjo, klepar, Moste; Gerbec Franjo, trg. poslovodja, Ljubljana; Kralj Alojziij, zvan. drž. žel., Moste, Petejan Rudolf, drž. vpok., Ljubljana; Tratar Jože, učitelj* Ljubljana.
Nadzorni odbor: Predsednik: Slana Fran, tajnik banske uprave v p., Ljubljana; delovodja: Šolar Herman, mestni doh. uradnik, Ljubljana; Preglednik: Perme Davorin, preglednik fin-kontrole, Moste; Supan Herman, sluga, Moste.
KRAJEVNE ORGANIZACIJE NO JESENICE:
Upravni odbor:
Predsednik: Žvan Andrej, učitelj, Javornik; podpredsednik: Puc Matevž, tov. uslužbenec, Jesenice; tajnik: Svetlin Tone, tov. uslužbenec, Jesenice; blagajnik: Šorli Matej, tov. ključ., Javornik; odbornika: Starič Jože, tov. uslužbenec, Jesenice; Žvan Pavle, kurjač drž. žel., Jesenice.
Nadzorni odbor; Predsednik: Svetlin Jože, tov. nam-, Ja' vornik; delovodja; Šega Boris, tov. gozd.,> J®" senice; preglednik:	Pirc	Alojziij,	železničar,
Hrušica.
KRAJEVNE ORGANIZACIJE NO LAŠKO:
Upravni odbor:
Predsednik: Benko Vekoslav, učitelj; podpredsednik:	Gerkman Franc, industrijalec;
tajnik: Pleskovič Stanko, davčni kontr.; blagajnik: Ferlež Ivan, žel. uradnik; odbornika: Slavec Ivan, učitelj; M. ph. Ujčič Vekoslav, lekarnar, vsi iz Laškega.
KRAJEVNE ORGANIZACIJE NO POLJE-VEVČE:
Upravni odbor:
Predsednik: dr. Jenko Andrej, zdravnik, Vevče; podpredsednik: Ferlež Josip, železniški uradnik, Polje; tajnik: Otmar Rehberger) tehn., Polje; blagajnik: ing. Kokalj Zdenko, uradnik zdr. pap. Vevče; odborniki: Hronic Stane, ključ., Vevče; Pogačnik Joško, poštni uradnik, Polje; Schauer Joško, restavrator, Vevče.
Nadzorni odbor; Predsednik: ing. Reš Herman, urad. zdr. pap., Vevče; delovodja: Grozmik Ludvik, žel-urad., Slape, preglednik:	Močilnikar	Franc>
preddelavec, Kašelj.
Akcija Narodne Odbrane »Svoji k svojim"!
Šivalni stroji od Din 1600*— naprej. Otroiki vozički od Din 200”— naprej. Dvokolesa od Din 950*— naprej. „Sach*u motorji od Din 6000*— naprej pri
»P
TRIBUNA"
F. BAT JE L, LJUBLJANA, KarfovSka ntta 4
Ceniki fr&nko!	Ceniki	frankol
Priporoča se
ki
KOLODVORSKA
RESTAVRACIJA
UUBUANA
GLAVNI KOLODVOR
CIRIL MAJCEN
P
: &tr‘
Tel. int. 23-07 in 34-81
Brzojavke: Bonač sin Ljubljana
J. BONAČ sin
Ljubljanska karionažna tovarna Ljubljana Tovarna za papir in lepenko KOLIČEVO - DOMŽALE
Centrala: LJUBLJANA Čopova 16
Vsakovrstne kartfonaže, papir in lepenka
Tovarniške znamke: za toaletni papir ,Sanol‘ in »Hermes* za registra-toije in mape za korespondenco .Hermes" In »Redos“
MILO
Uu&cctuf
mila
in
n
PecioH
pcaUU ftcakk
sta PRISTNA DOMAČA IZDELKA tvornice, ki dela z DOMAČIM KAPITALOM in domačimi delavci in nameščenci.
Kvaliteta teh dveh izdelkov je boljSa, ker je njuni izdelavi posvečena največja pažnia.
Kupu/ie sazno ves domače izdelke?
JUGOKREDA
„M I R N A“
TOVARNA ZA IZDELAVO VSEH VRST BARVASTIH, SUHIH, MASTNIH, OLJNATIH KRED IN PASTEL
M
M
Bela kreda za šole Zastopstvo
P A P IR O S“
Zagreb
odpirajte
le ona domača podjetja ki jih priporoča akcija
„SVOJI K SVOJIM"*
♦
Ureja odbor. - Odgovarja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Miroslav Matelič. - Tiska liskama Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.