t**#****)M********>M-****************,«.*
Vzajemna pot tovarn »Mikron« in »Elektromotorji« ?
Za trajno uspešno poslovanje obeh tovarn bi bila najprimernejša rešitev: njuna neposredna integracija
I - -	..	■
O MIKRONU, tovarni v daljnem makedonskem Prilepu je bilo že dosti razprav in tudi napisanega. Vendar je bilo le malo obravnav srža problemov, tistih pibblenjov, katerih posledice so pripeljale naše podjetje, da bo moralo poravnati vso izgubo nastalo iz minulega poslovanja tovarne.
Toda izguba je in pri tem se ne da nič napraviti. Naši kolektivi jo bodo poravnali postopno z odplačevanjem.
¿..Vsiljuje pa se pri tem spet vprašanje, ali je poslovanje MIKRONA sedaj in za prihodnje tako urejeno — po proizvodni in po prodajni plati namreč — da bo tovarna shajala brez izgub in, kaj bo še treba ukreniti v tem smislu?
To vprašnje sem imel pred očmi, ko sem minuli mesec obiskal tovarno v Prilepu.
LETOŠNJA REALIZACIJA IN PLAN POSLOVANJA
V letošnjem letu je tovarna dokončno spremenila svoj proizvodni program. , Od prejšnje ekskluzivne proizvodnje električnih gospodinjskih aparatov je ostala le. še finailizacija' električnih sesalnikov za prah, za katere so ¡izkoristili že ftekaj nabavljenega' reprodukcijskega materiala oz. nedokončane proizvodnje.
Preusmeritev proizvodnje se je pričela dejansko že lani,,, vendar je bil delež , gospodinjskih aparatov v primerjavi s proizvodnjo, elektromotorjev še velik. Lahi so izdelali skupno 115.000 elektromotorjev, od tega 100.000 za - izvoz,. preostale pa za domače -naročnike (11.000 za hladilnike kooperantu GEORGU NAUMOV in 5.000 za ; računske Stroje TVORNICI RAČUNSKIH STROJEVA v Zagrebu).1 Lanskoletna skupna -proizvodnja' , je. ..dosegla sorazmerno' nizko vrednost — 600 milijonov S din.
-..Za letošnje: leto je tovarna planirala proizvodnjo v višini 1,527 milijonov S din. Tako naj bi izdelali 240.000 elektromotorjev za izvoz,
72.000	motorjev za hladilnike,
14.000	za računske stroje, poleg že omenjene fimalizacije
5.000	sesalnikov za prah.
c. Že petmesečni finančni obračun je . izkazal, da je to-varna poslovala v tern času brez izgub in odplačevala tudi anuitete, čeprav je ta hip blokiran njen tekoči račun v banki za. vrednost približno 250 milijonov S din.
'' Da so predvidevanja'dokaj :realna kaže polletni seštevek Proizvodnje. Za izvoz so v tem obdobju izdelali 103.000
elektromotorjev, 27.000 za kooperanta! GEORGU NAUMOV in 5.000 za zagrebško TRS. Po predvideni dinamiki docela ustreza izvoz, medtem ko je bila ~ d-obava domačima kooperantoma približno za 10 odstotkov manjša. : >
..--V to.varm«j,e-daheš zaposleno približno 300 delavcev, od tega 190 žensk. Povprečje OD se ni izpremenilo‘in je še ‘ vedno isto kot lam- — 53.000 S din. Zaradi preseganja norm — ki so med drugim iste kot pri podobnem delu v Železnikih — pa imajo delavke, povečini , višje osebne dohodke, kot lani.
Prav® vrednost celotnega ■poslovanja pa daje seveda planiran dohodek, ostanek dohodka in morebitna sredstva za sklade j ob pokriva-
nju celotnih obveznosti seveda,
Dohodek je letos planiran v višini 358 milijonov S din. Po odbitku osebnih dohodkov in obveznih dajatev bo ostalo predvidoma le še 42 milijonov SD če. upoštevamo še obveznosti anuitet, ki znašajo letos 112 milijonov SD ostane nepokritih na koncu še 25 milijonov SD, pri čemer pa je že upoštevana amortizacija. Direktor MIKRONA tov. S. Giorgieski mi je ob razgovoru zagotovil, da bodo predvideni primanjkljaj pokrili z montažnimi deli, ki jih kani jo prevzeti za neko zahodnonem-ško; firmo s, tem, da bi ..izdelovali p,o dokumentaciji in licenci pištole. za brizganje.
22. Julij-praznik slovenskega ljudstva
Ob dnevu vstaje slovenskega naroda se bodo, kot vsako leto, zvrstile številne spominske in druge slavnosti, na katerih vselej sodelujejo tudi člani kolektiva Iskra. Tudi na letošnjih proslavah, odkritjih spomenikov in obeležij, bo prišel do izraza ponos ob spominu naiveliki dan, ko je počil prvi strel. organizirane partizanske enote zoper okupatorja. Ta strel, znak neizprosnega boja za svobodo in revolucijo za socialne, kulturne in človeške pravice, je odjeknil po vsej ožji in širši domovini.
Veličastni so ti spomini. Ne samo zaradi svoje zgodovinske vrednosti, temveč tudi zato, ker nas vežejo na del našega življenja, ki je takrat, v času odločilnega boja za našo osvoboditev in nov družbeni red zahteval vso človeško energijo, ves razum in pogumno srce..
To je veliko delo vseh naših narodov! Delo katerega vrednost in obseg lahko presodimo z zadovoljstvom in ponosom. Naši narodi so si po zmagoviti vojni vztrajno prizadevali in si še danes prizadevajo z vso svojo ustvarjalno energijo zgraditi čvrste gospodarske osnove in socialistične odnose v druž-beno-političnem življenju. Pri tej nenehni ustvarjalnosti pa se naši narodi prav tako vztrajno borijo za mirno sožitje med narodi zato obsojajo vsako agresijo.
Ob praznovanju 22. julija — dneva vstaje slovenskega naroda oz. našega skupnega jubileja čestitamo vsem, ki so sodelovali v tem boju in vsem tistim, ki ga danes nadaljujejo, toda ne z orožjem, pač pa z delom, znanjem in novimi odnosi rhčd ljudmi!
★
★
★
★
k
★
★
★
k
★
★
★
★
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
(Nadaljevanje na 2. strani) ********sm-*********************>M-*>M
V montažnem sektorju PSO prvo polletje zelo uspešno
., Letošnjega gospodarskega plana so se v montažnem sektorju PSO lotili z veliko vnemo in kot kažejo podatki o njegovi realizaciji v prvih šestih mesecih tudi z zelo le-
pimi rezultati, pa čeprav pri svojem delu niso brez problemov Problem predstavlja -nekompletnost dobavljene-: opreme, delno tudi njena kakovost, nadalje pomanjkanje
Delavke v prilepskem MIKRONU so zelo marljive in vestne.
■
Marsikatera ima dokončano sred-
njo šolo, a se je morala zaradi pomanjkanja ustreznih mest zaposliti v MIKRONU ^ot delavka. Na tekočem traku večina presega delovne norme, ki so iste kot v tovarni »ELEKTROMOTORJI« v Železnikih
strokovnega kadra, za še uspešnejše' izpolnjevanje obveznosti pa bi montažni sektor potreboval tudi usLrez-nejše delovne prostore; ža pripravo, montaž in dodatnih Uslug, vezanih na -njegovo osnovno 'dejavnost.
V prvem ' polletju so mom-terske skupine zaključile dela na naslednjih, lami zastavljenih objektih:
RATC: Karpoš (400), Kninski venac (10.000) in vmesna stopnja, čačak (2000), Ljubljana I (4000), šiška:razširi-tev - (2000), Maribor-Tabor — razširitev (500); VATC: Vrhnika (500), Škofja Loka (1000),. Ohrid —» razširitev (500), Velenjerazširitev (200), Žalec (200), Slov. Konjice (200); GATC: Kranj —■ razširitev (1000). Pri tem številke v oklepajih pomenijo direktne priključke, ki jih je skupno 26.100. Razen naštetega je pri tem treba upo-: števat-i še. izgradnjo vmesnih stopanj in mrežnega dela, - kar pomeni ‘še 13.000 proračunskih priključkov.-Nadalje je montažni sektor PSO v prvem letošnjem polletju dokončal, ' ali pa ima v zaključni fazi nadaljnje (Dalje na 6. strani)
Vzajemna pot tovarn »Mikron« In
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tako menijo torej o letošnjem proizvodnem planu v MIKRONU. Za sklade ne bo preostalo ničesar. Za tovarno bo zaključek poslovnega leta brez izgub velik, velik uspeh.
POLOŽAJ TOVARNE IN NJENE NAMERE V PRIHODNJE
Z zadnjim letošnjim majem se je po nekaj neuspešnih letih končala v MIKRONU doba izgradnje. S 1. junijem se je konstituirala in posluje pravno kot samostojna tovarna.
Ob tem zgodovinskem prelomu so potegnili črto pod dosedanjim poslovanjem in sestavili zaključni račun. Rezultat spričo že znanih dejstev ni ugoden. Dokajšnja izguba se nanaša skoraj v celoti na poslovanje y letih 1967 in 1968. Izgubo bo poravnala združena ISKRA v 10 letih s 6 odstotnimi obrestmi vred, za kar smo do-. bili kredit od Stopariske banke v Skopju. MIKRON je od skupne vrednosti posojila do sedaj izkoristil že 630 milijonov S din za poravnavo dolgov.
Vzlic osamosvojitvi pa tovarna še danes ni usposobljena za samostojno poslova-
nje. Ima dobre delavce, tudi ustrezen administraitivni aparat, nima pa strokovnega kvalificiranega kadra za redno proizvodnjo in nima' izdelane organizacijske sheme poslovanja ter skupnih služb. V tem je in bo še nadalje odvisna od pomoči strokovnjakov ISKRE, v tehničnem smislu docela od strokovnjakov iz ELEKTROMOTORJEV.
Tovarna tudi nima lastnega razvoja. Opustila je stik z ZZA, katerega tudi delno dolži za nastalo izgubo zaradi neracionalnih, predragih in zastarelih konstrukcijskih rešitev v minulem obdobju. Poslužuje se sedaj razvojnega oddelka v Železnikih, podobno je z orodjarskimi storitvami. Po mnenju tov. Nika Žumra iz Železnikov, ki po nalogu samoupravnih organov ZP ureja proizvodnjo v MIKRONU (po pripovedovanju mnogih v MIKRONU zelo uspešno!), bo tovarna zmožna samostojno in rentabilno proizvajati šele takrat, ko bodo vsi proizvodni ciklusi mehanizirani, njena celotna organizacija pa urejena.
Po prodajni plati je zadeva jasna in domala urejena tudi za dolgoročno obdobje. S kooperanti GEORGU NA-
Še vedno ni prepozno!
PRILOŽNOST ZA BREZPLAČNO POTOVANJE
Kdor rad potuje, tudi rad žrtvuje denar za to, in če potuje daleč, gre dobršen del potrebnega denarja za potovanje. Čestokrat s Itežkim srcem odštejemo tisočake za to.
Sedaj pa se nudi lepa priložnost za brezplačno potovanje po železnici, po vseh njenih progah v Jugoslaviji, na dopust na obale Jadrana ali službeno kam daleč ali pogledat daljnje naše kraje, kar si marsikdo že dolgo želi.
KAKO?
Železnica je v težnji, da zbere za svoje velike potrebe za modernizacijo vsaj del sredstev, razpisala posojilo z vpisovanjem obveznic in za vsakogar, ki vpiše obveznico, za najmanj 500 din zagotovila brezplačno karto za potovanje v 1. razredu na obe smeri za vse vlake in vse proge v Jugoslaviji. Se pravi za vsako obveznico v vrednosti 500 din ena brezplačna karta.
Kdor vpiše obveznico za 1000 din, dobi 3 take brezplačne karte, ki jih lahko uporabi eno letos oziroma v letu vplačila obveznic in po eno v naslednjih dveh letih. Ce ne potujete sami, lahko z vpisom 2 obveznic po 500 din dobite dve brezplačni karti in potujete že letos v dvoje. Ce potujete z otroki, lahko potujeta z eno brezplačno karto 2 otroka do 12 let starosti.
Vpisnik obveznice bi torej pridobil, če bi se npr. peljal sam iz Ljubljane v Beograd in nazaj za 141,60 din, v Skopje 232,25, v Ohrid 292,00, v Split 146,80 din, v Ploče 208,20 din itd. Kar čedna vsotica, ki bi jih sicer morali odšteti za pot.
700 NAGRAD
Povrh tega se vloženi denar obrestuje 6 % in kdor je »srečne roke« je lahko še dobitnik ene od 700 zanimivih nagrad, ker sodeluje vsak vpisnik v nagradnem žrebanju. Tako bo lahko vpisnik izžrebane obveznice brezplačno potoval v inozemstvo ali brezplačno letoval na morju. Vsekakor lepa ugodnost in zelo koristno naložen denar’
Posojilo se bo začelo vračati v letu 1972.
Z vpisom obveznic torej varčujete zase, potujete brezplačno po Jugoslaviji in pomagate železnici v Sloveniji in Istri pri njeni modernizaciji, ker ostanejo vsa zbrana sredstva na tem področju za modernizacijo železnic v Sloveniji in Istri.
UMOV, TVORNICA RAČUNSKIH STROJEVA iz Zagreba in morda GORENJEM iz Velenja ima zagotovljen odjem domačih tovarn v velikih količinah, izvoz v tujino pa v celoti posreduje PSO.
Tovarna ima še velike možnosti za razširitev proizvodnje s prostimi tovarniškimi kapacitetami, hkrati pa bodo potrebe po motorjih na tržiščih doma in na tujem vsako leto večje, kar zagotavlja . trajen plasman elektromotorjev tako MIKRONU, kot ELEKTROMOTORJEM.
Spričo izredno tesne povezave s tovarno ELEKTROMOTORJI — ki jo za zdaj morda le moti nasprotujoča si poslovna politika (MIKRON opušča proizvodnjo gospodinjskih	aparatov,
ELEKTROMOTORJI pa jo na novo uvajajo) in dejstva, da bo to sodelovanje zaradi skupne uporabe razvoja tehnologije, dokumentacije itd. v prihodnje še intenzivnejše v prilog obojestranski koristi, se vsiljuje logična zamisel, zakaj se ne bi MIKRON integriral neposredno z ELEKTROMOTORJI. Vsekakor je to mnogo ustreznejša rešitev, kot pa varianta, da postane MIKRON 15. samostojna proizvodna' organizacija ZP ISKRA (MIKRON namerava še letos zaprositi za sprejem v ZP ISKRA im razpisati glede tega referendum). V MIKRONU p rogno-zirajo, da bi bil predlog integracije z ELEKTROMOTORJI ugodno sprejet, ker uživajo le-ti velik ugled pri delavcih tovarne, zlasti zaradi prisrčnih in tovariških stikov že sedaj prisotnih strokovnjakov iz Železnikov in njihove nesebične pomoči.
Kot kaže je predlog vreden premisleka, odločitev pa bolj odvisna od kolektiva ELEKTROMOTORJEV kot MIKRONA.
Menim, da kolektiva v MIKRONU ne smemo ponovno razočarati, ampak mu vsestransko pomagati pri njegovem boju za ekonomizacijo in industrializacijo dežele.
Marjam Kralj
Revizija
zakonodaje
Za slabosti naše zakonodaje vemo že dolgo časa, o tem tudi veliko pišemo in govorimo. Teh slabosti se zavedajo tudi odgovorni, tisti, ki zakone sprejemajo in, zato je zdaj pred durmi revizija naše zakonodaje. Gre za akcijo, ki bo v .prihodnjih dveh letih obeleževala dejavnost tako v naši republiški kot zvezni skupščini, kakor tudi v občinah in samih delovnih kolektivih.
Z revizijo'zakonodaje stopamo v zelo pomembno fa-zo, v oblikovanje jugoslovanskega pravnega sistema, kot je poudaril Stane Cesnik, predsednik zakonodajno pravne komisije skupščine SRS. K temu delu pristopamo1 zato, da bi republike dobile več odgovornosti ter jo še' bolj poglobile in ker sedanja zakonodaja ni v skladu s potrebami reforme.
Pomanjkljivosti sedanje zakonodaje so predvsem tele:
© določeni predpisi so še iz časa administrativnega socializma, ko je družba še direktno posegala na gospodarsko področje in urejala posamezne zadeve, kar pa danes ni več smotrno, ker so se taka določila preživela, saj so zavezovala roke delovnim kolektivom;
© prevelik obseg zvezne zakonodaje, zlasti kar zadeva temeljne zakone, ki so bili temeljni ponavadi samo po besedi, dejansko nepopolni in so popolnoma vezali roke republikam; razen tega so temeljni zakoni uveljavili načelo, da so za izdajanje izvršilnih predpisov pristojni zvezni organi. Zdaj pa se je že uveljavilo načelo, da je originalna zakonodaja v pristojnosti republik:
9 še vedno nimamo izpopolnjene civilno pravne zakonodaje in uporabljamo še predvojne predpise;
9 naša zakonodaja je naposled zelo nestabilna, saj jo ogromno spreminjamo, ker so zakoni pomanjkljivi, ali niso dobro sestavljeni in zadeve niso zato dobro urejene. Neskladnost zakonodaje pa je'zlasti prišla do izraza v gospodarski reformi.
Vse te pomanjkljivosti so pravnemu režimu jemale možnost za dobro funkcioniranje in predpogoj za to, da bo v bodoče lahko dobro funkcioniral, je odprava vseh teh slabosti. Z revizijo zakonodaje naj bi uresničili načelo ustavnosti in zakonitosti, še bolj naj bi izpopolnili sistem samoupravljanja, zagotovili stabilnost zakonov, uresničili ustavno zagotovljene pogoje za delovanje občin ter zagotovili naposled pravno varnost občanov in njihove pravice.
Vse to delo bo morala nova revizija zakonodaje odpraviti na čim bolj pravilen in dognan način, da se ne bodo spet ponovile stare napake, saj smo naposled imeli doslej že več revizij zakonodaje, zadnjo leta 1963, ki pa ni v celoti zadovoljila.
Naloga nove skupščine je zdaj, da to delo najustrezneje organizira in izvede. Komisije za revizijo zakonodaje — trinajst jih bo, za vsako področje svoja — pa bodo morale pri tej reviziji upoštevati načela, Id jih je sprejela prejšnja skupščina z resolucijo o temeljih zakonodajne politike republike.
Razgovor s predsednikom Sveta ZZA
Počasi, čeprav ne redno v vsaki številki, nadaljujemo naše razgovore s predsedniki samoupravnih organov naših enot. To pot je naš sogovornik predsednik Sveta Zavoda za avtomatizacijo, Nace Rozina, kateremu smo postavili, nekaj vprašanj v zvezi s samoupravnimi organi in njihovim delom. Na postavljena vprašanja je tovariš Rozina odgovoril naslednje:
»Elektromehanika« Kranj
Proizvodnja v juniju
! Minilo je že 11 let odkar | sem v Iskri, Sprva od 1. 1958 ! v tedanjem IEV, pozneje pa v Zavodu za avtomatizacijo j ¿¡j njegove ustanovitve sem. (Ji prvič, da sodelujem v delavskem. samoupravljanju iti |ledg,,'j tega '"šeiš lahko pri opravljanju .^.funkcije pred-, sodnika; Sveta ZZA .oslanjain že na določene izkušnje. '
| iNa' vprasanje, ali je po mojem mnenju sedanji samoupravni sistem v ZZA ustrežen ali ne, menim, da v giav-riem je. Svet ZZA odigrava ! podobno vlogp znotraj Zavo-j |a, kot jo igra na primer delavski svet v okviru združenega- podjetja. V dosedanjih mandatnih dobah je bil v ZZA tudi upravni odbor, ki je zalo" aktivno reševal vso : Obsežno problematiko. V ZZA je namreč veliko več problemov kot v kateri koli j proizvodni organizaciji, zato tudi nič čudnega, če je' imel upravni odbor doselj vselej zelo jjester in bogat program nk svojih sejah. Ker v se-\ dpnji mandatni dobi uprav-1 nega'odbora nimamo več, bi j analogno, reševanje, vse pro-I blcmatike padlo na Svet ZZA, kar pa bi bilo spričo tega, da njegovi člani niso j zadostno seznanjeni s problematiko posameznega sek-tprja ali oddelka, zelo težko iit Svet bi se moral sestajati prepogosto. Tudi že UO vselej ni.', mogel optimalno reševati problemov in predlogov, ki jih je prejel s strani svetov delovnih enot, ker so
malo tehtno pripravljeni, da bj UO o njih lahko učinkovito razpravljal in sklepal. Pravkar je v pripravi formiranje poslovnega odbora, kj naj bi skušal v čim večji ! njen odpraviti pomankljivo-s|i, ki, so se .pokazale, bodisi t pjri dolu dosedanjih UO ZZA, t ai pri delu .svetov delovnih enot. Kot kaže poslovni; od-t bbr sicer ne bo. samoupravni ( organ; saj bo Svet . ZZA ostal še naprej najvišji samoupravni Srgan, skrbel pa naj bi poslovni odbor delno za to, jgf je bilo prej naloga upravnega -Odbora pri formiranju; uspešnejše poslovne Politike ZZA s tem, da bo bot tak glavna opora direk-. torju ZZA pri urejanju ključnih vprašanj. Trenutno še ni dokončno izdelan predlog relacij med Svetom ZZA, direktorjem in poslovnim od-boroih.
Prav zaradi raznolikosti in obsežnosti problematike ošeb-uo dajem svetom delovnih enot več prednosti, saj so ti samoupravni organi veliko bliže vsej razvejani proble-1 ®ptiki in prav od njih je od-y>*0, kako uspešno posluje 3o-posamezni sektorji' in kakci; obdelana gradiva • s § -tem v zveži prihajajo na Svet
ZZA, ki na j o njih ražprav-lja in Optimalno odloča.
Prav je, da ob tej priložnosti poudarim, da večino nalog rešujejo posebne komisije Sveta ZZA, ki so dokaj aktivne in sproti skušajo za
Nace Rozina
posamezne probleme, ki nastajajo pri vsakodnevnem delu oddelkov ZZA, najti ustrezne rešitve. To pa vselej ni lahko izvedljiva haloga, kot rečeno — zaradi tako pestre strukture ZZA in zaradi tega, ker je pri nas pač tako, da vsakdo.;, najbolj, pozna svoje delo in oddelek, manj pa druge oddelke in je potem; na najvišjem : samoupravnem organu zares težko: objektivno in optimalno odločati j če stvari za obravnavo v osnovnih celicah niso dovolj; podrobno in na-lančno obdelane in. pripravljene za razpravo na Svetu ZZA. Sicer pa na sejah Sveta ZZA razpravljamo dovolj odprto in ob stalni prisotnosti direktorja, njegovih pomočnikov .in drugih vodilnih v ZZA.
Seveda največ naših problemov izhaja iz Vprašanja financiranja j naših dejavnosti. žal je. prav združeno podjetje ■ naj slabši plačnik naših uslug. Sredstva, s ' katerimi naj bi bil del nalog ZZA budžetiran so skromna. in jih moramo predolgo čakati od tovarn tako, da iz meseca v mesec to povzroča nemajhne preglavice pri rednem izplačilu osebnih dohodkov zaposlenih. Tako stanje vzbuja; nezadovoljstvo, vodilnim pa jemlje dobršen del časa, ki bi ga sicer S pridom lahko uporabili za reševanje drugih nalog. Seveda pri' tem ne gre, da bi grajaj kar vse tovarne, precej pa je le takšnih, ki to grajo zaslužijo. Vsekakor pa: bi bilo nujno prav s temi tovarnami to vprašanje temeljito obdelati in enkrat za vselej rešiti, vprašanje teh nevzdržnih odnosov, kar bi nedvomno ugodno vplivalo tudi na samo dejavnost ZZA.	■ ii
Na razpravah na Svetu ZZA je tudi stalno prisoten problem same usmeritve ZZA, ker je ZZA bolj kot združeno podjetje, prepričan, da mora razvijati za tovarne. Prav Zaradi takšnega prepričanja v svojih, laboratorijih velikokrat razvija stvari, za katere bi v naših tovarnah glede na splošni tehnični razvoj in perspektivnost proizvodnje morali biti bolj zainteresirani kot So. Tako pa se zgodi, da takšne razvojne naloge nekaj, časa teko, navadno dokler so sredstva, potem pa, ker1 ni zadostnega" zanimanja in zato s strani tovarn tiidi ne sredstev, zamrejo, ali pa jih mo,, ra ZZA sam vzdrževati, .zlasti tako, da v manjših serijah sam proizvaja določene izdelke. Tako si pač mora ustvarjati potrebna finančna sredstva. In če bi se ZŽA hotel otresti te proizvodnje, tedaj bi moral opustiti skoraj polovico svoje sedanje dejavnosti, kar pa bi bilo nedvomno velika škoda za Iskro, kakor tudi za celotno našo družbeno • skupnost.
Danes je v ZZA razvojne dejavnosti za tovarne ZP nekako 26%; 5%. je bazičnega razvoja, vse ostalo pa so razne : usluge; za druge institucije in naročnike,
Menim torej, da bi slej ko prej morali z vso resnostjo proučiti takšno stanje in najti, ugodne rešitve, da bi ZZA lahko bil to, kar želimo.. in bi od njega tudi tovarne Z P imele veliko več, kot imajo sedaj.	C —
V januarju iri februarju je nastal razmeroma visok izpad proizvodnje, ki ga je tovarna v naslednjih mesecih zmanjševala. Predvidevali smo, da bo celotni zaostanek pokrit v juniju, kar pa ni povsem' uspelo. Tudi v juniju je, tovarna proizvedla več, kot bi odpadlo na posamezni mesec, če bi letno nalogo enakomerno razdelili. Vzrok: razmeroma Visok izpad proizvodnje pri kinoakustiki, rotacijskih strojih in števcih V; juniju. Pomembno je, da je telefonija v juniju presegla svojo nalogo.
PROIZVODNJA V JUNIJU
DE	Izvrš. %
Rotacijski stroji	94,4
Kinoakustika	57,-
Produkcija	161,5
Elektromeh. deli	88,7
števci	96,6
Stikala	113,6
Telefonija	105,2
Merilne naprave	110,3
Urni mehanizmi	131,-
Orodjarna	140,3
Vzdrževanje	111,7
Skupaj	101,9
DE »ROTACIJSKI STROJI« ni uspelo doseči predvidene proizvodnje jz različnih Vzrokov. Za EVS-06 ni prejela iz uvoza dovolj . vrtalnih glav, Djsle Za vibracijske vrtalne stroje je prejela šele 27. junija in zaradi tega montaža v
tem času ni bila mogoča. Za vrtalni stroj EVS-16 inozemski kooperant ni poslal kompletnih sestavnih delov. Brusilnih strojev hi bilo moč montirati; ker še vedno ni v tovarni sestavnih delov. V juniju je bila predvidena tudi montaža strojev EVS-23 z deli iz DDR, vendar pošiljka še ni prispela. Prav tako inozemski kooperant še ni poslal sestavnih delov za polirne stroje. Težave so nastopile tudi z dobavo domačih sestavnih delov, posebno rotorjev. .
DE »KINOAKUSTIKA« je imela v juniju posebno velite izpad. Izdelanih ni bilo dovolj 16 mm, 8 mm in 35 mm projektorjev. Za 8 mm prev jfektorje montaža ni prejela sestavnih delov iz’ obdeloval-nice. Pri projektorju 16 mm je nastopil zastoj zaradi spremenjene konstrukcije na b<> benčku, zato tega; sestava ga!-vanika ni uspela pravočasno in kvalitetno površinsko obdelati. Tudi pri projektorju 35 mm leži vzrok v nedobavi Sestavnih delov. Izpad pri rotacijskih strojih in kinoakustiki je obrat EMI delno pokril z izdelavo elektroventi-lov, vendar ne v celoti. 5
DE »ŠTEVCI« v mesecu juniju ni dosegla plana in Sicer zaradi premajhnega števila kontrolorjev -jz urada za mere (zato niso bili prevzeti vsi -izdelani števci) te manjšega števila stikalnih ur, kot je predvideval plan, ker je montaža prepozno prejela nekaj sestavnih delov.
DE »STIKALA« je mesečno nalogo presegla, lahko bi pa izdelali še več,, če ne bi v zadnjih dneh meseca nastopil zastoj, ker sta se pokvarila v galvaniki oba bobna za srebren je. .
• DE »TELEFONIJA« je mesečni plan presegla; Zaostanek se je zato zmanjšal. Glavni problem - je še vedno izdelava sestavnih delov, ker so kapacitete premajhne, poleg tega pa še vedno prenizka proizvodnja ploščatih relejev, ki so osnova telefonije.
DE »MERILNE NAPRAVE« so svojo nalogo za junij presegle.
DE »URNI MEHANIZMI« je z visoko proizvodnjo števcev pogovorov tudi v juniju zelo presegla svojo nalogo. Enota ima še vedno težave, ker prepozno dobiva sestavne dele. Občasno povzročajo zastoje tudi različni materiali, kakor lak žica, številčni koluti in mehko železo.
DE »ORODJARNA« in »VZDRŽEVANJE« sta svoji halogi tudi presegli,; vendar zmanjšujeta obseg eksterne proizvodnje, ker potrebe za tovarno stalno naraščajo.
Ob koncu maja je bil plan za prvih pet mesecev dosežen z 99,1%. Rezultat v juniju je pripomogel, da se je ta odstotek dvignil na 99,6 %. K
(Dalje na 6. strani)	j
ZP ISKRA KRANJ Organizacija:
Tovarna elektronskih instrumentov HORJUL
oglaša
prosta delovna , mesta Za:
VODJO analitsko planskega! oddelka pogoj: visoka šali višja šola ekonomske ali tehniške smeri, 3 leta primerne prakse ali srednja šola ekonomske ali tehniške smeri in 8 let primerne prakse PRAVNIKA
pogoj: visoka ali višja šola pravne smeri in 2 leti prakse, lahko tudi začetnik
ADMINISTRATORJA
pogoj : srednja šola in 2 leti prakse ali nepopolna srednja šola in 4 leta prakse
j Poleg tega v a b i k sodelovanju:
VEČ EKONOMISTOV .
II. in I. stopnje — lahko tudi pripravniki STROJNE IN ELEKTROINžENIRJE š 1.1. in II. stopnje — lahko tudi pripravniki PRIUČENE DELAVCE kovinske stroke "KVALIFICIRANE KLEPARJE IN STRUGARJE Učenci, ki so uspešno končali osnovno šolo imajo možnost pridobitve poklica kovinske stroke — klepar, strugar.
Kandidati naj vložijo pismene ponudbe in kratek življenjepis na naslov: ZP ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna elektronskih instrumentov Horjul — kadrovska služba. Prevoz iz Ljubljane in Vrhnike je zagotovljen z avtobusom. Osebrii dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
Kandidati z višjo in visoko strokovno izobrazbo imajo možnost pridobitve stanovanjskega kredita.
bili le;ti preobširni ali pre- bile
Naš razgovor
O delu samoupravnih organov v tovarni »Instrumenti« Oto-če so v razgovoru sodelovali predsednik DS Franc Slabe, predsednik UO Ernest Noč, predsednik sindikata Miro Mlakar, sekretar ZK Rado Faganel in predsednik mladine Franci Reš.
Predsednik DS — Franc Slabe:
Ker prisostvujem tudi vsaki seji UO, sem z vsebino predlogov za DS dodobra seznanjen. Prepričan sem, da delo samoupravnih organov postaja v naši tovarni vse bolj odločujoče; člani odprto in realno ocenjujejo predloge, ki jih pripravijo strokovne službe. Prisotnost članov, čeprav so seje v popoldanskem času — je zadovoljiva, prav tako pa je treba dati pouda-
Franc Slabe
rek tudi na prizadevnost članov v razpravah. Pri važnejših zadevah nam jev veliko pomoč mnenje kolektiva, ki se izkristalizira, na informativnih sestankih delavcev.
Predsednik UO — Ernest Noč:
Kot predsednik UO trdim, da člani UO močno posegajo v razprave. Če vzamem v precep nekdanje notranje odno-se, tedaj moram reči, da so se le-ti dokaj izboljšali Pri tem bomo tudi vztrajali, ker
Ernest Noč
vemo, da odnosi igrajo veliko viogo pri proizvodnji in kvaliteti. Upravni odbor ima z vodstvom tovarne dobro povezavo, vendar š teim ni rečeno, da UO sprejme tudi predloge, ki 'niso dovolj utemeljeni. Vse seje so bile po delovnem času, udeležba pa skoraj stoodstotna.
Predsed. mladine — Franci Reš:
Kot predsednik mladine lahko prisostvujem vsem sejam UO in DS. Strinjam se s
Franci Reš
tem, da so razprave zelo sproščene. Kot mladinec, ki še nimam toliko vpogleda v gospodarjenje, kot tovariši z daljšo delovno dobo, lahko rečem, da je prisostvovanje sejam zelo dobra šola zame, prav tako pa tudi za vse._mla-dince, ki šo člani DS.'
Sekretar aktiva ZK — Rado Faganel
Naš aktiv ZK je šele v formiranju. Aktiv ZK smo pred leti v tovarni že imeli, kasneje pa je bilo vse delo ZK pre-
Rado Faganel
nešeno na teren. Zdaj vidimo, da to ni imelo predvidenih prednosti, saj morajo člani ZK kjerkoli v tovarni sodelo: vati. Kar se tiče sej UO in DS jjm. prisostvujem in včasih tudi diskutiram, če se mi zdi potrebno. Letos še kaže v obeh organih tako v UO in DS velik, interes ža dobro gospodarjenje. Razprave so zelo razgibane; vendar vse vodu jo' k enemu- cilju:' čimboljše in načrtno gospodarjenje. Ko vlagamo' nove investicije v gradnjo stavbe za tehnologijo; razvoj in strokovne službe, se zavedamo, da bo s tem dana večja možnost dviga proizvodnje, hkrati pa
vem, da vse to zahteva od vodstva, članov samoupravnih organov ter kolektiva čim smotrnejše gospodarjenje z dokaj šno perspektivno politiko.
Miro Mlakar — predsednik sindikata:
Letos se je sindikat zelo zavzel, da so bili v samo-
V četrtek, 3. julija so se od. peljale na pot v Hradec Kra-love k prijateljski firmi »TESLA« naše najboljše' športne' ekipe.
Dva avtobusa kranjske Cre-ine ’ sta ob 16. uri odpeljala, nogometno ekipo iz tovarne »Avtoelektrika« Nova Gorica; rokometaše iz tovarne »Polprevodniki« Trbovlje, odboj-kaše iz tovarne »Elementi« Ljubljana pojačane z bratoma Horvat iz RIZ Zagreb, strelce iz kranjske »Elektromeha-nike« ter balinarje in kegljače iz ZZA. Tudi navijačev ni manjkalo.
Ljubelj in postanki pred Dunajem so hitro minili, V lepo in urejeno mčsto Hradec Kralove, ki je podobno naši Ljubljani smo prišli v petek, 4. julija. Nastanili smo še po sobah Teslinega mladinskega doma.
Ob 14. uri so nas češki avtobusi že odpeljali v Prago, kjer smo ši ogledali nekatere od mnogih znamenitosti.
Povratek v Hradec Kralove je bil deljen. Zaspanci so zasedli prvi avtobus, ki je odpeljal že ob 11. uri, vztraj-neži pa smo imeli odhod ob
2.	uri.
športno srečanje se je začelo v soboto 5. julija ob
14.	uri.
Vsa tekmovanja je Iskra dobila. Rezultati šo bili naslednji: • nogomet .5:3 rokomet 23:21 - odbojka 2:0 šah 8:0
namizni tenis, moški 3:1 namizni tenis, ženske 0:2 strelci 626:465.
Popoln uspeh naših ekip je znak visoke kvalitete športnikov ZP ISKRA.
upravne organe izvoljeni člani kolektiva ,ki funkcijo razumejo kot odgovornost do kolektiva. V tem razgovoru sem slišal, da je potrebna neka določena delovna doba za mladino, ki naj sodeluje v organih upravljanja. Jaz menim, da to ni nujno, kajti vsakdo se mora nekje učiti: Res je, da nekateri rabijo za to več časa, toda so spet dru-
Izlet v Špindlerjev Mlin, češki zimsko športni center je bil v programu v nedeljo 6. julija. Žal pa je izletniško vzdušje motil dež.
Zadnji dan smo izkoristili za ogledovanje : in nakupovanje v gostujočem mestu ter se po kosilu odpravili na 730 km dolgo pot proti domu.
Udeleženci izleta smo z go-
gi, ki kaj hitro dojemajo de. 16 1 samoupravnih organov, Vprašanje, ki je po moje® mnenju bolj važno od tako zvane dobe, je splošna razgle. danost in hotenje. Kar se tiče dela samoupravnih organov lahko rečem, da je interes za ; dobro gospodarjenje v naš tovarni pri članih UO in DS zelo dober, razprave pa spro. ščene.
stoljubnostjo gostiteljev za. dovoljni, predvsem pa smol hvaležni odboru sindikata ZP -in njegovi športni komisiji | ter., tovarniškim odborom sip [ •dikalnih podružnic, ki so v j ■sodelovanju s , počitniško! skupnostjo ZP omogočili zo-lo uspešen izlet oz.. športno [ srečanje.	.	j
, CP
nMimillMIHIIllIlHHBlIlllHIIIIIIUII
Lepi vtisi s športnega
•W .
srečanja v Češkoslovaški
Preveč prometnih nesreč
PROMET 1968 — 140 MRTVIH PEŠCEV
š število prometnih nesreč narašča in z njimi tudi vedno, več mrtvih pešcev, kolesarjev, mopedistov in drugih. To je pojav, ki spremlja naše življenje, ki spremlja našo. pot, bodisi v službo, iz nje oz. kamorkoli pač gremo. Nevarnost prometnih nesreč je vedno bolj ali manj prisotna, odvisno od tega, v koliki meri se je znamo obvarovati.
Ta čas že razpolagamo s podatki o tem, koliko, kje so bile prometne nesreče v lanskem letu, kdo so bile njih žrtve, koliko in zakaj? Začnimo s številko 497. To jé število mrtvih v prometnih nesrečah v Sloveniji, ki se je v enem letu povečajo kar za 86 žrtev cestnega prometa. Tako močno povečanje mrtvih udeležencev v prometu niso predvidevali ■ najbolj pesimistični prognozerji stanja prometne varnosti.
V tem prispevku bi posebej obravnavali najbolj številno kategorijo udeleženčev v prometu, ki je tudi v nesrečah najbolj prizadeta. To so pešci. Cestna smrt je med temi neusmiljeno kosila, ni izbirala svojih žrtev, -temveč je morila od kraja,- vse. od predšolskih, t šolskih' otrok, do ljudi v najboljših letih, dó najstarejših '
1 Samo v Ljubljani in okolici je bilo lani kar 58 do smrti .povoženih pešcev. Ko smo natančneje analizirali . lanskoletne prometne nesreče, Smo sicer ugotovili, da niso naraščale v takšnem razmerju kot prejšnja leta, vendar pa so to . bile. nesreče ~s težjimi • telesnimi poškodbami. . .
Znano -jé-namreč; da že pri »majhnih« nesrečah, kjer so. udeleženci pešci;' so le-ti največkrat hudo telesno poškodovani. Poglejmo: lani je v Sloveniji , bilo povoženih do 'smrti 149, telesno poškodovanih pa je bilo... kar. 1.(552 pešcev. Ali drugačna primerjava: skoraj vsaka tret j a žrtev v cestnem prometu jé pešec. Ti podatki že 1 preveč, résrio ¿opozarjajo na to, da so pešci v prometu daleč premalo previdni. Statistika kaže tudi, da so prav pešci v večini primerov sami povzročitelji prometnih nesreč, kjer so ostali : žrtve lastne neprevidnosti.
• Take in podobne primerja-ve bi še naprej lahko našte-■ vali,: vendar se nam zdi bolj. pametno,.- da opozorimo na napake, ki .so jih storili pe-- šci v prometu, da jé do tako hudih posledic. prišlo.
' Na prvo mesto sodi izrie-nadno prečkanje ceste pred ali za vozilom (najpogosteje avtobusom). .
. Na drugem mestu so vinjeni pešci, ki v takem stanju . storijo nekaj,, kar-postane za . lijih usodno.
Temu sledi, nepravilno prečkanje ceste izven označenih prehodov za pesCé in drugo.
Zelo veliko prometnih nesreč se zgodi na tako imenovanem ljubljanskem cestnem križu, to je na štirih glavnih vpadnih cestah v mestu in izven-n j ega.
Od časa do časa se na teh eestah zgodijo .tudi zelo hude prometne nesreče. Lani je bilo na primer samo v 15 prometnih; nesrečah kar 36 mrtvih. Ali druga zanimiva ugotovitev, da je bilo na ljubljanskem območju v samih treh mesecih, to je oktobra, novembra in decembra, kar 50 smrtnih žrtev prometa itd.
' Prometno Varnostne razmere na ljubljanskih cestah so precej zapletene. Prometna varnost ni na višini. Zato morajo udeleženci g v prometu.
zlasti pešci, zanjo skrbeti sami.
Posebno opozarjamo na nevarnost v času prometnih konic, bodisi zjutraj, ali opoldne. Tedaj se od kraja vsem zelo mudi, zato tudi malokdo pazi na lastno, še manj pa na tujo varnost v prometu.
Promet je v Stalnem porastu. Prav zaradi tega lahko pričakujemo tudi letos podobne težave kot lani. Da pa ne bo toliko nesreč, pa bomo vendarle morali poskrbeti tudi sami in sicer tako, da bomo na vsakem koraku bolj in bplj previdni.
Marjan Metljak URAD ZA PROMET Ljubljana
Mladinska delovna akcija »SAVA. 69«
Eden od sklepov zadnjega zasedanja koordinacijske konference ZMS Združenega podjetja Iskra Kranj je bil, da bo mladina Iskre sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji SAVA 69 v Zagrebu. Mladinci tam že več let zaporedoma gradijo savski nasip za obrambo Zagreba pred poplavo.
Trenutno je na trasi že vse živo. Na več kilometrov dolgem gradbišču dela okoli 1500 brigadirjev iz več srednješolskih brigad, med njimi iz reške in splitske gimnazije.
Tudi letos bodo na gradbišču delale tri izmene s po 22 delovnimi dnevi. Izmene so takole razporejene:
Večja skrb racionafizatorsivu
Pravilnik, ki bi stimulativnejše nagrajeval tehnične izboljšave, racionalizacije in izume bi vsekakor sprožil večji interes delavčev k dajanju predlogov za čim racionalnejšo proizvodnjo.
Znano je, da v Iskrini tovarni v Otočah kar . dobro gospodarijo, v redu izpolnjujejo .planske r obveznosti; a na ukrepe, da hi izkoriščali novatorslvo ■ skoraj povsem pozabiH,- čudno f-zyeni:.ta trditev, ki je v nasprotju s prvo ugotovitvijo (dobro gospodarjenje);
. Vse kaže, da med delavca iti zanimanja za to dejavnost. Menim, -da 'je za to .pasivnost več razlogov, V letu:; 1968 ni bilo izvedenci nitr' enp nova-torstvo ali . izum; Komisija je
sicer sprejela en predlog, ki pa ni bil koristen.. Vsekakor bi morali izkoristiti tudi ideje in zamisli delavcev, ki jih prav gotovo imajo, (izboljšanje tehnologije, konstrukcije izdelkov in drugih faktorjev), ker . vplivajo na produktivnost, katero pa v Otočah in marsikje želijo povečati le z fizičnim delom.
Pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah datira od • L 3. 1964, leta. Nagrajevanje po tem pravilniku je nestimulativno. Vsekakor bi bilo. treba napraviti nov pravilnik,
Dan borca so praznovali na Pokljuki
Tradicija je že, da člani Zveze borcev v tovarni električnih aparatov v Ljubljani vsakoletni praznik borca —
4.	julij praznujejo skupaj, vselej v drugem, iz NOV znanem kraju. Za praznovanje •letošnjega dneva borca so si ji ha, primer izbrali Pokljuko,
■ kr imaj bogato zgodovino iiz ' čaša našC osvobodilne borbe.
Člani zveze borcev so ob J tej priložnosti obiskali edin-' stveni spomenik, ki priča o junaški smrti III. bataljona Prešernove brigade, ki je
15.	decembra 1943 na tem mestu podlegel nekajkrat močnejšemu sovražniku. Ob spomeniku so imeli skromno komemoracijo, pri čemer je -tov. Miloš Poldmac za uvod povedal nekaj besed o tem,
: kako je potekala bitka padlega bataljona. Spomin¿padlih so nato počastili z enominutnim molkom, k spomeniku pa so položili tudi venec.
V obujanju spominov na NOV so nekdanji borci preživeli ves' dan, prežet s partizansko pesmijo, v osrčju Pold j uikfe., Ni manjkalo dobre volje, ža kar je' poskrbela , tudi dobra kapljica po zaku-' ski, . '
Ñekdanji borci iz tovarne električnih: aparatov, so se s
Pokljuke vrnili zadovoljni in odločeni,' vsakoletno tradicijo še nadaljevati. Za praznovanje prihodnjega dneva borca pa bodo prav tako našli kraj, kjer so neustrašeni partizanski borci v letih med 1941 in 1945 pisali z orožjem v roki. najlepše strani zgodovine slovenskega naroda.;
.Miloš
ki bi bil bolj vzpodbuden in bi zajel specifičnost proizvodnje v Otočah,. katere značilnost je precej artiklov in. majhne serije. Le nekaj izdelkov se proizvaja v takih količinah, da novator lahko pričakuje primerno nagrado ob morebitni izboljšavi oz. racionalizaciji.
Ko se;razpravlja o racioha-lizatorstvu, ne .moremo mimo vprašanja službene dolžnosti oz. do kam le-ta sega. Mnoge tovarne, kot tudi naša v Otočah, se zanimajo precej za »uradno« novatbrstvo, ki ga imajo za vir napredka ih večje produktivnosti (razvoj, priprava dela in posamezniki, ki take stvari delajo, pač po-neki službeni dolžnosti). Dober gospodar pa ne bi smel mimo idej in zamisli tistih, ki ure in Ufe, dan za dnem delajo s pripravami in stroji, ki jih že. dobro poznajo.
Upam, , da. bomo. 'tudi v Otdčah kmalu • uvedli. ustrezne ukrepe ,da bi'izkoriščali tudi to možnost za racionalnejšo proizvodnjo. Prepričan sem, da bi„ stimulativnejši pravilnik vzbudil večje 'zanimanje delavčev v iovami v Otočah za- racionalizacije;
_ izboljšave jn iznajditeljštvo.
1	■:	' r Mirh Mlakar
I.	12. 6—7. 7.
II. 8. 7.-4. 8.
III.	5. 8.-2. 9. 1969
Mladina Iskre se bo vključila v brigado elektronske in elektro industrije Jugoslavije, ki bo delala v III.' izmeni in prav tako kot lansko leto nosila ime: BRATSTVO IN ENOTNOST.
Priprave na to akcijo so v polnem teku. Zato smo se 23. 6. 1969 zbrali predstavniki mladih, vseh v tej akciji sodelujočih podjetij, v mladinskem naselju »7 sekretarjev SKOJ«, na zadnji »bojni posvet«. Sprejela sta naš ko-mandat naselja tov. -Antun Kržan in njegov namestnik Ivica Perinovič. Na sestanku smo jih obvestili, da bo v brigado vključenih iz posameznih organizacij naslednje število mladincev : »Elektronska: industrija Niš« 32, »Rade Končar« Zagreb 10, »Obod« Cetinje 5, »Milan Bla-•gojevič« Smederevo 5,. »Georgi Naumov« Bitola’ 5; »Ener-goinvešt« Sarajevo 5, .»Sever« Subotica 5, »Iskra« 31 mladincev. Tako bo brigada imela nekaj manj kot 100 brigadirjev. .Vsi .brigadirji bodo pred odhodom fiudrografsko -pregledani ter v razmaku 20 dni dvakrat. cepljeni proti tifusu,. par atifušu: im tetanusu. . Življenje: v ’brigadi bo zelo •.pestro. V prostem času bodo ,brigadirji. ... imeli.možnost /športnega-udejstvovan ja. Prav tako bo preskrbljeno za glasbo, televizijo ipd. Organizirano bo več tehničnih tečajev. Prav gotovo bo spet veliko .zanimanje ža Šoferski tečaj, .kjer bodo nekateri brigadirji (iz vsake brigade cca 10), lahko opravili izpit za voznike motornih vozil.
Upamo, da bo brigada tudi letos osvojila trak »7 sekretarjev SKOJ« in da bo vsekakor ena najboljših na gradbišču. Vsem mladincem, ki se bodo akcije udeležili, želimo v brigadi najboljše počutje in Jim kličemo briga-k dirski »ho-ruk«!;
Franc Lavrič - predsednik ■ konference ZMS ZP ISKRA ;
; KRANJ
Člani ZB tovarne električnih aparatov na Pokljuki

V montažnem sektorju PSO	Proizvodnja v juniju
prvo polletje zelo uspešno	(Nadaljevanje s 3. strani) Elektromeh. deli
(Nadaljevanje s 1. strani) stranske individualne avtomatske telefonske centrale: Bor z Majdanpekom — 1.500, »Famos« — Sarajevo 600, »Delo« 150, Univerzal — Novi Sad 600 in hotal »Jugoslavija« v Beogradu 600. priključkov, kar je skupno 3.450 priključkov.
Pri montaži železniških central, dispečerjev, dirigentov, registrofonov, interfonov in telegrafije pa so v obdobju januar-junaj 1969 zaključili z deli na naslednjih objektih: tia progi Ljubljana— —Jesenice vse objekte, vštev-ši z Ljubljano (1000 lokalnih priključkov), medtem ko so dela na progi Ljubljana—-Dobova še v teku; na progi Sarajevo—Ploče je bilo dokončanih 26 postaj, razen postaje Rajlovac, kjer še niso končana gradbena dela; na progi Rijeka—Zagreb .pa je bilo v tem obdobju dokončanih 6 postaj. V letošnjem tretjem trimesečju bodo dokončani še naslednji objekti: RATC: Tošin Bunar (10.000), Novi Sad (500), Kragujevac
(1.000)	, Ljubljana I (1.000);. GATC: Zrenjahin (1.600), Su% botica (1.600), Kruševac
(2.000)	ter štiri vozeine ATC-3 razširitve in 1 nova (500), Nova gorica (1.000), Koper
(1.000)	; VATC: Postojna (500), Radovljica (300) — skupno
22.500	priključkov.
Pri tem še niso všteta deda na montažah, dokončanih za avtomatski mrežni promet pri GATC Zrenj anin, Subotica, TATC Kragujevac, izgradnja nove GATC Ljubljana in razširitve VATC Kočevje, Domžale, Kamnik, Grosuplje, Cerknica in Vrhnika, skupno
8.500	proračunskih priključkov.
V III. trimesečju morajo začeti in dokončati montaže
na: 7 objektih na področju PTT Beograd (2.800), 4 na področju PTT Kragujevac (500), 2 na področju PTT Niš (500), 2 na področju PTT Koper (400), 7 na področju PTT Ljubljana (2.400), ali skupno 7.200 priključkov.
V tem obdobju je treba pripraviti in začeti nadaljnjih 16 objektov in jih do konca leta dokončati, šteli pa bodo skupno 11.400 lokalnih priključkov. Nadalje bodo montirali telekomandne naprave v 5 centrih, CB centrale, opravljali revizije in remonte, opravljali dodatna dela in delavniŠke'usluge, pri čemer imajo samo v III. trimesečju v predelavi 270 prenosnikov iz 2 žične na 4 žično komutacijo in izgradnjo ter montažo?26 komadov dodat-
nega tretjega voda na 58-C-20, da ne omenjamo še pripravo materiala za normalne montaže.
Vsi ti podatki povedo, da montažnemu sektorju dela res ne manjka ih, da leto za letom opravlja pomembne naloge. Za konec morda le še naslednji podatek: v prvem polletju 1969 je bila fakturirana realizacija za 31 % večja in to pri povprečnem številu zaposlenih, ki je bilo v tem obdobju doseženo le z 84,2%.
Vse torej govori, da bo tudi letošnje leto montažni sektor PSO zaključil z želo ugodnimi rezultati, pri čemer delovni kolektiv te enote vsekakor zasluži . pohvalo in priznanje za svoja prizadevanja. -	— C —
temu je pripomogla posebno »telefonija«, ki je mesečno nalogo presegla. Uspeh bi bil lahko še bistveno boljši, če ne bi dosegla tako slabega uspeha »kinoakustika«. Pod 100% so padli tudi »rotacijski stroji«, vendar je razlika majhna in bo nadoknade-na že v juliju. Izpad »telefonije« v prejšnjih mesecih bo mogoče nadoknaditi le postopoma.
ŠESTMESEČNA
PROIZVODNJA
DE	Izvrš.
%	
Rotacijski stroji	99,3
Kinoakustika	76,3
Produkcija	159,2
Elektromeh. deli	99,1
Števci	101,2
Stikala •> „	111,4
Telefonija	91,9
Merilne naprave	118,4
Urni mehanizmi	112,5
Orodjarna	115,6
Vzdrževanje	144,8
Skupaj	99,6
Letošnji plan eksterne proizvodnje” znaša po vrednosti
278,800.000	din. V prvem polletju je bilo proizvedenega za 138,026.820 din, torej skoraj polovico od letnega plana. Meseč julij in avgust bosta zaradi letnih dopustov po višini proizvodnje sicer nekoliko nižja, vendar ni bojazni, da letni plan ne bi bil izpolnjen.
PRIMERJAVA ŠESTMESEČNE PROIZVODNJE (1968—1969)
DE	Izvrš.
s %
Rotacijski stroji	135,5
Kinoakustika	71,5
Produkcija	172,9
111,0
123,1
Stikala	104,2
Telefonija	118,2
Merilne naprave	111,4
Umi mehanizmi	270,3
Orodjarna	87,	•
Vzdrževanje	135,2
Druge storitve	136,3
Skupaj	111,2
Primerjava med prvim poli let jem letos in lani je rfHnjjjg roma ugodna. Posebno visok porast proizvodnje imajo urni mehanizmi in rotacijski stroji. Tudi telefonija je povečala proizvodnjo za razmeroma visok odstotek, ki bo v naslednjih .mesecih še raste!. Manj kot lani je bilo izdelanih izdelkov kinoakustika in orodja za prodajo. Prikino-akustiki bo treba čimprej za: četi z . mon tažo reglstrafonov in interfonskih naprav, s čj» mer se bo proizvodnja dvignila. V orodjarni je pričako-,. vati, v. naslednjih mesečih' še nižjo eksterno proizvodnjo, ker je potreba za orodji ža‘ domače potrebe vedno večja.
če še upošteva vse težave, rezultat v prvem polletju ni bil slab. Vsi pa vemo, da bi bil lahko precej boljši, če bi vsak posameznik v tovarni storil svojo dolžnost. Stalno se opaža; da so posamezna* dela malomarno izvršena,, zaradi tega pa izgubljamo čas pri popravilih in spre--; miembah. To povzroča f tudi dodatne stroške, poleg tega' pa ni mogoče pristopiti k novim nalogam, ki so za razvoj., tovarne zelo pomembne. Vsak; , posameznik se mora zavedati, f da predstavlja element v! mehanizmu tovarne in da tudi od njegovega dela zariši uspeh celote.
Pomočnik direktorja:
Alojz Grčar, dipl. inž.*

Z nekaj zamude objavljamo sliko upokojene tovarišice Zo-' fije Mlakar, ki je bila zaposlena v splošnem sektorju kranjske tovarne. Za vestno delo je prejela darilo, ki ji bo, kot je povedala v uredništvu, lep spomin na sodelavce v Iskri; prav tako pa se iskreno zahvaljuje za vse dobre želje ob upokojitvi
•••©••••«©©©•••©••••••••©«©©•«©•©©©••@©©©®®s©£*8s©©©««99®©®«8©•e®®®©«©®©®®®®®©®®®®®©®®©®®©®®®®©®®®©©©®®®®)
Inženir na delovnem mestu
Kaj daje vzpodbudo inženirju na delovnem mestu? Profesionalni položaj, možnost napredovanja, delovno vzdušje, ugled podjetja, sprotne koristi... Vse to in še marsikaj drugega, želimo podati nekaj misli o vsakdanjih aktivnosti inženirja pri delu in o njihovi medsebojni povezanosti.
ALI JE DELOVNA ATMOSFERA RES TAKO POMEMBNA? (Nadaljevanje in konec)
Ni dolgo tega ko je še vladala miselnost, da se najboljši uslužbenci afirmirajo avtomatično, sami od sebe, in da bodo prišli do vrha lestvice napredovanja praktično brez truda in prizadevanj s strani vodstva podjetja ali ustanove.
Tisti, ki verujejo v to »teorijo« sodijo, da je treba samo prepustiti času, da se pokaže »smetana« pri vrhu in jo nato »posneti«, ko nastopi potreba za to. Po tej koncepciji so zahteve podjetja primarnega značaja ta puščajo zalo malo prostora težnjam posameznikov po lastni afirmaciji, razvoju in na-
predovanju. Ta »proizvodni pristop« pri obravnavanju posameznika temelji na slabi podlagi. Kajti ljudje se morajo izpopotajevati v vsakem primeru in ponavadi delajo to takrat, če se,jim zdi pomembno in koristno za njih same.
»POLJEDELSKI« PRINCIP Precejšnjo podporo uživa drug, perspektivnejši princip ustvarjanja pravšnega delovnega vzdušja. Nelkateri ga imenujejo »poljedelski način pristopa«. Po tej koncepciji je treba posvetiti več pozornosti vzgajanju talentov in ne samo »fabriciranju« strokovnjakov. Temeljna ideja tega pristopa je, da bo postal posameznik tisto, čemur je naklonjen po svoji naravi — če smo v stanju zagotovi-
ti pravšnjo klimo za takšno rast. Vsebina zagotavljanja te klime ,je dinamična in ne pasivna. ‘
Dejavniki, ki pospešujejo ustvarjanje »klime podjetja«, zajemajo, kot je znano, politiko ta prakso podjetja, Organizacijsko strukturo ta splošno miselnost, ki vlada v podjetju. Mimo vseh teh faktorjev pa ima: na inžinirja verjetno najvepji vpliv — obnašanje neposredno predpostavljenega. Le-ta ima pomembno nalogo, ki sestoji v tem, da si pridobi zaupanje svojih podrejenih v naporih za doseganje temeljnih ciljev podjetja (preciziranje splošnih delovnih pogojev, določitev posebnih ciljev ta rokov, večkratno ocenjevanje rezultatov!).
Vzdušje v katerem se nahaja inženir lahko kompiicira ugotovitev, da obstajajo cesta'nasprotja med znanstvenim ta vodstvenim pojmo-
vanjem stvari. Inženirji včasih nimajo dovolj razumevanja za naloge vodilnega kadra. Sodijo, da meri vodstvo rezultate samo z denarjem, da je njihovo znanje površno in da pretirano poenostavljajo probleme. Inženirji ne priznavajo dejstvo, da mora vodstvo podjetja delati večkrat na podlagi omejenega poznavanja stvari ih na hitro roko, kar je v nasprotju z njihovim -načinom mišljenja, ki temelji bolj na temeljitosti, kot pa na koristi. Vodstvo naj bi si prizadevalo ustvariti boljše .delovno vzdušje na vseh nivojih ta skušalo dati inženirju ustrezna pojasnila — kaj je tisto, kar se skriva za upravnimi odločitvami. Tista »zakaj«, ki je v rokah vodstva, še posebej vznemirja mlade ljudi, ki so prišli z univerze s svežimi diplomami in se znašli v za njih povsem novih okoliščinah. Obstaja mnenje, da univerze, strokovne arganiza-zacaje, trgovina ta industrija ne pripravijo - diplomiranega strokovnjaka v zadostni meri
za. »življenske čihitelje«, ki uravnavajo njegov položaj v delovni' organizaciji«, v
ALI JE ODSOTNOST MOTIVATORJEV TEMELJNI VZROK NEZADOVOLJSTVA?
Odgovor na to vprašanje je bil svoje čase hiter in nedvoumen:	da!	Frederick
Herzberg, ki je zajel v svoji študiji dvesto inženirjev; In ekonomistov, je postavil v zvezi s tem vprašan j ean novo teorijo in nov odgovor. Cilj študije je'bil določiti tiste* dejavnike, ki povzročajo, da so ljudje pri delu — ali zelo zadovoljni, ali pa nezadovoljni, pri čemer ni jemal v poštev stopnjo občutka.
Dejavniki, ki povzročajo zadovoljstvo pri dedu, tako* imenovani mbtivatorji, so očitno v zvezi s tistim, s čemer se inženir ukvarja in zajemajo:
1.	Vsebino njegovega deta* (predmet dela)
2.	Delovne dosežke
3.	Prizadevanja za dosežke
4.	Vrsto deda
Iz sklepov
ELSKTRQMEH ANI KA
; SKLEPI 4. SEJE UO (10. 7. 1969)
• Upravni odbor je obravnaval poročilo obrata elektromehanskih izdelkov in pri tem sprejel naslednje sklepe:
1.	UO bo na prihodnji seji imenoval strokovne, skupine za izdelavo predlogov za obnpvo in modernizacijo proizvodnih kapacitet.
2.	Da bi zagotovili pravočasno dobavo ustreznega reprodukcijskega materiala,. naroča upravni odbor vodstvu DE plan — nabava, da prijavlja disciplinski komisiji vse napake in nepravilnosti v zvezi z naročanjem in nabavo materialov in delov.
3.	GPP v obratu EMI je v prihodnje- dolžno prijavljati disciplinski komisiji vse primere, ko se naročijo deli, ki so že na zalogi, ali da so zaradi malomarnosti prepozno naročeni in po drugi strani VSe primere, ko so deli pravočasno naročeni in v produkciji niso izdelani, pa zato nastanejo Škodljive posledice.
4.	Zaradi dolgih terminov izdelave orodij naroča UO obratu orodjarne, kolikor ne more izpolniti rokov, da zagotovi izdelavo orodij pri zunanjih izdelovalcih (tudi v inozemstvu), kar je v skladu z veljavnim organizacijskim predpisom.
5.	Strokovni kolegij naj nadaljuje z delom pri prečiščevanju proizvodnega programa tovarne.
6.	Da bi zagotovili večjo delavnost v tovarni, naroča UO tehničnim in kadrovski službi, da do konca letošnjega leta izdelajo predlog za znižanje izdelavnih časov, poleg tega pa pregledajo tudi zapo-.
samoupravnih organov
slenost na režijskih delovnih mestih v tovarni.
7.	Upravni odbor naroča tehničnim službam, da do konca novembra 1969 izdelajo študijo internega transporta.
' 8. Nabavna služba naj kadrovsko pojači kooperacijsko dejavnost in v tej zvezi predlaga spremembo sistematizacije delovnih mest.
9.	DE vzdrževanje pregleda skupaj z vodstvom obrata EMI njegovo problematiko vzdrževanja strojev in naprav in poroča UO o vzrokih neažurnega vzdrževanja.
•	Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o izpolnitvi plana, proizvodnje v juniju, po katerem je bil plan tovarne izpolnjen s 101,9%, v vrednosti 23,878.112,00 din.
•	Upravni odbor je obravnaval faktorje stimulacije za obračun OD v juniju in sklenil naslednje:
Bi ■■ ■■
a)	Vsem enotam, razen
obratoma EMI in ATN, se a a obračunajo OD po doseženih	■■
faktorjih.
b)	Obratu ATN, ki je sicer	sb
izpolnil mesečno obveznost,	55
pa je zaradi izpadov v prej-	bb
šnj ih mesecih dosegel le fak-	■■
tor 0.862, se izplačajo 100%-ni	aa
osebni OD in se razlika daje	ga
kot posojilo iz rezervnega	aa
sklada OD tovarne.
Obratu ATN se bo v naslednjih mesecih priznaval	aa
100 %-ni faktor le, če bo po-	J J
leg mesečne obveznosti nado-	aa
knadil tudi del zaostanka iz	■■
preteklih mesecev. Višino	aa
zaostanka, ki se prišteje k	bb
mesečni obveznosti, določi	jg£|
pomočnik direktorja.	BB
c)	V tem mesecu se posodi	15
iz rezervnega sklada OD to-	bb
vame razlika do 100%-nega	■■
faktorja obratu EMI, ki je	aa
dosegel le faktor 0.982. Razli-	■■
ko mora obrat vrniti v mese-	§§j
cu juliju.	aa
ZP ISKRA KRANJ
TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV — SEŽANA razpisuje prosta delovna mesta za:
VODJO SPLOŠNEGA SEKTORJA pogoji: visokošolska izobrazba z vsaj 3-Ietna prakso na ustreznih delovnih mestih, z višješolsko izobrazbo in 5-letno prakso na ustreznih delovnih mestih ali srednje šolska izobrazba in 7-letno prakso na ustreznih delovnih mestih . VODJO KOMERCIALNO FINANČNEGA SEKTORJA
pogoji: visoka ali višja šola ekonomske smeri, 3 leta primerne prakse v komerciaino-finančnem področju ali sredja šola ekonomske smeri, 10 let primerne komercialno-finančne prakse
TEHNIČNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA
pogoji: visoka šola elektrotehniške — šibke točne smeri, .5 let primerne prakse, ali višja šola elektrotehniške šibketočne smeri, 10 let primerne prakse' ,
OD po pravilniku o delitvi osebnega dohodka tovarne. Kandidati naj svoje ponudbe pošljejo na naslov ZP ISKRA KRANJ — Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana, p. p. 14 — Sežana.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Vesti iz drugih kolektivov
V 6. številki lista »Nikola Tesla« Zagreb (znana tovarna telefonskih naprav) je bilo priobčenih več zanimivih člankov, iz katerih objavljamo nekaj izvlečkov.
Na letni skupščini sindikata »Nikola Tesla« so dokaj, razpravljali tudi o programih ZJPTT, o čemer je bilo dokaj napisanega v dnevnem časopisju. V razpravi je bil sprejet naslednji sklep: Pri zveznih organih in ZJPTT je treba doseči, da se vsi proizvodi, ki se iahko nabavijo v naši državi, nabavljajo prek domačih licitacij, krediti Mednarodne banke za razvoj pa naj se uporabijo le za opremo, ki je ni moč nabaviti pri nas.
Boriti se je treba za dosledno izvajanje gospodarske re-
forme,- tako da jemljemo v obzir proizvodne možnosti domačih proizvajalcev, in ne da se hoče z raznimi finančnimi konstrukcijami te prednosti zanikati in s tem omogočiti vstop tretjemu proizvajalcu komunikacijske opreme, kar gotovo ne bi koristilo ZJPTT niti v Jugoslaviji. Za dosego teh ciljev je treba aktivirati tudi organe sindikata na nivoju mesta Zagreb in republike. V razgovoru je bilo rečeno, da čeprav bitka za program ZJPTT še ni končana, dela na rekonstrukciji tovarne tečejo naprej. Predvideva se izgradnja nove avtomatizirane galvanike, povečanje garderob, planira sprejem nove delovne sile in vlaganje v nove investicije, ki bodo omogočile širjenje
tovarne in povečanje proizvodnje.
Predstavnik »Iskre«, ki je bil na letni konferenci sindikata navzoč, je zaželel delegatom čimveč uspehov, poudaril zdajšnje pozitivno sodelovanje pri tej branži (telefonija) in omenil nujnost še Večjega in poglobljenega sodelovanja med ISKRO in TESLO.
V članku »Magistralne zveze« razčlenjuje avtor izraz »magistrale« in »glavne« zveze in pravi, da prvi izraz ni najboljši, zato se ogreva za »glavne« zveze. Ko govori o tranzitnih telefonskih centralah, pravi, da bo zaradi premajhnih kapacitet treba razširiti oz. celo zamenjati naprave z novimi tipi telefon-
skih central, ki bi zagotovile vse nove zahteve: »Teslin« tip teh central, ki bi odgovarjal zahtevam »programa« oz. bi imel še večje kapacitete, ima oznako MMC-k57/4 in spada med najmodernejše telefonske centrale v svetu. »Tesla« jih izdeluje po nedavno kupljeni licenci LME.
ABC
^iiiimnnimiiiiiiminniiimiiiiiiiimiiiiin^
| Dopisujte I | v ISKRO! |
fnimiiiiiiuiiiiiimiiiiiiuiuuiiimiiimuiiiiK


5.	Odgovornost pri delu
6.	Profesionalno napredovanje
7.	Povečanje prejemkov.
Cinitelji, ki povzročajo nezadovoljstvo pri delu, so vezani s situacijo, v kateri opravlja inženir svoje delo im zajemajo: *
1.	Način (vrsto) upravi Janja..podjetja in nadzor
2.	Naravo izven personalnih odnosov
3.	Delovne pogoje na delovnem mestu
4.	Višino prejemkov.
Te ugotovitve napeljujejo na. misel, da so. faktorji nezadovoljstva v prvi yrsLi preventivni ukrepi, M naj Preprečujejo nezadovolj sivo Pri delu in ki podpirajo človeške težnje, da bi se: izognili ^neprijetnostim. Lahko bi napačno sklepali, da bo posvečanje .pozornosti dejavni: kom preventive — ne samo odstranilo področja, nezadovoljstva, temveč- celo pove-' čalo občutek zadovoljnosti, Povečalo proizvodnjo, zmanjšalo število izostankov ter fluktuacijo.
Težave, s katerimi se srečujemo pri odstranjevanju činiteljev nezadovoljstva, predstvalja dejstvo, da je doseženi napredek ponavadi kratkotrajen in se ponavadi pojavlja znova v različnih oblikah. Dokaz temu so pogoste zahteve za boljšo plačo in boljšimi delovnimi pogoji.
Ko mine navdušenje po prvem letu dela, je zadovoljstvo na delu večkrat na najnižji stopnji. Ta okoliščina navaja na misel, da mora vodij a aktivno planirati, izpopolnjevanje na področju mo-tivatorj-ev. Ponavadi stremimo za tern', da osredotočimo naša prizadevanja’na negativne pristope motivaciji, namesto na pozitivne, Predpostavljeni morajo' razumeti, de se le-ti pomembni čiinite-iji pri; delitvi nagrad in priznanj za dobro delo. Pravta-ko se morajo potruditi, da pustijo inženirjem večjo prostost pri izbiri sredstev za dosego končnega cilja.
študija, ki sta jo izvedla Frank Friedlander. in Eugene
Walton, obravnava preučevanje vzrokov, zakaj naj bi inženirji ostali v organizaciji in razloge, zaradi katerih naj bi jo zapustili. Rezultati njihovega dela potrjujejo izsledke Herzberga in dokazujejo, da razlogi za ostanek oz. zapustitev delovne organizacije niso nasprotni, temveč posebni in različni činitelji.
KAKO OHRANITI ZANIMANJE INŽENIRJEV?
V, naslednjih odstavkih dajemo nekaj sugestij, kako izboljšati že obstoječo zavzetost.
Veliko znakov kaže, da sodijo inženirji glede njihove akademske izobrazbe v tem smislu, da niso pridobili ustrezno znanje na področju občevanja z ljudmi. To praznino lahko izpolnijo tečaji v podjetju ali izven njega, pri čemer zagotovi podjetje pla-čanje šolnine..
Nekateri inženirji sodijo, da je mogoče uporabljati priznanje kot pozitivni dejavnik v večjem obsegu š pomočjo pohval v rednih pub-
likacijah podjetja in z obnavljanjem obvestil na oglasnih deskah. Zaželeno je obveščanje širše javnosti in tehničnih kadrov.
Pravilno izvajanje ocenske-ga razgovora lahko zadovolji mnoge motivacijske Cilje. Takšno ocenjevanje pokaže povečanje znamja in sposobnosti, področja na katerih so že potrebne izboljšave in tisto, kar inženir potrebuje, da bi izpopolnil svoje možnosti za napredovanje. Eden od temeljnih vzrokov za nezadovoljstvo nad ocenami je pomanjkanje načrta ,za ustvarj anje možnosti napredovanja. Eno od področij pozitivne motivacije v času ocenskega intervjuja je seznanitev v čdmvečji meri ž načrti m perspektivami podjetja ugotavljanje, v . čem in kako se napori - inženirja pokrivajo š temi načrti.
Posebno pomembno je, da na taktičen in privlačen način opozorimo inženirja, da veliki dosežki ne pridejo ne hitro in ne lahko. Na podoben način je treba poudari-
ti, da slonijo ti dosežki drug na drugem itn da puščajo na delu svoj pečat.
Za povečanje občutka priznanja in zadovoljstva nad doseženimi uspehi je zelo pomembno jasno dojemanje svrhe in cilja, še večja zavzetost pa je mogoča tedaj, če predpostavljeni lahko prepusti v čimvečji meri inženirju odločanje o tistem »kako«.
Reden kontakt z inženirjem zaradi taktične in koristne analize napredka in delovnih problemov pripomore k temu, da se zmanjšajo možnosti nastanka raznih kriz, preplaha, slabega začetka in zaprek.
Posebno pri mladih inženirjih je zelo pomembno to, da postopamo z njim tako, da ne zmanjšujemo njihovega navdušenja: njihove predloge in sugestije je treba vsaj sprejeti na znanje in izreči o njih merodajno oceno.
Skupinsko delo daje -lahko velilke rezultate — če neposredno predpostavljeni ustva-
z
»INSTRUMENTI« OTOCE
Prijateljsko srečanje


Posamezniki:
Oddelek »kinoakustike« v tovarni »Elektromehanika« Kranj je po 22. letih vestnega dela zapustila in odšla v zasluženi pokoj tov. Francka Učakar. Za izredno prizadevnost je bila lani odlikovana z medaljo dela. Ob slovesu, ki je bilo zelo prisrčno, so ji sodelavci poklonili lepo darilo in ji zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let v pokoju, za kar se imenovana potom glasila »Iskra« iskreno zahvaljuje in želi kolektivu »Iskra«, posebno pa sodelavcem v kinoakustiki čim več uspehov.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega brata
MATIJE BELOŠEVICA
se najtopleje zahvaljujem sodelavcem ma liniji relejev v tovarni »Elektromehani-ka« Kranj za izraze sožalja ter denarno pomoč.
žalujoča sestra Ivanka Beloševič
DOPISUJTE V ISKRO
NASLOV UREDNIŠTVA: KRANJ, SAVSKA LOKA 4
ZP — ISKRA KRANJ Organizacija:
Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj
razglaša
prosto delovno mesto:
VODJA TEHNIČNE PRIPRAVE DELA v obratu Mehanizmi
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
—	strojni inženir s ,3-letno prakso ali
—	strojni tehnik s 5-letno prakso Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne do vključno 15. dne po objavi na naslov: ISKRA — Elektromehanika Kranj,- Savska loka 4.
IMIIIIIIIIIIIIIIIIIilMIIIIIIIIIIII!llllllllimillllllllllllllllllllll!iIllllll!llliHI!li!IIIIIIIHIIIHHIIIIII!liyj
| OBVEŠČAMO BRALCE, DA BO IZ TEHNIČNIH 1 S	RAZLOGOV NASLEDNJA ŠTEVILKA IZŠLA 1
=	2. AVGUSTA	|
MiiimiiiiiiiivniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimmiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiimiiimiMiifi
Za čimboljše medsebojno spoznavanje ljudi Iskrinih to-. var sta se že lansko leto domenili sindikalni podružnici »Instrumenti« , iz, Otoč in »Kondenzatorji« iz Semiča za . medsebojno srečanje nogometašev obeh tovarn.
Lani smo nogometaši iz Otoč prvič obiskali Semič. Ogledali smo si najprej tovarno kondenzatorjev, se nato pomerili v malem nogometu, kjer so nas domačini premagali,- za zaključek pa smo . si še od »znotraj« ogledali Zidanico. Srečanje je potekalo . in se tudi končalo V zelo vedrem in prijateljskem vzdušju.
V soboto, 12. julija so nam športniki iz Semiča vrnili obisk. Tudi oni so si najprej ogledali našo tovarno in proizvodnjo instrumentov.... Po kosilu v tovarniški menzi smo se odpeljali na Bled, kjer smo si najprej na gradu ogledali muzej in uživali v prelepem razgledu na jezero
in okolico, nato smo se pre-selili v Lesce, kjer smo na tamkajšnjem igrišču odigrali nogometno tekmo. Srečanje so odločili v svojo korist nogometaši iz Otoč, vendar, manj prepričljivo, kot so to : »storili« 'domačini -lani v Semiču. Po tekmi smo se skupaj odpeljali k šobčeveinu bajerju jn se bb dobrih če: vapčičih in .belokranjski kapljici prijetno zabavali. Izmenjali smo tudi marsikatera - mnenja in izkušnje, prerešetali dosti problemov. Ob veseli domači pesmi smo se poslovili z željo, da se kaj kmalu spet vidimo.
Mislim, da bi taka srečanja morali organizirati tudi med drugimi tovarnami,, da bi s tem čimbolje spoznali proizvodnjo naših tovarn, njihove probleme, se spoznali, izmenjali marsikatere izkušnje in s tem prispevali k res boljšemu medsebojnemu spoznavanju in sodelovanju.
Se en pokal za SD »Iskra« Kranj
V petek, 4. julija je bil v Predosljah zbor kranjskih strelskih družin in aktivov ZB iz bližnje okolice. Tamkajšnja SD »Franc Mrak« je namreč pripravila tekmovanje 3 članskih ekip. Za najboljšo vrsto je namenila lep pokal.
Tekmovanje je bilo novost za strelce: nastopajoči so morali streljati z zračno in malokalibrsko puško ter malokalibrsko pištolo. Seštevek rezultatov v vseh treh discipli-naj je bil upoštevan za ekipno in posamično razvrstitev. Tak način streljanja je za
vsakega tekmovalca precej zahteven, saj ni tako enostavno dosegati v vseh orožjih dobre rezultate.
Ekipa SD »Iskra« v sestavi Černe, Frelih in Ciglič tudi tokrat ni zatajila. Vsi trije so se na tekmovanje dobro pripravili in zmaga je hkrati s pokalom ostala v njihovih rokah, čeme je postal tudi najboljši strelec prvenstV§.; ',
Rezultati:
EH »Iskra« 1183 krogov (od 1500 možnih)^ 2 »F. Mrak« 1108, 3. »Sv Kovačič« 1087, 4. »Sava« Kranj 997.
ri članom čimveč možnosti za skupno delo.
V podjetjih, kjer je v veljavi ocenski delovni proces, je treba uveljaviti mišljenje, da osebne karakteristike inženirja ponavadi ne odražajo točno njegovo usposobljenost in dosežene rezultate, za katere je on življenjsko zainteresiran.
Nesmotrno je govoriti o teoriji motivacije kot o zdravilu za vsak problem, ki obdaja inženirja in njegovo stroko . Pozornost je' 'treba usmeriti na nekaj, kar lahko opravimo na podlagi lastnega sistema — na izboljšanje obnašanja pri delu.
Priloge za tehnične publikacije je treba podpirati, vendar ne zahtevati kot obveznost. Priporočljivo je, da se ža vsako temeljno tehnično področje določi svetovalec za tehnične priloge, ki daje navodila za pisanje člankov ali razprav, da pripravi osebo za pradfeednn&ko dolžnost na strokovnih sestankih in ža držanje govorov.
Izgledi za lasten razvoj so posebno— pomembni za ustvarjanje profesionalne kli-
me. Ti programi zajemajo povrnitev šolnine za podiplomske tečaje, politiko prostega časa za saimodzobraže-vaino delo, tečaje za vodenje (. v delovnem času), strokovnjake izven podjetja za navedene seminarje in redno ugotavljanje učnih potreb.
Pretirano napačno izkoriščanje talentov velja večkrat kot demotivaitor. To velja ža: opravljanje rutinskih raču-čunov, zbiranje podatkov za poročila, administrativno delo z dopisi, delo z opremo za kopiranje' in opravljanje' ne-, važnih zunanjih del.
Zgrešeno načrtovanje delovne sile, ki. ni v pravem sorazmerju z dolgoročnim in kratkoročnim planiranjem, ima večkrat za posledico neproduktivno zapravljanje časa. Pazljivo načrtovanje naj zajema točen rokovnik žačet-ka in konca vsake posamezne faze projekta.
Nekateri predpostavljeni neradi kažejo zanimanje za svoje inženirje; boje se namreč, da bo njihovo zanimanje povzročilo familiamost ali pa da bodo takšno njiho-
vo .obnašanje razlagali kot pomanjkanje odločnosti. Takso ravnanje lahko povzroči ravnodušnost, mrzle odnose in neljubeznivo vzdušje.
Problemi motivacije se lahko zmanjšajo, če skrbimo za realistične poglede pri zaposlovanju. Obstaja sicer možnost »izbiranja« do takšne stopnje, da ima večina od sprejetih inženirjev sposobnosti za položaje naj višjega tehničnega vodstva, k čemur tudi stremijo. Pametno je imeti tudi določeno število inženirjev' s poprečnimi sposobnostmi in poprečnimi aspiracijami.
Pri dodeljevanju pomožnega osebja inženirjem dosežemo in vzdržujemo večji občutek zaupanja, če formiramo relativno stalno skupino. Na ta način zmanjšamo čas za priučitev na minimum, po drugi sfcrai pa je omogočena večja stopnja delegiranja odgovornosti pri delu
Priznanje, da je izpopolnjevanje ljudi na delovnem mestu najučinkovitejši način izobrazbe, predstavlja samo del tega problema. Za-
nesljiv uspeh na tem področju zastavlja spretnost in sposobnost neposredno predpostavljenega na delovnem mestu. Njemu je. treba nuditi pomoč s. . pomočjo teorije in prakse ¡o spretnosti poučevanja., .8 tem v zvezi -j e tudi • neofohodno,, da izbiramo • najkbmpletnejše vodilne oseba, do katerih moremo priti.
ZAKLJUČEK
Vse omenjeno tvori temelje situacije, v kateri skuša posameznik : zadovoljiti svoje potrebe s pomočjo sprememb in izpopolnilleVr' ‘ kot jih vidi on sam Po drugi strani pa vodstvo podjetja poizkuša doseči svoje cilje na naj učinkovitejši	in naj-
krajši način. Vzdrževanje zanimanja je v prvi vrsti , stvair vsakega posameznika, toda vodstvo podjetja ima možnosti, da ustvarja ustrezno klimo in da ravna tako, da postanejo inženirji bolj zavzeti za povečanje koristi, tako svojih, kot podjetja. — Za dobro vodstvo še nismo našli nadomestka.
I. čeme — »Iskra« 408 krogov (od 500 možnih), 2. Frelih — »Iskra« Ig 403, 3. Lakner dU-šl »S. Kovačič« — 390,
4.	Sitar — »F, Mrak« — 390,
5.	Giglič — »Iskra« — 372. ,
M Ha ,
ZAHVALA
Ob bridki izgubi očeta., ■ LOVRA KAVČIČA
se iskreno zahvaljujem kolektivu strojno-elektfb remonta v tovarni- »Aparati« Ljubljana za izraze sožalja in. za darovan venec.
Stane Kavčič •
ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva Iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko to avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj '