Politični ogled. Kraljevina SHS. V Beogradu počiva politično življenje, ker se je Beograd pripravljal na slovesno poroko našega kralja. Po poroki pa bo politično življenje oživelo in skoro gotovo se tudi preobrnilo, ker si bodo skočile v lase'dosedanje vladne stranke radikali in demokrati. O našem zunanjem posojilu še sedaj ne vemo nič gotovega. Vlada vedno razglaša o samih pogajanjih glede posojila, a o kakih sklepih še ni nič znanega. — Afero bivšega vojnega ministra generala Žečeviča preiskuje posebna komisija po garnizijah, kjer so umrii ali bolebali naši fantje-rekruti. Na Madžarskem so se vršile pod silnim vladnim pritiskom volitve, ki so po dosedanjih poročilib čisto zasigurale vladnim strankam večino. Francoska vlada namerava spremeniti dose• danjo nasilno politiko napram Nemčiji. Francozi že uvidevajo, da' z vednim rožljanjem s sabljo ni mogoče ugnati Nemcev. Nemška vlada je že predložila zakonski načrt za prisilno državno posojilo. Po Rusiji so začela nemška veleindustrijska podjetja kot Stinnes in Krupp shovati svoje tvornice. Pri teh nemških podjetjih je soudeležena ruska sovjetska vlada. Kmalu bo ustanovljena direktna žekzniška zveza med Rusijo in Nemčijo. Japonci so vrgli več divizij svojih čet v Mandžurijo. Čehoslovaška je podpisala trgovsko pogodbo z Rusijo. Naša zborovanja. Poslanec Fr. žebol govori na shodu Slov. ljudske stranke v soboto, dne 10, junija zvečer ob 6. uri v Razvanju pri Mariboru v gostilni g. Pukl, v nedeljo, dne 11. t. m. po rani maši pa v Rušah pri Mariboru. Opozarjamo 8e enkrat na katoliški shod v Nazarjih pri Mozirju, ki se bo vršil 11. jnnija 1922. — na trojičko nedelJo— za dekanije: Gornjigrad, Skale in Braslovče. —ŽupIjani gornjegrajske, Saleške in braslovške dekanije! Ako rtm je za versko vzgojo vaših otrok, za poštenost vaše mladine in za pravično ureditev vsega javnega življenja: Manifestirajte ta dan za katoliško misel! — Pridite doe 11. junija vsi, posebno moški na katoliški sbod v Nazarje. aa katerega vas vabi pripravljalni odbor. jLaporje pri Slov. Bistrici. Na Binkoštni pondeljek po rani maši je priredil naš poslanec Fr. Zebot pod milim nebom pri cerkvi političen shod. Udeležba je bila nepričakova no velika. Iz domače in sosednih župnij so bili navzoči najboljši možje, fantje in žene. Tudi precejšnje število takih, ki so doslej prisegali na pogubonosno Samostojno in praznih obljub poJno socijaldemokratsko stranko, je bilo navzočih. Poslanec žebot je v poljudnem govoru pojasnil zborovalcem, kako slabo gospodari sedanja vladna večina — demokrati in samostojni — v Beogradu, kako mečejo milijoue davčnega denarja za nepotrebne stvari, kako se godi našim fantom-vojakom ter kako so nas Slovence vkovali de mokrati in samostojni v srbski centralizem. Govornik je tudi opisal pogubonosno politiko Novačanovo. Njemu gre samo za poslanski mandat. Mož je poskusil srečo že pri vseh strankah. Edini spas za naše ljudstvo je, da se sedaj pred volitvami tesno oklene Slovenske ljudske stranke. —. Vsaka občina, vsako selo, vsaka hiša se naj pripravlja na volitve, ki se bodo kmalu vršile. Srečen izid pri volitvah je edina rešitev iz zamotanih in žalostnih razmer. Sedanjo pogubonosno vlado moramo vreči, če hočemo, da bo naša lepa domovina srečna, narod pa bo mogel izhajati in bo zadovoljen. In ves narod je pritrdil govorniku. Na volitve! Na volitve! Na vprašanje poljčanskega župana g. Prešerna glede šolskih počitnic je poslanec pojasnil, da je preložitve šolskih počilnic na poletne mesece krivo demokratsko učiteljstvo, predvesm pa višji šolski svet, v katerem sedijo po veliki večini demokratski učitelji in profesorji. Gospod Gril iz Slov. Bistrice je še govoril o davkih ter povdarjal, da se bo pri prihodnjih volitvah naš narod po ogromnu večini zbral okoli zastave naše stranke. Izrekla se je zaupnica našim poslancem in protest proti preložitvi šolskih počitnic-, nakar je predsednik shoda župan g. Potisk iz Kočnega zaključil ta res sijajni tabor našega ljudstva. 8v. Jnrij ob Sčavnici. Na binkoštno nedeljo je imela naša mladinska organizacija Orel in Orlica svoj izobraževalni sestanek. Udeležili so se ga organizirani člani, pa tudi drugi prijatelji krščanskih organizacij. Na sestanku je govoril prof. Vesenjak o potrebi in o koristi izobrazbe »a posameznika in za celi kmetskl stan. Povdaril je važnost naših mladinskih organizacij in osvetlil razliko med Sokolom in Orlom. Mladeniči in dekleta so sklrnili, da se še tesneje sklenejo in delajo še z večjo vnemo. Na binkoštni pondeljek je sklicala kjajevna organizacija KZ političeu shod>6 rarii službi božji. Udeležba je blla izredno vellka. Zborovanje je vodil predsednik krajevne organizacije. — Navzoč je bil tudi ljutomerski okrajni glavar. Profesor Vesenjak je v dveurnem govoru pojasnil notranje politične in gospodarske razmere, govoril posebej o slabem gospodarstvu in o vojaštvu ter o državnih dolgovih. Ostro je zavrnil tudi kulturno bojne namene v šoli in zapostavljanje katoličanov Slovencev in Hrvatov v verskem in gospodarskem oziru. Zborovalci so se soglasno izrekli za resolucije Zupanske zveze ter izrazili dr. Korošcu in Jugoslovanskemu klubu zaupanje, zahtevali pa tudi, da se ljudskošolske počitnice preložijo na jesen iz zgolj gospodarskih razlogov. Zborovanje je jasno pokazalo, da je Sv. Jurij po veliki večini v taboru krščanske Kmetske zveze. Sv. Florjan—Dolič. Krajevna organizacija Kmetske zve ze pri nas marljivo dela. V sejah razpravlja mesec za mescem o najbolj perečih vprašanjih in sporoča zahteve ljudstva tajništvu stranke in poslancem. Da se pouči Ijudstvo o političnem položaju in o najvažnejših gospodarskih vpraSanjih, se je priredil na binkoštno nedeljo shod, na katere mje poročal poslanec Pušenjak.. Shod je sijajno uspel, soglasno se je izreklo zaupanje Jugoslov. klubu. Pod okr"ljem KZ hočemo i v bodoče delati za ljudstvo. Št. Janž pri Dravogradu. Kakor vedno, je tudi na binkoštni pondeljek šhod Kmetske zveze pri nas izvrstno uspel. Poleg domačinov &o se shoda udeležili tudi somišljeniki sosednih župnij. Poslanec Pušenjak je v obširnem govoru poročal o delovanju narodne skupščine po sprejetju ustave, o proračunu, o davčni in gospodarski politiki vlade. Po govoru je več zborovalcev izražalo želje ljudstva glede Wranglovcev, vojnih posojil, 20 odstotnih bonov, pouka veronauka v šoli, šolskih počitnic itd. Z navdušenjem se je sprejela resoliicija, v kateri se izreka zaupnica Jugoslovaaskemu klubu, se protestira proti zvišanju davkov, se zahteva skrajšan rok za vojaško službo, zahteva povrnitev škode, povzročene leta 1919 po nemšikh tolpah, zahteva izplačilo 20 odstotnih bonov, regulacija Mislinje, pouk veronauka v šolah po duhovnikih, dobava cene živinske soli itd. Zborovanje je zelo spretno vodil vrli župan J. Guzej.