KRONIKA, REFERATI IN KRITIKE. Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in potrebe. Bivši »kranjski deželni muzej Ru= dolfinum«, preden je postal po ujedi- njenju Narodni muzej v Ljubljani, je pač že imel med drugim tudi nalogo gojiti narodopisje in zbirati narodopis» ni materijal v svojo zbirko, vendar je odločil narodopisju eno samo dvora« nico v poslopju, v katerem je tekom sto let svojega obstanka nabral nekaj blaga, s katerim pa niti narodopisni položaj Slovencev v Evropi še ni bil izčrpno prikazan. Bodisi, da se je mo« ral muzej pod Avstrijo omejiti le na raziskavanja v okviru bivše Kranjske in ne na etnografsko zaokroženi teri= torij jezikovnih meja Slovenije, bodisi da med uradniki muzeja nikoli ni bilo poklicnih etnografov — etnografska zbirka se je tako počasi zaokroževala, da je ob meji stoletja doživela ostro kritiko v Z. f. Ö. V. in da se v »Slos vanu« 1. 1906. J. Wester jako eners gično zavzema za samostojen narodo« pisni muzej v Ljubljani, ki da bi bil velepotreben spričo bogastva našega narodopisnega materiala, ki pa da vsled napredujoče civilizacije s severa in zas pada žal tako urno izumira. Šele po ujedinjenjiu je bil storjen prvi korak v tej smeri. Dne 21. julija 1921 se je z reš. min. sveta in aktom min. prosvete U. Br. 1481. ustanovil v okrilju pokrajinskega muzeja v Ljubljani samostojen »Etnografski in- stitut« in za njega šefa postavil dr. NU ko Zupanič. Leta 1923. je ta institut postal samostojen »Kr. etnografski muzej v Ljubljani«, njega ravnatelj dr. Niko Zupanič. Delokrog muzeja se je tako avtomatično mogel razširiti na etnografsko zaokroženi teritorij Slovenije v prvi, vse jugoslovanske države v drugi vrsti. V juliju 1. 1924. je muzej pridobil asistenta (dr. Stanko Vurnik), po poklicu umetnostnega zgodovinarja, ki se je koj posvetil ljudski umetnosti in etnografiji in še isto leto tudi vseh del mehaničnega značaja zmožnega preparatorja (Drago Vahtar). Etnografski muzej je koj začel z de-- lom, da nadomesti zamudo prejšnjih časov, zakaj slovensko etnografsko in Ijudskoumetnostno delo je dotlej le malo napredovalo; če izvzamemo Štrekljevo delo za narodne pesmi in par bornih razpravic o panjih, nošah in vezeninah ter hišah, dalje Sičevo delo na tem polju, je s tem domalega obseženo vse, kar se je dotlej storilo za etnografijo pri nas. Jasno, da nas je zunanji isvet v svojih monumental nih etnografskih delih po vsem tem tako malo ali nič upošteval, saj niti najpotrebnejših virov in podatkov ni o nas imel! Za podlago delu si je muzej najprej nabavil strokovno knjižnico s funda= mentalnimi deli svoje stroke, stopil v znanstvene in informativne stike z do= mačimi interesenti, in s tu- in inozem« skimi institucijami s podobnim intere» som ustvaril pismeno komunikacijo. Dalje je prevzel v letih 1924. in 1925. od Narodnega muzeja v last 3502 razs stavna predmeta narodopisnega znas čaja, jih inventariziral in jim po mož« nosti dognal provenienco, starost itd. 1401 Kronika, referati in kritike. in jel nakupovati nadalnje potrebne predmete za zbirko vočigled zastav« Ijene si, obširne naloge: ponazoriti v svoji zbirki slovenski in jugoslovanski narodni živelj v etnografskem in an« tropološkem ter ljudskoumetnostnem pogledu. Naj sledi v naslednjem podrobni pregled stanja, potreb in dela etnos grafskega muzeja na polju posameznih delovnih panog. 1. Za proučavanje ljudske arhitek- ture, raziskavanje strukture vasi in nas selbin ter dvorov na jezikovnem ozemlju Slovenije ter za zbiranje lite« rarnih in zgodovinskih tozadevnih vi« rov se je do ustanovitve etnografskega muzeja jako malo, skoro nič storilo. Etnografski muzej je prevzel od narod« nega muzeja rekonstruirano gorenjsko ognjišče, rudimente gorenjske hiše in kamre ter nekaj mobiliarja s pečjo in 50 fotografij in diapozitivov hiš. Tre« ba je bilo najprej zbrati vso literaturo o slovenski kmečki hiši, raztreseno po raznih nemških strokovnih knjigah (Z. f. A., Z. f. Ö. V., Das Bauernhaus in Oe.-Ung.) in ekscerpirati malošte« vilne domače vire (MMV. f. K., MHV. f. K., IMD, Carniola, CZN, Valvasor, Hacquet itd.) in potem iti sistematično na delo za proučavanje danes ohranje« nega materijala. V dveh dovoljenih, zelo kratkih studijskih potovanjih po okroglo teden dni sta ravnatelj in asi« Stent obšla Belokrajino od Semiča in Črnomlja do Adlešičev-Podzemlja, asi« Stent pa je o prostem času risal tlorise in fotografiral hiše in dvore po Do« lenjskem in Gorenjskem. Zahvaliti se treba tu arh. prof. R. Kregarju, ki je muzeju prepustil leipo zbirko fotogra« fij slovenskih hiš iz vseh delov Slove« nije, nad 380 kosov, ki je znatno izpo- polnila muzejsko zbirko. Zato razpo« laga muzej s pribhžno tisočosemsto fotografijami slovenskih hiš, dvoro iT vasi. Treba se tu zahvaliti tudi p-^of. P. Žmitku za podarjeni načrt in xoael tipične bizeljske hiše. Z dosedaj na« branim materialom je mogoče pričeti študij stila in zgodovinskega razvoja slovenske ljudske arhitekture (obenem s cerkveno vred, za katero je muzeju nudil mnogo materij ala in podatkov konservator dr. F. Stele, za kar naj mu bo tu izrečena topla zahvala). O ljudski hiši na Slovenskem namerava muzej izdati v ugodnejših časih ob« širno, ilustrirano knjižno delo po vzorcu modernih čeških, ruskih in nemških izdaj. V načrtih muzeja za najbližji čas je osnovanje posebnega oddelka v zbirki, ki bo imel naslov »Ljudska arhitektura« in kjer se bodo po vzorcu večjih evropskih etnograf« skih muzejev zbrali vsi karakterni mo« deli tipov slovenskih hiš, razstavili ob« enem s tlorisi in narisi vred ter se vzporedili z glavnimi tipi evropske ljudske arhitekture. Taka razstava bi imela pomen prikazanja slovenske ljudske arhitekture v krogu sosednje, evropske; iz tako zasnovanega pri« kaza bi se čitljivo dale ponazoriti naše gradbene posebnosti in skupnosti s so« sedi, taka razstava bi bila visokega znanstvenega pomena ne samo za Slo« vence, nego za vso srednjeevropsko etnografijo. Nadaljevanje tega gori opisanega dela in vpostavitev arhitekturnega od- delka pa zahteva dvoje: denarja za studijska potovanja in fotografski ter risarski material, za napravo modelov in pa prostor za razstavo. Glede tega prostora, ki je zaenkrat ena izmed, najnujnejših potreb etnografskega mu« žeja, so se storili v zadnjih treh letih mnogi koraki pri pokrajinski in cen« tralni vladi. Narodni muzej je odločno premajhen postal i sam za svoje am« bicije, v njega poslopju se etnografski muzej ne more dovoljno razširiti. V Kronika, referati in kritike. 1411 najboljšem primeru bi po sporazumu z Narodnim muzejem pridobil etno» grafski dvoje hodnikov za svojo raz« stavo. Hodnika bi bilo treba adapti« rati; tozadevna postavka je že vstav« Ijena v novi proračunski predlog za 1. 1927./28. Točka budgetne dotacije, iz katere bi bilo nujno treba zidati za etnografski muzej v Ljubljani novo, posebno stavbo, pa je zaenkrat še mrtva točka, preko katere ni mogoče dalje, dokler vlada ne bo našla poti, da z višjo dotacijo bolje podpre delo etnografskega muzeja. 2. Kar se tiče prikazan j a slovenske« ga kmečkega mobiliarja v zbirki, je etnografski muzej prevzel lepo število skrinj iz XVn. do srede XIX. stol. iz Koroške, Gorenjske, Dolenjske in Be« lokranjske, žal pa nobene goriško-pri« morske (le fotografije od teh si je etnografski muzej nabavil po zaslugi prof. M. Stemena). Omari hrani etno- grafski muzej le dve, mizo le eno (go« renjska), pet stolov in nekaj zibelk, dalje majhno zbirko kolovratov in preslic, pa lepo število izrezljanih kos želi, ki se bodo, ko dobi muzej do« voljen prostor, dostojno razstavile v posebni vitrini. Kmečka figuralna pla« stika (bohki, martre) je slabo zasto« pana, treba jo bo razvojno prikazati od srednjeveških sklepnikov dalje preko renesanse v barok in »Marije Terezije rokoko«. Muzej premore lepo zbirko modelov za mali kruhek. Dal je v mavcu napraviti pozitive in bo te z lesenimi negativi vred razstavil v nameravanem oddelku »Slovenska ljudska plastika in pohištvo ter pla« stična obrt«. Zraven bo lepa zbirka majolik, pičla četica namizne posode in pečnic, kotiček z železno dekora« tivno obrtjo: nagrobni križi — zani« miva studijska panoga zase, dalje ograje, ključavnice in svetila ter mo« deli orodja. Prof. K. Grebene je mu« zeju ponudil v nakup svojo narodo« pisno in ljudskoumetnoobrtno zbirko, ki bi znatno izpopolnila plastični od« delek. Zal je moral etnografski muzej vsled denarnih težkoč zaenkrat resi« gnirati na ta nakup, storiti pa treba vse, da ta, v nekih ozirih popolna in urejena zbirka ostane v Ljubljani in se ne raztrese. Zopet pomanjkanje de« narja torej in prostora, kakor pri točki 1. 3. Kar se tiče noš, je prevzeto šte« vilo oblečenih manequinov v etnograf« ski dvorani gotovo premajhno za po- nazoritev »slovenske narodne noše«. Tam stoji v eni sami vitrini deset noš: Gorenjec in Gorenjka, Ratečan in Ratečanka, Gorenjka s pečo. No« tranjka, belokranjska nevesta in Po» Ijanka ter Bojanec in Bojanka. Pogre« šamo: ziljski, mežiški tip z linško in šentviško varianto pokrival, bohinjsko- rovtarski in podkorenjsko-kranjsko« gorski tip, blejsko-kamnogoriško-ras dovljiški tip, dolenjske variante in Belokrajino, Štajersko, Trst-okolico, Barkovlje, severno Istro, Vipavsko, Tolmin, Prekmurje. Poleg tega so mo« goče rekonstrukcije srednjeveških, re« nesančnih in baročnih noš, ki jih ima muzej v svojem načrtu, kakor hitro bodo ostali, mlajši tipi v svojih lokal« nih variantah nabavljeni in prikazani. Literatura o slovenskih nošah in zgo« dovina ter slike so zbrane, sčasoma se bo pripravila izdaja »Slovenskih noš«. Da odpomore etnografski muzej absolutnemu pomanjkanju ostalih ju« goslovanskih noš, je dokupil vezene srbske in dalmatinske noše in nekaj vezenin, kar je deloma poceni oskrbel antikvar hodža Ali Numan iz Skoplja. Muzej je mogel urediti in fotografirati zbirko avb in peč, ki so zadostno za« stopane in cesto lokalizirane in dati« rane iz konca XVIII. do konca XIX. stol. (Gorenjska, Dolenjska, Belokra« 1421 Kronika, referati in kritike. jina do Kolpe), vendar je moral doku- piti za primero še tržaško-okoliške ve« ženine. Zaenkrat ima muzej od pri« morske noše le še slike, pogaja pa se za dvoje kostumov kakor tudi za ko« roške in prekmurske noše. Depoji hranijo lepo število vezeninskih pris merov, za katerih razstavo pa zopet ni prostora, kakor tudi ne denarja za drage ziljske in primorske noše, ki jih živih ni več, pa se ostanki hranijo v zasebnih rodbinah kot dragocenost. Etnografski muzej si je nabavil vsaj vse fotografije noš. 4. Slovensko ljudsko slikarstvo je primeroma dobro zastopano z W. Smidovo zbirko poslikanih panjevih končnic. Depoji hranijo še mnogo tega materiala, ki se bo razstavil brž ko bo prostor. Etnografski muzej jih je tudi novih dokupil, da bo zbirka tem večja — to je posebna slovenska spes cialiteta, ki je povzročala pred leti na neki švicarski razstavi svetovno zanis manje. Tudi slike na steklo so se pris pravile za razstavo in nanovo popras vile in uredile ter dokupovale; muzej si je sestavil mapo, v katero zbira kmečke Ornamente in ima lepo število fotografij votivnih in požarnih fresk. Pripravlja se o slov. ljudskem slikars stvu zgodovinsko stilistična izdaja in poseben oddelek v razstavi — ko bo denar in prostor na razpolago. 5. Eksotični oddelek (Amerika, Afris ka, Azija) bi se dal primerno urediti, če bi bil prostor. Tako so razne kitajs ske, egiptovske in indijanske kurijozis tete natrpane v treh omarah. Etnograf- ski muzej je dokupil novih predmetov in bo uredil lasten izvenevropski nas rodojrisni kot, v katerem se bo razs stavilo še ono blago, ki radi nedo« statka prostora čaka v shrambi. Potem bo poleg i zbirka egiptovske in kitajs ske male figuralne plastike, par noš in slikarij. 6. Zbrana je literatura: o narodni pesmi, o epičnem blagu in vražah, o kmečkem zdravstvu, zasleduje se in zbira še živeči material. 7. Za velevažno panogo ljudske glasbe se do nastopa etnografskega muzeja ni storilo prav nič. Etnografski muzej si je po vzorcu zagrebškega in beograjskega etnografskega muzeja omislil povzemni in reproduktivni fo« nograf in nabral nekaj desetoric pesmi na valjih, med njimi harmonski in rits mično zelo komplicirane južno-belos kranjske ter dragocen primerek belos kranjskega »naricanja«. Nakupile so se tudi večje zbirke zapiskov ljudskih melodij in muzeju je skoro zagotovs Ijena i velika zbirka pesmi, ki so se zbrale svoj čas na iniciativo bivše avs strijske vlade pod predsednikom nabis ralnega odbora dr. M. Murkom; sedaj jih hrani Glasbena Matica v Ljubljani. Etnografski muzej namerava zbrati strokoven odbor, ki bi pesmi redigiral, dopolnil in v strokovni obliki izdal. Denarja in pa prostora je treba v prvi vrsti, če naj se delo etnografskega muzeja razmahne do zaželene in skrajno potrebne mere. Natrpana, nes pregledna zbirka v narodopisni dvos rani mora dobiti večji prostor z več oddelki. Državna dotacija je zelo majhna, giblje se med 45.000 in 50.000 Din letno, dočim dobivata zagrebški in beograjski etnografski muzej letno po par stotisoč dinarjev dotacije. Tako pičlo odmerjena dotacija ne more znatno pospešiti muzejskega dela, saj ne zadostuje niti za nakupe predmetov za zbirko, za napravo ma- nequinov in modelov hiš, za fotografs ski, fonografski in risarski material, kaj šele za drage nove steklene vitrine ali adaptacije prostorov! Kriti pa je treba iz nje tudi pisarniške in manipus Kronika, referati in kritike. 143] lativne stroške, vodovod in kurjavo ter luč! V letošnjem proračunskem predlogu za 1. 1927./28. se je ravnateljstvo ener« gično zavzelo za znatno zvišanje dota» cije, sklicujoč se na vsote, ki jih pre« jemajo drugi etnografski muzeji v državi. Velik korak naprej v etnografskem delu pri nas pomeni omogočenje lista »Etnolog«, ki mora postati matica etnografskega, antropološkega in umet« nostnofolklornega dela pri nas. * Naj sledi v naslednjem še pregled novih pridobitev etnografskega muzeja za zbirko od 1. 1924. dalje. V letu 1924. je etnografski muzej nabavil 38. številk modelov orodja in male lesene plastike iz Belokrajine, delo šolskih otrok v starosti 11—12 let, izvršeno v 1. 1921. do 1924. So to kolovrati, cajnice, krošne, vozovi, tkalice, vitljeni, tralje, dvokolnice, korbačišča, sani, grablje, tukače, vrašek, trlice, perače. raki, jar= mički, brane, vretenca, tički, člov. fu gure... Kupljen je dalje ralican belo« kranjski ženski zimski kožuh z rdečo, rmeno in zeleno vezenino (Bara Kuz« mi«, Podbrezje 2), ki se bo razstavil z manequinom; iz Giontinijeve zapu« ščine je kupljen rdečesvilen gorenjski dežnik s koščeno kljuko (roko). Kupil se je usnjen, s činom vdelan pas, skle« panec iz Cerkelj (A. Gartner) ter zlatobrokaten ženski modrček z rdeče« zeleno srebrnimi rožami in žametastimi našivi (A. Gartner), kupile so se sre- brne belokranjske »koralde« (Jak. Kure, Zagozdac), dvoje modrčkov, eden zlatobrokaten, drugi iz modre vzorčne svile iz Jezice pri Ljubljani, stara ca 100 let (J. Putrih, Ljubljana). Dalje štajerska pastirska zveglja iz 19 piščalk (Sv. Bolfenk, Staj.). Leta 1925. je muzej nakupil od S. Grgiča iz Trolokve v Dalmaciji 18 predmetov dalmatinske ženske in moške noše ter ženskega nakita: »Rečino« iz Zuva (1850), bronasto »spono« z biseri (Split), »kolajno« s srebrnimi kroglami in tolarji (spi. kotar), »Venac«, obe« sek okrog dekličjega vratu (istotam), »špijedo« iz Prolokve, verižičast obe« sek za žensko kapo, »koščice«, školj« kaste gumbe za žene, »nagubce«, ve« zene moške nogavice, terluce«, vezene, iz bele volne, »Naprave« iz čoje, »ačermo« iz splitskega kotar j a, »sa« dak« za dekleta in žene iz Prolokve, kličkasto »pregljačo« iz Prolokve, ženske »kapčiče«, šibeniški »prsluk«, »kapo« in »opance«. — Na Miklavže« vem sejmu so se nakupili 16. predmeti iz lecta, Miklavži, parklji, srca, pun« čke itd. za darila otrokom, od dr. F. Mesesnela v Ljubljani 6 posHkanih panjevih končnic iz Trstenika na Gor.: 1. Trije kralji 1836., 2. Kristus, 3. Boj strelcev, 4. Stvarjenje luči, 5. Posl. sodba, 6. Kristus in Samaritanka. Ku« pila se je dalje kositrena svetiljka iz 18. stol. (Tržič), od hodže A. Numana iz Skoplja pa je muzej kupil: 1. tkan ženski pas iz Južne Srbije, 2. tkan in vezen ženski predpasnik iz Južne Sr« bije, 3. Nevestino srajco iz Orizarja (1870), 4. Pregača s cvotami in zlatimi bordurami, 5. Gunj, vezen iz Južne Srbije, 6. Nevestina srajca iz Krive Palanke, 80—100 let stara, 7. 4 pare rokavnih vezenin iz Južne Srbije, en par iz Bosne. — Letos se je kupila pahljača iz slono« ve kosti in benečanskih čipk iz XVIII. stol., usnjen mehur za tobak, vezen, rezljan in figuralno ter rastlinski okra« šen sodček iz Bele Krajine, 13 vzorcev češkoslovaških narodnih vezenin, žen« ski kožuh iz Kranjske gore nad sto let star (J. Cuznar, Kranjska gora) in zbirka indijanskega in afriškega orodja, orožja, opreme in glasbil, po številu 68 kosov (Ga. Naglas, Ljubljana). 1441 Kronika, referati in kritike. Poleg tega je muzej nakupil, kakor že gori omenjeno, večje število zapi- skov narodnih melodij ter fotografij noš in hiš. Pri tej priliki naj ponovno apeliramo na Slovence, naj ne zanemarjajo svojih narodnih dolžnosti napram svojemu narodopisnemu muzeju. Ta muzej hrani ali bi moral hraniti v svoji raz» stavni zbirki vse tisto, kar je najprists nejše slovenskega. Že pred letom smo zaman naslovili v časopisih podoben apel na rojake, češ da muzej z odmer» jenimi mu državnimi sredstvi pri naj« boljši volji ne more biti kos svoji ves Uki nalogi, ker so preskromna. Z njimi samo nikakor ni mogoče dostojno iz« popolniti muzejske zbirke, da bi izs črpno prikazovala naš narodni živelj. Zato posnemajmo druge narode in druge države, kjer muzeji večinoma niso nastali iz državnih sredstev am« pak po prostovoljnih darilih prijate» Ijev folklora. Nedavno smo dobili pos ročilo iz mladih baltijskih držav, da so osnovale v Dorpatu muzej z 12.000 objekti, katere vse je daroval narod. Čas bi bil, da bi nehali imeti narod samo v ustih, nego da bi Slovenci tudi kaj žrtvovali za svojo skupno stvar. Posnemajmo v tem oziru naše brate Bolgare, Srbe in Hrvate, ki so si po« stavili požrtvovalno lepe zbirke, ki napram tujcem reprezentirajo njih na» rodni živelj! Nikomur v korist ni predmet, ki trohni kje v podstrešni shrambi, namesto da bi bil vsemu svetu v korist razstavljen v muzeju! Ne zahtevajte od muzeja za narodo- pisne malenkosti horendnih cen, ne pojmujte muzeja kot trgovsko pod« j et je, nego kot narodno stvar, ki mora biti na srcu vsakemu zavednemu na« rodnjaku. Niko Županič. Ob petindvajsetletnem jubileju njegovega znanstvenega in javnega delovanja. Dne 1. decembra 1. 1926. je prazno« val petdesetletnico rojstva bivši mini« ster dr. Niko Zupanič, znan v politjč« nem in še bolj v znanstvenem svetu po svojih zgodovinskih, etnoloških in antropoloških deMh o Jugoslovanih. Zlasti Balkanski polotok je v etnolo« škem in antropološkem pogledu raz« iskaval vseskozi od paleolitskih časov do danes in si v to svrho ustvaril potreben metodičen, lasten sistem na široki znanstveni bazi. Slovencem je po svo« jem prizadevanju omogočil lasten na« rodopisni muzej, ki pomeni prvi korak na polju sistematičnega etnografskega dela pri nas, če naj se popravi dose« danja stoletna zamuda, ki je vzrok, da Slovenci do pred par leti nismo mogli svetu pokazati še nobenega uvaževanja Au vingt-cinquième anniversaire de son travail scientifique et public. Le l=r décembre 1926 a célébré son cinquantième anniversaire Г ancien mi« nistre Niko Županič, docteur ès let« très, connu dans le monde politique, et mieux encore dans le monde scienti« fique par ses travaux historiques, ethnologiques et anthropologiques sur les Yougoslaves. Il a exploré dans ses travaux surtout la Péninsule Balkanique des points de vue ethno« logique et anthropologique depuis les temps paléolites jusqu' aujourd' hui, et s'est créé dans ce but le système méthodique nécessaire. Par ses efforts il a procuré aux Slovènes un musée ethnographique à eux qui agnifie le premier pas d'un travail ethnographi« que systématique chez nous, si on veut réparer le retard séculier qui est la Kronika, referati in kritike. 145 vrednega narodopisnega dela o nas, ki bi moglo inozemcu služiti v znanstvene svrhe, nam pa v kulturni dokument. Pri tej priliki naj se ozremo po Zupaničevem, dela, dogodkov in bur« nosti polnem dosedanjem življenju in skušamo orisati in resumirati njegovo dosedanje delo na polju jugoslovanske zgodovine, etnologije in antropologije, pa tudi njegovo kultumopolitično delo. Dr. Niko Zupanič je bil rojen dne 1. decembra 1. 1876. v Gribljah ob Kolpi v Beli Krajini in je pohajal osnovno šolo med leti 1884. in 1887. v sosednjem Podzemlju, meščansko šolo in gimnazijo med leti 1887. in 1897. v Novem mestu. Po maturi v Novem mestu je odslužil enoletni prostovoljski rok in se potem podal na dunajsko univerzo, kjer je sprva poslušal pravo, pozneje pa se je odločil za zgodovino. Vpisal se je na filozofsko fakulteto, kjer je poslušal splošno zgodovino pri profesorjih M. Budingerju in J. Red« lichu, zgodovino balkanskih narodov pri K. Jirečku, avstrijsko zgodovino pri J. Hirnu, prazgodovinsko arheolo« gijo pri M. Hoernesu, geografijo in geo« logi j o pri prof. Alb. Pencku in Ober« hummerju, filozofijo pri F. Jodlu in W. Jerusalemu. Na podlagi svoje zgo« dovinske disertacije »Prihod Slovenov na jug« je 1. 1903. položil na dunajski univerzi doktorat iz zgodovinske disci« pline. ■ Kmalu pa je uvidel, da mu je v svrho rešitve naloge, ki si j O' j e bü znan« stveno že zgodaj zastavil, namreč po« svetiti v rojstven čas zgodovine slo« vanskih narodov, zlasti Jugoslovanov, cause qu' encore avant peu d'années nous autres Slovènes ne pouvions offrir au monde aucun ouvrage ethno« graphique sur nous, digne de conside« ration qui pourrait servir à Г étranger pour ses études scientifiques, et à nous comme document de civilisation. A cette occasion nous allons con« sidérer la vie de Zupanič, pleine de travail, d'événements et d'agitation, et essayer d'esquisser et de résumer son travail dans les domaines de Г hi« stoire, de Г ethnologie et de Г anthro« pologie yougoslaves, mais aussi dans celui de la politique civilisatrice. Nikola Zupanič nacquit le 1«'' dé« cembre 1876 à Griblje sur la Kolpa dans la Carniole Blanche, et fréquenta Г école primaire de 1884 à 1887 à Pod« zemlje, village voisin, Г école primaire supérieure et le lycée de 1887 à 1879 à Novo Mesto. Après Г examen de maturité à Novo Mesto il fit son an de service militaire comme vo« lontaire, et se rendit ensuite à Г uni« versité de Vienne où il fréquenta d' abord la faculté de philosophie pour se décider plus tard pour Г hi« stoire. Il s'inscrivit à la faculté des lettres où il fréquenta l'histoire gé« nérale chez les professeurs M. Budin« ger et J. Redlich, Г histoire des nations balkaniques chez K. Jireček, Г histoire autrichienne chez J. Hirn, Г archéologie préhistorique chez M. Hoernes, la géo« graphie et la géologie chez Alb. Penck et Oberhummer, la philosophie chez F. Jodl et W. Jerusalem. Sur la base dé sa thèse historique »L' arrivée des Slovènes dans le Sud« il fit en 1903 à Г université de Vienne son doctorat en histoire. Mais bientôt il comprit qu'il lui fallait — pour Г accomplissement de la tâche scientifique qu' il s'était posée déjà de bonne heure, c' est à dire d'explorer Г époque du début de Г hi« 10 146; Kronika, referati in kritike. potrebna širša znanstvena podlaga in se je za nekaj časa posvetil teoretskim etnološkim in antropološkim študijam. Kmalu po dovršenih vseučiliških studi« jah je študiral to stroko pri prof. Joh. Ranku v Monakovem, se podal tudi v Švico k znamenitima strokovnjakoma prof. Schlaginhaufnu v Curih in se se« znanil z J, Kollmannom v Baslu. Etnološki interes je vlekel mlade« niča v svet, na potovanja. Koj po do« vršeni gimnaziji in odsluženi vojaščini je v letih 1899. in 1901. prepotoval Južno Galicijo, posebno okolico Prze« mysla, leta 1906. je potoval po Švici in naslednje leto proučeval Srbijo. Leta 1908. je Zupanič postal ku« stos Zgodovinsko«umetnostnega muze« ja v Beogradu in ostal potem v muzej« ski službi vseskozi do danes s prestanki seveda, katere so povzročile svetovna vojna in razne politične misije. Brž ko je mladi doktor dosegel stalno službo, se je z vso vnemo posvetil znanstve« nemu delu. Leta 1912. proučuje tedaj v zgodovinskem in etnološkem svetu zelo aktualni problem Pelazgov na potu skozi Bolgarijo in Carigrad, hoteč stu« dirati egejske otoke. Radi nenadnega izbruha vojne med Turčijo in Italijo pa so bile Dardanele blokirane in Zu« panič je mogel potovati le po evropski in azijski carigrajski okolici. Zamudo je porabil v svrho proučavanja malo« azijskih Grakov na otoku Halki v Mramornem morju. V Carigradu pa je s privoljenjem ruskega arheološkega instituta Uspenskega študiral prazgo« dovinske izkopine ter izkopine in osteološke ostanke iz Peteli na Ostrov« skem jezeru v Macedoniji, ki so bile 1. 1900. prenesene v Carigrad. Ko so stoire des nations slaves, surtout you« goslaves — une base scientifique plus large, et pour quelque temps il s' adon« nait aux études ethnologiques et an« thropologiques théoriques. Bientôt a« près Г achèvement de ses études uni« versitaires il étudia cette disciphne chez le professeur Joh. Ranke à Mu« nich, se rendit aussi en Suisse chez le spécialiste renommé Schlaginhaufen à Zurich et fit aussi la connaissance de J. Kollmann à Bâle. L'intérêt ethnologique conduisait le jeune homme à Г étranger, aux vo« yages. Tout de suite après avoir ter« miné Г école secondaire et le service militaire, dans les années 1899 et 1901, il parcourait la Galicie méridionale, surtout les environs de Przemysl, en 1906 il voyageait dans la Suisse, et Г année suivante il explorait la Serbie. En 1908 Županič devint conservas teur du Musée de Г histoire des beaux« arts de Belgrade et il est resté fonction« naire de musée jusqu' aujourd' hui, pour« tant avec les interruptions causées par la guerre mondiale et diverses missions politiques. Dès qu' il avait atteint une fonction stable, le jeune docteur se voua avec empressement au travail scientifique. En 1912 il étudie le pro« blême des Pelasges, alors très actuel dans le monde historique et ethnologi« que, en voyage par la Bulgarie et Con« stantinople, voulant étudier les îles égéennes. Mais à cause de Г éclat sou« dain de la guerre entre la Turquie et Г Italie les Dardanelles étaient bloquées et Zupanič ne pouvait voyager que dans les environs européens et asiati« ques de Constantinople. Il employa ce retardement pour étudier les Grecs de 1' Asie mineure sur Г île de Halka dans la Mer de Marmara. A Constanti« nople il étudia avec la permission de Г Institut archéologique russe Uspenski les fouilles préhistoriques et les fouilles Kronika, referati in kritike. 1471 bile Dardanele zopet proste, se je vkrcal na rusko ladjo najprej za Smyrno, pozneje pa odtod odpotoval v Atene. Tam je bil sprejet pri pred« sedniku vlade, Venizelosu, dvakrat v avdijenci in dobil za antropološke stu« dije na razpolago torpedovko, ki ga je vsak dan peljala iz Pireja v Poros, kjer je ležala velika garnizija mornarjev, doma iz egejskih otokov. Študije in podatki, pri tej priliki nabrani, so imeli za posledico Zupaničeva dela o pelazgijskem problemu in etnogenezi Jugoslovanov, Trojancih in Arijevcih itd. Iz Aten.se je Zupanič podal peš v vasi Hrvati in v Maraton, nabirajoč med potjo zanimiva etnografska opas žanja, kmalu potem objavljena v raz« pravi Hrvati kod Atine. Neposredno pred izbruhom bal« kanske vojne se je Zupanič preko So« luna in Skoplja vrnil v Beograd. Leta 1912. se je udeležil tudi 42. kongresa antropologov v Heilbronnu na Wür« temberškem, kjer je predaval o pra« zgodovinski etnologiji Troade in se seznanil s slovečimi učenjaki Fel. Lu« schanom, A. Schlitzem in H. Klaa« tschem. Leta 1914. je bil Zupanič imenovan za kustosa na Etnografskem muzeju v Beogradu, vendar vojna, ki je isto leto izbruhnila, ga je kmalu zavela daleč proč od domovine in mirnega znan« stvenega dela. Poverjena mu je bila politična misija in leta 1914. je v tej misiji potoval iz Niša, kjer se je do« tlej nahajal na vojni dolžnosti, preko Soluna, Aten, Krfa in Brindisija v Rim. Tam je sodeloval pri ustanovitvi Jugo« slovanskega odbora pod predsedstvom et restes ostéologiques de Peteli sur le lac d'Ostrovo en Macédoine qui avai« ent été en 1900 transportés à Constan« tinople. Quand les Dardanelles étaient redevenues libres, il s'embarqua sur un bateau russe d'abord pour Smyrne d'où il se rendit plus tard à Athènes. Là il fut reçu deux fois en audience chez le président du gouvernement, Ve« nizelos, et reçut à sa disposition pour ses études anthropologiques un torpil« leur qui le conduisait chaque jour du Pirée à Poros où il y avait une grande garnison de marins originaires des îles égéennes. Le fruit des études et des renseignements recueillis à cette occa« sion furent les travaux de Županič sur le problème pelasgien et sur 1' ethno« genèse des Yougoslaves, des Troyens, des Aryens etc. D* Athènes Zupanič se rendit à pied dans les villages Hrvati et Marathon, recueillant en passant des observations ethnographiques interes« santés, bientôt publiées dans le traité: Hrvati près d'Athènes. Immédiatement avant le commen« cement de la guerre balkanique Zupa« nič retourna par Salonique et Skoplje à Belgrade. En 1911 il prit part au 42- congrès des anthropologues à Heil« bronn dans le Wurtemberg où il fit une conférence sur l'ethnologie pré« historique de la Troade et fit connais« sance avec les savants célèbres Fel. Lu« schan, A. Schlitz et H. Klaatsch. En 1914 Zupanič fut nommé con« servateur du Musée Ethnographique de Belgrade, mais la guerre éclatant la même année 1' éloigna bientôt de la pa« trie et du paisible travail scientifique. On lui confia une mission politique qui le conduisit en 1916 de Niš où il se trouva jusqu' alors en service miUtaire par Salonique, Athènes, Corfou et Brindisi à Rome. Là il collabora à la constitution du Comité yougo« slave sous la présidence du docteur 10» 148 Kronika, referati in kritike. dr. Trumbiča in komaj v malo prostih urah je mogel posečati antropološki kabinet prof. Sergisja na Instituto Ro« mano. Do konca vojne je nato bival v Londonu, kjer je imel Odbor svoj sedež, pol leta se je mudil v Ameriki, kamor je bil odposlan propagirat misel jugoslovanskega ujedinjenja in 1. 1919. je v Parizu, kjer deluje na mirovni konferenci kot član delegacije SHS. V Parizu se je seznanil z antropolo« goma prof. Manourierjem in Hervé» jem, ki sta mu za prosti čas dala na razpolago studijsko knjižnico antropo= loškega muzeja. Leta 1920. je bil Zu« panič imenovan za dopisujočega člana pariške Association pour Г enseigne» ment des sciences antropologiques. Politično delo in dožnost sta mu, žal, izza začetka vojne vzela mnogo časa za znanstveno delo, h kateremu je sicer vedno težil. Leta 1921. je po« stal upravnik Etnografskega instituta v okrilju Narodnega muzeja v Ljub« Ijani, potem ko se je bU zahvalil za čast poverjenika za socialno politiko v zadnji pokrajinski vladi za Slovenijo. Vendar ga je politika že naslednje leto zopet zvala v prestolico, postal je mi« nister brez portfelja v kabinetu Nikole Pašiča (1922 in 1923). Po premembi vlade se mu je bilo mogoče zopet vrniti v Ljubljano, kjer je dosegel ustanovitev samostojnega Etnografske; ga muzeja v Ljubljani, kateremu se je odtlej povsem posvetil. Zopet je prišel čas za mirno znanstveno in književno delo. Nastala so dela: »Bela Srbija«, »Belokranjci«, »Pellegrino di San Da« niele«, »Izvor Kostabokov in Sabokov«, »Prvi pojav Antov v zgodovini«, antro« pološki očrti Tavčarja, Pašiča, Vesniča, »Antropologija anadolskih Turkov«, »Srbi Plinija i Ptolemeja«, Kettejeva biografija, »Etnogeneza Jugoslavena« Trumbič, et ce n' est qu' à peine que dans quelques heures libres il pouvait fréquenter le cabinet an« thropologique du professeur Sergi à l'Istituto Romano. Puis il séjourna jusqu'à la fin de la guerre à Londres où le Comité avait son siège, passa six mois en Amérique où il avait été en« voyé pour propager Г idée de Г union yougoslave, et en 1919 il travailla à Paris à la conférence de la paix comme membre de la délégation SHS. A Paris il fit la connaissance des anthropolo« gues Manouvrier et Hervé qui mettaient pour son temps libre à sa disposition la bibliothèque d'études du Musée an« thropologique. En 1920 Zupanič fut nommé membre correspondant de Г Association pour Г enseignement des sciences anthropologiques de Paris. Le travail politique et le devoir ont pris malheureusement depuis le commencement de la guerre beaucoup de temps au travail scientifique auquel il aspirait toujours. En 1921 il devint administrateur de Г Institut Ethnogra« fique auprès du Musée National de Ljubljana, après avoir renoncé à la fonction de commissaire pour la poli« tique sociale dans le dernier gouver« nement provincial de la Slovénie. Né« anmoins la politique Г appela déjà Г année suivante de nouveau dans la résidance, il devint ministre sans porte* feuille dans le cabinet de Nikola Pašič (1922—1923). Au changement du gouvernement il lui était possible de revenir à Ljubljana où il obtint la fon« dation d'un Musée Ethnographique indépendant auquel il se voue dès lors tout à fait. Le temps du paisible tra« vail scientifique et littéraire revint. Il publia: »La Serbie Blanche«, »Les ha« bitants de la Carniole Blanche«, »Pel« legrino di San Daniele«, »L' origine des Kostoboque et Saboques«, »La première apparition (des Antes dans Kronika, referati in kritike. 149' itd. dela, sledeča si v pisani zapovrst« nosti v raznoliki vsebini, kakor je čas prinesel impulz. Leta 1924. je zastopal Zupanič ljubljanski etnografski muzej na I. kon« gresu slovanskih geografov in etnos grafov v Pragi, kjer je bil izvoljen za predsednika pete sekcije in kjer je predaval o prvem pojavu Antov. V je« seni istega leta se je udeležil kot član mednarodnega antropološkega instituta pariškega IL kongresa v Pragi, kjer je imel predavanje o izvoru in pokolenju Srbov. Naslednje leto je kot zastopnik vlade SHS prisostvoval XII. kongresu poljskih medicincev in naravoslovcev v Varšavi, kjer je predaval o morfolo« giji srbohrvatske lobanje in bil izvo« Ijen za častnega predsednika antropo« loške sekcije. V septembru 1. 1926. pa se je Zupanič udeležil kongresa nem« ških in avstrijskih antropologov v Salzburgu. Ob svojem petdesetem letu more jubilant gledati na znaten kos znan« stvenega, političnega in kulturnega dela, ki ga je opravil v tem času. Da se ne pečamo z Zupaničevim političnim delom, ki ga bodo bolj po« klicani ocenjevali in obravnavah, naj ob kratkem koncem tega spisa resumi« ramo in označimo njegovo kulturno politično delo, ki oči tuje jako narodno tendenco. Poprej pa naj se pomudimo pri najvažnejšem i>olju Zupaničevega dela, pri znanstvu in naj v kratkem označimo pomen in značaj tega dela za raziskavanje porekla južnih Slova« nov in za znanost sploh. Г histoire*, les esquisses anthropolo« giques de Tavčar, Pašič, Vesnič, »L' an« thropologie des Turcs d' Anadolie«, »Les Serbes de Pline et de Ptolemee«, la biographie de Kette, »L'ethnoge« nese des Yougoslaves», etc., ouvrages de contenu divers en série variée, sui« vant Г impulsion du temps. En 1924 Zupanič représenta le Musée Ethnographique de Ljubljana au congrès des géographes et ethno« graphes slaves à Prague où il fut élu président de la 5<= section et où il fit une conférence sur la première appari« tion des Antes. Dans Г automne de la même année il prit part comme membre de F Institut international an« thropologique de Paris au II» congrès à Prague où il fit une conférence sur Г origine et la descendance des Ser« bes. L' armeé suivante il participa com» me délégué du gouvernement SHS au lier congrès des médecins et naturalistes polonais à Varsovie où il fit une con« férence sur la morphologie du crâne serbo«croate et fut élu président ho« noraire de la section anthropologique. Enfin en septembre 1926 Zupanič prit part au congrès des anthropologues allemands et autrichiens à Salzburg. A son 50= anniversaire le jubilaire peut contemplur un nombre conside« rable de travaax scientifiques, ipoliti« ques et civilisateurs, exécutés pendant cette période. Nous n' allons pas nous occuper de Г action politique de Zupanič que d'autres, mieux qualifiés, traiteront et apprécieront, mais nous voulons à la fin de cette esquisse brièvement résu« mer et caractériser son travail civili« sateur qui révèle une forte tendance nationale. Mais auparavant il nous faut nous arrêter au domaine le plus im« portant du travail de Zupanič, au do« maine scientifique, et nous allons brieve« ment caractériser Г importance et le 150 Kronika, referati in kritike. Zupanič se je v prvi vrsti bavil z etnologijo in zgodovino, delo na tem polju pa, kakor smo že omenili, ga je vedlo tudi na polja prazgodovinske arheclogije (prazgodovinske etnolo« gije), paleoetnologije, antropologije in zemljepisa. Njegove razprave so pisane torej na najširši osnovi, ker je že tema, ki ga Zupanič raziskuje, v njih tak, da posega na različna področja obenem, celo v paleolingvistiko. Šlo mu je pred« vsem za zgodovinsko in etnološko pro« učavanje Balkanskega polotoka, ki je bil v tem pogledu vedno premalo raz« iskan. Stopiti je moral, hoteč zanesti svetlobe v vprašanje izvora Hrvatov in Srbov, na polje kavkazologije, kavka« ske zgodovine, lingvistike in etnologije. Spoznal je, da so se prvobitni no« silci imena Srbi, Hrvati, Čehi, našli že med kavkaškimi aborigeni, ki so se kot osvajači naselili med Slovani v sarmatski nižini in tam ustvarili prvo, čeprav primitivno plemensko in držav« no organizacijo (če je mogoče tedaj o državi že govoriti). Ti narodi so prišli od iztoka Sarmatije v porečje Gornje Visle, Odre, Labe in Sale. Od tam se je del Srbov in Hrvatov, kakor pripoveduje bizantinski cesar Konstan« tin VII. Porfirogenit, doselil v Ilirik, kjer je ustvaril podlage za srbsko«hr« vatsko državo in narodnost. Vatroslav Jagič in njegovi nasledniki sicer trdijo, da je Konstantinovo poročilo izmišlje« no, ker vsebuje naravno nemogoče trditve iz etnološkega in sociološkega stališča. Zupanič pa nasprotno trdi, da je treba Konstantina naravno razlagati, šele potem postane razumljiv. (Tako je Zupanič rabil tudi bizantinološke rezultate za svoje študije.) caractère de ce travail pour Г explora» tion de l'origine des Slaves meridio« naux et pour la science en général. Zupanič s'est occupé en premier lieu de Г ethnologie et de Г histoire, mais le travail dans ce domaine Г a conduit, comme déjà mentionné, aussi dans l'archéologie préhistorique (l'ethno« logie préhistorique), dans la paléo« ethnologie, dans Г anthropologie et dans la géographie. Ses traités son donc écrits sur la base la plus large, parce que déjà le sujet que Zupanič y traite est de telle . nature qu' il entre à la fois dans di« verses sphères, même dans la paléo« linguistique. Avant tout lui étaient au coeur Г histoire et Г exploration ethno« logique de la Péninsule Balkanique j qui dans ce sens était toujours trop ' peu explorée. Voulant éclaircir la que« stion de Г origine des Croates et Ser« bes, il dut s' avancer dans les domai« nes de la Caucasologie, de l'histoire caucasienne, de la linguistique et de Г ethnologie où il reconnut que les porteurs primitifs des noms Serbes, Croates, Tchèques se trouvaient déjà parmi les aborigènes du Caucase qui s'établissaient en conquérants parmi les Slaves dans la plaine sarmate et créaient là la première organisation quoique primitive de tribu et d'état (si or^peut alors parler d'état). Ces nations venaient de l'orient de la Sarmatie dans les bassins de la Vistule supé« rieure, de Г Oder, de Г Elbe et de la Saale. De là une partie des Serbes et Croates, d'après le récit de 1' empe« reur byzantin Constantin VII le Por« phyrogenète, s' établit dans l'Illyricum où elle créa la base pour la nation et Г état serbo«croates. Vatroslav Jagič et ses successeurs prétendent que le rapport de Constantin est une fable, parce qu' il contient des affirmation naturellement impossibles des points Kronika, referati in kritike. 151 ; Okrog teh osnoxTiih iproblemov se vrte vsa Zupaničeva raziskavanja več ali inanj. V koliko so njegovi izsledki pravilni, bodo sodili zanamci. Mi naj v podrobnejšem pokažemo in resumi« ramo njegovo znanstveno delo s kata« logom del in njih kratko prikazano vsebino. de vue ethnologique et sociologique. Mais Zupanič affirme au contraire qu' il faut interpréter naturellement le rapport de Constantin, alors seule» ment il devient compréhensible. (Ainsi Zupanič a utilisé aussi Is résultats de la byzantinologie pour ses études.) Autour de ces problèmes fonda» mentaux tournent plus ou mois toutes les recherches de Zupanič pour les» quelles il s' est créé son système dans le domaine vaste de toute Г ethnolo» gie. De 1' exactitude de ses recherches jugeront nos descendants. Nous allons plus en détail montrer et résumer son travail scientifique par le catalogue de ses ouvrages en désignant brièvement leur contenu. I. Znanstvene razprave, študije, članki in kritike N. Zupaniča. 1. Macedonija. (Zbornik znan» stvenih in poučnih spisov, Ljubljana 1904, str. 71—107.) V tem delu je po» dana narodnostna statistika Makedo» nije, medsebojni odnošaji makedonskih narodnosti in njih kultumopolitično stanje pred balkansko vojno. 2. Die II 1 y r i e r. Auszug aus einem Vortrage. (Sitzungsberichte der Anthropologischen Gesellschaft, Wien 1906/7.) Glej Sistem historijske antro» pologijel 3. Jovan Cvijič. Biografska študija. (Dom in Svet, Ljubljana 1907, let. XX., Str. 264—271.) 4. Telesna metamorfoza narodov na našem jugu. (Dom in Svet, Ljubljana 1907, letn. XX., str. 561—563.) Glej Die Illyrier in Sistem istorijske antropologije! 5. Sistem istorijske antro» pologije balkanskih naroda. (Starinar V. R. II, III, Beograd 1908.) Avtor je v tem delu zbral ves do leta 1908. znani antropološki material iz predzgodovinske, antične srednjeveške in moderne dobe ter je dokazal, da je v teku stoletij nastopila telesna meta» morfoza tako pri starih Ihrih kakor pri Grkih in južnih Slovanih. Po Zupa» niču so bih Iliri v zgodnji železni dobi v glavnem dolihokefalni in svetle kom» pleksije, tekom stoletij pa jim je po» stala oblika lobanje krajša in jim je potemncla kompleksija. Vzrok temu pojavu je bilo rasno mešanje, pri ka» terem se je zmagonosno uveljavila brahikefalija posebno z ozirom na obliko možganske posode. 6. Izveštaj o antropolo» škim i arheološkim prouca» vanjima Srba u Kranjskoj. (Godišnjak srpske kralj, akademije, Beograd 1909.) Avtor je v tem delu kratko orisal zgodovino naseljevanja Uskokov v Beli Krajini ter na podlagi lastnega merjenja in opazovanja podal antropološki opis Zumberčanov in Ma» rindolcev, kateri poslednji so ostali pravoslavni do danes. 7. Misli o fozioetnologiji. (Beograd 1909.) V tej študiji se avtor pritožuje nad zanemarjanjem antropo» legije pri južnih Slovanih. Ta veda bi 152 Kronika, referati in kritike. se morala negovati kot kraljica vseh znanosti, ker ima za objekt svojega raziskavanja človeka samega in narode ter je v stanu odkriti mnogo zagonetk, ki jih krijeta rasa in kri. 8. Referati i kritike. (Stari« nar III, Beograd 1909.) Avtor referira in kritizira knjige: R. M. Hrvatska Bosna, Mostar 1908 (pod psevd. Nikola Gribljanovič). — D. GorjanovičsKram« berger: Potječe li moderni čovjek rav« no od diluvijalnog homo primigeniusa? Beograd 1905. — D. Gorjanovič«Kram« berger: Der diluviale Mensch von Kra« pina, Wiesbaden 1906. — Weisbach« Glueck: Crania bosniaca, Sarajevo 1906. — J. Wateff: Contribution a Г étude anthropologique des Bulga» res, Paris 1904. — S. Wateff: Taches pigmentaires chez les enfants Bulgares, Paris 1907. — Walter Smid: Altslove« nische Gräber Krains, Ljubljana 1908. — Hugo Obermaier: Das geologische Alter des Menschengeschlechtes, Wien 1908. — Moritz Hoernes: Die praehi« storischen Menschenrassen Europas, Wien 1909. 9. Ka istoriji promené spo« Ijašnoiti balkanskih naroda. Odgovor gnu. Jovanu Radoniču. (Stari« nar IV, Beograd 1910.) Avtor replicira na kritiko P. Radoniča in navaja nov dokazni material, da so bili stari Ilirci in Tračani v glavnem dolihokefalni in svetle kompleksije. 10. Trojanci i Arijevci. Pri« lozi preistoriji i paleoetnologiji Male Azije, Egeje i Balkanskog poluostrva. . (Glas srpske akademije LXXXV1, II, 51, str. 167—290, Beograd 1911.) Še preden se je Zupanič začel baviti s pa« leolingvističnimi študijami, je domne« val na podlagi osteoloških ostankov, najdenih na raznih krajih Balkanskega polotoka ter po sosednji Troadi, da je moralo v predmikenski dobi tam bivati nearijsko prebivalstvo, ki ni govorilo indoevropskega jezika in ni imelo ksantodolihokefalnega fizičnega obile« žja. To je Zupanič dokazal v gori omenjeni študiji in pozneje je paleo« lingvistika to potrdila. Zupanič trdi, da so bili predmikenski prebivalci Troade, Egeje in Helade neke vrste prvobitni mediteranci male rasti in temne kom« pleksije, med katere pa so se še pred prihodom Indoevropcev na jugu pome« šali iztočni melanobrahikefalci. To prearijsko prebivalstvo balkanskega polotoka in Egeje ni govorilo niti se« mitski niti indoevropski jezik, ampak je pripadalo alarodski družini, ki je bila na balkanskem polotoku znana pod imenom Pelazgov. Glej tudi Tra« gom za Pelazgima! 11. Zumberčani i Marin« d o 1 C i. Prilog antropologiji i etnologiji Srba u Kranjskoj. (Prosvetni Glasnik, Beograd 1912.) 12. Hrvati kod Atine. Priloži antropologiji i istoriskoj etnologiji Atike. (Starinar, god. VI, Beograd 1914.) 13. Pontijski Bugari. (Pro« svetni Glasnik 1915, Beograd.) V tej knjižici podaja avtor rezultate prouča« vanja ob ca. 180 bolgarskih vojakih, ki so bili 1. 1913. ujeti od Srbov na Zletovski Reki in ki so bili internirani v beograjski dolnji trdnjavi. Bili so večinoma doma od črnomorske strani, a največ iz Dobrudže, ki je potem deloma pripadla Romuniji. Dobrudža je antropološki zanimiva zato, ker so se tam v srednjem veku naseljevala razna tatarska plemena in se je zato prebivalstvo v rasnem pogledu kmalu jelo razlikovati od zapadnih in južnih Bolgarov. 14. La sang et la race You« g o s 1 a v e. (Paris 1919.) Za časa mi» rovne konference v Parizu napisana brošura, v kateri avtor popisuje edin« stvo narodov med Pontom in Adrijo, Kronika, referati in kritike. 153 opirajoč se na teorijo Vatroslava Ja» giča in pravi, da Jugoslovani po krvi niso samo slovanska rodbina, marveč, da tvorijo sintezo ksantodolihokefalije, melanobrahikefalije in melanodolihoke» falije, ker so v njih utonili ostanki predslovanskih narodnih elementov. Avtor misli, da so bili Slovani od zgo« dovine pozvani, da regenerirajo antično in bizantinsko omrtvelo kulturo in duha. 15. Les premiers habitant des pays Yougoslaves. Eths nologie paléolithique et néolithique de Г Illyrieum. Extrait de la Revue Anthropolo» gique, janvier, février 1919. (Paris 1919.) V tej brošuri, izdani v Parizu za mirovne konference, razpravlja Zupa« nič na podlagi osteoloških ostankov o rasnem obeležju prebivalcev na današ« njem Balkanu v starejši in 'mlajši kam« novi dobi. Polemizirajoč z Gorjanovič« Krambergerjem, negira Zupanič tezo, da se je današnji človek razvil nepo« sredno od neandertalca potem evolu« cije in da se je neandertalcu čelo zvi« šalo, ker je sčasoma bolj in bolj rabil mozeg. Zupanič misli, da je moral misleč človek že imeti za mišljenje sposoben mozeg in predpostavlja, da je bilo takrat, ko je živel krapinski neandertalec, v Evropi še več drugih ras, od katerih pa je neandertalca vsaj ena fizično in duševno nadkriljevala. Tej rasi je neandertalec polagoma pod« legel in izginil, kakor so izginili Indi« janci že skoro v Ameriki. Nadalje po« lemizira avtor proti nemškim antropo« logom, ki hočejo imeti dvoje brahike« falnih ras v Evropi: domačo, curoc« cipitalno, baje evropskega izvora pla« noccipitalno, ki naj bi bila azijskega izvora in kateri bi imeli pripadati bra« hkefalni Slovani, zlasti Srbi. Ta teza se po Zupaniču ne more držati, ker imamo striktne dokaze za to, da so bili južni Slovani ob prihodu na jug dolihokefalni, v kolikor pa niso bili dohhokefalni, so bili curoccipitalni. 16. Ethnogeneza Jugosla« vena. (Rad Jugosl. Akad., knjiga 222, Zagreb 1920.) Gre za sistematično ob« delavo rasnih obiležij narodov, ki so bivali na tleh Balkanskega polotoka (Sloveni). 17. Evgenika dr. Ivana Ta v« carja. Slov. Narod 1921 ter ponatis. 18. Bela Srbija. (Narodna Sta« rina, Zagreb 1922.) S tem delom se je avtor podal na polje bizantinologije, braneč avtoriteto Konstantina Porifro« genita, katerega poročila o prihodu Srbov in Hrvatov v Ilirik je v bistvu smatrati resničnim. Nasporti Jagiču in modernim jugoslovanskim zgodovinar« jem zagovarja Zupanič dualizem pri naseljevanju Balkanskega polotoka po Slovanih, to je, na so najprej na ele« mentaren način poplavili Balkanski pol* otok Slovani od Črnega do Jadranske« ga morja v masi. potem so pa prišli Hrvati in Srbi iz oblasti Gornje Visle, Labe in Sale kot vojaški organizirana družina. Ustanovili so državo v centru Ilirika. Podobno kakor so tudi malo« številni Bolgari podčinili tračanske Jugoslovane, dali državi in narodu ime, etnično pa v glavnem izginili. 19. Maskirana glavica od pečene gline iz Vinče u Sr« b i j i. Prilog preistoriji na zemlji Južnih Slavena. (Starinar 1922, Beograd.) Av« tor datira glavico v eneolitsko ali zgodnjebronasto dobo. 20. Dragotin Kette. S e č a n j a jednog prijatelja. (Priloži za književnost, istoriju i folklor II, 2, Beograd 1922.) Spomini na prijatelja, oris miljeja no\4>meške sredine, v ka« terem je Kette živel. Referat o tej bro« šuri PP. Breznik v Jutarnjih Novostih. 21. Tragom za Pelazgima. Prilog preistorijskoj etnologiji Slove« 154! Kronika, referati in kritike. nije, trupa Balkanskog poluostrva. (Na« rodna Starina, Zagreb 1922.) Pred pri« hodom Indoevropcev na jug so živeli na Balkanskom polotoku prebivalci, ki so bili po krvi in jeziku sorodni Etru« ščanom, Ligurcem, Kasitom, Sumerij« cem itd. ter Egipčanom na eni strani, na drugi danes živečim Baskom in kavkaškim aborigenom (Čerkezom, Lez« gincem, Gruzinom). Sestoj ali so iz sle« dečih plemen: Iz Pelazgov v ožjem smislu besede, iz Lelegov in Karcev. Pelazgijskega izvora so tudi neka kra« jevna in osebna imena, kakor n. pr. Naissos, Hebros, Axios, Arba, lllyri (dežela kač), Mesia (Šumadia), Čaru« sadus (Kras), Carantania, Carniolia, Bato (baskovski bat pomeni eden, gru« zinski baton pomeni gospodar itd.). 22. Pellegrino di San Da« niele, umetnik naše krvi. (Zbornik za umetnostno zgodovino, Ljubljana 1923.) 23. Nepoznani podobi Ja« neza Trdine in Leopoldi ne K uralt o ve. (Dom in Svet 1924/1.) 24. Srbi Plinija i Ptoleme« j a. Pitanje prve pojave Srba na svet« skoj pozornici s historijskog, geograf« skog i etnološkog stanovišta. (Sbornik radova posvečen Jovanu Cvijiču povo= dom trideseti, godišnjice naučnog rada od prijatelja i saradnika. Beograd 1924. — Sep. odtis. Državna štamparija kra« Ijevine SHS. Beograd 1924.) Prvobitni nosilci imena »Srb« niso bili Slovani in se niso javili najprej v Evropi nego v področju zapadnega Kavkaza in to vi. stol. pred Kr. Ime »Srb« je alarod« skega izvora in sicer od avarsko«lez« ginskcga korena Sur — človek, končnica plur. — bi. Ko so se pod pritiskom prvega navala Hunov še pred Krist. rojstvom pomikali sarmitski narodi čez Don v Vzhodnjo in Srednjo Evropo, so šli z njimi tudi Jazygi in Srbi. Srbi so se poslovanili kot gospodujoča, a malobrojna kasta in prišli pod priti« skom Avarov v današnjo Saksonijo in se je od tam okrog leta 626. del njih preselil na poziv bizantinskega cesarja Heraklija v Illyricum. Tu so obenem s Hrvati pomagali premagati Avare in se udomačili kot gospodarji med ta« mošnjimi Jugoslovani. 25. PrvipojavAntovv zgo« d o v i n i. Predavanje na I. kongresu slovanskih geografov in etnografov v Pragi dne 4. junija 1924. (Ljubljanski Zvon 1925.) Po Niederlu i. dr. se Anti prvikrat pojavijo v IV. stol. po Kr. ob času prihoda Hunov v Evropo. Zu« panič je dokazal, da se pojavijo že v I. stol. po Kr. ali ne kot Slovani in ne v Južni Rusiji med Dnjeprom in Dnje« Strom, ampak na iztočni obali Azov« skega morja v tedanji Asia Sarmatia. Kakor Zupanič trdi, so Anti tedaj še govorili alarodski (čerkeski) idiom in so se poslovenili šele pozneje, ko so prišli čez Dnjepr med transkarpatske Slovane. Zupanič -dalje trdi, da žive Anti še danes kot lezginsko pleme ob reki Koissu v področju zapadnega Kavkaza. 26. B e 1 o k r a n j c i. (Narodna en« ciklopedija SHS, I. knjiga. Beograd 1925, str. 225—228.) Osnovna razdeli« tev Belokranjcev v posamezne jezikov« ne skupine in v skupine po nosi. De« tajliran opis obleke Poljcev iz metli« ško«podzemeljskega predela. Razmatra« nja ob psihološki osobini Belokranjcev in psihološka primerjanja s črnimi Kranjci. 27. K vprašanju izvora Ko« stobokov in Sabokov. (Nieder« lov Zbornik 236—242, Obzor prehisto« гуску, Ročnik IV, Praga 1925.) Safarik in Niederle sta smatrala Kostaboke za prednike Jugoslovanov, ki so bili v II. stol. vdrli iz področja gozdnih Kar« patov na Balkanski polotok in oplenili Delfi ter zažgali elevzijsko svetišče v Kronika, referati in kritike. 155 i Atiki, a so se zopet vrnili. Zupanič je dokazal, da imeni Kostabok in Sabok nista indoevropskega, še manj slovan« skega izvora, ampak predindoevropske» ga, alarodskega. Kostaboki (Kistaboki) znači prebivalci bukovega gozda (bu« kovinci), Saboki pa isto, namreč buko« vinci ali šumadinci. Zanimiva je Zupa» ničeva konstatacija, da je naziv Kosta» boki najbrž sestavljen iz dveh plemen« skih imen Kosti (Kisti) in Boki, kateri obe imeni so omenjali antični pisatelji v področju Kavkazije. Kisti še danes žive kot čečensko pleme v področju gornjega Tereka. 28. Iliri. {Narodna enciklopedija SHS II., Beograd 1926.) Avtor razprav« Ija o etnološki pripadnosti, jeziku in fizičnem habitu Ilirov od prazgodovin« ske in antične dobe. Prvi so od železne dobe do konca antike menjali svoj ha« bitus v smeri temnejše kompleksije in kratkoglavnosti. 29. K r a p i n s k i človek d i 1 u« v i j a. (Narodna enciklopedija SHS П., Beograd 1926.) Zgodovina krapinskega človeka, njegov telesni ustroj, ročna dela, določevanje dobe, v kateri je ži« vel, njegovo mesto, ki ga med paleolit« skimi rasami zavzema, krapinski člo« vek iz starejše musterienske dobe. 30. Les origines des Ser« bes (Instit. Internationale de Г An« thropologie, II. Session, Prague 1926). Vsebino, glej Srbi PHnija i Ptolemeja! 31. Antropološki očrt Ni« kole Pašiča in Milenka Ves« niča. (Etnolog, Ljubljana 1927.) 32. K antropologiji o s « manskih Tura k a angorskog i k o n i j s k o g v i la j e t a. (Etnolog L, Ljubljana 1927.) n. Kulturnopolitični eseji in članki. Poleg svoje prve, znanstvene nalo« ge je vršil dr. N. Zupanič še druge, kulturne in politične, nacionalne nalo« ge v javnosti. Že kot visokošolec na Dunaju je 1. 1601. spoznal potrebo po tem, da se združi naša mlada inteligen« ca k narodnopoHtičnem delu, spoznal veliko nujnost propagande za misel ju« gcslovanskega ujedinjenja in osvoboje« nja izpod avstrijskega jarma. Začel je torej obenem z dr. Dergancem izdajati na Dunaju nacionalistično usmerjeno mesečno revijo »Jug«. Za ustaje v Ma« kedoniji v 1. 1902«3. je Zupanič literar« no opozoril Evropo na neznosne razme« re Srbov v Turčiji ter spisal brošuro »Mazedonien und das tuerkische Pro« blem«, leta 1'912. sc je na Dunaju poteg« nil za dostop Srbije k morju in za srb« sko Kosovo (Altserbien und die albani« sehe Frage). Leta 1907. je na pozivsrbske nacio« nalistične omiadine »Slovenski Jug« in rajnkega prof. Cvijiča, ki se je bil to« plo zavzel za avtorja obeh navedenih nemških del, emigriral v Beogradu. Vzporedno z znanstvenim delom o Ju« goslovanih gre odtlej Zupaničevo kul« turnopolitično delo za ujedinjenje in osvobojenje Jugoslovanov. Za svetovne vojne je bil iz Niša, kjer se je 1. 1914. nahajal na vojni dolžnosti, odposlan v Rim, kjer je pomagal ustanoviti »Ju« goslovenski Odbor« in propagiral misel ujedinjenja Jugoslovanov z govorom in peresom med zavezniškimi narodi: Francozi, Angleži, Amerikanci. Leta 1919. je fungiral kot delegat SHS na mirovni konferenci in v letih 1922. in 1923. je postal minister v kabinetu rajnkega Nikole Pašiča. Odtlej mnogo deluje na političnem polju. Na kulturnopolitičnem in nacional« nobojnem polju so najpomembnejša Zupaničeva dela: 1. Revija »Jug«, L, 1—7, str. 1—232, Dunaj 1901. (Urednik Niko Zu« panič, izdajatelj F. Derganc.) 2, Jugoslovanska roman« tika. (Ljubljanski Zvon XXII., št. 12, str. 832—839, Ljubljana 1902.) 156 Kronika, referati in kritike. 3. Mazedonien und das tuerkische Problem. (Wien 1903, pod psevdonimom K. Gersin.) 4. Ilirija. (Ljubljanski Zvon XXVJL št. 8—10, Ljubljana 1907.) 5. Stara Srbija, Macedo« nija in Jugoslovan stvo. (Slo» venski Narod XL., str. 8.3—84, dne 12. in 13. IV. 1907.) 6. Impertinentno izziva« nje Jugoslovanov. (Slovenski Narod XLL št. 101, dne 30. IV., Ljub« Ijana 1908.) 7. Slovensko časnikar« stvo. (Beograd 1911.) 8. Altserbien und die al« banische Frage. (Wien 1912.) 9. Avstrija in albansko vprašanje. (Slovenski Narod XLV., št. 101, dne 30. IV. 1912.) 10. The Strategical signi« ficance of Serbia. London 1915. 11. Genealogical tables of serbian kings in The map of Yougoslav teri« tory u knjigi South slav Monuments, London 1917. 12. O Slov encim a (z uvodom Ivana Meštrovica, New York 1915). 13. Pro patria mea Slovenia. (Но- во звено). Petrograd 1915. (Vidi: O Slovencima). 14. Срби браћо, хвала Вам. (Poslanica Srbom po deklaraciji vlade v Nišu 7. XII. 1914). Niš 1915. 13. Kosovo. (Zabavnik, L, 3. Krf 1917.) 14. Znameniti Jugoslova« n i. (Franjo vit. Miklošič, Zabavnik II., 12/13, Krf 1918.) 15. Severozapadna grani« ca Balkanskog poluostrva. (Zabavnik L, 6., Krf 1917.) 16. A chapter of the old Slovenian Democracy. (Epilog k delu B. Vošnjaka, London 1917. Slo= venska izdaja 1919, Ljubljana, iz angle« ščine prevel ing. V. Zupane). 17. La question du Prek« m u r j e, de la Styrie et de la Carin« thie (izdano obenem z I. Žolgerjem, M. Brezigarjem, L. Ehrlichem, Pariz 1919). 18. Aperçue générale de la littérature Yougoslave. (Paris 1919.) 19. Les races Yougosla« ves. (Paris 1919.) 20. Ave lllyria! (Paris 1919.) 21. Narodna radikalna stranka. (Ljubljana 1921.) 22. Ob Draškovičevem gro« bu. (Slovenski Narod, LIV, št. 163.) Ljubljana 1921. 23. P. Razvojne nujnosti. (Slov. Narod, LIV, št. 169, 175. Ljub« Ijana 1921.) 24. K. i n t e r n a C i j o n a 1 a. (SI. Narod, LV, št. 99, 1922.) 25. Pohvala nune Efimije carju Lazarju. (Slov. Narod, LV, št. 150, Ljubljana 1922.) 26. Naša železna valutjL. (Slov. Narod, LIV, št. 245, Ljubljana 1921.) 27. Nikola Pašič na Bledu. (Slov. Narod, LV, št. 166, 1922.) 28. Vprašanje Carigrada in Trakije. (Slov. Narod, LV, št. 226. Ljubljana 1922.) 29. Absolutizem in dragi« n j a. (Jutranje Novosti, I, 37, 1923.) 30. Ob jubileju Dr. F r. Der« g an C a. (Slov. Narod, 5. L 1922.) 31. Alfred Lloyd Hardy in Jugoslovani. (Slov. Narod, LV, 161, 162, Ljubljana 1922.) III. Govori. 1. Edvardu Rusjanu. Nagrobni g(» vor dne 11. I. 1911. Ponatisnila Sloven« ski Narod XL1V., št. 15, dne 19. 1. 1911, Kronika, referati in kritike. 157 i Ljubljana, ter Словенски .Југ' VIII., 3., 1911. 2. Slovenija, vstani! Govor ameri« škim Slovencem, 28. IV. 1916. Cleve« land, Ohio 1916. 3. Sloveni behu i biče opet jedno! Fragment iz govora »Serbia virtute do« mina gentium«, držanega v hotelu Sa« voy v Londonu 1917. (.Напред". Bi« zerta 1918). 4. Nikoli Pašiču. Nagrobni govor dne 12. decembra 1926, objavljen v Po« litiki, Beograd 13. decembra 1926. 5. Jovanu Cvijiču. Nagrobni govor dne 18. januarja 1927, Beograd, objav« Ijen dne 12. II. 1927 v Samoupravi, Ljubljana. 6. Pozdravni govor o priliki otvo« ritve II. kongresa mednarodnega antro« pološkega društva v stari mestni hiši v Pragi dne 14. sept. 1. 1924. Objavljen v knjigi: »II. Session Prague« v izdaji Instit. Internat, d'Anthropologie, Pa« ris 1926, str. 24—26. 7. Slavnostni govor na XII. kongre« su poljskih zdravnikov in naravoslov« cev v Varšavi leta 1925. Objavljen v »Ksiega pamiatkowa XII. Zjazdu lekar« zy i Przyrodnikow Polskich u roku 1925. Tom I. Varšava 1926. Literatura o N. Zupaniču. Draža Pavlo v ič v uvodu k srbskemu prevodu knjige Macédonien Rojstna hiša N. Zupaniča v Gribljah ob Kolpi. u. türkische Problem. („Дело" XVII, Beligrad 1903). — (.Коло" Beligrad 1903. — Sveta Simič (referat o knjigi Macédonien ..., Српски књижевни Гласник, IX. Beligrad 1903). — L. Niederle (Referat o Sistemu histor. antrop., Pravek 1909). — Obzor V/189. — R. Jeremič: Pregled I/l, Sarajevo 1910. — Izveštaj o antropološkom i pa« leontološkom radu o Narodnom muzeju i ekskurziji u Beloj Kranjskoj (XXIII. godišnjak Srpske kralj, akadem'je), Beograd 1910. — Dwie prace antropolo« giczne o ludnosci polw>'spu Balkanskie« 158 Kronika, referati in kritike. go, I. Talko — Hrynczewicz v Odbitka z czasopisma Polskiego Towarzystwa Przyrodnikov im. Kopernika, Kosmos XXXVI., Lwow 1911. — M. Равнилар (M. Митић), O једној десетогодишњици. Beligrad 1911. — L. Pire, iz življenja Dr. N. Zupaniča. (Uvod k govoru »Slo- venija vstani!" Cleveland 1916. — P. S. Taletov. Srbi in dr. N. Županič (Ju- tranje novosti, I. 75). Ljubljana 1923. — Jutranje Novosti", I. 53, 35, 36 39, 41, et pass. Ljubljana 1923). — P. R. Rado- savljevich: Who are the Slavs? Boston 1918, str. 191 et pass. — Radikalna stranka u Slovenačkoj. Almanah Pa« šič, knj. L, str. 61—66, Beograd 1924. — S. Vurnik — Dr. Niko Zupanič, Na« rodna Enciklopedija SHS 1925. — Bys zantion. Revue internationale d' étu des Byzantines, Tome II. ParissLiège 1926. — O.: Niko Županič, Povodom SOsgodišnjice života i 25sgodišnjice na» cionalnog rada. Narodno Djelo, Zas greb, god. L, br. 43 od 28. nov. 1926, str. 2—3 (s sliko in faksimilom podpis sa). — Jubilej g. dra. Nike Zupaniča (s sliko), PoUtika, Beograd, god. ХХШ., broj 6683, od 1. dec. 1926. — Niko Zu= panič, povodom 25sgodišnjice nacionals nog rada. Novosti, Zagreb, god. XX, broj 334, 2. dec. 1926. — O.: Povodom 25«godišnjice nacionalnog rada g. dr. Nike Zupaniča. Samouprava, Beograd, br. 274, od 1. dec. 1926. — Paul V. Breznik: Dr. Nico Zupanič Revue des Balkans IX./IV. 1927. p. 144/45. Dr. S. Vurnik. Desetletnica smrti Milana Mitiéa. V toku svetovne vojne je sklenil svoje mlado življenje mož, ki je obetal pos stati med Srbi odličen predstavitelj prazgodovinske in klasične arheologije. To je bil Milan Mitič ali jeromonah Donat Mitič, kakor se je imenoval po« tem, ko je oblekel črno meniško haljo. Reven od doma, moral je že zgodaj piti iz čaše bridkega spoznanja o živs Ijenju. Življenje ga je razočaralo, toda on je ostal idealist, močan in vzvišen v svojih nazorih in pogledih na svet. Razen z arheologijo se je bavil tudi s cerkvenim govorništvom in publicis stiko in je, prežet za jugoslovansko idejo, začetkom vojne v Nišu večs krat o Slovencih pisal članke v ta« mošnje politične liste. Krasen je nje« gov članek »Jedan presto koji čeka«, ki obravnava v kratkem usodo Slovens cev v zgodovini in pomen gosposvets skega polja na Koroškem. Članek je izšel, če se ne motim, jeseni leta 1914. v Nišu, v listu »Novosti«, katere je urejeval pokojni Savčič, bivši urednik »Pravde«. Milan Mitič je bil rojen v Beogras du 1. marca 1886 in je umrl istotam 26. maja 1916. Osnovno šolo in šest razredov gimnazije je dovršil v Sabcu, maturo pa je položil v Beogradu leta 1905. Na filozofski fakulteti beogräjs skega vseučilišča je poslušal klasično filologijo in arheologijo pri profesorju M. M. Vašiču. Po dokončanih študijah je bil leta 1909. imenovan za asistenta v beograjskem Zgodovinskosumetnis škem muzeju. Za balkanske vojne, po Kumanovski bitki, je bil v jeseni leta 1912. dodeljen avtorju teh vrst in je potoval z njim v politični misiji na Dunaj. Ko se je začetkom leta 1913. vrnil v Srbijo, je bil Mitič imenovan za suplenta na gimnaziji in učiteljišču v Aleksincu. Toda že junija istega leta se je vrnil v Beograd in se tam za ne» kaj časa posvetil študiju prazgodovina ske arheologije in publicistiki. V aprilu leta 1914. pa je Mitič vstopil kot res dovnik v samostan Rakovico pri Beo« gradu in je bil še novembra istega leta posvečen za jeromonaha v Nišu. Ko so Avstrijci zasedli Srbijo, so Mitiča vjeli v samostanu Kaliniču. Da bi izdal neke tajnosti, posebno glede umika srbske Kronika, referati in kritike. 159 vojske, so ga tepli in mučili z lakoto. Ker pa ni hotel ničesar izdati, so ga avstrijski vojaki odvedli v Zemun. Ker je vsled stradanja in naporov zbolel za jetiko, so ga vojaške oblasti puščale tudi domov k staršem v Beograd, toda vedno le za osem dni. Doma ga je vest, da mu je najmlajši brat Bogoljubov padel v vojni in da je bil srednji brat MUoš deportiran na Madžarsko, zelo Milan Mitič. potrla. Izdihnil je svojo blago, toda izs mučeno dušo v naročju svoje matere. Vse do danes Mitič ni dobil pri» mernega nekrologa in življenjepisa. Že v zgodnji mladosti je pokazal velik dar za arheologijo in za umetniško ob« čutevanje in razumevanje. Napisal je, s pravim podpisom, ali pod pseudonis mom (posebno M. Ravničar) celo vrsto religioznih, političnih in estetskih člaiu kov, razprav in kritik. Njegova glavna dela so: Преисторијски златан накит из Вели- ке Врбице. („Старинар', N.P.II.) Beligrad 1907.— Аскоси из Винче. („Старинар", N. Р. 111 ) Beligrad 1908.— O једној десето- годишњици. Beligrad 1911.— Црквени Музеј. („Пијемонт", 24VII1.1911.) Св. Ђорђе Кратовски. (.Пијемонт", 15. П. 1915.)— Христос y уметности. (Гласник Православне иркве, 1914.)— Видовданске мисти. (Гласник Православне Цркве, 15. VI. 1914. Beligrad.) N. Zupanič. Petindvajsetletnica smrti V. Tos maschka. Naši geografi in etnologi, ki so ob prelomu stoletja študirali na dunajski univerzi, se še gotovo spo« minjajo ljubeznivega in dobrega pro« fesorja Viljema Tomaschka, ki je napisal znamenita paleoetnološka dela, a je bil tedaj še malo razumevan in dosti malo priznan. Ker se je bavil tudi s staro etnologijo južnih Slova« nov in Rusov, naj mu bodo te vrstice posvečene v spomin. Zgodovinski geograf in etnolog Viljem Tomaschek je bil rojen v Olo* mucu na Moravskem 26. maja 1841 in je umrl na Dunaju 9. septembra 1901. Osnovno šolo je obiskoval v Iglavi, a po očetovi smrti se je preselil k bratom na Dunaj, kjer je bil sprejet kot eksternist na Terezijansko Akade« mijo in kjer je profesor Ptaschnik v njem prebudil zanimanje za geogra« fijo, zgodovino in kartografijo. Gimna« zijsko maturo je položil na Škotski gimnaziji na Dunaju in leta 1860. se je vpisal istotam na univerzo kot slu« šatelj klasične filologije; zraven tega je proučeval lingvistiko pri Frid. Mul« ler«ju in Fr. Miklošiču kakor tudi geo« grafijo pri prof. Simony«u. Po konča« nih študijah je bil 1864 nastavljen na Akademski gimnaziji kot »Probekan« didat« in še istega leta je dobil na 160 Kronika, referati in kritike. gimnaziji v St. Pöltenu mesto suplenta in 1866 mesto profesorja. Tu je na» pisal znanstveno razpravo »Miscellen zur alten Geographie« (1867) in zgo« dovinsko«arheološko studijo »Über Brumalia et Rosalia« (1869), v kateri govori o tračanskem plemenu Besov. Leta 1868. je bil Tomaschek prestav« Ijen na Dunaj na Komunalno gimna« zijo v 6. mestnem okraju. Tu je v svo« hodnem času napisal več manjših stu« dij, a 1. 1877. je objavil večje delo Sogdiana, kot prvi del njegovih centralno«azijskih raziskavanj. S to V. Tomašek. razpravo je Tomaschek obrnil nase pozornost zgodovinskih geografov in etnologov, zlasti pa H. Kieperta, ki ga je priporočil za izpraznjeno stolico geografije na univerzi v Štajerskem Gradcu in katero je Tomaschek tudi v resnici dobil (1877). Kot priznanje za nadaljna znanstvena raziskavanja je smatrati njegov izbor za rednega pro« fesorja in za dopisnega člana Akade« mije znanosti na Dunaju in v Petro« gradu. Do 1. 1885. je postojala na du« najski univerzi stolica samo za fizično geografijo, tedaj so pa ustanovih še eno za zgodovinsko geografijo, katero je dobil Tomaschek in jo obdržal do svoje smrti. Ker je Tomaschek pred« met svojega predavanja tako razumel, da je treba človeka (narod) postaviti v center opazovanja in proučevanja, je predaval izvestno historično«politično geografijo. Dasi je Tomaschek imel veliko nasprotnikov, ki so ga omalo« važevali, vendar je doživel pri kraju svojega življenja mnoga priznanja in odlikovanja doma in na tujem: 1898/99 je bil izbran za dekana filozofske fa« kultete, 1897 je dobil odlikovanje por« tugalske kraljevine, 1898 viteški križ avstr. železne krone in 1899 je bil iz« bran za pravega člana dunajske aka« demije znanosti. Četudi je bil V. To« maschek nemški vzgojen, vendar je bil Slovanom naklonjen in pravičen za njih kot človek in kot znanstvenik v; svojih delih. Glavna dela: Die vorslavische To« pographie der Bosna, Herzegowina, Orna gora und der angrenzenden Ge« biete (Mitt. d. k. k. Geogr. Ges. "Wien, 28. Bd., Str. 497—528, 545—567. 1880). — Die Goten in Taurien. (Ethnolo« gische Forschungen über Ost«Europa u Nord«Asien.) Dunaj 1881. — Zur Kunde der HämossHalbinsel: Topographische, archäologische und ethnographische Miscellen (1). (Sitzungsberichte d. k. k. Akad. d. W. Phil. bist. Cl. 99. Bd. 1882.) — Die Wotjaken. (Das Ausland 16. Jahrg. 591—594. 1883.). — Ethno« logisch«liturgische Forschungen über den Osten Europas. (Das Ausland, 1883, Str. 701—706.) — Les restes de la langue Dace. (Le Muséon 2. Bd. Löwen 1883.) — Miscellen, verfasst zur Miklosichfeier im Nov. 1883. — Auszug aus dem Vortrag: Kritik der Nachrichten Herodots über den alten Tauschhandel zwischen den ponti« sehen u. innerasiatischen Völkern. Kronika, referati in kritike. 16ïl (Mitt. d. Anthropolog. Ges. Wien. 17. Bd. 1887.) — Zur Kunde der Hä» moshalbinsel im 12. Jahrli. nach den Erkundigungen des Arabers Idrisi. (Sitzungsberichte d. k. k. Akad. d. W. Phil. bist. Cl. 113. Bd. 1887.) — Kritik d. ältesten Nachrichten über den skys thischen Norden: 1. Über das arima» spische Gedicht des Aristeas. (Sitzungsj ber. d. k. k. Akad. d. W. Phil. bist. Cl. 116. Bd. 1888.); II. Nachrichten Herodots über den skythischen Kara» wanenweg nach Innerasien. (Ibid., 117. Bd. 1888.) — Die heutigen Be» wohner Makedoniens. (Verhandlungen d. 9, Deutschen Geographentages in Wien, 114—123.) — Bericht über die Ausstellung d. Kartographie d. Südost» europäischen Länder. (Ibidem 284— 287.) — Das Verhältniss der Thraker und Illyrier zu einander. (Mitt. d. Ans thropolog. Ges. in Wien, 23. Jahrg. 1893.) — Die alten Thraker: Eine ethnologische Untersuchung: I. Ubers sieht der Stämme. (Sitzungsber. d. k. k. Akad. d. W. Phil. bist. CL, 128. Bd. 1893.) — Razni vedi i manji članki o PaulysWissowa, Realencyclopädie der klassischen Altertumswissenschaften (Stuttgart 1894—1926). Literatura: A. E. Forster, Schrifs ten von Wilhelm Tomaschek. (Sepas ratni odtis iz Bericht über das 27. u. 28. Vereinsjahr 1900/1901 u. 1901/1902 erstattet vom Verein der Geographen a. d. Universität Wien.) — A. E. Fors ster, Professor Dr. Wilhelm Tomas schek. (S. A. a. d. Deutschen Runds schau für Geographie u. Statistik, 24. Jahrg., 5. Heft.) N. Zupanič. Devetdesetletnica rojstva antropos loga A. Weisbacha. Mož, ki je skoraj trideset let delal, da prouči Srbe, Hrvas te in Slovence v antropološkem pogles du in je o tem predmetu objavil znas menite študije, pač zasluži, da se mu v naši znanstveni literaturi in v naši javnosti obudi spomin. Ta mož je bil dr. Avguštin Weisbach, rojen 27. julija 1837 v Komotovu (Komotau) na Čes škem, umrl 17. aprila 1914 v Štajerskem Gracu. Gimnazijo je dovršil v rojstnem kraju, medicino pa v c. kr. kirurški Josefsakademiji na Dunaju. Bil je vojni zdravnik in je postal (leta 1869.) direktor avstroogrskega Nationalhospis A. Weisbach. s tala v Carigradu tam do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vrnivši se dos mov je dobil mesto štabnega zdravnika v 1. dunajski garnizijski bolnišnici in potem je postal višji štabni zdravnik in šef sanitete pri XV. armadnem kors pusu v Sarajevu. Pri upokojitvi (1. mas ja 1900) mu je bil podeljen čin genes rala. Dasi je bil A. Weisbach Nemec, vendar je bil napram južnim Slovanojn 162 Kronika, referati in kritike. pravičen in so ti gotovo uživali nje« gôve simpatije, ker ne bi bil drugače s toliko vstrajnostjo in ljubeznijo pro« učeval njihove rasne posebnosti. Dve leti pred wojo smrtjo je Weisbach stopil v korespondenčno zvezo z avtor« jem, ki je bil takrat voditelj antro« pološkega oddelka v Etnografskem mu« zeju v Beogradu. Najuspelejše in naj« resnejše Weisbachovo delo je opis plemenskih (rasnih) osobin naših ja« dranskih primorcev iz Dalmacije, Hr« vatske in Istre. Glavna dela: Die Ser« bokroaten der adriatischen Küstenlän« der. Berlin 1884. — Die Bosnier. Dunaj 1895. — Weisbach et Glück, Crania bosniaca. Sarajevo 1901. — Die Slove« nen. Dunaj 1903. — Die Serbokroaten Kroatiens und Slavoniens. Dunaj 1905. — Die Schädelform der Slovenen. Du« naj 1912. — Literatura: Ferdinand KhulUKholwàld, Dr. Augustin Weis> bsch. (Mitteilungen des naturwissen« schaftlichen Vereines für Steiermark, Bd. LI., 8—16.) Štajerski Gradec 1915. N. Zupanič. Petinsedemdesetletnica rojstva Ja« na Peiskerja. Realistični pogledi pri tolmačenju zgodovinskih virov o izvoru in življenju starih Slovanov vstvarili so J. Peiskerju posebno mesto med slovanskimi zgodovinarji in etnologi. Vsekako so njegovi vidiki poglobili pisanje zgodovinskih del o Slovanih. Jan Peisker, češki socijološki hi« storik, se je narodfl 25. maja v vasi Oporany pri Behinč na Češkem. Osno\Tio šolo je obiskoval v rojstnem kraju, meščansko in prve tri razrede gimnazije v Piseku 1860—65, četrti do osmi gimnazij alni razred pa v Ta« boru, kjer je 1. 187Ö. položil maturo. Historične in slavistične študije je dovršil (1873) na univerzi v Pragi, a doktorsko čast je dosegel 1892 v Šta« jerskem Gradcu. Peisker je stopil v državno službo kot pomočnik na uni« verzitetni knjižnici v Pragi 1874—1891, potem je prišel na univ. knjižnico v Š. Gradec in je tam služil: kot skrip« tor 1891—1904, kot kustos 1904—1910 in kot direktor 1910—1918. Istočasno je predaval kot privatni docent na uni« verzi v Š. Gradcu socijalno in gospo« darsko zgodovino (1901—1918), a po zlomu Avstrije je bil izbran za red« nega profesorja na Karlovi univerzi v Pragi. Predaval je socijalno in eko« nomsko zgodovino 1919—1921. Od 1921 živi v pokoju v Š. Gradcu. Živeč v svoji rani mladosti v vasi, ponesel je v šolo žive impresije iz kmetskega življenja in o agrarnih spremembah, ki so bile nastopile v Avstriji po letu 1848., ko je odpadla tlaka in desetina, a zemlja postala lastnina kmeta. Zato je Peisker jemal v obzir pri svojih zgodovinskih študijah ekonomske in socijološke faktorje, paralelno delujoč s tedanjimi nemškimi učenjaki Mei« tzen«om in Rhamm«om. Peiskerjeva dela imajo realno osnovo, medtem ko so mnogi drugi zgodovinarji kabinetni teoretičarji več ali manj od stvarnosti oddaljeni. Bivanje v Štajerskem Gradcu je Peiskerja napotilo k študijam južno« slovanskih agrarnih in socijalnih raz« mer v srednjem veku, posebno k pro« učevanju starega društvenega in go« spodarskega življenja Slovencev na južnem Štajerskem. V tamošnjih mno« gobrojnih županih vidi Peisker privi« legiran sloj tujega (avarskega) izvora. Peisker je v glavnem dokazoval: da so Skiti bili iranizovani turški noma« di, ki so podjarmili slovenske sosede« poljedelce. Z druge strani so isto sto« rili skandinavski pirati (Vikingi) in odtod menda prihaja trojni socijalni sloj pri nekaterih slovanskih narodih: slovanski, germanski in turški sloj. Te nove teorije J. Peisker«ja niso bile v glavnem z odobravanjem sprejete ne Kronika, referati in kritike. 163 pri slovanskih učenjakih ne pri širši publiki in so provzročile dosti ostrih polemik. Celo nekateri nemški zgodo« vinarji, kakor Rochfahl, E. Goldmann, A. Dopsch, Janko so se vsprotivili. Peisker se ni ustrašil nasprotnikov, ampak je ostal dosleden in je svetoval Slovanom, naj reformirajo svoje zgodo» vinopisje ter naj ne gledajo svojo pro» šlost na romantičen način, ampak pri= kazujejo stvarno dogodke iz prošlosti. On svetuje po padu Avstrije i v času obnove slovanskih držav, da je treba prenehati z malenkostnimi strankar« skimi in osebnimi prepiri v korist ce» Hne, ker drugače lahko zopet pride čez nas turško»tatarska in germanska najezda. Peiskerjeva dela so bila pri» znana v prvi vrsti pri Angležih, a tudi pri Slovencih in Nemcih je našel pri» jatelje in zagovornike svojih nazorov (n. pr. VI. Leveč, L. Hauptmann, 1. Jan Peisker. Marquart itd.). — Glavna dela: Be» rieht über die zum Zwecke einer agrargeschichtlichen Durchforschung Steiermarks vorgenommenen einleiten» den Arbeiten. Graz 1893—94. — Uber die Wichtigkeit der Lagen» u. Vulgo» namen. Graz 1895—96. — Eine Ge» schichte des Pfluges. {Zeitschrift für 11» 164; Kronika, referati in kritike. Sozial» u. Wirtschaftsgeschichte, V, VII, 1896.) — Die altslovenische 2upa, 1897. — Die serbische Zadruga. 1900. — Die älteren Beziehungen der Sla« wen zu TurkoäTataren u. Germanen u. ihre sozialgeschichtliche Bedeutung. 1905. — The asiatic Background of the Slavs in The Expansion of the Slavs. (The Cambridge Medieval HU Story.) — Zreformujme dejepisne stu« diuml Praga 1921. — Tvarog, Jungferns Sprung u. Verwandtes. (Blätter für Heimatkunde, Jhrg. 4.) Graz 1926. N. Zupanič. Pozdravni govor delegata kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca g. dr. Niko Zupanića na XII. kongresu poljskih medicinara i prirodoslovaca. Varšava, dne 12. jula 1925. »Data mi je vanredna čast i prilika, da Vas, gospodo, pozdravim kao dele» gat vlade Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca i da Vam poželim uspeh na kongresu, kao i kod kuće u praksi i teoriji. Vi ste se, gospodo, danas na XII. kongresu prvi put skupili posle oslobođenja i ujedinjenja poljskih ze« malja i oblasti u jednu veliku državu, pa Vam, prijatelji, razumevajuči Vašu sreću i oduševljenje zbog toga srdačno čestitam, slobodu — Vama živima, a pokojnicima Vašeg staleža, koji su žrtvama bilo u radu, bilo u blagu, bilo u krvi pripomogli do slobode — njima kličem: slava!« »Prirodno je, da mi južni Sloveni lako pojmimo Vas Poljake kao i Vi nas, jer nas je zajednička kolevka od« nihala u oblasti majke Visle i oca Pripeta, a historija oslobođenja i uje« dinjenja nas obeju pokazuje sjajne primere domoljublja i požrtvovanja.« »Moji zemljaci herojski su narod i nije čudo, ako su slavna dela Po» ljaka u dugotrajnim borbama sa Tur« cima našla upravo kod Srbo^Hrvata najlepši odziv. Naš pesnik renesanse, Dubrovčanin Ivan Gundulić, proslavio je poljsko oružje i poljskog kralja Vladislava IV. u epopeji »Osman«, umetničkom delu dostojnom slavne pobede nad neprijateljima Slovenstva i evropske kulture. No, mi Jugosloveni imamo razumevanje i za Poljaka, Nikolo Kopernika, koji je svetu otkrio veličanstvenu tajnu sunčanog sustava i čijim se imenom ponosimo donekle i mi sa juga, jer smo i mi Sloveni kao što ste i Vi, poljska braćo, i kao što je bio Kopernik Sloven. Krv nije voda a duša živi u krvi!« »Zalim, što su već davno umrli naš iprirodnjaffki filozof Ružer Bo'šikoVić, po rodu Dubrovčanin, i fizik Josip Ste» fan, rodom iz Koruške, i šteta je, što ne prisustvuju kongresu gospoda Mis hajlo Pupin i Nikola Tesla, fizičari iz New Yorka, jer bi upravo ti od« lični jugoslovenski naučen jaci umeli ovde oceniti zasluge Poljaka za pro« rgres prirodoznanstva. Naročito sam zadovoljan, što vidim u poljskoj državi tako uzorno organizovanu antropolo« šku nauku, tako da stoji Poljska u tom pogledu u prvom redu. Svakako je već i vreme, da jednom čovek na« čini sebe predmetom rasnog istraži« va^ija i da upozna sam sebe.« »Želeći Vam, gospodo kongresisti, još jedanput u&peh, ja Vas pozdrav« ljam najsrdačnije.« Poetovio. Vodnik po muzeju in stavbenih ostankih rimskega mesta. Napisal Mihael Abramič, slovensko iz« dajo priredil A. Sovre. Izdalo in zalo« žilo muzejsko društvo Ptuj 1925. Kot prvi po vojni izdani vodnik po jugoslovanskih muzejih je izšel Abra« movičev vodnik po Ptuju. Uvršča se v okvir serije vodnikov, kakršne izdaja avstr. arheol. institut in kakršni so se tako z ozirom na vsebino kakor na Kronika, referati in kritike. 1651 opremo, doslej izvrstno obnesli. Ni torej navaden vodnik, eden izmed onih pustih, suhih katalogov, kakršne rabiš le v muzeju pred dotičnimi objekti in kakršnih ne rabiš potlej morda več. Abramovičev vodnik je bolj živo popi« sana zgodovina starega Ptuja, izrezek iz bogate slike antične kulture na na« šem ozemlju. In celo tam ni pisatelj dolgočasen, kjer mora naštevati posa« mezne muzejske objekte. Manjši eks« kurzi, o Mitrovem kultu, o rimskem lončarstvu, prekinjujejo pravi muzej« ski katalog. Narodopisna in kulturno« zgodovinska zbirka muzeja seveda ni« sta upoštevani, toda upati je, da do« bimo sčasoma tudi za ti dve vodnike. Sploh bi bilo želeti, da bi dobili po vzorcu tega vodnika še vodnike po na« ših narodopisnih muzejih. Tak vodnik, z daljšim uvodom in kratkimi, čeprav ne suhimi popisi in predvsem razla« gami posameznih predmetov, bi mogel biti izvrsten uvod v narodopisje v ozemlju svojega muzeja. Balduin Saria. t Dr. Krum Drončilov. V je en 1925. leta je na tragičen način kon« čal svoje mlado življenje Dr. Krum Drončilov kot žrtev svojega poklica. Pri prazgodovinskem prekopavanju ga je zasula zemlja. Drončilov je bil po stroki antropolog in antropogeograf in je bil na sofijski univerzi nameščen kot docent. Narodil se je v Samokovu na Bolgarskem 6. avgusta 1889. Po dovršenih gimnazijskih študijah se je vpisal na univerzi v Berlinu kot slu« šatelj geografije in etnografije, a -pri Fehksu Luschanu je poslušal tudi an« tropologijo. Doktorsko čast je dosegel leta 1914. Po vrnitvi v domovino je postal asistent etnografskega imuzeja v Sofiji od 1914—1915. Za časa sve« tovne vojne je bil vzet v armado 1915—1918, a od 1918—1923 je služil kot asistent na sofijski univerzi. Leta 1923 je bil izbran za docenta na uni» verzi ravnotam. Drončilov se je bavil v prvi vrsti z antropologijo in antro« pogeografijo kraljevine Bolgarije, ven« dar pa je napisal dobra dela o Arba« naših in o prebivalstvu Južne Srbije i(Macedonije) na osnovi materiala iz vseh tamošnjih srezov. Njegova glavna dela so: Materiali za antropologijata na Blgarite (1921); Prinos km antro« pologijata na Albancite (1921). N. Zupanič. Михаило Ласкарис, Византинске принцезеу средњевековној Србиј и. Прилог историји византин^скосрбских од- носа од краја XII. до средине XV. века. (Књижарница Ф. Баха). Београд 1926. Ker so bili Srbi u srednjem veku sosedje bizantinske države in ker so pri cerkvenem razkolu ostali na strani Carigrada, je razumljivo, če so se srbski vladarji ženili tudi na dvorih bizantinskih dinastov. To je bilo dosti važno, ker ženitbene veze niso imele samo političnega pomena, ampak so odpirale vrata bizantinski civilizaciji v srbskih deželah. Zato je dobro, da nam je grški zgodovinar M. Laskaris, sedaj profesor na univerzi v Solunu, napisal monografijo pod gornjim na« slovom, katera nam pregledno pred« očuje zgodovino ženitvanjskih zvez med srbskimi dinasti in bizantinskimi princesami. Profesor Laskaris je dijak beograjske univerze in je dosegel do« ktorat na osnovi disertacije pod gor« njim naslovom. Avtor opisuje v hro« nolcškem redu sledeče bizantinske princese, pozneje srbske vladarice: Evdokijo, hčer bizantinskega carja Aleksija III., omoženo s kraljem Ste« vanom »Prvovenčanim«; Ano, hčerko epirskega carja Teodorja, omoženo s kraljem Radoslavom; Simonido, hčerko bizant. carja Andronika II., cmoženo s kraljem Milutinom; Marijo Paleologovo, ženo kralja Štefana De« 166 Kronika, referati in kritike. čanskega; Jerino Kantakuzinovo, ženo Jurja Brankoviča; Heleno Paleologovo, ženo Lazarja Brankoviča. Delo M. Laskarisa predstavlja resno zgodovinsko razpravo in nikdo ne bi prisodil, da je začetniška doktor» ska disertacija. Zapaža se popolna obs jektivnost in logična ostrina kritike. Zato je popravljeno dosti mišljenj in trditev predhodnih del jioznanih zgo» dovinarjev K. Jirečeka, Č. Mijatoviča, R. Grujiča in drugih. N. Zupanič. Obleka kranjskih žena v 18. veku. Dne 4. julija 1. 1766. je umrla v Kranju zapuščini je bila tasle obleka: Zelena Marija Florian roj. Prešeren. V njeni suknena kratka šavba s i podloga iz laške jagnjetine. Vrhna suknja iz tem» no barvanega mesolana, zarobljena z zelenim svilnatim trakom. Vrhna suks nja iz rmeno barvanega mesolana, zas robljena z višnjevim svilnatim trakom. Suknja iz rjavega kronskega raša (Cronräsch), zarobljena z višnjevim svilnatim trakom. Suknja (raša) iz ko» roškega zelenega raša. Platneno perilo: 5 vratnih srajc, 3 rute za na glavo, 3 namizne prte iz cvilha, 1 cvilšna bri» salka, 1 cajgasta blazina za krste, 3 pare črnih izšitih podzglavnikov, 5 rjuh iz mikanega hodnika z zapognje» nimi čipkami, dve rjuhi iz mikanega platna. L. 1774., 6. dec, je v Kranju umrla druga žena Mihaela Floriana, Neža roj. Kraškovic. V zapuščini je bilo to«le: Srebrn pas z deloma pozlačenimi, de« loma plavotopljenimi členi, en manjši srebrn pas, ena srebrna verižica. Kikla iz bruseljskega napol cajga, s črnim modercem in črnimi motvozi. Ena kikla iste vrste z rmeno svilenim mo« drcem in črnimi motvozi. Kikla iz ka« melota z belim rožičastim svilenim modrcem in zlatimi porticami. 5 srajc iz domačega platna, ena s tačicami. Ena musulinasta izšivana peča s čip« kami. Ena umusulinasta izšivana bolj fina peča. Ena dvojnosvilnata vratna ruta. Ponošena bavela«ruta. Suknena jopa s flanelasto podlogo. Zelenosuk« nena z dimnato jagnjetino podložena šavba, 1 cicast predpasnik, 1 črn gra« didorski predpasnik, 3 plavi platneni predpasniki za delavnik. Pajčolanasta avba z zlatim formom in finimi čip« kami, 1 stara s črnim formom, 1 par volnatih rdečih nogavic, 1 par čevljev. (Iz Pavšlarjevega arhiva v Kranju.) A. Koblar. J. Peisker, Tvarog, Jungfernsprung und Verwandtes. Blätter für Heimatkunde IV, 1926, št. 7-8, Str. 49-57. Razprava prinaša bogato gradivo iz toponomastike za proučevanje slovanske mitologije, razlaga tega gradiva bo pa jedva dosegla soglasno odobravanje. G. avtor izvaja : Po raznih slovanskih krajih imamo hribe, ki imajo v osnovi besedo tvarog%>. Njen pomen je znan: Topfen, Käse nem. Quark, Quargel je prevzet iz slovanskih jezikov. Iz raznih okoliščin pa postane verjetno, da imamo v tej besedi še postransko obliko za ime najvišjega (in edinega) slovanskega boga Svaroga. Na slovenskih tleh najde g. P. to deblo v sledečih slučajih: 1. Torek (kraj. reper- torij : Torek), zaseljek kat. občine Do- brova, sod. okr. Sevnica : 1309 burg Twa- roch; 2. Verače, vas v sodnem okraju Kozje: 1480 Tbaraschitzberg, kar je lahko tvarožičb (po g. Peiskerju), torej nekak patronimik ; mogoče je pa tudi slov. tva- rožbcb. Mogoče smemo še pristaviti : 3. Dwarack (1524), Steir. Gerichtsb. 412 in Vorrech Lf. Gesamturb. 284; oboje je menda današnji Tvorec ali Tarovec vzhodno Kladja. 4. Tarecker, kmetski dvorec, Laintal pri Trofeiach : 1434 Ta- regk. Verjetnost, da je tvarog^ druga oblika za svaroga postane večja, ako vidimo, da nastopata imeni alternando v parovnih krajevnih nazivih, kjer je Kronika, referati in kritike. 167; drugo ime istotako mitološkega pomena ; raznim tvarožnim in svarožnim goram odgovarja — kakor navaja g. avtor — kot drugi člen : strašidelnik ali čertuv mlyn etc. Pristaviti smemo, da je znan najvišji bog Slovanov tudi pri nas s svojim obi- čajnim imenom: prim. ime kmetskega posestva Svarožnik v Vitanju (Slov- Glas- nik XI, 1868, 23) in na Pohorju (Novice 1859, 169); nejasno je ime Zwaroez sev. zap. Celja = svarožič ? — Eni taki topo- nomastični skupini posveti g. avtor še nadalje svojo pozornost; v nekih slu- čajih si stojita nasproti devint) in svaro- žičb (oziroma ekvivalentni izrazi: svçto- •vid'b, sv. Vid). Devint) je adj. k subst. deva. Säugerin, Jungfrau; dostaviti je skok (ali skala, pečina). Na te „ Devine' nadovezuje tradicija povest s tipično vse- bino, kjer se reši deklica pred zasledo- vanjem nezaželjenega ljubimca s skokom v globočino. To stalno se ponavljajočo povest označi g. pisatelj kot neslano („ab- geschmackt") in skuša dokazati, da si stojita v teh slučajih nasproti dve mito- loški bitji, prevzeti v slovanske verske predstave iz Zoroastrove religije: deva da je zapravo iranski daëva, ki odgovarja zoroasterskemu Ahrimanu ; svÇtovid'b (isto- veten s svarožičem) pa da je etimološko *sp3ntö vidaëvO „der heil. Antidëva". Be- seda deva bi imela potemtakem v slov. jezikih dvojni pomen: 1. deklica, 2. deva ,zli duh'; ko je drugi pomen otemnel, je bila podana možnost, da se razvije ob „kultnih pozornicah" Deva — Svetovidi) ljudska povest o zasledovani dëvi, ki skoči v globino ... V nadaljnjem očrta g avtor zgodovinsko podlago za to svojo domnevo : I. 359. je naselil cesar Constan- tius II. Sarmate nazvane „limigantes" ob Renu, kjer se izliva vanj reka Nahe; ti Sarmati, ki so seveda Slovani, so pre- nesli v svojo novo domovino predstave zoroasterske religije; njim je pripisovati „kultno pozornico" priDahnu (Rheinpfalz) : Schützenberg s kapelo sv. Mihaela — na- vmes potok — in Devin skok. Ostale take pozornice po sedaj nemških in slo- vanskih tleh so nastale s prihodom Ava- rov in Slovanov. — Tako g. pisatelj ! Ker je jasno, da je najvažnejši del razprave oni, ki govori o „devinem skoku" se vr- nimo k tej točki. Od gospoda pisatelja nedovoljno razjasnjeno dejstvo, da se po- navlja ob istem krajevnem imenu „Devin skok" vedno tudi tradicija o bežeči de- klici, se da na preprosti način razložiti tako, da je na dotičnih krajih lokaliziran starodavni naravni mythus Slovanov : de- mon zime (viharja ?) je ugrabil dëvo, bo- žiče pomladnega življenja in jo drži v svojem gradu. Solnčni heroj pride čez nekaj časa pod grad in omogoči z bajili ujetnici skok iz grajskih lin. Kmalu do- spe i sam demon in začno se pregovar- janja ... Iz slovenske narodne literature je znana pesem o Trdoglavu in Marjetici, ki obravnava to epizodo. Solnčni heros (španski kraljevič) prinese pod grajske line, kjer je zaprta njegova sestra Mar- jetica, zaželjene predmete: Vzel je oljkove križe tri . . . Vzel je tri leskove šibice; Z vsako trikrat vdaril je Potlej Marjeto rešil je. Marjeta se doli spusti Po drobni zlati ketini . . . V par trenutkih se prikaže še tudi Trdoglav! To je „devin skok" v prav- ljični obliki ; oder, kjer se odigrava ta epizoda je nedoločen (,Pusti grad"). V pripovedni obliki je ta prizor loka- liziran na razne prepade, ki nosijo odslej zadevno ime. Za Štajersko so zbrane te povesti pri Krainzu (Hans v. der Sann), Sagen, str. 4—5 ; za Koroško pri Gra- berju str. 437. Zasledovalec je tukaj po- stal kak vitez; rešitelj, ki je v slovenski bajni povesti devin brat, postane v po- vestih soprog, ali kdo drugi. V neki ko- roški povesti pade zasledovana devica v naročje sv. Rozalije; še danes si hodijo kmetje tje iskat leka za vid. (Substitu- cija za sv. Vida, ki je istotako svetnik za oči.) 168] Kronika, referati in kritike. Pri tem prizoru so udeležene tri osebe — deva, svetli heroj in demon viharja ali zime ; normalno smemo pričakovati tri imena tudi pri lokalizacijah ; g. Peisker določi po svoji teoriji samo dve, a tudi pri njem se pokaže poleg deva (= zlega duha) še po kakšen hudič; n. pr. pri tre- merski kultni pozornici. Svitli heroj, ki nastopa v teh povedkah, ni istoveten s Svarogom temveč je samo Svarožič, to se pravi, on je človek, ki pa izvaja svoje poreklo od samega boga. Slično pripada pri Germanih Sigurd rodbini Welsungov, ki jim je praded sam Odin. V slovenski in čakavski narodni tradiciji se imenujejo taki. heroji kresniki ; v naših pravljicah bivajo na Zlati gori ; narodne povesti pa jim dodeljujejo različne kraje kot biva lišča. Drugo ime tega heroja SvetovidЂ, ki je bilo sicer znano tudi po slovenskih tleh, se je v krščanski dobi izprevrglo v Sveti vid, kot to dokazuje podrobneje g. pisatelj. Tudi sv. Jurij in Sv. Mihael sta nadomestila slovanske predstave. — Demon, ki ugrabi Devo, je bil prvotno pač É^ri'b. Kazno je, da je beseda Čatež, ki jo poznajo Slovenci, tabu za črta : »Čatež je pol človek, pol kozel, sam pe- klenski hudič" (Trstenjak, Slov. Glasnik I, 1859, 172). Tudi o Ladislav beleži tradi- cijo, da je bil Čatež „bog vetrov in vi- harja" (Dom in Svet 1892, 377). Tam tudi opiše dva kranjska kraja, ki sta ohranila nanj spomin : 1. Čatež na Do- lenjskem ob vznožju Gorjancev, s farno cerkvijo Sv. Jurija in s podružnicama sv. Vida in sv. Mihaela; torej sami zna- čilni svetniki. 2. Čatež nad Trebnjem z župno cerkvijo sv. Mihaela. 3. Pristavimo še : Čatež, naselje občine Virštanj ; spada mogoče h kultni pozornici Verače < ''tva- rožičev hrib. Črtov priimek je v omenjeni slovenski bajki Trdoglav; že Trstenjak je primerjal iz nemške tradicije vzpo- redno ime Grummelkop (nizkonemško Grummel .Donner'); latv. Aukopernes; апка, fem. ,Sturmwind' (Slov. Glas. XI, 1868, 185). Opozarjam še na eno tako ime : gospod žlemberskega gradu (Schmie- renberg nad Mariborom) se zove Kruto- gvava ; o njem se pripoveduje : „ko je nekoč zasledoval pred njim bežečo kmet- sko deklico, pade čez skalo v globok prepad in se ubije. Kmetje ga najdejo mrtvega, okrog vratu mu je bil ovit pisan gad" (Popotnik 1883, V, 239). Ime Stra- šilo, Strašidlo, o katerem razpravlja g. avtor (ime je običajno pri Čehih), imamo mogoče v kultnem odru pri Göstingu; poleg težko obrazložljive oblike za Stras- zengel : Strazinola imamo zelo zgodaj tudi Strazille (1159), Strazelle (1265). To je mogoče ime hriba. Torej bi imeli tudi tukaj zahtevano trojico : Deva, Зус1оУ1аЂ (župna cerkev sv. Vida) in Strašilo. Iz ščavniškega dola navaja Trstenjak (No- vice 1857, 90) narodni običaj, da se spri- meta na sv. Jurija dan „zeleni Jurij" ali „Vesnik" z Raboljem, ki je oblečen v kožuh ali slamnati plašč. Beseda rabotj je mogoče prevzeta iz madžarskega : prim madž. rab sb. (izposojenka) ujetnik, are- stant, suženj; rabul adj. gefangenmäßig ; semkaj spada mogoče tudi beseda rabel', „Henker". — Za ime zlodej, ki je pač tudi tabu za Črta, prim. Zlûdei, Slûdi ime moža, ki si je pridjal nemško ime Sifridus Mon. Car. 1203, 395 et pass. In končno deva: njeno ime živi v kra- jevnih nazivih: 1. Tiff en, Koroško, jug. zap. Trga Tewin, Tiuina etc., pri tem kraju je lokaliziran tudi „Jungfernsprung". 2. Devina voda imenovana tudi Črešnjevski potok in vas. Staj. : Theping (1583) Steir. Ger.-beschr. 346 et pass. Tudi tukaj je lokalizirana neka narodna pripovest, ki se nanaša na ime hriba Sentovec, in na Zlodjev mHn (Pajk, Črtice sub Sent): „Div' in zlodej se prepirata za dušo ne- kega mlinarja; Šent prišanta(!) s sekiro, ter odvede dušo seboj ! Sentova sekira daje slutiti, da je mišljen tukaj Perun ali Trot, ki nosi tako orodje; tej sekiri pravijo Slovenci pri Žitalah (Schiltern, ,ščitarji' ; v Halozah) : taranbatta ! — 3. Devin, ital. Duino, ob Adriji; nem. Kronika, referati, in kritike. 169 Tibein; 4. Depinach, naselje (izginilo), pri Ponikvah (1451); Tybeiner (1480) sev. Šoštanja (izginilo). — Pod Deva je pač mišljena Vesna, beseda pomeni v Tolmin- skem isto kakor vešča. Krajevno ime „Devin skok" je slovanska pararela k nemškemu „Brunhildenbett" (Symons, Heldensage ^ 656). Perun je pri Slo- vencih še zastopan z imenom rastline perunika fem. ,iris germanica'; Perkunji hrib, na katerega je cesto opozarjal Tr- stenjak, je pa v starejših oblikah zapisan kot Perkonigberg (1490), še starejša oblika je na žalost pokvarjena: 1441 Prewukiry, vsekakor to ne spada semkaj. Sicer je pa znan bog groma med nami kot Troti), Trodl; prim. trodovnik sb. Hauswurz, Donnerkraut. Krajevna imena: 1. Trotkova, Goričko: 1265 magna Tron- kowe (pisano Cron-); 2. Trotov hrib, Traidersberg, sev. zap. Leobna: 1293 Truntisperch ob Leoben; 3. Trotniki pri Lienzu, Tirolsko: Trontnic (locus in comitatu Meginhardi 1. 1075-1090, J^2 413 po Mon. Car.; 4. slično menda tudi Trot- nikij danes Trainting (vzhodno Anthe- ringa): curia in Trůnting 1. 1115, 876, 6, Salzb. Ukb. - /. Kelemina. Na obranu. Účelem vědeckého referátu jest, aby čtenář přesně zvěděl 1, čemu a na základě jakých zdrojův autor učí a 2, co a na základě jakých zdrojů referent namítá. -.í Z referátu však pánč profesorova čtenář nemůže si nijak predstaviti ob« sah mojí rozpravy, založené na plas nech a obrazech scenerií přírodních, kdežto místní jména jsou v nich pous hými, ovšem důležitými vignetami. Předvedl jsem prozatím šest« náotero ve všem shodných scenerií, tudíž jevišf, a každé jest o třech souí hlasných kulisách: 1) voda s prudkým proudem, 2) v levo od vody hora s velkým obzorem, 3) v p r a v o od vody skalní stěna; hora se stěnou tvoří více méně úzkou temnou soutěsku. Kde se jména obou těchto kulis zachovala, nese hora název svatý, stěna bu 1' epitheton čertovo, nebo se zove Devin skok, Jungfernsprung. Jsou to tudíž vesměs kultni jeviště, do nichž soustředil Slovan svoje du ali» sticke představy o dvou světovláds ných mocnostech: dobrého světla a zlé temnoty v neustálém zápase. Z jevišť čertovských .předvedl jsem šest, z dě« vínských devět. Z těchto patnácti jsou dvě nejzřetelnější: čertovské nad horní Vltavou u Vyšího Brodu (Hohenfurt) v Cechách, děvínské nad Můrou u Göstingu v Štýrsku: Děva tu zřejmě zastupuje čerta ve všech devíti jevií stich ! Jak nabylo slovo děva čertovského významu? To mohlo nastat pouze z jazyka, kde čert slove deva skutečně, totiž v Avestě, řeči iránského refor« mátora Zarathuštry, jenž daevy, dosavadní bohy, strhl do pekel, a tím nabylo božské jméno de'eva ďábelském ho významu. Slujedi tedy stejně též i démon slovanský, tož Slované přijali ho s dualistickou naukou Zaras thuštrovou, neboť patnáct dualistických 170: Kronika, referati in kritike. jevišť slovanských samo o sobě to dosvědčuje. Z toho všeho vysvítá již předem, že slovanská kultni jeviště jisou pouhou kopií předpokládaného originálu iránského. Tato moje předpověď v zápětí se vyplnila, když slavný iranista Mar« quart objevil mně originál v soutěsce zvané Mazdoran na rozhraní iran« skoíturanském: Toto kultni jeviště, v naší řadě šestnácté, dá se přesně datovati for« mou názvu Mazdoran, jenž se nese k božímu jménu Mazdäh Ahura »moudry Bůh«. Tato forma přichází pouze v nejstarší partii avestských hymnů, je» jíž autorem jest Zarathuštra sám; pravděpodobně žil kolem r. 900 př. Kr. (Bartholomae, Zarathuštras Leben u. Lehre. Heidelberg 1919). V novějších partiích Avesty čteme výhradně for« mu Auramazda. Struktura iránského jeviště se kryje se slovanskými naprosto; doka« zuje, že základ víry, jak ji hlásal Z., se nijak nezměnil ani mezi Slovany. — I jeviště slovanská možno datovati aspoň ad quem: r. 359 po Kr. byla přesazena část zajatých Sarmatae Li« migantes z jižních Uher do Porýnska, a po nich zbylo kultni jeviště Jung« fernsprung u města Dahn (Rhein» Pfalz), shodné s druhými; byli to tedy Slované. Od časů Zarathuštrových až po toto přesazení uplynulo aspoň 13 století. Dokud Slované se přidrželi svého duahsmu, dovedli přesně lišit jméno děvy (mask.) satana ode jména děvy (fem.) panny; pokřestěni, nesměli však již nazývati čerta pohanským jme» nem děva, nýbrž biblickým jménem djabol; pak rozuměli názvu d ě v i n skok ve smyslu děvin skok, a po svém poněmčení Jungfernsprung. Tím objasněna celá, romanticky naladěná záhada neočekávaně jedno» duše, a slovanskou mythologii zbaví nevítaných fantastů; že se budou zuby nehty bránit, ovšem marně, dalo se očekávat předem. Jako prvý přihlásil se vážený pan referent; jemu shoda šestnácti kultních jevišť nijak neimponuje, on zamítá je» jich d u a 1 i s m z ohledu na prosto» národní pohádky o štvaném děvčeti, v nichž vidí »starodaven naravni my» thus Slovanov« o třech božstvech: 1) démon zimy (vichru?), 2) děva, bohyně »pomladnega življenja«, 3) slunečný heros. Všechny tyto tři roztodivné veličiny jsou vSak holé výmysly všelijakých diletantů, jichž se pan ref. důvěřivě dovolává, n. př. otce Ladislava, že byl Catež {prý tabu za čerta) »bog ve» trov in viharja«, Dom in Svet, 1892, 377. Tam však čteme: »Cati» je bil bog vetrov in nevihte. To imam za» pisano, pa ne vém, kje sem dobil. Od tega božanstva je ime Čatež.« Co kde» si velebný pán zvonit slyšel, panu ref. sotva po 35ti létech jest juž tradicí. — Pajek, Črtice 226 vypravuje, že zlí duchové Zloděj a Div se přeli o duši kéhos mlynáře; přibelhal Sent se se» kyrou a duši odvedl. K tomu dodává pan ref.: »sekira daje slutiti, da ie mišljen tukaj Perun ali Trot, ki nosi tako orodje«. [Pan ref. při tom odka» zuje na pytlem praštěného filosofa Hanuše, že Děva je dceř P e r u n o» vaz Letnice. Hanuš to má od povest» ného falsátora Hanky, jenž do nad» berného kodeksu Mater verborum z 13. stol. (v pražském Museu) p a d ě = lal půldeváta sta českých glos; pod tekstem Diana Latone et Jouis filia vepsal: Deuana Letnicina ý Perunoua dci. — Pan ref. dosud věří. Kronika, referati in kritike. 171 že »znan bog groma med nami kot Tr^tT>...« Leč toto chlapisko rov» něž Hanka vpašoval do Libušina súdu (Zelenohor. rukopis), vlastního svého podvrhu: Trut pogubi saň ljutů. — I ten S i t i v r a t jest Hankovo falsum v Mater verborum: Sýtiwrat, Satur» n u m pagani illum esse aiunt, qui pri» mus ab Olimpo uenit, arma Jouis fu» giens ... P i c u s Saturni filius. Síracec (Stračec) Sitiuratow zin (syn).]* — « Z kultních jeivišt": Šestnáctera shodných scenerií, šestnáctera shod» ných názvů, kde každý název s pred» metem se přesně kryje, k nám pros mluvila ústa dualistických před» kův našich přímo, bezprostředně. Po» hádky však panu ref. t r i a 1 i s m hlásají. Jeho celá úvaha konec konců bezděčně založena na podvodech Hans kových, s pominutím posledního pûl» století literatury mythologické; ta přes všechnu svou zaostalost aspoň potud zmoudřela, že folklor do mytho» logie vůbec nepatří. A Hanko« vy podvody důmyslně odkryl Adolf Patera, Hankův druhý nástupce v Českém Museu, a uveřejnil v roz» pravě »Češke glosy v Mater verboí rum« v »Časopise Musea král. Ceské» ho« 1877, str. 491—513. Epochální tato práce slaví letos padesátileté jubis leum; z Prahy do Lublaně cesta da» leká! V Št. Hradci 5—IV—27. Jan Peisker. Niko Zupanié, Prvobitni Hr» j vati. (Zbornik Kralja Tomislava, str. 291—296. Izdala Jugoslavenska Akade= mija znanosti i umjetnosti. Posebna djela Jugosl. Akad., knj. XVII.) Za» greb 1925. Les Croates primitifs. L' auteur est d' avis que les tribus , primitives qui portaient le nom de Croates, n' étaient pas d'origine slave mais plutôt d'une race e' trangère pro» venante de la Sarmatie Asiatique qui s' étendait à 1' ouest jusqu' au bas Don (Tanaïs). Là, dans une colonie grecque nommée Tanaïs, on rencontre pour la première fois le nom de Croate (Xoçoaf^oç, Xopovâ&oç) sur le monu» ments en pierre, aux II et IIL siècle après Jésus Christ. Le nom y est employé en nom personnel ou en nom de famille. Ce qui signifierait que ces gens — là auraient immigrés à Tanaïs d' une contrée »de Croates« qui, d'après l'auteur, se trouve quelque part entre le Caucase occidental et la côte orientale de la Mer d'Azov. C est là, en réalité, que 1"' auteur a réussi à trouver la patrie primitive des Serbes (voir son ouvrage »Les Serbes de Pline et de Ptolomee«, Beb grade 1924), que l'auteur considère alors déjà comme étant voisins des Croates et des Tchèques de même qu' ils r étaient au commencement du Moyen^âge sur le territoire de la haute Vistule et de la Saale. D' après cette théorie, les Croates ne se seraient mêlés aux Slaves que plus tard, en guerriers étrangers, soit déjà dans leur vieille patrie transcaucasienne soit après, dans leur nouvelle patrie dans le bassin du haut Oder et de l'Elbe. Etant arrivés là, ils se seraient sub» jugés les indigènes, auraient organisé des états primitifs, crée l'idée tradi» tionnelle et nationale croate, mais ils auraient disparu complètement dans la masse slave subjugée. Ce n' est que le nom qui se soit conservé. Il est tout naturel que les Croates aient conservé, en conquérants, une place sociale pris vilégiée et qu' en soldats, ils l'aient gardée. * Kar je v oklepaju, je brezpredmetno, ker je g. referent zadevni sporni odstavek pri korekturi sam črtal. — Ured. 172 Kronika, referati in kritike. Du bassin de la haute Vistule et de 1' Odre c. à d. de la »Croatie В1апг che« les Croates émigrèrent aux en» virons de 626 après Jésus Christ dans la partie occidentale de Г Illyrie. En même temps, une partie des Serbes a quitté d'après Constantin Porphyros génète sa patrie sur Г Elbe »La Serbie Blanche« (La Saxe d' aujourd' hui à peu près) et a conquis d'abord la Macédonie puis la partie intérieure de Г Illyrie. L'auteur énumère les différentes explications étymologique du nom »Croate«, entre autres celle de M. Vasmer (iran. hu + urvatha »amicus«) et la sienne (lesghien: churava »com» munity« + plur. suffixe th [d, t] : Churavat: communion, tribu, nation). Les Croathes, les Serbes et les Tchèques ont vécu primitivement sur le territoire entre la crête du Caucase occidental (Corax) et la côte orientale de la Mer d'Azov (Maeotis), oû, dans Г antiquité vivaient et de nos jours encore vivent les Tcherkesses (KeQxè- rai) out les Circassien: Kizes, An» tes et d'autres aborigènes caucasiens, membres de la famille alarodienne, donc parents éloignés des pieux Pélas= ges et des Etrusques. (Po Zborniku Kralja Tomislava XCI.) Med revijami. Neverjetno se je zadnje desetletje razmahnil interes za kmečko umetnost. Zanimali so se zanjo umetniki, ki so v njenem primitivizmu črpali novih oblikovnih vrednot, obrts niki pddobno, etnografskih izdanj o tej stvari pa kar mrgoli. Umetnostnemu ioh klorju se pripisuje tolika važnost, da omogočajo take izdaje večinoma nar. vlade. Vsem tem izdanjem je lastno neko osnovno, enotno stremljenje po tem, da se razgrebe in razgali »bistvo narodne duše«, ki da je najčistejše zapopadeno v oblekah ljudske umetnosti, kjer da se je skozi stoletja nepokvarjeno ohra» nilo v svoji prvotnosti in individualno« sti. Narodi hočejo s tem dokumentirati svojo samoniklost, in tako treba to razživetje ljudskoumetnostne literature razumeti kot enega izmed tistih pojas vov današnjega življenja, ki jim tvori skupno duševno ozadje moderni indi« vidualizem, ki se kaže prav tako v »na« cionalnih potrebah«, v politiki, gospo« darstvu in višji umetnosti. Tako je izdala sovjetska vlada »Hrestjanskoe iskusstvo Rossie« (ne baš razkošno ilustrirano, pa literarno in metodično temeljito, jedrnato delo). Nemška vlada je izdaja svojo »Deutjche Volkskunst« v elegantni opremi, raz« košno ilustrirano (zvezka Bayern in Schwaben tudi za nas važna!), potem smo videli »Narodnoe iskusstvo Pod« karpatskoj Rusi« (neznanstven tekst pa naravnost luksuzne reprodukcije), »Volkskunst« je izdala v več variantah Švica, Italija, Češkoslovaška v nekih ozirih celo prednjači. Slovaki so dobili poleg Jurkovičevega ogromnega dela v tem smislu sedaj še A. Vaclavikovo »Podunajsko Dedino«, kjer se obrav« nava hiša, vas, pohišje, plastika, sli« karstvo, vezenine, glasba in narodno blago v debeli knjigi. Mnogo dobrega najde tu etnograf in primerjajoča stalna znanost tudi v dobro ilustrirani J. Vydrovi knjigi »Lidove stavitelstvi na Slovensku.« Za južne Slovane velja še vedno kot najodličnejše delo te vrste prof. Haberlandtova »Volkskunst der Bal: kanländer«, primerno nas upošteva tudi Bossert: »Volkskunst in Europa« (glej poseben člančič!). V ostalem nimamo še velikih, reprezentativnih domačih del. Zagrebški in beograjski etnograf« ski muzej izdajata kataloge in vezeni« ne, »Narodna Starina« prinese tupa« tam kaj in »Zbornik za narodni život i običaje Južnih Slovena« ter sofijska Kronika, referati in kritike. 173; »Izvestia«. Vendar imajo vsaj o kmečki arhitekturi Hrvati med nami najobšir« nejšo izdajo (Gradevni oblici 1906). Za nas Slovence pride nekaj mačehovsko v poštev Haberlandtova »Osterreichi' sehe Volkskunst« in »Das Bauernhaus in Osterr.iUng.«, dalje znana angleška »The peasant Art in Austria«, potem člančiči Westra, Šmida itd. v Carnioli, Slovanu itd. Treba se bo tudi nam Slovencem ozreti po takem delu. Etnografski mu« zej v Ljubljani je prevzel tozadevno iniciativo v roke in če bo sreča mila in državne podpore kaj, dobimo tudi mi sčasoma svojo »Slovensko ljudsko umetnost in glasbo«. 5. Vurnik. H. Th. Bossert: Volkskunst in Europa. (Wasmuth, Berlin 1926.) Zelo mnogo diskutirana knjiga, doslej goto« vo najobširnejše delo o ljudski umet« nosti, vsekakor pa prvo univerzalno delo o celokupni evropski ljudski umet« nosti. Upošteva sicer predvsem orna« mentiko v slikarstvu, rezbarstvu, nošah in vezeninah ter arhitekturi, vendar obeta v uvodu še nadaljnji zvezek, ki je potreben in ki bo obravnaval še arhi« tekturo. Delo vsebuje tekstni zvezek s katalogom in popisom objavljenih ob« jektov ter avtorjev uvod, dalje 132 vehkih tabel, večinoma v trobarvnem tisku. Lepo so v primerih zastopane tudi umetnine iz slovanskih držav Rusije, Poljske, Češkoslovaške in Bolgarije, Ju« goslavija je zastopana kar z 12 tabla« mi, ki objavljajo vezeninske orna« mente večinoma iz južnih in vzhodnih krajev države. Narodopisec, ki se peča s primer« jalnimi študijami na polju umetnostnih oblik, bo našel v knjigi cel leksikon materiala. S. V. Albert Sič: Narodne veze« nine na Kranjskem:/. Narodne vezenine z Gorenjskega; II. Belokranj^ ske vezenine; III. Bele vezenine; IV. Pisane vezenine. V Ljubljani 1918. Po« leg 10 fotografij po vezeninskih origi« nalih in 96 deloma barvasto izdanih tabel s posameznimi ornamentalnimi detajli ali vzorci celih ornamentalnih kompozicij v ljudskem (narodnem) duhu. Zbirka narodnih omamen te v: I. Narodni okraski na pirhih in kožuhih. II. Narodni okraski na orodju in pohii Stvu, Ljubljana 1922 in 1923. Deset fo« tografij in skupno 46 tabel, deloma bar« vastih. Slovenski narodni slog: Kmečke hi: Se in njih oprava na Gorenjskem, Ljub« Ijana 1924. Sičevo delo je plod mnogoletnega truda na polju dela za ohranitev slo« venske ljudske umetnosti in nje zopet« nega vzbujanja k življenju spričo dej« stva, da je narodni slog slovenski orna« mentiki in arhitekturi, noši, vezenini, pohištvu potreben, da pa izumira pod pritiskom nivelirajoče moderne šablon« ske veleobrti. Knjig s tako tendenco se je zlasti izza romantike sem izdalo v Evropi ogromno število, katero število je spričo razmaha individualizma v zad« njih petdesetih letih še znatno posko« čilo. Pri Slovencih poznamo le redke literarne poizkuse te vrste, med temi pa zavzema Sičevo delo gotovo najčast« nejše mesto tako po obsegu kakor po tem, kako častno zadošča svoji — et« nografa to ne sme motiti — zadani na« logi: nuditi ljudem, ki hočejo graditi, vesti, ornamentirati v slovenskem slogu •— vzorcev iz domačega za« klada. Obrtne šole, vezilje, rokodel« ci so se živahno poprijeli navodil Sičeve knjige in izčrpavajo v nji nagro« madeni leksikon »narodnih« omamen« tov in — s tem je zadana naloga dela izpolnjena. Etnograf seve, ki raziskuje oblike ljudske umetnosti z ozirom na kraj in čas njihovega nastanka in tako išče v 174 Kronika, referati in kritike. mnogobrojnosti sistema, bo Sičevo delo mogel rabiti v svojo svrho le v omeje« nem obsegu, ker je zanj ornament, o katerem ne ve kraja in časa postanka neraben. Te oznake so v nekaterih de« lih Sičevih le zelo splošne, n. .pr. belos kranjske ali gorenjske vezenine, v delu Kmečke hiše ... šele je z dostavkom »Motivi so posneti iz sledečih krajev« zadovoljen tudi etnograf, ki mu bo izs daja v tej obliki prav prišla. Marljivi avtor teh del, ki je lani praznoval svojo šestdesetletnico roj» stva, h kateri mu Etnèlog iskreno čes sti ta, ima, kakor čujemo, še več del opisanega značaja v delu, želimo mu pa le založnika. V teh današnjih brids kih gospodarskih razmerah je požrtvos valen založnik redek, toda za ta dela se mora najti. Mi bi si seve želeli, naj bi v prihodnje avtor upošteval na ta ali oni način v svojih tozadevnih iz» daj ah tudi etnografske interese, s tem bo delo le pridobilo in se bo tudi bolj širilo. S. Vurnik. Гласник Етнографског Музеја y Београду, knjiga I. Urednik dr. Boris voje M. Drobnjakovič, Beograd 1926. Uprava beograjskega etnografske* ga muzeja je s tem izdanjem ustanovila svojo revijo, v kateri začenja publiais rati rezultate znanstvenega dela v svos jem delokrogu. Obenem proslavlja z ustanovitvijo Glasnika 25 letnioo mus žeja. Glasnik objavlja na uvodnem mes stu biografijo Stevana Mihajloviča, ki je podaril svojo hišo državi, da je v njej uredila etnogr. muzej v Beogradu. Potem slede poročila in kronike dela beograjskega (dr. Drobnjakovič), saras jevskega (M. Karanovič), zagrebškega (V. Tkalčič) in ljubljanskega (dr. N. Zupanič) etnografskega muzeja. Dr. Gjorgjevic objavlja pregled kolektiv« nega dela za etnografsko proučavanje v Jugoslaviji, dr. J. Erdeljanovič piše o aktualnem problemu Muzej in uflis verza. Slede etnološke strokovne raz« prave: dr. S. Trojanovič: Glavna obes ležja srpskog naroda, N. Zega piše o starih nevestinih pokrivalih v Srbiji, dr. V. Čajkanovič o dveh starih slus čajih azilije, dr. E. Schneeweiß objavs Ija novo srbsko koledno pesem, K. M. Manojlovič piše o svatbenih običajih v Galičniku z glasbeno prilogo, R. Uskokovič piše o nošah v Ivanjici, dr. T. Gjorgjevic o petju v Gackern in Jajcu. Sledi bibliografija za 1. 1925. in 1926. (slovenska je malo upoštevana, čeprav je raztresena, pa je številna!). Izdaja je opremljena z mnogimi fotografijami, enim barvotiskom ter notnimi primeri. Pozdravljamo novo etnografsko revijo, ki bo raziskavanju prav velike usluge storila. S. V. Вођа кроз Етнографски Музеј y Београду. (Drž. štamparija kraljevine SHS, Beograd 1924.) Beograjski etnografski muzej je bil ustanovljen že 1. 1901. in je s tem »Vodjo« praznoval že dvajsetletnico. »Vodja« ni le dostojen katalog, nego je s svojimi popisi in slikami celo nes kak uvod v srbsko etnografijo, kakor bi si človek želel od vsakega podobs nega izdanj a. Priredila sta ga delavni in marljivi upravnik Nikola Zega in kustos dr. B. Drobnjakovič in opreš mila s fotografijo in tlorisom muzeja. Vodja vsebuje kratek, pa jedrnat près gled miuzejske zbirke in katalog obs jektov v šestih dvoranah, kar vse ilu« strira 33 fotografij po muzejskih ime« nitnostih. Ni dvoma, da bo Vodja dobro ustregel svojemu namenu; izda« nje kaže lep napredek beograjskega narodopisnega muzeja, ki mu želimo uspehov in lepega nadaljnega razvoja pod sedanjim marljivim vodjo. V le« tih 1901. do 1911. se je muzej ude« ležil etnografskih razstav v Petrogradu, Kronika, referati in kritike. 175 Liége^u, Bukarešti, Londonu, Pragi in Turinu. Podobnega vodjo pripravlja tudi ljubljanski etnografski muzej. Izdati ga bo pa, žal, mogoče šele, ko se zbirka namesti v dostojnem prostoru in raz« stavi še večina objektov, ki morajo radi pomanjkanja razstavnega pro« štora čakati v depojih. S. V. Dr. Martin Malnerič: T o b o 1 č e k. Knjižni almanah Bele Krajine. V Ljub« Ijani 1925. Za tisočletni spomin kronanja kra« Ija Tomislava je avtor nabral »iz knjig in novin« »jagod za belokranjsko bi« bliografijo«. Na 43 straneh podaja avtor narodoznansko, zemlje« in krajepisno, starožitnostno, zgodovinsko, versko« cerkveno, jezikoslovno, slovstveno, prosvetno, narodnogospodarsko, politič« no in umetnostno bibliografijo Bele Krajine. Prvo poglavje knjižice obravnava etnografsko literaturo o Beli Krajini (Splošni opisi. Rokopisi, Potopisi, Let« na godovanja. Plesi, Kolo, Narodna in cerkvena svečanost, Ženitev, Smrt in pogreb. Narodni kruhi. Pastirske igre. Otroške igre, Selo in dom, Tkalstvo, Narodna nošnja. Risbe in slike belo« kranjske narodne nošnje. Vezenine, Zbirke vezenin. Zbirke narodnega blaga, Legende, Pripovedke in pravljice, Pe« smi, Zagonetke, Pregovori in reki, Vra« že. Krajevna imena. Rodbinska imena). »Tobolček«, posvečen »izobraževalnim organizacijam, predavateljem, govorni« kom, kulturnim in političnim delav« cem« bo koristil tudi etnografu, ki ima v njegovem prvem poglavju zbrano ob« širno literaturo o skoro vseh panogah etnologije o Beli Krajini. Opozarjam še na »Čas«, 1926, kjer je avtor podal še neke dodatke »Tobolčku«. To je prva bibhografska monografija o pro« šlosti in narodopisju Bele Krajine, ki je napisana z veliko ljubeznijo do rod« nega kraja. S. V. H. Вулић: Народност Пеона- ца. ("Глас" CXXI, str. 1—20). Beligrad 1926. Avtor razmotriva vprašanje, kateri jezikovni skupini naj bi bili pripadali Peonci, ki so se antike prebivali na jugu naše države. Vrlo ak« tualnega vprašanja avtor ni rešil, za« ključuje namreč, da smo od rešitve vprašanja koncem njegove razprave, baš tako daleč, kakor smo bili doslej. Fakt je, da začne avtor z apriornim predsodkom, namreč da »slična ili čak i istovetna geografska i topo« grafska imena u dve oblasti n i n a j m a n j e ne m o g u govoriti, u opšte. u načelu, za istovet« nos t stanovništva u tim kra« jevima. Zaikaj pa »ni najmanje«? Mogoče pa da! Treba stvar le raz« iskati. Potem navaja veliko število primerkov podobnosti imen v raznih jezikih tako, da je o Peoncih, za ka« tere gre v članku, prva beseda šele na koncu pete strani, kjer stoji i sta« vek: »Naravno, kad je reč o poreklu \tih imena, trebalo Ibi 'proučiti sval peonska imena, a ne samo neka. Jer, ako bismo uzeli na oko samo neka od njih i našU da su ona slična, recimo s ilirskim, to još ne bi značilo, da su sva...« Vendar pa avtor avtorita« tivno »predpostavlja, da večina \ peonskih imena nema sličnosti s ilir« skim«! Odkod pa on pozna večino, če pravi, da jih poznamo komaj nekaj? Avtor potem kritizira neke pisce o Peoncih, Belocha in Barida, ne po« zna pa novejše literature, posebno je« zikoslovne: F. Hommel«a, K. Pauli«ja, A. Fick«a, P. Kretschmer«ja, K. Oštir«ja in mnogih drugih mož, ki so pisali epohalna dela o Alarodih, o Pelazgih, o Hetitih? Nekateri od teh so se do« taknili tudi Peoncev in njihovih imen ter njihove narodnosti. Vendar je av« 176 Kronika, referati in kritike. torjeva zasluga, da je z novo kritično lučjo posvetil v problem in dal novo pobudo za študij na polju alarodistike in v tem oziru je razprava dobrodo« šla. S. V. M. D. Laptchévitch: Costumes Nationaux Yougoslaves. Ti« rage a part de la Yougoslavie», Belgra« de 1925, 8», Str. 88. Ponatisk iz propagandne brošure, ki hoče inozemstvu »donner une vie d' ensemble sur notre pays de le faire connaître sous quelques uns de ses espects«. Etnograf iz tega delca ne bo črpal veliko novega znanja, čeprav avto« rica kaže tupatam znanje in ljubezen za stvar; slovenski etnograf bo pa ži« vahno protestiral proti dejstvu, da avto« rica pod tako mnogoobetajočim na« slovom obravnava vse slovenske ljudske noše od pamtiveka do danes le v 20 vrsticah! V tistih 20 vrsticah gre za nekak meglen popis slovenskega žen« skega pokrivala in sklepanca, ki ga avto« rica izvaja iz — I>oljske velikaške noše XIII. in XIV. stoletja! Je li mar to vse, kar bi se dalo tudi v mejah te majhne izdajice povedati o slovenskih narodnih nošah? S tem nam pred ino« zemstvom gotovo ni storila usluge. Med mnogoštevilnimi slikami srbskih in nekaj hrvatskih noš najdemo cele tri iz Slovenije. Ne, takole se naše noše, spričo našega etnografskega položaja v Evropi izredno zanimive, vendar ne morejo »na brzu ruku« absolvirati! Avtorica spisa je vsekakor imela dovolj možnosti, da se o predmetu pouči, če pa ni znala ni za Sičevo brošuro »O slo« venskih narodnih nošah« niti za vse ostale spise, naj bi se bila pa vsaj obrnila za podatke na etnografski muzej v Ljubljani, za katerega je vedela go« tovo! S. V. Andreas Alföldi, Der Unter« gang der Römerherrsch aft in Pannonien. (Ungarische Biblio« thek für das Ungarische Institut an der Universität BerHn, herausgegeben von R. Gragger, Bd. I (1924), Bd. II (1926). Prvi del ne bo zanimal etnologa, ker je zgolj arheološke in zgodovinske prirode. Obravnavajoč konec kovanja denarja v Panoniji, dalje časovno do« ločitev delitve Ilirika in panonske po« datke seznama rimskih državnih Urad« nikov in vojakov (notitia dignitatum). V drugem delu je govora o takozvani »Keszthely kulturi« in njenem narodnem nositelju iz zgodnjega sred« njega veka pred prihodom Madjarov v Panonijo. 'Posebne oznake ite kul« ture so: konjska oprava, ki je imela zadrge in metalne obloge, vlite iz bro« na in pozlačene. Metalni deli na jer« menskih garniturah so bili okrašeni s predstavo zmajev, živalskih borb in vitic. Podčrtati je treba, da nosilci te kulture niso poznali fibule in da se v dotičnih nekropolah vedno nahajajo konjeniški grobovi, četudi so malošte« vilni. Ustvaritelji in nosilci Keszthely kulture niso bili ni Germani, ne Bizan« tinci, ne Sarmati, ne Jazigi, ne Alani iz III. in IV. stoletja po Kr., ne Huni, kakor se je mislilo, ampak Avari. Do« movina avarskega oblikoslovnega si« stema in okusa je v centralni Aziji. Skitski živalski stil se je udomačil pri turških narodih. Krožna ornamentalna vijače je nastala v Aziji. Avtor trdi, da tetoje ostanki avarske civilizacije iz Ogrskega v direktni zvezi s spo« meniki v porečju Jeniseja. Nadalje« vanje je posvečeno opisu naselbine in nekropole v Feneku ob Blatnem jezeru na zapadnem Ogrskem, ki je bila provincijalno«rimskega značaja in je trajala v V. in VI. stoletju po Kr. Dve uri od Feneka se nahajajo avar« ska pokopališča v Keszthely (Dabogô, Asôpahok, Keszthely«Sorhâzkert. D:âs), ki se po značaju izkopanih predmetov bistveno razlikujejo od onih v Feneku. Kronika, referati in kritike. 177! Antropološki tip barbarske keszthelv« kulture je v glavnem krivonogi jezdec, katerega lobanja predstavlja »mešan tip kavkaške in mongolske rase«, med« tem ko so bili v Feneku pokopani ljudje visoke rasti in evropskega iz« gleda. Alföldi poudarja razliko fizič« nega habitusa med Avari in poroma« njenimi Kelti. No v obeh nekropolah so se nahajali izvestni značilni pred« meti, kar znači da je rimska naselbina v Feneku (Mogentiana) živela do 568 po Kr. in morda še dalje v avarskem suženjstvu. Na kraju so pregledno očr« tani najvažnejši zgodovinski dogodki v Panoniji pred prihodom Avarov. N. Z. Jan Czekanowski, Wstçp do hi« s t o r j i S 1 o vv i a n. Perspektywy an« tropologiczne, etnograficzne, prehisto« ryczne i jezykoznawcze. (Lwowska bi« bljoteka slawistyczna, tom III. Z dru« karni Jakubowskiego i. Sp.). Lavov 1927. Znani potovalec po Afriki in zna« meniti poljski antropolog, Jan Czeka« nowski je napisal obširno delo, ki naj uvede slaviste v zgodovino Slovanov. Po svoji metodi se delo mnogo razli« kuje od drugih enakih del, ker ima širšo osnovo in ker se opira zlasti na fizično antropologijo. O tej, ravno pri« došli nam knjigi bomo pri drugi pri« liki pisali obširnejše. N. Z. M. C. Burkitt, Our early an« cestors. An introductory study of mesolithic, neoli« thic and Copper âge cultu« res in Europe and adjacent régions, (At the University Press). Cambridge 1926. Profesor na univerzi v Cambridge, M. C. Burkitt, ki je pred dvemi leti obiskal tudi Ljubljano in proučil v Narodnem muzeju neolitske starine z našega barja, obdeluje v knjigi pod gornjim naslovom mezolitsko, neolit« sko in bakreno dobo v Evropi. Da bi dal tem prazgodovinskim epoham ča« sovni okvir, očrtal je v glavnih pote« zah tudi poslednjo fazo stare kamene dobe, ki se je končala neposredno pred mezolitom, in dobo brona, ki je neposredno sledila epohi bakra. N. Z. NOVE KNJIGE: Anthropologie. Časopis věnovaný fysické antropologii, nauce o pleme» neh, demografii, eugenice a tělesné výchově se zvlaštnim zřetelem k Slo= vanûm. Redaktor prof. Dr. J. Matiegka. IV, 3. Praga 1927. Vsebina: J. Mi» t i e g k a. Prispevki ke kraniologii Ži» du, I. lebky ze staroprazského hrbi» tova — V; K. Stolychwo, Sur la méthode de la diagnose différentielle et sur son application dans l'anthro» pologie; Rozhledy: I. M. Kříženi a splýváni plemen hdských; Aleš H r d» lička, Staroameričané. Albin Stocký, Pravěk země české, dil I, věk kammený. S 80 obrazy v textu, CXXII tabulemi u 6 mapami. Naklada Národniho Musea. Praga 1926. Alřredo Castellanos, La familia pri» mitiva. (Universidad Nacionál del Li» toral). Rosario 1923. Pravěk. List pro praehistorickou archaeologii a antropologii. Organ »Moravskeho archaeologického klubu«. Redaktor a vydavatel: I. L. Červinka. Brno 1926. Mitteilungen der anthropologischen Gesellschaft in Wien, Bd. LVII, 3. und 4. Heft: Bericht über die VI. gemein» same Tagung der Deutschen Anthro» pologischen Gesellschaft und der An» thropologischen Gesellschaft in Wien, Salzburg vom 9. bis 12. Sept. 1926. Wien 1927. 178 Kronika, referati in kritike. Kazimierz Stolyhwo, Über die Difs ferentialdiagnose und ihre Anwendung in der Antiiropologie. {Tagungsbericht der 48. Versammlung 1926 — Salzburg zugleich der VI. gemeinsamen Tagung der Deutschen Anthropologischen Ge« Seilschaft und der Anthropologischen Gesellschaft in Wien, Salzburg, 9. bis 12. Sept. 1926, Str. 60—62.) Avtor priznava biometrični me« todi, kot izrazu objektivnega kriterija v antropologiji, upotrebljivost in važ« nost pod pogojem, če se pravilno na« vede, ali svari pred njo, če se je po« služuje neizkušen raziskovalec. Tako smatra K. Stolyhwo diferencijalno«di« jagnostično metodo v delih poljskega antrojKjloga, J. Czekanowskega, za zgrešeno, ker izraža pri izračunavanju »srednjih diferenc n. pr. telesno vi« šino«, dolžino ekstremitet, dolžino in širino noge v centimetrih, druge antro« pometrične dimenzije kakor dolžino in širino glave, višino in širino nosa pa v milimetrih. Zato je pri čitanju dela potrebna desetkratna redukcija. Za vzgled je avtor navel primere iz antro« pologije in ekonomije. Ksiega Pamiatkowa, XII. Zjazdu Lekarzv i Przyrodnikôw Polskich u roku 1925. Tom 1, II. W Warszawie u roku 1925. Известин на Народнин Етнограф- ски музеИ вт> Софин, година IV — книжка III, IV. (Фонд Г. С. Раковски). Софин 1924. Боривој М. Дробњаковић, Смеде- ревско Подунавље и Јасеница. Ca 15 скица и 1 картом y тексту и са 22 фотографије и 1 картом порекла становништва y при- .чогу. ИздањеСрпске Кр. Академије: „На- се.га и порекло становништва" књ. 19. Beograd 1925. Распис и лекциит* за л*тнин семе- стт>рЂ на 1926/27. учевна година. Sofija 1927. INSTITUT INTERNATIONAL D'ANTHROPOLOGIE. Siège Social: École d'Anthropologie, 15, Rue de l'École de Médecine, Paris (VI.) Secrétariat général Téléphone: Fleurus 15«57 Assemblée Générale Statutaire Amsterdam, 1927. Paris, le 15. décembre 1926. Monsieur, Le Conseil de direction de Г Institut International d'Anthropologie a décidé d'accepter Г aimable invitation de son Office national néerlandais ©t de tenir à Amsterdam, au mois dé septern)bre 1927, son assemblée générale statutaire triennale. " : Nous serions heureux de vous voir participer aux travaux de cette ses« sion, qui se tiendra dans un pays particulièrement intéressant au point de vue anthropologique et ethnographique. Kronika, referati in kritike. 179 L' Office national néerlandais s' efforcera, par des moyens appropriés, de rendre le séjour en Hollande le moins coûteux possible; il vous enveri:a pro« chainement une invitation contenant le programme définitif de la session (avec les visites et excursions), la liste des communication déjà inscrites, et tous les renseignements pratiques. Veuillez agréer, xMonsieur, Г expression de nos sentiments bien cordiaux. Le Président, Louis MARIN, , Ministre des Pensions. Les Secrétaires généraux: Dr. CAPITAN, Dr. PAPILLAUT, Comte BEGOUEN,