CELJE, 16. JANUARJA 1975 — ST. 2 — LETO XXIX — CENA 2 DINARJA
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE LAŠKO SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNSKOVE MIZE
Danes že objavljamo naročilnico za knjigo Ciganka. Odločili smo se, da jo iz-
damo. S, tiskarno se dogovarjamo za najkrajši možni rok tiska. Radi bi Ciganko kar
najhitreje poslali v vaše roke. če vam je bila všeč sedaj po kosih, jo boste sedaj
lahko prebrali tudi na dušek. Smo storili prav? Veste, razmišljamo še o enem
založniškem podvigu — da bi v knjigi poobjaviU zgodbe o materah z wč otroki. Kaj
menite o tej ideji?
Izvedli smo akcijo. Akcijo beračenja. Preoblekli smo našega Vojka v berača
im ga napotili po celjskih ulicah in stanovanjih. In rezultat? Berite, še eno zani-
mivost vam danes prinašamo, in sicer na kulturni strani. Preberite vse o radmir-
skem zakladu.
Veste, kaj nam je postalo sumljivo? V vaših pismih ni več kritik na račun NT.
Ali vam je zares vse všeč? To pa ne more biti res. Zato s predlogi na dan. NT
moramo še izboljšati. Se enkrat vas vabim, da nam ponudite kako dobro čtivo —
za nov roman. Kajti Ciganke ho kmalu konec.	VaJk urednik
PORODNIŠKI
DOPUST
PO NOVEM
Aprila lani je bil sprejet
zakon o novem porodniškem
dopustu, veljati pa naj bi za-
čel letos, s prvim januarjem.
Osem mesecev so torej te-
kle priprave, ki naj bi mate-
ram letos omogočile 145 dni po-
rodniškega dopusta. Ko smo
pred tem^ da začnemo zakon
izpolnjevati, pa se slišijo gla-
sovi iz delovnih organizacij,
kjer je večina žensk med za-
poslenimi, da jih čakajo hu-
de težave z organizacijo dela,
ker bodo žene predolgo od-
sotne z delovnega mesta. Naj-
raje bi videli, da bi zakon ve-
ljal še po starem.
Pred dvema letoma je te-
kla široka javna razprava o
družbenem položaju žena (iz
nje se je izcimila tudi -nova
porodniška doba), katero je
podprl tudi najvišji organ
družbenopolitičnih organiza-
cij. O tem so govorile reso-
lucije IX. in X. kongresa
ZKJ in VII. kongresa ZKS,
kjer so bile pri spreminjanju
družbenih odnosov tudi ostro
začrtane naloge današnje že-
ne in s tem v zvezi tudi ma-
terinstvo.
Odstotek žensk, ki izpadejo
vsako leto iz družbene proiz-'
vodnje zato, da izpolnijo svo-
jo družbeno zelo pomembno
funkcijo — materinstvo^ ni
tako strašansko velik. ' Pa
kljub temu slišimo zdaj, ko
bi morale začeti veljati 'olaj-
šave pri porodni dobi, nego-
dovanja, češ. kako pa naj
uravnavamo proizvodnjo, če
bodo matere tako dolgo od-
sotne. Slišijo se tudi glasovi,
da naj bi se z izvajanjem za-
kona še počakalo, dokler ne
bi nastali boljši delotmi po-
gon.
Vsako negodovanje mora-
mo zdaj preslišati in vztra-
jati na tem, da se zakon iz-
vaja. Da bi omogočili delav-
kam ki bodo želele izkori-
stiti podaljšani poruodniški
dopust, se bomo morali naj-
prej otresti zaprtosti v de-
lovnih organizacijah ter po-
iskati ukrepe, ki bodo ženam
olajšali prve začetne korake
materinstva po novem. Teh-
nokratska miselnost je že v
prvih dneh, ko se zakon
praktično še ne izvaja, saj
ga do zdaj še nobena ¿ena
ni izkoristila, pokazala svoje
roge. Pa jih bo potrebno
obrusiti in poiskati izhod v
dogovarjanju v širšem okvi-
ru. V interesnih skupnostih,
v delovnih organizacijah v
regiji.
Zakon o novem porodni-
škem dopustu moramo uve-
ljaviti, ker bi zastoj na za-
četku nove poti pomenil več-
JO politično škodo kot si
lahko mislimo. Delavke in
matere so napovedano izva-
janje zakona vzele resno, za-
to ni govor, da bi se s pre-
khcom porodniškega dopusta
po novem strinjale, ker so ga
komaj čakale. Pa ne toliko v
svojo korist kot v korist
vsl^' ^^^^^ ^
ZDENKA STOPAR
KULTURA
JE
NEDEUlVA
Samo pritrdimo lahko mne-
nju, da je razvoj samouprav-
nega socializma pri nas boj
za samoupravno zavest in
kulturo enako važen kot boj
-za nove tovarne. V vsako-
dnevni praksi žal ne kroji-
mo vselej odnosa do kulture
s tega izhodišča. Nasprotno
— še vedno se v marsikateri
samoupravni sredini mso do-
kopali do spoznanja, da je
bogatenje samoupravnega živ-
ljenja v neposredni odvisnosti
od vse bogatejšega kulturne-
ga življenja vsakega med na-
mi.
S samoupravnim organizi-
ranjem kulture in s svobod-
no menjavo dela spreminja-
mo tildi naš občutek za člo-
vekove kulturne, duhovne po-
trebe m interese, še več. V
kulturni dejavnosti smo v
zadnjih letih doživeli precejš-
nje spremembe. Profesional-
na, poklicna kulturna dejav-
nost se je na široko odprla
ne samo v povezovanju zdru-
ženega dela, temveč tudi v
sodelovanju z amaterskimi
kulturnimi skupinami. V
celjski občini je bil opazen
primer SLG, njegovega abon-
maja za amaterske gledališke
delavce. Enotni napori za
afirmacijo kulturne dejavno-
sti, najsi so njeni nosilci
amaterji ali profesionalci, pa
dajejo že prve rezultate in
spodbujajo.
Znan je dosežek tmov^j-
ske Zarje. Komorni moški
pevski zbor presega zgolj lju-
biteljsko prepevanje, prav ta-
ko drugi pevski zbori segajo
po lovorikah zaradi umetni-
ških uspehov. Sanacija knjiž-
ničarstva pomeni tudi nov
pogled na decentralizacijo
kulturnega življenja. In po-
dobno. A najočitnejša je vse
krepke j ša povezanost ama-
terske in poklicne kulturne
dejavnosti znotraj kulturne
skupnosti. V snovanju pro-
grama kulturnega življenja.
V afirmaciji kulture.
Vse manj pa je v ospredju
vprašanje, kaj je več, kaj
manj vredno. Osamljeni vzkli-
ki o tem, kdo koga dosega
in presega, amaterji ali pro-
fesionalci, samo dokazujejo,
da hočejo nekateri obstati pri
trhlem zidu med amatersko
in profesionalno kulturno de-
javnostjo. A ta zid rušimo
Kdor tega ne uvidi, ne razu-
me novih snovanj ustavnega
vetra in tudi že prakse v
kulturnem življenju Celja.
Redki nastopi posameznikov
ne smejo vzdramiti že poko-
panih, a nekdaj živih hotenj
po ločevanju kulture — na
amatersko in profesionalno.
Naj bodo samo opomin, da
so toliko bolj potrebne uve-
ljavitve spoznanja o nedelji-
vosti kidture.
JOŽE VOLFAND
Emilija Feldin (desno) je v Zarji zaposlena 5 let, njena sodelavka Bernarda Cokan pa enajst. Obe
strežeta »polivalnemu« stroju, s katerim plemenitijo les v novi pohištveni hali Zarje v Petrovčah.
Njuno delo ni ravno lahko. Urni morata biti. natančni in spretni. Vrh vsega morata delati z zaščitnimi
maskami na obrazu. Pri polivanju lesa z laki se namreč sproščajo plini. Pravita, da je njuno delo sicer
težko, vendar mnogo lažje kot včasih, ko ni bilo strojev, ki bi delo olajšali.
(Foto: Brane Stamejčič)
ŽALEC:
AKTIV
KOMUNISTOV
ŠTUDENTOV
v 2alcu so zadnje dni
starega leta ustanovili ak-
tiv komunistov — študen-
tov, v katerega so p>ove-
zali vse komuniste iz žal-
ske občine, ki študirajo
na visokošolskih zavodih.
Za predsednika aktiva je
bil izvoljen Leon Bauer,
študent strojne fakultete.
Aktiv komunistov — štu-
dentov naj bi postal idej-
no jedro študentov iz ob-
čine, ki so povezani v
Klubu študentov. Mladi
Scomunisti naj bi s svojo
aktivnostjo poživili delo
kluba in skušali kar naj-
bolj razširiti krog mladih,
ki so pripravljeni v pro-
stem času delovati v klu-
bu študentov.
Na ustanovni seji so iz-
rekli tudi pobudo o iz-
boljšanju stikov med štu-
denti in občino ter štipen-
ditorji. Komuniste študen-
te bodo skušali kar naj-
bolje seznanjati z dogaja-
nji v občini ter jih v živ-
ljenje občine vključevati
že v času njihovega štu-
dija.	B. S.

V Zdravstvenem domu v Celju smo
izvedeli, da se je število gripnih obo-
lenj v zadnjih dneh precej povečalo.
Zdravniška služba dela, laliko rečemo
non — stop in je trikrat ojačana. Ve-
lik naval je seveda po vseh ambulan-
tah in zdravstvenih domovih. Prvi zna-
ki gripe so, tako so nam povedali
v Zdravstvenem domu v Celju, visoka
vročina, bolečine v prsih in mišicah
in močan glavobol. Pri vseh teh zna-
kih je nujno potrebno ležanje, uži-
vanje C vitamina in tablet Andol. Vi-
rus te gripe še ni znan in ga še odkri-
vajo. Vendar pa je zelo pomembno,
da pokličemo zdravnika, če v nekaj
dneh belezen ne preneha in da ne
hodimo po ambulantah, ker s tem oku-
žujemo še druge ljudi okrog sebe. V
primeru pa, ko gre za obolenje pri
starejših ljudeh, majhnih otrocih in
srčnih bolnikih, je najbolje, da takoj
poiščemo zdravniško pomoč. Posledice
nezdravljene gripe so lahko pljučnica,
vnetje sinusov, ušes in druge kompli-
kacije, smrtnih primerov pa do sedaj
ni bilo. V zdravstvu imajo te dni ve-
liko dela, zato bodimo disciplinirani
in obzirni ter hodimo po zdravniško
pumoč trezno in premišljeno, brez od-
večne panike. V primeru pa, ko mis-
limo, da gre za gripo, je najbolje po-
klicati zdravnika na dom.
1гл edeli smo tudi, da se je cep-
ljenja proti gripi, ki je bilo pravo-
časno javljeno, udeležilo premajhno
število občanov, zato je obolenj letos
še toliko več. Kajti cepivo proti gripi,
če že ne pomaga prav vsem, prav go-
tovo obolenje olajša. Na tak način bi
namreč pripomogli zdravstveni službi,
ki ima v teh dneh polne ambulante
in številne hišne obiske za gripo obo-
lelih ljudi, vendar pa pričakujemo, da
se bo epideimija gripe v teh dneh
zaustavila.	M. P.
2. stran — NOVI TEDNIK
Št. 2 — 16. januar 1975
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC

Prav je, da ob pnčetitu no.
vt'«a Leia naredimo nekaikšno
inventuro minulega, se ozre-
mo na prehojeno pot in oce-
n:mo pomembne dogodke.
Zanimalo njas je, kakšna je
»inventura« nove delega.tske
skupšjjie v obči.ni Zalsc. Za
razgovor smo poprosili pred-
sednika skupâôin© obč ne Via.
da Goriška.
Kako se je v življenju ob-
čine uveljavila nova delegat-
ska skupščina?
Dedegats-ka skupščina se je
v nai^i občini zelo dJibro uve-
ljavljala, tako da so se pred-
ncisti pred olbomlšksmi skup-
ščinami taikoj pakaizale. De-
legatciv je mnogo več in ti
sj dokaj dobro poveczani s
svojo bazo. Že takoj pa smo
se zavedli, da začetne težave
bodo. želeli smo se j:m izo-
gniti z dobrim in pravočas-
nm obveščanjem. Materiale
dobi tako vsak delegat vsaj
10 dni pred sejo. Neredke so
soje z vodji. posameamh de-
legacij, kar odpravlja nejas-
nosti ipd. Prav takšne oblike
stilkov z delegati moramo še
poglabljati.
Kakšne prednosti, pa tudi
pomanjkljivosti, ste doslej
opazili pri delu delegatske
skupščine?
Razüke med pretjšnj m, od.
bcsmiškim delom skupščin in
delegatskim dedom so očit-
ne. Ozmačuje jtih večja ude-
Itòba na sejah skupščine, raz-
pravljale! ne nastopajo vsvo.
jem imenu, nà več opažati
ozk;h interesov pri obravna-
vi določenih vprašanj, raz-
prave so bolj konstruktivne,
živahne in objektivne.
Vendar tudi slabostd ne
manjka. Zlasti delegacije
TOZD so premalo povezane z
bazo, organi samoupranrlja-
nja, družbenopolitičnimi or-
ganizacijami. Slabše je tam,
kjer je več delegacij v kon-
ferenci delegacij. Sestajanje
je slabše, tudi obravnavanje
problemov.
Precej težav itsv ra iz te-
žavnosti skupščinskega mate-
riala. Ta je obsežen in mar-
sikdo se v njem izigubi.
Tiiäi povezava delegatov s
sveti krajevnih skupncsíá in
dragimi organizacájami še še-
pa, vendar je tu sta-nje bolj-
še kot v TOZD. Rešiti je po-
trebno še vrsto tehničn-h
vprašanj: od materialov za
seje, ki morajo biti boljši,
do prostorov za sesta.janje
delegatcv. Kljub temu naj
sklenem, da je že v svojem
kratkem obstoju delegatski
sistem v skupščini dcikaza.l
svojo smotrnost.
Kakšna je vaša ocena ne
katerih najpomembnejših do-
godkov v občini lani in ka-
ko je nanje vplivalo delo
skupščine?
V skupščini dn predsedstvu
smo se velko ukvarjali z
gospodarskimi vprašanji. Tu-
di letos beležimo solidno go-
spodarsko ra;3t, integracfije,
dvdg produktivnosti itd. Tu
smo naredili vel ko in v ne-
majhni meri so uspehi tudi
zasluga skupšč ne. Ob tem
naj povem še to, da je skup-
ščina potriila sirednji in dol-
goročni program razvoja ob-
čine, kar je osnovni doku-
ment za naš nadaljnji raz-
voj.
Lani smo zabeležili organi-
mranejši pristop k Ux'-bani-
stičnemu xu^evanju in sta-
novanjski izgradnji.
Med največje akcije v zad-
njem času sodi nedvomno re.
ferendum in jxxipis družbe-
nega dogovora z OZD o fi-
nanciranju izgradnje objek-
tov družbenega pomena.
Seveda ne morem niti mi-
mo drugih pomembnih iz-
vršenih nalog, kot so: usta-
navljanje samoupravnih inte-
resnih skupnosti, analiza sa-
moupravljanja v naših OZD
itd.
Kakšne pa so želje in na.
črti za delo skupščine letos
in v prihodnje?
Težišče našega dela bo tudi
v prihodnje pri razvoju go-
spodarstva. ZavzeU se bomo
za nekatere integracije, za
povečanje produktivnosti, do-
ber družbena proiz\4>d, var-
čevanje in pospeševanje pro-
izvodnje.
Začeti moiramo tudj z iz-
gradnjo nekaterih objektov,
predvsem s področja gostin-
stva, trgovine in podobno.
Čakajo nas, dalje, naloge
pri izgradnji osnovnošolske
mreže, začeli pa se bomo
pripravljati tudi na izgrad-
njo srednjih šol.
Se naprej moramo razvja-
ti stanovanjsko izgradnjo,
kraje ustrezno urbanistično
urejevati in reševati nereše-
na vprašanja s področja so-
cialnega razlikovanja.
Pozabiti pa ne smeino na
našo najpomembnejšo nalo-
go — nadaljnje razvijanje
delegatskega sistema v skup-
ščini, utrjevanje samouprav-
nega sistema v novih inte-
resnih skupnostih in raizvoj
samoupravljanja v organiza-
cijah in temeljœh organ^za-
ci-jah združenega dela v ob-
čini.
BRANKO STAMEJČIČ
OBMOČJE: O ORGANI-
ZIRANOSTI ZK
v ponedeljek dopoldne se
bo v sejni sobi družbenopo-
litičnih organizacij v Celju
sestaJ medofbčinski svet ZK.
Razpravljal bo o aktualnih
problemih pri organizaciji
ZK o občinah na območju
medobčinskega sveta ZKS
Celje o doseženih rezultatih
pri obnovi ZK na celjskem
območju. Za ote toöki dnev-
nega reda bo pripravila uvod-
no besedo Truda Nemeš,
predsednica komisije za or-
ganiziranost in razvoj ZK pri
medobčinskem svetu ZK.
Za sejo je komisija pri-
pravila zelo zanimive podat-
ke o gibanju članstva ZK na
celjskem območju v letu 1973
in 1974. v manj kot dveh
letih (podatki za lani zaje-
majo samo prvih devet me-
secev) so v ZK na celjskem
območju sprejeli 1S46 novih
članov. V tem istem obdob-
ju so jih izključili, črtali ali
pa sami izstopili 427. To
pomeni, da se ZK številčno,
kadrovsko krepi.
Predlani je bilo v ZK na
celjskem območju 7939 čla-
nov, lani pa jih je bilo že
8657. Med novosprejetimi je
največ delavcev in mladih.
Največ članov ZK imajo v
Celju (3338), Velenju (2024),
in Žalcu (1068). Lani pa so
najbolj pridno sprejemali v
Celju (276), Velenju (247) in
Šmarju (96).
JAVNA RADIJSKA
ODDAJA V ŽALCU
V nedeljo, 19. januarja bo-
mo naše mikrofone vklju-
čili v ŽALSKI KINODVO-
RANI, od koder vam bo-
mo posredovali javno ra-
dijsko oddajo. Pripravili
smo jo v sodelovanju z
občinskim sindikalnim sve-
tom iz Žalca in pod po-
kroviteljstvom Gradnje.
Javno radijsko oddajo bo-
mo izkoristili la podelitev
priznanj najbolje uvršče-
nim na lanskoletnih sindi-
kalnih športnih igrah v
žalski občini.
V zabavnem delu oddaje
bodo sodelovali: skupina
Ultra, ansambel Borisa
Terglava, Dado Topic, har-
monikarski orkester žal-
ske glasbene šole, moški
pevski zbor Svoboda iz
Žalca in drugi.
Pričetek oddaje bo v ne-
deljo ob 10.30. Vstopnine
ni.
CELJE: MEDOBČINSKI
SEMINAR
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine
je v skrbi, da bi čimbolje povezovala prizadevanja
posameznih organizacij ZSMS in njihovih jKobud, po-
gledov ter stališč o nekaterih skupnih akcijah, organi
zirala enodnevni seminar, ki se ga bodo poleg članov
občinske konference ZSMS udeležili še predsednik:,
oziroma sekretarji medobčinskih organizacij ZK,
SZDL, sindikatov in ZZB NOV ter vsi člani predsed-
stev OK ZSMS Celja, Laškega, Mozirja, Slovenskih
Konjic, Velenja, Šmarja, Šentjurja in Žalca.
Osnovni namen seminarja je, predstaviti osnovne
značilnosti nove usmeritve ZSMS na sploh in po de-
lovnih področjih. Poleg tega se bodo na seminarju
dotaknili še vprašanj aktualnega dela ter problematike
prizadevanj in programskih usmeritev ZK, SZDL, ZS
in ZZB NOV v medobčinskem okviru. Seveda bodo
spregovorili še o težiščnih točkEih v uresničevanju ak-
cijskega programa ZSMS ter o problematiki občinske
ga komiteja ZSMS Celje in medobčinskega sveta.
Medobčinski svet bo s tem seminarjem znova po-
izkusil po svoje prispevati svoj delež k čimboljšem
usklajevanju in koordinaciji dela med občinskimi or-
ganizacijami ZSMS pri realizaciji in izvrševanju de-
mokratično zastavljenih in dogovorjenih nalog.
—mst—
ŠENTJUR: ZANIMIV
NAČIN OBVEŠČANJA
Na občinski konferenci SZDL Šentjur pripravljajo
razpravo o statutu in pravilih SZDL Slovenije, ki se
bo začela z razširjeno sejo 16. januarja. K tej razpravi
so povabili predstavnike vseh družben.;>političnih orga-
nizacij, predsednike krajevnih organizacij SZDL in
člane izvršilnega odbora. Predvidevajo, da se bo raz-
prava začela proti koncu januarja in se nadaljevala še
v mesecu februarju. Kot pripravo na razpravo so pri
pravili osnutke pravi) občinske in pravil krajevnih
organizacij. Za vodenje razprave pa so pripravili tudi
nekaj tezT
Po razpravi bodo pristopili k delu za volitve novih
krajevnih organov SZDL. Na tej razširjeni seji pa se
bodo dogovorih tudi za konkreten pristop k delu
Program dela je pn Občinski konferenci SZDL 5ent
jur zelo široko zasnovan. V njihov obširen program
dela pa so na prvo mesto uvrstili uresničevanje načeJ
nove ustave in delegatskega sistema. Krajevne organi
zacije morajo analizirati delo delegacij in na podlagi
teh rezultatov zastavljati nadaljnje delo. Spremljata mo-
rajo delo in organiziranost dela krajevnih skupnosti
in njenih organov. Krajevne organizacije SZDL se mo
rajo vključevati v priprave srednjeročnega razvojnega
programa krajevnih skupnosti. Ena izmed pomembnih
nalog pa je vsekakor tudi kadrovska problematika in
evidentiranje vseh kadrovskih sprememb. Program ob
činske konference SZDL pa zajema še spremljanje
dela delegacij, sodelovanje v srednjeročnem planiranju,
konstituiranje novih organov in informativnost. Vodje
delegacij in delegacije obveščajo o svojem delu in na
črtih z internim listom Prapor. Tako se posamezne
politične organizacije lahko seznanjajo z delom drugih
V listu so zbrani številni podatki in povzetki najvaž
nejših dogajanj v vsen političnih organizacijah, kon
kretni sklepi organov v političnih organizacijah, sprem
Ijanje uresničevanja teh sklepov v vseh sredinah in
podobno. Vse te informacije naj bi delno nadomestile
sicer obvezno pošiljanje raznih zapisnikov oziroma
sklepov vsem osnovnim organizacijam, hkrati pa pri-
pomogle, da bi tudi npr. krajevne organizacije SZDl
vedele, kaj delajo sindikati in obratno. »Prapor« bo
nadalje prinašal kratke informacije o tem, katere bist^
vene sklepe je sprejela občinska skupščina, kakšen Je
njihov pomen, oziroma, kakšne bodo posledice nliho
vega uresničevanja. Prinašal bo tudi novice o raznih
dogodkih v občini, o gospodarskih dosežkih posamez
nih krajevnih skupnosti, interesnih skupnosti, društev
itd.
Torej Prapor bo f<-inašal vse tisto, kar morajo ob
čani vedeti, a tega ne zvedo v drugih občilih.
M. P
CELIE: ŠTUDENTJE liAJO
SVOJ OZK
Tik pred novim letom so se sestali celjski študentje
komunisti. Ustanovili so samostojno organizacijo Zve/e
komunistov. Doslej so delovali v okviru drugih osnov-
nih organizacij, letos pa je poslalo sodelovanje med
študenti VEKŠ in pedagoške akademije na mnogih po-
dročjih zelo aktivno in tako so tudi člani ZK usiano
' vili skupno osnovno organizacijo.
Ker je med cel.jskimi študenti le 31 komunistov, so
si zadali za eno izmed prvih nalog povečanje šte\il3
članstva in že v prvih štirina.jstih dneh dela osnovne
orijanizacije so spre.icli dva nova člana. Za sekretarja
so na ustanovnem sestanku izvolili Francija Pusarja,
študenta drugega letnika pedagoške akademije.
lože Lipnik
§t. 2 — 16. januar 1975
NOVI TEDNIK — stran 3
VELENJE
DEPUTATNI
PREMOG
Po sklepih delavskih sve-
tov ki so združeni z ru-
darsko elektroenergetskim
kombinatom v Velenju so
te dni začeli na upravi
REKA v Velenju izdajati
vsak dan, razen ob sobo-
tah, od 10. do 12. ure kar-
te Za deputatni premog
brezplačno upokojencem,
katerih mesečna pokojni-
na ne presega 2.500 di-
narjev, kar morajo doka-
zati z decembrskim odrez-
kom o prejemu pokojni-
ne in da so bili najmanj
8 let zaposleni v rudniku
oziroma v njegovih obra-
tih, sedanjih TOZD.
LOJZE OJSTERŠEK
ŠMARJE
NEZADOVOLJNI!
Prva letošnja seja občin-
ske konference Zveze komu-
nistov Šmarje pri Jelšah je
bila že na začetku posveče-
na zelo pomembnemu dogod-
ku, ki ga je spremljala majh-
na, toda prisrčna slovesnost:
12 komunistov je dobüo zla-
to značko ZKJ za njihovo
več kot tridesetletno delo v
organizaciji.
Konferenca je v svojem
minulem obdobju dela nare-
dila precejšen napredek, s ka-
terim pa ne moremo biti za-
dovoljni, so ugotovili, ko je
büa na vrsti ocena dela v
letu 1974. V organizacijo so
sprejeli 120 novih članov,
mnogo napora je bilo vlože-
nega v angažiranje pri od-
pravljanju posledic potresa,
kjer so komunisti pokazali,
da vedo, kje je njihovo me-
sto ter pri težnjah, da se
občina čimprej izkoplje :z te-
žav. Precejšen napredek je
viden tuidi pri uveljavljanju
novih oblik samoupravljanja
in organiziranja.
Posebna delovna skupina
pri komisiji za ekonomsko
politiko in družbeno ekonom-
ske odnose je pripravila ana-
lizo uveljavljanja samoupra-
Ijanja v delovnih organizaci-
jah. Ocena komisije na kon-
ferenci: ugotovljene so bile
precejšnje pomanjkljivosti,
predvsem v zjvezi s pristoj-
nostmi zbora delavcev, infor-
miranja tea- nekaterih drugih
samoupravnih in poslovod-
skih organov. Prav tako je
neziadovoljivo tudi delovanje
delaivske kontrole, za katero
bi lahko rekli, da je še več
kot v pKwojih.
Dogovoriài so se, da vsaka
delovna organizacija naredi
samostojno analizo razmer in
delovanja, na podlagi katere
bi se potem skupno dogovar-
jali za konkretne Ш učinko-
vitejše akcije.
Kljub veliikim vlx^e^nim
sredstvom v preteklih letih,
rezultati v občani vendarle
niso takšni, kot bi pričako-
vali. Padla je ekonomičnost,
produktivnost, skladi se
manjšajo, vendar je treba ra-
zumeti, da nekatere investi-
cije še ne morejo lajati ti-
stega, kar od njih pričakuje-
mo in da je njihova ekonom-
ska prodiiktivnost svtar ne
enega, pač pa več let.
MST

Ce se kdo spominja časov,
ko je. bilo pred leti v Celju
zaradi nehigienskih razmer
zaprto takratno javno kopa-
lišče, potem se bo tudi spo-
mnil kakšen vrišč in trušč
so zagnali Celjani na ta ra-
čun. Verjemo pa se bo člo-
vek z dobrim spominom še
bolj začudil, ko bo zvedel,
da se taka usoda obeta tudi
sedanjemu javnemu kopali-
šču, ki je našlo svojo streho
v Domu upokojencev v Celju.
Pa ne bo zaprto zaradi ne-
higiene, to posebej poudar-
jamo, pač Pa zaradi eko-
nomske računice, ki upravi
v Domu UFK>kojencev kaže,
da ne moremo vzdrževati celj-
skega javnega kopališča. Za
kaj?
V Celju se je v novembru
okopalo v javnem kopaJišču
le 205 ljudi, lahiko pa bi se
jih po zmogljivostih trikrat
toliko. Naj рк>тето še to, da
enkratno kopanje v kadi ne
znaša nobenega premoženja,
saj stane le osem dinarjev
in pol, prha sedem in pol
dinarja, sušenje las pa tri
dinarje. Res pa je, da vzdr-
ževanje reda in higienskega
minimuma zahteva veliko
osebja, zato je strokovni po-
kazatelj v Domu upokojen-
cev v Celju pokazal, da je
vzdrževanje javnega kopali-
šča v njihovi režiji in ob
taki dnevni kapaciteti kopal-
cev, neekonomska. Tako se
je znašel delovni kolektiv
Doma upokojencev pred vpra-
šanjem ali storitve za javno
umivanje podražiti in s tem
verjetno zmanjšati že taiko
majhno število kopalcev v
javnem kopališču, ali pa
kopališče zapreti. Dilema je
še vedno nerazščiščena in
ostaja odprta. Verjetno pa
to tudi ni samo stvar de-
lovne skupnosti v Domu
upokojencev, ampak je zani-
miva tudi za širšo družbeno
skupnost, če bo edino jav-
no kopališče v Celju zaprto,
kar pa trenutno grozi, bo
јадта kritika zelo ostra,
vprašanje pa je, če bo tudi
upravičena.
Zdenka Stopar
DÌTOV
PLES
s triindvajsetim tradici-
onalnim plesom Društva
inženirjev in tehnikov se
v Celju začenja letošnja
sezona družabnih priredi-
tev. Ditova plesna prire-
ditev bo v soboto, 1. feb-
ruarja v dvorani Narod-
nega doma. Za razvedrilo
bodo poskrbeli Kavalirji
s pevko Višnjo Korbar.
VPRAŠANJE
JAVNEMU
DELAVCU
CIRILU ŽMAHERJU, DIREKTORJU
KMETIJSKEGA KOMBINATA ŠENTJUR
V	časopisih je oilo že
veliko zapisanega o pro-
blemu ostarelih ljudi na
podeželju. Oddaljenost od
centrov in s tem od zdrav
stvene in drugih služb, po-
vzroča marsikdaj proble-
me. Radi bi opozoriU na
enega od takšnih.
V	času praznikov sem
obiskala mamo, ki živi v
okolici Ponikve in začu-
dena opazila, da je kupila
v trgovini moko. Začude-
na zato, ker je vsa leta
menjavala pridelek — žito
— v menjalnici na Poni-
kvi in tako dobila moko.
Menjalnice ni več, ker ba-
je človek, ki je do sedaj
opravljal to delo, zanj ni
več plačan. Menjajo še v
Šentjurju. KaJco naj star
človek z vprežno živino od-
pelje svoje pridelke na
zanj razmeroma dolgo pot?
Lahko je tistim kmečkim
proizvajalcem, ki imajo
avtomobile, traktorje. Na
Ponikvi in okolici je več
taJišnih starejših ijudi, ki
jim je ukinitev menjalni-
ce povzročila težave in jih
prisilila, da z že tako
skronmimi dinarji kupuje-
jo v trgovini. Otroci po-
magamo materi pri vseh
IX)ljskih delih in vemo, s
kakšno ljubeznijo in teža-
vami iztisne iz zemlje pri-
delke.
Zato bd rada postavila
vprašanje, zakaj so uki-
nili menjalnico na Poni-
kvi in ali bo takšna pra-
ksa obveljala tudi za vse
druge kraje?
ANICA VREČKO
CELJE
ODMEVI

1500 NA
ZAPOSLENEGA
Občina Šentjur spada
med manj razvita podro-
čja v SR Sloveniji, kjer
zaradi slabo razvitega go-
spodarstva v minulem ob-
dobju ni bilo možno vla-
gati večja sredstva za iz-
gradnjo cest, vodovodov,
šol Ltd.
Program izgradnje ob-
jektov do leta 1980 so ob-
ravnavali vsi zbori občin-
ske skupščine, ga podpr-
li in predlagali sklenitev
posebnega družbenega do-
govora o prispevkih delov-
nih organizacij, kjer so
zaposleni občani šentjur-
ske občine. Gre га to, da
bi v letu 1975 zbrali to-
likšna sredstva, da bi mo-
dernizirali cesto Šentjur
—Jakob in zgradili vodo-
vod Sele-Dramlje. Tak
dogovor je v skladu z us-
tavnimi določbami - nam-
reč, da delovne organiza-
cije prispevajo sredstva
za uresničitev programov
I krajih, od koder je nji-
nova delovna sila. Delov-
ne organizacije naj bi za
realizacijo tega programa
Pjevale za leto 1975 po
^•■><>0 za zaposlenega.
E. REČNIK
Odločitev je pnšia dokaj
nenavadno in tudi malce pre-
senetljivo. Celjanom sio zau-
pali doslej največje tekmova-
nje in to balikajnsike atletske
Igre za prihodnje leto. Samo
tekmovanje traja pet dni, v
vsaki disciplini nastopata po
dva tekmovalca iz šestih dr-
žav: Bolgarije, Romunije,
Turčije, Grčije, Jugoslavije
in po vsej verjetnosti po dalj-
šem času tudi iz Albanije.
To se pravi, da se bo v Ce-
lju zbralo več kot tristo tek-
movalcev, okoli sto vodij
ekip in trenerjev ter okoli
sto poročevalcev.
Skratka kar mali športni
Babilon, ki bo s svojo pisa-
nostjo za nekaj dni napwDlnil
atletsko Celje. Kljub temu,
da so Celjani do sedaj pri-
pravili celo vrsto zahteraih
domačih in tujih tekmovanj
(republiška in državna pr-
venstva, mednarodni mitingi,
mednarodni dvoboji, Skoko-
vi memoriali in kot doslej
krona vsega polfimle za at-
letski pokal Evrope) pa bodo
Balkanske igre le zahtevale
kopico dodatnega dela, še
večji štab ljudi, povečane
prenočitvene kapacitete, do-
volj reklame in seveda tudi
veliko denarja. Za sprejetje
organizacije Balkanskih atlet-
skih igre 76 sta med drugim
dala pristanek tudi občinska
supščina in telesnokultuma
skupnost Celje. Seveda pa je
to samo začetek, kajti glav-
no delo se bo šele začelo.
Tone Erjavec, predsednik
Izvršnega odbora TKS. Celje:
»Dali smo načelni pristanek,
da v našeoj mestu organizi-
ramo to veliko in pomemb-
no tekmovanje. Ker pa orga-
nizacija zahteva ogromno
stvari smo za to, da se ta-
koj sestane organizacijsiki od-
bor in začne z delom. Ne
smemo čakati niti dneva. Ta-
koj je treba vsem (gostin-
cem, turističnim delavcem,
delovnim organizacijam, re-
klami, prevoznikom itd.) po-
vedati, zakaj gre, da bodo
vedeli tudi oni svoje progra-
me pravočasno prilagoditi tej
manifestaciji. Mi smo majh-
no mesto in če So se velika
mesta odpovedala organizaci.
ji, potem pomeni, da bomo
mi mogli zastaviti resnično
vse sile, da bomo uspeli.«
Štefan Jug, sekretar AD
Kladivar: »To je največje tek-
movanje, ki smo ga lahko še
dobili, saj so vsa ostala tek-
movanja na stadionih z os-
mimi stezami, mi pa jih ima-
mo samo šest. Razumljivo je,
da bomo z organizacijskim
štabom morali čimpre^j star-
tati, kajti pred nami je veU-
ko dela. Sodelovati pa bo
moralo vse Celje, kajti to
je prireditev vsega Olja. V
teh dneh pričakujemo tudi
prihod Pera Vukovića, ki nam
bo že cd začetka dalje po-
magal z nasveta, da ne bi na
kaj pozabili. Predvsem je tre-
ba takoj izdeJati propagand-
ni material, ki ga bomo
vsem udeležencem posredo-
vali že na letošnjih balkan-
skih igrah in jih tako opozo-
rili na naslednjega organiza-
torja Celje.«
Peter Drofenik, Zavod za
napredek gospodarstva: »Sa-
mo tekmovanje ne bo tako
kvalitetno, kot je bilo pol-
finale za atletski pokal Ev-
rope in še več organizacáj-
sküi prijemov potrebuje. Po-
sebne sodniške ekipe potre-
bujemo kar za bojo in ma-
raton, saj sta obe discipli-
ni v programu. Sicer pa sem
za organizacijo Balkanskih
atletskih iger v Celju zato,
ker bomo na rok dobila 500
stanovanjski samsikii blok, s
katerim bi tudi rešili pro-
blem stanovanj za goste.
Morda se bo zaradi iger za-
čel graditi nov prepotrebni
hotel in da bomo lahko še
izboljšali naprave na stadio-
nu.«
Janez Primožič, nekoč ak-
tivni atlet, danes zaposlen v
žalski Sigmi: »To je" veliko
priznanje vsem atletskim ge-
neracijam v C^lju, ki so pri-
spevale svoj delež, da ima
Kladivar danes takšno ime,
ki ga spoštljivo izgovarjajo.
Takrat bomo vsi priskočili na
pomoč in pomagali, da bodo
tekmovalci zapuščali Celje
tako, kot so ga vedno: zado-
voljni, da lahko tako majh-
no mesto izpelje brez pri-
pomb veliko mednarodno pri-
red.tev.«
To so pi-vi odmevi na spre-
jetje BAI v Celju. Zdaj pa
bo potrebna akcija, v kateri
moramo vsi združiti sile, da
bomo uspeM in da nas ne
bo povozil čas. '
TONE VRABL
PREJELI SMO
O RADIJSKEM
PROGRAMU
Rad bi povedal nekaj besed o Novem tedniku in o
Radiu (Delje. Predvsem o slednjem.
Zanima me, zakaj posamezne oddaje niso enako
dolge, zakaj se začenjajo ob različnem času. V mislih
imam tako oddaje, ki so na sporedu vsak dan, kot
tiste, ki se ponavljajo vsak teden. Naj navedem nekaj
primerov. Dopoldanske področne oddaje se začenjajo
ob takem času, da ostane do devetih ravno dovolj ča-
sa za slovo. Zakaj se ne bi začenjale však dan ob
istem času, npr. ob 8.45?
Zabavni globus, ki bi naj trajal dvajset minut, (ta-
ko ste objavili decembra lani v Novem tedniku) je
po navadi dosti krajši. Kolikokrat pa se začne ob
16,40?
Tudi oddaje med 17.30 in 18.(X) uro niso dolge 15 ozi-
roma 30 minut, kot bi naj bile. Izjema je le mladinska
oddaja. Enako je tudi ob nedeljah. Zakaj ne bi vse
informativne oddaje združili v osrednjo nedeljsko in-
formativno oddajo, ki bi naj bila na sporedu ob 12.00
uri. Morda bi to lahko bila nedeljska kronika, vanjo
pa bi lahko vključili tudi pogovor s poslušalci.
Z oktobrom je stopila v veljavo nova programska
shema RTV Ljubljane. Zaradi tega zdaj vsak dan za-
čenjate s popoldanskim programom med oddajo Radia
Ljubljana »Vrtiljak«. Se ne bi dalo začeti ob 15.30, ta-
koj po končani oddaji RTV Ljubljane — dogodki in
odmevi, ali pa vsaj ob 15.45? V času do 16. ure, bi med
zabavno glasbo lahko prebrali nekaj reklam. Sodim, da
reklame, pa naj bodo še tako dobro plačane, ne so-
dijo med čestitke, vsaj po naslovu oddaje sodeč, ne.
če boste tako nadaljevali, bodo reklame kmalu med
kroniko. Tudi »kaj je danes v Večeru« in v »Novem
tedniku«, ne sodita med poročila. Preberite jih po
njih.
Po končanih oddajah bi lahko predstavili soustvar-
jalce oddaj. V mislih imam tehnike, urednike, glasbe-
nega urednika, novinarje, napovedovalce. Vaša (ali pa
vaše) tehnike bi rad vprašal, zakaj se tolikokrat pred
pričetkom oddaje, ali pa tudi med njo, sliši previjanje
magnetofona. Zaradi pozabljivosti ali zaradi dotrajanih
aparatur?
Če se ne motim, že več mesecev opisujete pot do
skladišča Slovenijalesa v Medlogu. Toda vsak, ki bi
hotel priti do skladišča iz Savinjske doline in se bo
držal vaših navodil, bo kršil prometna pravila. Na
tem križišču je s prometnim znakom dovoljena vožnja
samo naravnost. Le povejte to tistim, ki pišejo re-
klame!
O Novem tedniku nimam posebnih pripomb, res
pa je, da bi lahko vsaj enkrat natisnili spored Radia
Celje in Radia Šmarje. Tako bi lahko pogledali v pro-
gram in vedeli, katere oddaje so določeni dan na pro-
gramu. l»ri TV sporedu pa bi datumi ob dnevih tudi
' ne bili odveč.
Z upanjem, da se bo s skorajšnjo nabavo novega
UKV oddajnika izboljšala kvaliteta sprejema, vas lepo
pozdravljam.
Maves
Celje
ODGOVOR: Vsekakor zanimive in aktualne misli
okidi radijskega dela in programiranja. Večina teh in
še druge pobude, ki jih je dal tudi posvet ob 22-letnici
Radia Celje, so trenutno v »obdelavi«, in tako ni daleč
čas, ko jih bomo uresničili. Hvala za pismo in hvala
za predloge.
4. stran — NOVI TEDNIK
Št. 2 — 16. januar 1975
OPEKARNE LJUBEČNA
NOVA TOVARNA
Letos poteka štirideset let,
odkar so na opekarni Hudi-
nja usvojili proizvodnjo klin-
kerja. Četudi bo ta opekar-
na že čez nekaj mesecev pre-
nehala obratovati — zastare-
lost in neprimerna lokacija
— bo proizvodnja khnker iz-
delkov tekla naprej. Samo ne
več tu, marveč v novi tovar-
ni na Ljubečni. Traditiija bo
očuvana, delo ohranjeno.
Spremenil se bo le proizvod-
ni p>ostopek. Delavci se bodo
srečali z moderno tehnolo-
gijo. Prav zato bo ta skupi-
na že prihodnji mesec odšla
na trimesečno strokovno šo-
lanje. Da se bodo spoznali
z novo proizvodnjo, z novimi
stroj if...
Kolektiv opekam na Lju-
bečni se je že lani odločil za
novo naložbo, za graditev no-
ve tovarne. Odločili so se za
razširitev proizvodnje sintra-
nih klinker izdelkov. V pro-
izvodnem programu bodo
klasični obseg dopolnili s tla-
kovanci vseh vrst in dimen-
zij. Vsi izdelki bodo prilago-
jeni jugoslovanskim vremen-
skim pogojem, sicer pa upo-
rabljivi za zunanje in notra-
nje prostore.
Nova tovarna je že pod
streho. V gradnji so zaradi
izredno slabega vremena kas-
nih, zato pa so pohiteli s
postavitvijo peči za žganje,
ki že čaka na poskusno delo.
Tako so zmanjšali zastoj.
Pričakujejo, da bo poskusna
proizvodnja stekla na začet-
ku druge polovice letos.
V novem obratu bodo iz-
delaU v prvi fazi 700.000 kv.
metrov klinker izdelkov ozi-
roma 135 ton na dan.
Nova tovarna 2iagotavlja to-
rej kontinuirano, sicer pa
modernejšo proizvodnjo. S
posebnimi tehnološkimi po-
stopki bodo lahko na novih
izdelkih dosegli tradicional-
ne rustikalne učinke. Prav
tako bo nova proizvodnja
omogočala izdelke različnih
dimenzij.
Po predračunih bo nova
naložba zahtevala okoli 3,6
milijarde starih dinarjev,
medtem ko bo letna reali-
zacija znašala okoli šest mi-
lijard.
Hkrati z gradnjo nove to-
varne bodo na Ljubečni re-
šili tudi prenekatera vpraša-
nja družbenega standarda de-
lavcev. »Ce so doslej priha-
jali naši delavci na delo v
umazanih oblekah in še bolj
umazani odhajali domov, bo
poslej drugače,« je dejal di-
rektor Janez Lenasi. Ob novi
tovarni bodo uredili tudi pro-
store za garderobe, kopalni-
ce, jedilnico in ne nazadnje
prostore za sestanke. Tako
bo tudi opekar na Ljubečni
zaživel kot pravi industrij-
ski delavec.
Vendar, to ni vse. V ko-
lektivu tečejo intenzivne pri-
prave na nadaljno krepitev
samouprave, na formiranje
novih temeljnih organizacij
združenega dela in ne na-
zadnje na pomembno inte-
gracijo na področju proiz-
vodnje rifakovin in gradbene-
ga materiala.
Tako je kolektiv opekarn
na Ljubečni stopil v novo
leto s številnimi nalogami in
dobrim načrtom. Ob novi to-
varni skrb za delavca, tež-
nja za okrepitev samoupra-
ve in jasni pogledi na moč-
nejše povezovanje z drugimi
kolektivi.
M. B02IC
Posnetek, bolj v spomin na začetek gradnje nove tovarne za proizvodnjo klinker izdelkov
na Ljubečni kot pa zrcalo sedanjega stanja, saj je hala že pod streho ...
ŽALEC

Minuli petek so predstav-
niki delovnih organizacij
Kmetijske zadruge Laško in
trgovskega podjetja Savinj-
ski magazin Žalec podpisali
samoupravni sporazum o
združevanju v SOZD kmetij-
stva, industrije, trgovine in
gostinstva Celje. Ti dve orga-
nizaciji iz objektivnih vzro-
kov nista mogli podpisati sa-
moupravnega sporazuma ko-
nec lanskega leta, zato so
to svečanost opravili zdaj.
Podpisa sporazuma so se ude-
ležili iz laške občine pred-
sednik občinske skupščine
Rudi Grosar, sekretar občin-
skega komiteja Zveze komu-
nistov Cveto Knez in pred-
sednik izvršnega sveta Sreč-
ko Brilej. Iz občine Žalec
pa so se podpisa udeležili
predsednik občinske skup-
ščine Vlado Gorišek in se-
kretar Občinskega komiteja
zveze komunistov Franc Je-
len. S podpisom tudi teh
dveh deloTOih organizacij je
praktično zaključena faza
združevanja v sestavljeno or-
ganizacijo združenega dela in
je s tem opravljena samo-
upravna in politična naloga,
ki je bila zastavljena lani
spomladi. To pomeni, da je
15 OZD potrdilo veljavnost
samoupravnega sporazuma in
hkrati obveznost za vse or-
ganizacije z vsemi pravicami
in dolžnostmi, ki iz tega
akta izvirajo.
Ob tem svečanem dogod-
ku je navzočim spregovoril
predsednik občinske skup-
ščine Žalec Vlado Gorišek.
Izrazil je zadovoljstvo, da
sta samoupravni sporazum
podpisali še organizaciji zdru-
ženega dela Kmetijska za-
druga Laško in Savinjski ma-
gazin Žalec. Ugdtovil je, da
podpis samoupravnega spo-
razuma pomeni hkrati tudi
realizacijo ustave in začetek
poti te organizacije, pred ka-
tero stojijo pomembne nalo-
ge, tako na samoupravnem
kot tudi na poslovnem pod-
ročju. Zavzel se je za takšno
organiziranost in poslovno
usmerjenost, s katero bo po-
dana čimvečja možnost za
pretok blaga po najkrajši
poti do potrošnika.
Zatem je povzel besedo še
Stanko Selšek, predsednik
UO poslovnega združenja
Koneks v Celju in glavni di-
rektor podjetja Tehnomerca-
tor. Poudaril je pomembno
vlogo poslovnega združenja
Koneks pri formiranju se-
stavljene organizacije zdru-
ženega dela. Prisotne je se-
znanil, da zanimanje za se-
stavljeno organizacijo raste,
in da se bo le-ta v kratkem
času tudi povečala. Že v ja-
nuarju se bo novo sestavlje-
na organizacija konstituirala,
konstituirali bodo samo-
upravne organe. S sredstvi
in kadri in ne nazadnje tu-
di z znanjem, ki je zdaj po-
vezano, bo sestavljena orga-
nizacija lahko še letos doseg-
la več.
ZVONKO PERLIC
ZICNA: JASNI CILJI
Naši vprašanji, o gospodarjenju v tem letu in kakšen bo prispevek
kolektiva k stabilizaciji, smo zastavili tudi FRANCU DRAGANU, direk-
torju Žične Celje.
»Letos planiramo na po-
dročju obsega in kvalitete
nadaljnji bistveni skok. Z
lanske realizacije 120 mili-
jonov dinarjev bomo pri-
ŠU na 170 milijonov. Te-
mu primemo se bo pove-
čala tudi kvaliteta, hkrati
F>a bomo več dajali v skla-
de. Posebno pozornost mo-
ramo posvetiti osebnim
dohodkom, da bi jih us-
kladili s povprečnimi ose-
bnimi dohodki v celjski
regiji, saj samo bili še la-
ni pod tem poprečjem.
Tolikáno i>ovišanje ce-
lotne realizacije gre pred-
vsem na račun povečane-
ga količinskega obsega
proizvodnje, del pa žal
tudi na račun vnflacije.
Predvidevamo, da bo
ostanek dohodka v soraz-
merju s p>ovečano realiza-
cijo. Pomembna bodo pri-
zadevanja na področju iz-
voza, ki ga bomo letos po-
večali Za sto CKistotkov.
Tako bomo izvozili v Sov-
jetsko zvezo za dva mili-
jona dolarjev vibracijskih
.sit in žičnih tkanin.
Leto 1975 je pomembno
za nas zato, ker aačenja-
mo izvajati šestletni raz-
vojni program, katerega
elementi zahtevajo pred-
vsem stabilizacijo oziroma
boljšo kvaliteto in vamej
šo perspektivo. S progra-
mom, takšnim kot je, ne-
dvomno dajemo velik pri-
spevek k stabilizaciji.
V njegovem okviru sle-
dimo predvsem večji spe-
'cializaciji, manjši materi-
alni in personalni inten-
ziTOOsti, boljši tehnologi-
ji, sodobnemu in učinko-
vitemu nagrajevanju, mo-
demi organizaciji, poveča-
nju iavoaa in seveda ne-
nehni rasti produkti-vno-
sti. Program bo potreb-
no še z vseh vidikov —
predvsem pa s finančne-
ga — dobro utrditi. V vsa-
kem primeru nam pred-
stavlja konstruktivno plat-
formo za našo aktivnost,
saj na osnovi programa
vemo, kakšni smo, kaj ho-
čemo in kako lahko to
dosežemo. Na kratko, po-
stajamo delovna organi-
zacija z jasnimi cilji in
ukrepi.	M. S.
Franc Dragan
ZA STABILIZACIJO
Direktor lesno industrijskega podjetja BOHOR Šentjur, Ladislav
Najžer, je na vprašanje: kako boste gospodarili v letu 1975 in kakšen
bo vaš prispevek k stabilizaciji, posedal:
»Problem gospodarjenja
je pri nas boleč zaradi
svetovne krize, kajti z na-
šim produktom participi-
ramo na svetovnem trži-
šču s 70 odstotki. V med-
narodni delitvi dela, kjer
naj bi imeli svoje mesto
pa se nikjer ne najdemo.
Tu gre za cene reproduk-
cijskega materiala, proiz-
vodne stroške in pred-
vsem za osebne dohodke
zapKJSlenih, da ne govo-
rimo še o kvaliteti konč-
nih izdelkov, če bi lahko
na te probleme jasno od-
govorili, bi bila za nas si-
tuacija skoraj rešena. Po-
udarjam, da naš delavec
ni primerno nagrajen in
je zato premalo zaintere-
siran za našo samouprav-
ljanje. Prav pri tem pro-
blemu se bomo morali
zaustaviti in poiskati način
nagrajevanja za vloženo
delo.
Zadnje čase se precej
spoprijemamo s stabiliza-
cijo in njenimi problemi.
Zaključek naših prizade-
vanj je tak, da oomo z
investicijami racionalizi-
rali proizvodnjo. Ugotovili
smo, da našemu delavcu
ne moremo kar naprej po
nujati samo fizično delo,
v dobi tehnologije in na-
predka. Varčevati moramo
vsepovsod znotraj podjet-
ja, in sicer pri material-
nih stroških, dnevnicah,
kilometrinah, reprezentan-
ci in podobno. Vsiljuje se
mi misel, da je pri nas
proizvodnja preveč mače-
hovsko obravnavana, kaj-
ti vrednost dinarja bazira
prav v proizvodnji.
Nastopati moramo z
združenimi silami in se
združevati v večje gosix>
darske formacije, ker le
tako bi lažje prenašali fi-
nančne sunke. Prepričan
sem tudi, da je nastopil
čas, ko bodo naši bančni-
ki aktivneje sodelovali v
premostitvi občasnih fi-
nančnih kriz. Banke mo-
rajo biti sredstvo gospo-
darstva in ne obratno.«
M. P.
Ladislav Najžar
PONOVOLETNO RAZMIŠLJANJE
No, sedaj^ ko so praznični dnevi
prešernosti že krepko za nami, ko smo
praktično padli v vsakdanjo življenjsko
problematiko in ko smo se iznebili tre-
nutnega navdušujočega občutka ugiba-
nja, kaj nam bo dobrega, novega in
sploh.. . prineslo novo leto — sedaj že
spet trezno gledamo v svet in na last-
ni koži spoznavamo, da nam bo to leto
prineslo samo, in še enkrat samo tisto^
kar bomo sami prinesli vanj.
In ko razmišljamo naprej, kaj kma-
lu lahko ugotovimo, da pravzaprav le-
to 1974 niti ni bilo tako zelo betežno,
ampak hudirjevo mlado, zagnano, ust-
varjalno — da mu je bila le »dolgost
življenja kratka« in da smo bili mi vsi
»prekratki« za uresničitev vseh v pre-
teklem letu postavljenih ciljev in na-
črtov.
Mnogo dobrih stvari smo le zasta-
vili^ postavili temelje novim družbenim
odnosom, razširili krila pristnejšemu
samoupravljanju, izvedli dvoje volitev,
sprejeli za svoj delegatski sistem kot
novo organiziranost naše socialistične
samoupravne družbe ... Pa še bi lahko
naštevali!
Vse to mi da misliti, da nas za delo
v bodoče močno obvezuje že (ali pa
še) prav leto 1974. Ne moremo in ne
smemo ga pozabiti. Misliti moramo
nanj ob letošnjem načelu gospodar-
nostnega obnašanja. Iz prejšnjega leta
nismo prinesli majhnega kupa stabili-
zacijskih, inflacijskih, likvidnostnih in
ne vem kakšnih še težav. Veliki franco-
ski književnik Camus je rekel: Za ne-
prijetne resnice poznamo samo eno
zdravilo — moramo se sprijazniti г
njimi. Tudi mi se moramo sprijazniti
2 resnico^ da bomo morali več in bolje
delati, da bomo obdržali to, kar ima-
mo. In ker ponavadi človek želi spei
več, kar treiiutno ima,' nam je odgovor
ob spoznani resnici tudi jasen. Toda
več in bolje delati ne pomeni intenziv-
nejšega in večjega trošenja delavskih
mišic, ampak je treba večjo storilnost
in boljšo gospodarnost doseči z večjo
strokovnostjo, boljšo organizacijo dela,
moderalo tehnologijo, smotrnejšo izko-
riščenostjo proizvodnih zmogljivosti.
In končno, ko govorimo o zmanj-
šanju potrošnje, o omejevanju skupni
in splošne porabe, se je treba zavedati,
da v bistvu ne gre za zmanjševanje
potrošnje kar tako na splošno, ampa^
predvsem za to, da trošimo bolj smo-
trno. Ugotavljamo, da imamo v gospo-
darstvu (tudi izven njega! opraviti s
strokovno premalo organiziranim sta-
liščem do racionalizacije poslovanja,
dO umetnosti varčevanja in poslovanja
Tu in tam slišimo, da varčujemo p?"'
sponkah in sukancu, puščamo pa stro-
je, da tečejo v prazno, ljudi, da stojijo,
elektriko^ da gre v nič itd. Boj proti
negospodarnosti in inflaciji je treb^
tehnično, tehnološko in organizacijski
povzdigniti iz okvirov primitivnega
varčevanja in omejevanja na višjo rO'
ven. Predvsem pa nas mora voditi na-
čelo kvalitetnejšega ravnanja гш vsa-
kem mestu, pri čemer je mišljeri^
tehnološka, delovna in samoupravni
discipliniranost.
Mitja Umni^
§t. 2 — 16. januar 1975
NOVI TEDNIK — 
stran 5
KONKURENCA
JE POTREBNA
Na tržnici je v jutra-
njih urah precej živahno.
Prodajalci hitijo, da bi
pravočasno uredili svoj
»delovni pult« že do te-
daj, ko se bo ob njem
ustavila prva stranka in
se pozanimala o kvaliteti
In ceni ponujenega bla-
ga. Konkurenca je vselej
velika, zato se vsi proda-
jalci še posebej trudijo,
da bi privabili k svoji
stojnici čimveč strank.
No in to pisano dru-
ščipo na celjski tržnici
ureja iz dneva v dan An-
ton Jazbinšek, ki je vod-
ja tržnice. Na svoje delo,
pravi, da se je tako na-
vadil, da ga po dveh dneh
premora že kar pogreša.
Pa vendar je tudi nje-
govo delo, kot vsako dru-
go, povezano s številnimi
problemi, čeprav trdi An-
ton Jazbinšek, da se vsak
problem^ ki se rodi pod
streho njihove tržnice, na
koncu uspešno reši. Naj-
večkrat pa nastopijo pro-
blemi s prodajalci iz tu-
jih republik, ki se včasih
hote, včasih pa nehote
nočejo privaditi »hišne-
mu redu«. Pa je potre-
ben! Red in disciplina sta
na tržnici še posebno po-
membna. Včasih pa na-
stopijo tudi težave z naši-
mi prodajalci, ki so v ve-
liki večini stalni, češ, da
imajo pač prodajalci iz
drugih republik prednost
pred njimi, da imajo bolj-
ši prostor kot oni in kup
podobnih drobnjarij. Vse
te in podobne probleme
je treba rešiti na lep na-
čin in se z ljudmi pK>go-
voriti. Sicer pa nastopijo
največkrat težave s pro-
dajalci »začetniki«^ ki jim
včasih »hišni red« ne gre
v glavo. Vendar pa *е po
nekaj dneh taki prodajal-
ci unesejo in pOtem je de-
lo z njimi dosti lažje in
bolj prijetno.
Skladiščenje blaga je za-
enkrat še delno rešeno.
Velike težave nastopijo
jeseni, ko pridejo papri-
kaši iz drugih republik z
velLko količino blaga, ki
ga ni potem kam dati.
Zgodi se, da včasih odi-
dejo prodajalci v drug
kraj, kjer imajo ureje-
ne pogoje okrog skladi-
ščenja. Na vsak način pa
je prav, da prihajajo k
nam prodajalci še iz dru-
gih republik, sicer bi bi-
le cene sadju in zelenjavi
previsoke. Kajti vemo, da
so cene veliko nižie če
je dosti blaga in ob pri-
merni konkurenci.
M. P.
Anton Jazbinšek
Del Fotolikove razçlednlce Celje, na katerem sta poleg doma
OF (na po.snetku) še Stari grad in panorama Otoka.
POMEMBNA ZA
TURIZEM
Tako, zdaj pa zares. Začenjamo vrsto zapisov o me-
stu in vlogi turistične razglednice pri rms. Kaj nam
pomeni? Kako jo sprejemajo ljudje, turisti? Kakšne iš-
čejo?
Oboroženi s temi vprašanji, smo stopili v turistični
urad v Celju, kjer lahko vsak hip zaznavamo turistični
utrip v Celju.
»Lahko vam povem, da skoraj vsak dan Prj delu
opažamo in spoznavamo, da je turistična razglednica
pomembna v turistični propagandi. Naša zaloga pos-
veča največjo pozornost razglednicam Celja in bližnje-
okolice. Imamo pa tudi posnetke večine drugih tu-
rističnih in zdraviliških krajev na celjskem območju m
celo v Sloveniji. Teh seveda manj. Ko vstopi domači ali
tuji turist v «ašo poslovalnico, išče razglednico Celja.
To predvidevam.« јч povedal vodja urada Truda Debe-
njak.
Izbira je dokaj velika. Razglednice imajo razstavlje-
ne na vrtljivem podstavku. Tako je preglednost dosti
večja.
Med glavnimi založniki razglednic, ki jih je moč
kupiti v celjskem turističnem uradu sta Fotolik in do-
mače Olepševalno in turistično društvo. To so v glav-
nem barvne razglednice. Le redke so v črno beli tehni-
ki.
»Naj vam kot zanimivost povem,« je nadaljevala
Truda Debenjalcova, »ui turisti predvsem iščejo raz-
glednice večjfiga formuca, ki jih pa žal ni dobiti. Prav
tako je veliko povpraševanje po razglednicah kraja ali
območja, ki so natisnjene v enotni kolekciji, v harmo-
niki. Tudi teh m. Doori odjemalci razglednic so še
učenci osnovnih in drugih šol, ki jih potrebujejo pri
pouku zemljepisa.«
»In cena?«
»Je več kot zmerna. Se vedno oziroma že nekaj let
velja barvna razglednica en dinar.«
ZAHTEVEN NACRT
Zadnjo seji» članov predsedstva celjske turistične /.veze v lan-
skem letu so posvetil) obravnavi proračuna in delovnega načrta
7,a letošnje leto. V tem obdobju se bo področna turistična zve-
za še bolj zavzela za razvoj turizma In posegla na nekatera do-
slej še neobdelana področja. Delovni načrt zajema številne pro-
pagandne akcijc, pospešeno informacijsko službo, delo s turi-
stičnimi društvi itd. Celjska turl.stlčna zveza pa bo tudi letos
sodelovala prt nadaljnjih integracijah v gostinstvu in turizmu
ter se zavzemala za nove turistične investicije.
BIL SEM NA LISCI
Leta 1913. sem bil prvič »a Lisci. Nato pa še nič
kolikokrat. Ta 947 m visoka gora v Posavju je ena naj-
lepših in najprijetnejših pri nas; zelo primerna za eno-
dnevni izlet. Na vrh je moč priti z Brega, od tod tudi
z avtomobilom po dosti široki in še kar dobri maka-
damski cesti mimo požgane graščine Ruda. Sicer pa
pelje pot na Lisco tudi iz Sevnice mimo Lipovška v
Krakovem in preko Jurkloštra. Planinci se radi vra-
čajo v dolino čez Lovrenc, ki je znan po velikolistna-
tem encijanu, pod Velikim Kozjem v Zidani most.
Na Lisci so že 1902. leta postavili planinsko kočo.
To je bila Jurkova koča, znana po pred leti umrlem
šolskem upravitelju Blažu Jurku, ki je veliko let vzga-
jal mlade na Razborju. Koča je pogorela med vojno.
V leti 1951. in 1952. je PD Krškp zgradilo ličen dom.
ki ga je kolektiv sevniške »Lisce« preuredil in razširil
v pravi planinski hotel. Za domom so v novi obliki po-
staR^ili Jurkovo kočo, namenjeno predvsem planincem,
z napisom »Jurkova koča 1902—1972«. Pri vhodu v dom
je spominska plošča z napisom: »Tu je bilo leta 193в
prvo posvetovanje Politbiroja CK KPJ, ko je tov. TOo
prevzel vodstvo.«
Preurejeni dom je lep in udoben, ima pa tudi nekaj
igrišč za razvedrilo. Dom ali hotel oskrbuje osem
članov kolektiva »Lisca«, med njimi tudi vsem planin-
cem znana Pavle in Marjanca, ki sta bila dolgo vrsto
let oskrbnika stare postojanke.
Na Lisco radi prihajajo tudi planinci iz Hrvaške,
sicer pa nudi teren obilo možnosti za smučanje.
Z Lisce je lep razgled na vse strani. Ob jasnem
vrimenu celo do Zagreba.
In še nekaj besed o pokojnem šolskem upravitelju
Blažu Jurku, ki so ga starejši planinci dobro poznali.
Bil je originalen človek. Močne postave. Nosil je veliko
suknjo, pumparice, na glavi pa klobuk s širokim kraj-
cem. Vselej ga je spremljal velik rdeč dežnik. Bil je
šegav in vsak čas pripravljen za vsako šalo. Zelo rad
je tudi jedel.
Njegove dogodivščine je objavila celjska »Nova
doba«, pozneje pa so izšle v posebni brošuri. Morda jih
kdo še ima? Kaj, če bi zagotovili ponatis?
Rad je imel dijake.
Ko sva se nekoč srečala v Celju, me jé povabil v
gostilno Branibor na golaž. Tu mu je takratna gostil-
ničarka Roblekova dobro postregla. Pojedel je pet
porcij golaža, zraven pa menda deset žemelj, ki so
prijetno hrustale. Popil je nekaj vrčkov piva. Od tod
jo je mahnil še k Belemu volu, kjer mu je dobro po-
stregel tudi gostilničar šanc.
Rad je pripovedoval zgodbico iz Zagreba. Kot obi-
čajno-je tudi tistikrat zavil v gostilno, kjer so ga vi-
harno pozdravili stari in dobri znanci. Pa si je pri-
voščil dobro šalo. Tisfi dan si je kupil v mestu nočno
posodo. In ko so mu na mizo prinesli pivo, je odvil
posodo m vanjo -zlil pivo. Potem ga je izpil do dna.
Smeha nič koliko in zgodba je še dolgo krožila zlasti
med zagrebškimi planinci, ki sd radi prihajali na
Lisco.
Dr. KRVIN MEJAK
tURIZEM
ZANIMIVOSTI

Kar težko je v teh zim-
skih mesecih gledati pokraji-
no, ki se čez dan kopa v son-
cu, ljudje (zlasti ljubitelji
smučanja) pa se zaskrbljeno
ozLrajo v nebo, kdaj bodo iz
njega začele nalet-avati sne-
žinke. Teh pa noče m noče
biti m so zdajšnje zime či-
sto nekaj drugega, kot so bi-
le recimo tiste pred štiride-
setimi leti. Enega izmed za-,
mmivih prunerov smo.izbr-
skali v okolici 2alca kjer se
starejši občani sp¿minjajo
kakšne so bile zime takrat.
Ce ze danes nimamo snega
m poštenega mraza, pa obu-
dimo spomme, kako je bilo
nekoč.
Tako se spominjajo ljudje
v Žalcu in okolici, da so bile
Včasih tako hude zime, da
so potoki m bajerji zamrzni-
^ tudi do 20 in več centime-
trov. In kaj so s tem ledom
počeli? Možakarji so pred zi-
mo pripravili orodje za se-
danje velikih ledenih kosov
zene pa so pietle rokavice, da
Jih pri delu ne bi preveč z^-
oio v roke. Ko je prišla zi-
se začelo. Nasexah so
ied (uporaben je bü samo
čisti led brez trave in drač-
ja), ga naložila na vozove in
odpeljali v 2alec, kjer so ga
spravljali v velike podzem-
ne ledenice. Takšne ledenice
so takrat imeli zlasti gostil-
ničarji^ mesarji in pivovarji.
Naenkrat so na vozu lahko
peljali tri do štiri tone ledu,
največje ledenice pa so spre-
jele tudi po sto vozov ledu,
ki so ga spuščali v prediede-
nioo Po lesenih žlebovih. Nato
so ga znosili v glavno lede-
nico, ki je büa s predledeni-
oo zaprta s težkimi vrati. Ta-
ko spravljen led je ostal do
poznega poletja in so ga p>o-
tem uporabljali za hlajenje
pijače v gostilnah in na vese-
licah, prodajali pa so ga tudi
slaščičarjem za sladoled. To
je trajalo približno do začetka
II. svetovne vojne, ko so se
začeli pojavljati prvi hladil-
niki na kpmpresoj.
Tako so imeli v tistih ča-
sih poleti po zaslugi narave
hladno pijačo, kmetje pa v
zimskem času lep zaslužek.
Takšne primere zasledimo tu-
di drugje. Kaj bi bilo šele
danes, če ne bi bilo hladilni-
kov!	T. VRABL
RUDI
STEBLOVNIK
Našli smo ga pri delu
v svoji majhni pisarnici,
nad katero piše »Laško
pivo — zaloga Radeče«.
Nekoliko presenečeno je
pogledal RUDI STEBLOV-
NIK^ ko smo vstopili in
povedali, da bi se radi
pogovarjali z njim o nje-
govem življenju in delu.
Predvsem o tistem delu,
ki ga s tako veliko dobre
volje posveča kulturi že
vse od mladih nog dalje.
V Radečah ga vsi že vr-
sto let poznajo kot do-
brega pevovodjo tamkajš-
njega moškega pevskega
zbora.
Rodil se je v Smartnem
ob Paki. Glasbeno pa se
je izobrazil v Celju in
Mariboru. Leta 1939 se je
zaposlil v Dolu pri Hrast-
niku, kjer ga je zatekla
tudi vojna vihra. Sloven-
sko pesem in lepo doma-
čo besedo je v teh letih
gojil še s prav posebnim
žarom. Kot režiser in
igralec je sodeloval pri
takratnem kulturnem dru-
štvu, kajti v Dolu je bila
kulturno prosvetna dejav-
nost v teh letih zelo raz-
vita. V letih NOB je mo-
ral iz Dola na delo v
Zeltweg v Avstrijo, kjer
je že delalo veliko Slo-
vencev. S seboj je ponesel
ljubezen do domovine in
slovensko pesem. Ustano-
vil je majhen zbor in po
barakah, kjer so stano-
vali, je kmalu zadonela
slovenska pesem. Nenado-
ma je dobil poztv^ da mo-
ra oditi v nemško vojsko.
Pobeg domov st / je
posrečil in nekaj dni za
tem se je pridružil roja-
kom, ki so se bili za svo-
bodo.
Prišla so prva leta svo-
bode. Rudi se je spet vr-
nil v Dol pri Hrastniku,
vendar pa ga je življenj-
ska p»t zanesla v Radeče
že po dveh letih bivanja
na Dolu. Brez petja in
igranja že zdavnaj ni mo-
gel strpeti. V Papirnici
Radeče, kjer se je zapo-
slil, je ustanovil dramsko
družino in v maju leta
1951 so z velikim uspehom
uprizorili »Vdovo Rošlin-
ko«. Igralska dejavnost se
je po tem uspehu še bolj
razmahnila. Veliko dela
in prostega časa je po-
svetil Rudi Steblovnik
igranju in rčžiji. V veliko
oporo in pomoč pri re-
žiji mu je bila žena. ki
je prevzela režije tragedij,
veseloigre pa je najraje
Rudi režiral in tudi igral
sam. Petja pa tudi nika-
kor ni hotel opustiti. Na
željo moških pevcev so
ustanovili pevski zbor, ki
ga je spet vodil Rudi.
35-članski zbor je začel z
uspehom vaditi in nasto-
pati v Radečah in okolici.
Stevtlu čLaauv se skozi Le-
ta m spremenilo^ starejše
ali umrle so zamenjali
mladi in po veliki zaslugi
pevovodje in članov, je
uspešno nadaljeval pot.
Danes si Radečani težko
predstavljajo kakšen pra-
znik ali proslavo, na ka-
teri ne bi zapel tudi do-
mači pevski moški zbor
»Svoboda« pod vodstvom
Rud-ija S>teblovnika.
Rad ima lepo domačo
pesem, rad ima zbor, z
veseljem in ponosom ga
vodi že dolgo vrsto let.
Skupni uspehi in priza-
devanja so hkrati tudi
njegovi uspehi in uspehi
vsakega člana posebej in
nikoli mu ne zmanjka ča-
sa, da ne bi mogel oditi
na vajo v glasbeni dom.
Dvakrat tedensko odide
k svojim pevcem in še si
vzame toliko-časa. da so-
deluje pri Planinskem
društvu, AMD Radeče, pri
zadnjih volitvah pa so ga
občani izvolili v temeljno
kulturno skupnost.
M. P.
OBRAZI
6. stran — NOVI TEDNIK
Št. 2 — 16. januar 1975
NOVI TEDNIK MED DELEGATI
FRANC HLASTEC
SZDL - ENOTNA FRONTA
v občini Slovenske Ko-
njice je te dni že stekla
javna rajsprava o pravilih
in statutu organizacije So-
cialistične zveze, ki se bo
v prihodnjih mesecih na
novo organizirala. Podrob-
neje o tem, kako so se
pripravljali na javno raz-
ргалга ter o novi organi-
ziranosti SZDL v občini,
nam je povedal sekretar
občinske konference S23>L
Slovenske Konjice Franc
Hlastec.
»Občinska konferenca
se je temeljito pripravila
na razpravo o statutu or-
ganizacije Socialistične
zveze ter o pravilih de-
lovanja občinske konfe^
renče in krajevnih organi-
zacij Socialistične zveze.
Statut organizacije je že
v javni razpravi, medtem
ko pravila še pripravlja-
mo. Vendar pa računamo,
da bo javna razprava ta-
ko o statutu Socialistične
zveze kot tudi o pravilih
občinske konference in
krajevnih organizacij za-
ključena 10. februarja, do
sredine meseca aprila pa
že izvoljena tudi občinska
konferenca.«
»Kako bo po novih pra-
vilih sestavljena občinska
konferenca in kiUto bo or-
ganizirana Socialistična
zveza na terenu?«
»V naši občini smo ob-
likovali predlog, naj bi
imela novoizvoljena občin-
ska konferenca Sociali-
stične zveze tudi svoje
predsedstvo in izvršni od-
bor predsedstva. Nismo
pa se še dogovorili, koli-
ko članov naj bi štelo
predsedstvo. Ta organ So-
cialistične zveze naj bi
igral vlogo nekakšnega ko-
ordinatorja dela vseh
družbeno-ix)litičnih orga-
nizacij v občini, zato je
razumljivo, da bi bili
vanj vključeni predstavni-
ki vseh organizacij. To-
liko o sestavi občinske
konference. Za organizi-
ranje Socialistične zveze
na terenu pa predlagamo,
naj bi imeli štirje večji
kraji v občini, to so Slo-
venske Konjice, Vitanje,
Loče in Zreče izvoljeno
konferenco, v ostalih kra-
jevnih organizacijah, teh
je štirinajst, pa naj bi se
vsi člani združevali v kon-
ference. To pomeni, da bi
imeli v občini po novem
poleg štirih voljenih tudi
štirinajst splošnih konfe-
renc. Skupaj bi torej v
občini delovalo osemnajst
krajevnih konferenc Soci-
alistične zveze. Seveda je
takšna oblika organizira-
nosti zaenkrat samo pred-
log, o katerem se bodo v
javni razpravi še odločali
konjiški občani.«
DAMJANA STAMEJCIC
ŽAIEC
SKUPŠČINE SIS
USTANOVLJENE
Pred dnevi so v Žalcu z ustanovitvijo skup-
ščine samoupravne Interesne skupnosti socialne-
ga skrbstva zaključili proces ustanavljanja in
konstituiranja skupščin SIS v občini. Na vseh
ustanovnih skupščinah so se delegati že tvomo
vključili v razprave, še posebej velja to za zbore
uporabnikov, kjer se delegati močno zavedajo
svoje odgovornosti in so zato nemudoma pričeli
z delom. Vse skupščine so na ustanovnih sejah
sprejele tudi osnutke programov svojega dela,
ki jih bodo v naslednjih dneh predali v javno
razpravo.
Prva je bila ustanovljena skupnost pokojnin-
skega in invalidskega zavarovanja, kjer so za
predsednika konference delegatov izvolili Fran-
ca Lužnika. Sledila je ustanovitev skupnosti za
zdravstvo. Za predsednika skupščine je bil izvo-
ljen Alojz Hruševar, za predsednika izvršnega
odbora pa Franc Watek.
Franc Suler je bil izvoljen za predsednika
skupščine otroškega varstva, Minka Žilnik pa za
predsednico izvršilnega odbora iste skupnosti.
Skupščini SIS za kulturo predseduje Zoran Raz-
boršek. predsednik izvršilnega odbora pa je
Lojze Rak.
Skupščino SIS za telesno kulturo bo vodil
Mišo Bobovnik, izvršilni odbor pa Rudi Veli-
govšek. Viktor Drama Je predsednik skupščine,
Janez Kroflič pa izvršnega odbora izobraževalne
skupnosti. Skupščino SIS za socialno skrbstvo
vodi Jože štefanič, izvršni odbor te skupnosti
pa Marjan Drobne.
—stab—
DELEGATI ZDRAVJA
IZVOUENI
Prejšnji teden je bila v Žalcu konstituirana
zdravstvena skupnost, katere predsednik je po-
stal Alojz Hruševar iz Žalca. Delegati zbora upo-
rabnikov so za predsednika izvolili Jožeta Fran-
ka, delegati zbora izvajalcev pa Gabrielo Strnad.
Predsednik Izvršnega odbora zdravstvene skuF>-
nosti v Žalcu je Franc Matek.
Za regionalno zdravstveno skupnost so bili
izvoljeni delegati: Franc Ježovnik, Franc Matek,
Ivan Pirnat in Marija Storman (zbor porabni-
kov), iz zbora izvajalcev pa so za regionalno
zdravstveno skupnost izvolili Silvo Jurjevec in
dr. Dušana Bostiča.
Za republiško zdravstveno skupnost pa so
bili izvoljeni Marija Storman in Milan Baudek.
Z. S.
ZAKAJ JE CELJE
UMAZANO MESTO?
Delo brez predana. To
med drugim velja tudi za
izvršni svet celjske občin-
ske skupščine. Za njim je
že triindvajset rednih za-
sedanj.
Tako so se njegovi čla-
ni že na prvi seji v tem
letu srečali z več kot ak-
tualnimi nalogami. Vtem
ko so sprejeli izhodišča
za izdelavo srednjeročnega
družbenega načrta občine
Celje za obdobje od 1976.
do 1960. leta, so tudi opo-
zorili na spoštovanje vseh
dogovorjenih rokov, kajti
le tako bo moč pravoča-
sno izdelati načrt o pri-
hodnjem petletnem razvo-
ju celjske občine.
Izvršni svet je nadalje
sprejel predlog družbene-
ga dogovora o temeljnih
načelih in splošnih obve-
znostih udeležencev pri
sklepanju in izvajanju dru
žbenih dogovorov in sa-
moupravnih sporazumov
na področju razporejanja
dohodka in delitve sred-
stev za osebne dohodke,
vendar vse to s pripom-
bo, da predlagatelj dogo-
vora vnese ta določila tu-
di v območni dogovor.
Izredno razgibana je bi-
la razprava okoli predlo-
ga dniižbenega dogovora o
razporejanju dohodka in
osebnih dohodkov ter o
gibanju, obsegu in struk-
turi porabe v letošnjem le-
tu. I2!vršni svet se ni do-
končno opredelil do tega
predloga, saj je ugotovil,
da zaradi prepozne dosta-
ve dogovorov in drugega
gradiva ni b^lo možno iz-
delati ustreznih globalnih
bilanc. Prav tako so odpr-
ta še nekatera druga vpra-
šanja kot upoštevanje sin-
dikalne liste, upravičenost
zaostajanja v porastu skla-
da skuime porabe glede na
ustvairjeni dohodek itd.
Prav tako so se pojavile
dileme okoli stanovanjske-
ga sklada. Odtod tudi
vprašanje, ali ni aa vidiku
zastoj v graditvi stanovanj
tako v republiki kot tudi
v Celju?
i*ripombe, dobro uteme-
ljene, je celjski izvršni
svet p>oeredoval republi-
škemu izvršnemu svetu.
Zadeva je tako odložena.
Po razpravi, v saten sta
s svojimi mnenji sodelo-
vala še osnovna šola Pr-
ve celjske čete ter zavod
za napredek gospodarstva,
je izvršni svet potrdil
manjši odmik od pK>trje-
nega zazidalnega načrta in
dovoül ekonomskemu šol-
skemu centru zgraditev te-
lovadnice na zemljišču,
kjer so büi prej prostori
Klime. Na tem mestu je
bila namreč рк) veljavnem
zazidalnem načrtu pred-
videna izgradnja otroške-
ga igrišča z objekti za
šp>ortno rekreacijo. Izvrš-
ni svet je naročil oddel-
ku za gradbene in komu-
nalne zadeve, da zagotovi
izdelavo projekta ¿a telo-
vadnico, v katerem bodo
zagotovljeni interesi šole
pa tudi prebivalcev na
tem območju.
In še enkrat ugotovitve,
s katerimi se je izvršni
svet že nekajkrat srečal
— slabo opravljeno delo
pri čiščenju mesta in od-
vozu smeti. Zato ni na
ključje, če je svet zahte-
val od komimalnega pod
jetja Javnih naprav, da
mu do konca letošnjega
januarla pošlje pismeno
poročilo o vzrokih za
takšno stanje in kaj je
kolektiv storil doslej, da
bi se stanje na tem po-
dročju izboljšalo.
M. B.
OD NAROČNIKA
DO NAROČNIKA
IZ DELA IS
ŽALEC:
O FiNANORANJU KS
Danes bo v Žalcu prva letošnja seja izvršnega
sveta občinske skupščine, ki bo po svojem dnev-
nem redu izredno delovna in zanimiva.
V ospredju razprav bo predlog za financira-
nje krajevnih skupnosti in njihove dejavnosti, ki
ga je izdelala komisija za krajevno samoupravo.
V predlogu opredeljujejo spremenjen, neprora-
čunski način financiranja, ki temelji na različ-
nih prispevkih — od davkov, lastnega dela in
prispevkov občanov, prispevkov TOZD in OZD,
prispevku po referendumu itd. Izvršni svet bo
hkrati razpravljal in sklepal že o osnutku druž
benega dogovora, ki naj bi ga sklenili z OZD o
združevanju sredstev za financiranje dejavnosti
krajevnih skupnosti. Tej točki bo sledilo poro-
čilo o razvoju turizma v Spodnji Savinjski do
lini, nato pa - bo izvršni svet obravnaval več
predlogov odlokov. Na dnevnem redu seje iz
vršnega sveta je tudi potrditev samoupravnega
spDrazuma za ustanovitev občinske interesne
skupnosti za varstvo pred požari, sledilo pa bo
sklepanje o akcijskem programu uresničevanja
ciljev in nalog družbene samozaščite v občini
do leta 1976.
Sejo bodo člani žalskega izvršnega sveta za-
ključili z razpravo o družbenem dogovoru o ob-
segu in strukturi skupne porabe ter dogovora o
splošni porabi v SR Sloveniji leta 1975.
Dnevni red torej, ki obeta veliko novega v
življenju in delu žalske občine.	B. S.
SOLCAVA /N VIKENDI
Ali bo Solčava postala dolga vas? Bodo vi
kendi dobili stalne prebivalce? To sta med dru-
gim vprašanji, s katerima se je pred kratkim
srečal izvršni svet mozirske občinske skupščine.
Četudi nanju ni dokončno odgovoril, so vidiki na
dlani. Seveda pa bo treba do končne odločitve
počakati.
Precej razprav je sprožil predlog solčavske
krajevne skupnosti po otvoritvi dveh območij za
gradnjo stanovanjskih hiš. Prva lokacija naj bi
bila na poti med Rokovilcem in Solčavo, na Me-
dici, druga takoj za Solčavo proti Logarski doli-
ni in tretja ob cesti v Podolševo.
Medtem ko slednja sploh ne prihaja v poštev.
odpirata prvi dve več dilem. Zlasti zanimiva je
lokacija med Rogovilcem in Solčavo, na Medici
kot jo imenujejo. Tu bi lahko postavili okoli
dvajset stanovanjskih enot. Gre za lepo,-sončno
lego, ki pa ima tudi s^čne strani. Z zazidavo
tega območja bi bila enotnost Solčave kot znane
in strnjene gorske vasice razbita. Dobili bi sate
litsko naselje, ki bi imelo svoj vpliv na nadalj
nji razvoj Solčave. In končno, dobili bi dolgo
vas Solčavo.
Tudi druga lokacija, takoj za Solčavo, je za-
nimiva, vendar zaostaja od Medice v mnogočem.
Tudi zaradi sončnosti.
Kakšna bo odločitev? Vprašanje, ki zanima
marsikoga. Vprašanje, ki zadeva ob mnoge pro-
bleme. Tudi sociološke. V Solčavi je vse manj
mladih ljudi. Le-ti odhajajo iz vasi. Naravni pri-
rastek je minimalen. Lani, po nepopolnih podat-
kih, le štiri rojstva. Bo vas izumrla? Družbeni
interes je drugačen. Tudi zaradi obmejnega ob-
močja. Urbanisti imajo svoje poglede. Kako to
rej vse to uskladiti?
Izvršni svet se je odločil za nadaljnjo in te-
meljitejšo analizo vprašanja. K reševanju bo po
vabil vse, ki bi lahko koristno pomagali.
In naprej. Znane so prve težnje, da bi neka
teri vikendi postali stalna prebivališča ljudi, ki
so jih zgradili. Začasna prebivališča naj bi torej
postala stalna. Na vidiku je torej prekvalifika-
cije! vikenda v-stanovanjsko hišo.
§t. 2 — 16. januar 1975
NOVI TEDNIK — stran 7
NOVI TEDNIK MED DELEGATI
DELEGATI O SVOJEM DELU

Ponovno smo odšli v delovne kolektive. Poiskali smo delegate
zbora združenega dela občinske skupščine in se pogovarjali o njiho-
vem delu. O njihovih izkušnjah in težavah, o pomanjkljiivostih, ki razvoj
delegatskega sistema pri nas zavirajo In ki jih je treba čimprej odpra-
viti. Delegati so opozorili na marsikatero vprašanje, ki je bistvenega
pomena za njihovo delo in na vprašanja, ki jih bomo morali skupaj
s skupščino občine in družbeno-političnimi organizacijami v občini
:imprej rešiti. Kajti zavedati se m Dramo, da začetne napake lahko
odpravimo samo sedaj, ko so to samo napake In ne še stalna praksa
delegatov, in tako pomagamo oživeti sistem, za katerega smo se
delovni ljudje in občani naše domovine zavestno odločili.
BR.\NKO RIHTER,
predsednik konference de-
legacij OZD Klima Celje:
»Pri delu naše konference
delegacij smo delegati naj-
pogosteje naleteli na teža-
ve pri prebiranju gradi-
va za sejo občinske skup-
ščine. Gradivo, ki ga po-
šiljajo iz skupščine obči-
ne, je največkrat zelo ob-
sežno in je nam, delega-
tom, tuje in nerazumlji-
vo. Saj je nemogoče, da
bi se vsi delegati spozna-
li na pravniške odloke in
ekonomske analize. Ostale
težave, s katerimi se sre-
čujemo pri našem delu,
pa izvirajo iz nezanimanja
delegatov za probleme, ve-
likokrat Pa tudi zaraxü
premajhne izobraženosti
in informiranosti delega-
tov. Odpravljanju teh pro-
blemov, ki se pojavljajo
ob našem delu bomo mo-
rali v bodoče FK>svetiti več
pozornosti.«
FRIDA KRASOVEC, de
Izatka TOZD zobozdrav-
stvene službe v Celju: »V
začetku, ko smo se šele
spoznavali z delom, smo
delegati naleteli na števil-
ne ovire. Zgražali smo
se nad goro gradiva, ki so
nam ga pošiljali iz občin-
ske skupščine. Danes de-
lamo že veliko ¡ažje., če-
prav vse ovire še zdaleč
niso odstranjene. In za
člane delegacije TOZD zo-
bozdravstvene službe v
Celju je prav. gotovo še
vedno oviira gradivo. Nam-
reč, večina naših delegatov
je močno obremenjena z
delom v ordinaciji in zato
nima dovolj časa, da bi
temeljito prebrala gradivo
za sejo skupščine. Največ-
krat delegati preberejo sa-
mo tiste stvari, ki se na-
našajo na zdravstveno var-
stvo, kajti te najbolje po-
znajo. No, omenila sem
samo enega od proble-
mov, na katerega smo de-
legati naleteli pri doseda-
njem delu. Problemov pa
je še veliko več, naj ome-
nim samo odnos delega-
tov do volivcev, ki je naj-
večkrat p>ovsem neodgo-
voren.«
ANTON HRASTNIK,
vodja delegacije OZD Ele-
ktrosignal Celje: »Na prve
in še sedaj velike težave
smo naleteli delegati pri
prebiranju gradiva za sejo
občinske skupščine. Zdi
se mi, da je vedno pre-
malo časa za temeljito
proučitev materialov, da
delegati ne razumejo vseh
stvari, ki so zapisane v
poslanem gradivu. í»a tudi
sicer opažam, da so dele-
gati premalo obveščeni o
aktualnih zadevah, da so
nezainteresirani za proble-
me in zato tudi ne more-
jo kvalificirano 'odločati o
bistvenih vprašanjih, ki jih
sprejema občinska skup-
ščina. Če bi poskušal svo-
je besede strniti, bi dejal,
da so pomembne štiri re-
či za dobro delovanje de-
legatskega sistema: zani-
manje delegatov za delo,
znanje oziroma izobraže-
vanje delegatov, obvešča-
nje delegatov in delavcev
ter razumljivo gradivo. In
ko bomo te procese izp>e-
Ijall v praksi, v oazi med
delavci, potem bomo lah-
ko zagotovo rekli, da je
tuda naš novi sistem zaži-
vel.«
DAMJANA STAMEJČie
DELEGATI
V KONJICAH
Danes objavljamo
imena članov dveh de-
legacij iz občine Slo-
venske Konjice, in si-
cer imena članov
splošnih delegacij, ki
delegirajo delegate v
skupščine samouprav-
nih interesnih skupno-
sti. Najprej člani dele-
gacije OZD Kovinar
Vitanje: Franc Dover,
Anton Klemene, Fra-
njo Kotnik, Pavel Kra-
čun, Ernest Ledinek,
Ignac Lušenc, Ivan
Pesjak, Ivan Podgraj-
šek. Oto Ravnjak in
Franc Skok. Pa še ime-
na članov delegacije iz
krajevne skupnosti Po-
lene: Srečko Bornšek,
Franc Kralj, Jože Ada-
mič mL, Jože Konec,
Dragica Berglez, Vla-
do Godec, Jože Ada-
mič st., Franc Konec,
Marjan šibane, Anica
Bobik, Konrad Brg-
lez in Slavko Vipotnik.
D. S.
KOLIKO ZA
KRAJEVNE
SKUPNOSTI?
Žalski izvršni svet prav
danes razpravlja o pred-
logu za financiranje kra-
jevne samouprave in de-
javnosti krajevnih skup-
nosti, ki ga je pripravila
komisija za razvoj krajev-
ne samouprave.
V	predlogu komisija na-
števa pet osnovnih virov
za financiranje dela kra-
jevnih skupnosti, ki bi v
žalski občini bile: 10 od-
stotkov od petih vrst dav-
kov za leto 1975, 20 od-
stotkov od planiranih
sredstev za krajevne skupv
nosti iz samoprispevka po
referendumu, prispevek
TOZD in OZD, prispevek
v delu, materialu in de-
narju občanov samih ter
dohodek od davkov za
mestno zemljišče. Popreč-
no bi po tem predlogu
znašal dohodek za posa-
mezno krajevno skup-
nost, teh je v občini 19,
261.000,00 dinarjev.
V	predlogu komisija na-
števa tudi vrsto predlogov,
s katerimi bi lahko ure-
dili delitev in nov na-
čin financiranja krajevnih
skupnosti.
V	obravnavi je tudi že
osnutek družbenega dogo-
vora o načinu združevanja
sredstev, ki jih za krajev-
ne skupnosti namenjajo
delavci v temeljnih orga-
nizacijah.	B S
Na podlagi 16. člena zakona o davkih občanov (Uradni list
SRS, št. 21/74) izdajajo davčne uprave občine Celje, Laško,
Mozirje, Šentjur, Šmarje, Velenje in Žalec
poziv
k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1974
za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta
in za leto 1975 za zavezance, katerim se odmerjajo davki
vnaprej za tekoče leto.
Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1975.
Napoved za odmero davkov za leto 1974 morajo vložiti:
1.	Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja
obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davki odmerjajo
po dejanskem dohodku o dohodkih, doseženih v letu 1974.
2.	Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja
intelektualnih storitev, katerim se davki odmerjajo po dejanskem do-
hodku o dohodkih, doseženih v letu 1974.
3.	Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov
in tehničnih izboljšav, katerim se davki odmerjajo po dejanskem do-
hodku o dohodkih, doseženih v letu 1674.
4.	Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pra-
vic o dohodkih, doseženih v letu 1974 in sicer:
a)	lastniki ali imetniki stanovanjske pravice od dohodkov, ki jih dose-
žejo z oddajanjem stanovanjskih prostorov, garaž in počitniških hiš
v najem ali podnajem;
b)	občani od dohodkov od oddajanja opremljenih stanovanjskih pro-
storov, če doseženi dohodek presega znesek naveden v javnem pozivu
k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov;
c)	občani od dohodkov od nepremičnin, premičnin ali od drugega pre-
moženja in premoženji^kih pravic, če od takih dohodkov ne plačujejo
kakšnega drugega davka;
č) občani od zakupne vrednosti poslovnega prostora v lastni stavbi,
ki je bila priznana kot strošek po 9. točki 75. člena zakona.
5.	Zavezanci davka od premoženja in sicer:
a)	občani, ki posedujejo stavbe, stanovanja, garaže, poslovne prostore,
počitniške hiše in druge nepremičnine ne glede na to, ali jo uporablja
lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem.
Napovedi рк) tej točki ni potrebno vložiti občanom, katerim se v letu
1974 v primerjavi s prijavljeno vrednostjo v letu 19^ vrednost premo-
ženja ni spremenila.
b)	občani, ki pose/îujejo stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi
pridobivajo dohodek, pod pogojem, da skupna, še neodpisana vrednost
teh sredstev presega 150.000,00 dinarjev. V navedeno skupno vrednost
se ne štejejo sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 10.000,00
dinarjev;
c)	občani, ki posedujejo motorne čolne ali druge plovne objekte na
motorni pogon, razen občanov, ki jim je ribištvo osnovni vir sredstev
za preživljanje;
č) občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo
za kmete, posedujejo pa gozdna zemljišča, katerih površina presega
0,50 ha.
6.	Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojnin-
skem in invalidskem zavarovanju za leto 1974, če so njihovi dohodki
iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samo-
stojne dejavnosti, ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1974 pre-
segli 53.800,00 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku
ostali dohodki, brez pokojnine, udeleženi z več kot 8X)70,00 dinarjev.
7.	Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov, katerih skupni čisti
dohodek po odbii&u davkov in prispevkov je v letu 1974 presegal
40.000,00 dinarjev.
Napoved za odmero davkov za leto ISTO morajo vložiti:
1.	Zavezanci davka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja
obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerjajo davki
v pavšalnem letnem znesku.
2.	Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja
intelektualnih storitev, katerim se odmerjajo davki v pavšalnem letnem
znesku.
Napoved za odmero davka morajo vložiti:
—	zavezanci iz L, 2. in 3. točke pri da<^čni upravi občine, v kateri
opravljajo dejavnost oziroma plačujejo davek od samostojnega oprav-
ljanja te dejavnosti;
—	zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin pri davčni
upravi občine, na katerem območju nepremičnina leži, če gre za do-
hodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno
prebivališče;
—	zavezanci iz 5 a) točke pri davčni upravi, kjer nepremičnina leži;
—	zavezanci iz 5 b) točke, ki so hkrati zavezanci za davek iz obrtnih
ali drugih gospodarskih dejavnosti, pri davčni upravi občine, v kateri
plačujejo davek od opravljanja dejavnosti, drugi zavezanci i>a pri
davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče;
—	zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo
stalno prebivališče;
—	zavezanci iz 5 č) točke v občini, kjer gozd leži;
—	zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine v kateri imajo
stalno prebivališče;
—	zavezanci, katerim se odmerja davek v pavšalnem znesku, pa pri
davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oz. plačujejo davek
od sarnostojnega opravljanja dejavnosti.
Napoved za odmero davka je treba vložiti na predpisanem obrazcu,
ki se dobi pri davčni upravi oziroma v sprejemni pisarni občine.
Pozivamo vse zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem
pozivu, ker bo sicer za nepravočasno vložene napovedi odmerjen davek
povečan za 10 % oziroma najmanj za 100,00 dinarjev.
Celje, 14. januarja 1975	DAVČNE UPILWE
8. stran — NOVI TEDNIK
Št. 2 — 16. januar 1975
Cinkarniški koledar
Kulturni dogodek
Navada je, da ob novem
letu izide cela vrsta različ-
nih stenskih koledarjev, ki
nam prinašajo najrazličnejše
motive na svojih straneh.
Žal smo še vedno največkrat
priča kampanjskim pristo-
pom pri vsebinskem in estet-
skem oblikovanju koledarjev,
kar ponovno opozarja na za-
po-tavljeno vlogo sodobnega
oblikovanja ne samo v po-
sameznih organizacijah zdru-
ženega dela, ampak na širšem
področju našega družbenega
življenja. Le redika so podjet-
ja ali ustanove, ki že več
let načrtno skrbijo za popol-
nejšo podobo novoletnih ko-
ledarjev. V tem pri-zadevanju
hočejo doseči to, da bi listi,
na katerih so. tiskani datumi,
bili skozi vse leto še kaj
več in ne samo predmet pri-
ložnostne uporabe, ki ga po
preteku določenega časa vrže-
mo v smeti.
Nedvomno nas je tokrat
presenetila celjska Cinkarna,
ki je z izdajo novoletnega
koledarja neposredno poseg-
la na področje kulturne akci-
je in s tem prispevala k ve-
likemu kulturnemu dogodku.
Cinkarniški koledar prinaša
na svojih straneh stare celj-
ske vedute v barvah (izbor
in strokovna spremna beseda
na hrbtnih straneh listov je
delo prof. Ivana Stopar ja) in
tako ne predstavlja samo
poslanca dela naše kultur-
no zgodovinske dediščine,
ampak tudi predstavlja teh-
nično, tiskarsko, grafično in
estetsko dovršeno delo.
N•3 smemo namreč pozabi-
ti, da so tiskani prizori celj-
skih vediut (17.-n 18. stoletje)
izredno dragoceno gradivo, ki
je širšemu krogu občanov
malokdaj i2postavljeno na
ogled. Gre torej «a dokumen-
te, ki govore o podobi naše-
ga mesta iz časov, ko še
ni bilo fotografskih aparatov
in so po likovno estetski
(umetniški) plati izredno za-
nimivi, da ne omenjamo nji-
hovega pomena pri načrtova-
nju urbanističnega značaja,
kjer nemalokrat služijo kot
edini vizualni viri dela naše
preteklosti.
2e lanskoletni cinkarniški
koledar je posegel na pod-
ročje kulturno zgodovinskih
spomenikov v Celju in bliž-
nji okolici in s tem dal ve-
deti, da je na pohodu nova
mentaliteta, ki opozarja na
zavest lastne kültume dedi-
ščine na zanimiv, predvsem
pa na komuni'kativen način.
Cinkarniški koledarji so kre-
nili tudi preko meja naše
države, s ponosom lahko
spremljamo njihovo pot. Na
zadnjem listu letošnjega ko-
ledarja je naix)ved za nasled-
nje leto, kar potrjuje res-
nost koncepta, saj potrjuje
kontinuiteto dela. Torej ne
gre za muho enodnevnico ali
trenuten preblisk, ampak za
prizadevanje — približati na-
še kulturne vrednote čim-
širšemu krogu občanov, pr^
bhžati tista dela, ki so si-
cer malokdaj dostopna pa
tudi malo znana. Kolektiv
Cinkarne je ob sodelovanju
strokovnjakov, umetnostnega
zgodovinarja, našel pot, kako
podirati in zmanjševati ovire,
ki nastajajo v stikih med
vsebino kulturne dediščine in
njenega naroda. Verjetno je
to tudi porok za strokovno
trdno zastavljen program v
naslednjem letu in verjetno
v še daljšem časovnem raz-
dobju. Ta kulturni dogodek
je samo dokaz veô, da delov-
ne organizacije niso ne-
zainteresirane za kulturno
življenje.
DRAGO MEDVED
Karnevala
ne bo!
v zadnjem NT smo Uffi-
bali, ali bodo Celjani letos
vetndarle imeli pustni karne-
val. Odgovor je že znan —
ne bo fra. Na občinski kon-
ferenci SZDL C^lje so skup-
no s predstavniki imovelj-
ske Zarje sioglašali, da je
na razpolago premalo časa
za dobro pripravo karnevala.
In sedaj vprašanje turi-
stično-olepševalnemu društvu
v Celju: Kaj ste storili, da
tradicionalnega karnevala ne
bi pokopali?
v
Kulturna skupnost Žalec
Nosilci kulture
Minuli teden so v Žalou
ustanovili novo delegatsiko,
samoupravno interesno kul-
turno skupnost. Skupščina
ima 40 članov.
Ob tem smo za kratek
razgovor naprosili predsedni-
ka izvršilnega odbora te skup-
nosti, Lojzeta Raka.
Ali nam lahko pioveste ne-
kaj vtisov s prve seje nove
skupščine kulturne skup-
nosti?
Prvi vtdsi so izredno ugod-
ni. Seje so se udeležili sko-
raj vsi delegati skupščine,
kar me je presenetilo, saj
nisem že od samega pričet-
ka pričakoval takšne resno-
sti pri delu. Delegati so pri-
sluhnili poročilu, sodelovali
v razpravah o novem akcij-
skem načrtu ter sodelovali
pri izvolitvi petih stalnih od-
borov in treh komisij. Sku-
paj smo ugotovila, da nas v
prihodnje čaka mnogo nalog,
če želimo zadovodjiti vse
interese in potrebe po kul-
turi in kulturnem udejstvo-
vanju v občini. Temeljni cilji
in usmeritev v našem delu
pa bo, da bo delavec res-
nično nosilec kulture. Ne
le kot porabnik ustvarjenih
kulturnih dobrin, ampak kot
aktiven soustvarjalec.
še to — delegati le zbora
uix>rabnikov so na seji skup-
no ugotovili, da je naš novi
akci;ski program dobro za-
stavljen m da nanj ni pri-
pomb. Skupaj moramo le
skrbeti, da bo preoram v
celoti uresničen.
Kakšne pa so temeljne
značilnosti l€4«šnjega pro-
grama?
Pripravljen imamo akcij-
ski program, ki je osnova
za osnutek programa, ki ga
bomo v naslednjih dneh pre-
dali v javno razpravo. Smo-
tri, ki jüi bomo zasledovali,
bodo poredvsem tile: boljša-
nje kakovosti dela, pred-
vsem pri amatersiki kulturi;
množičnost pri soustvarjanju
kulturnih dobrin; privzgaja-
nje socialistične zavesti; pri-
dobivanje in obnavljanje za
kulturno delo potrebnih ob-
jektov; smotrno reševanje
kadrovsikih vprašanj ter tvor-
no vključevanje v programe
občinskih praznikov in pro-
slav, predvsem proslave 30-
letnice osvoboditve naše do-
line.
Kako bo s financiranjem
vaše dejavnosti letos?
Osnutek po-ograma smo že
finančno obdelali. Za uresni-
čitev programa bi potrebo-
vali 304 stare milijone, kar
bi bilo 24% več, kot smo
dobili lani. Ob upoštevanju
inflacije ter obveznosti, ki
jih imamo iz referenduma,
nam bo torej ostalo malo,
vendar kljub temu dovolj,
da programa ne bo treba
torniti.
v dogovore z združenim
delom ne gremo zaskrbljeni.
S svojim delom v minulem
obdobju in v prejšnjih letih
smo Si ustvarili trdno osno-
vo, na kateri lahko na-
prej gradimo. Eden najmoč-
nejših argumentov pa nam
bo dejstvo, da smo še vselej
izpeljali zastavljene načrte
in tudi da smo pK>trebni de-
nar vedno smotrno uporabili.
Mnogo pričakujemo od ne-
katerih novih komisij, pred-
vsem komisije za delo z
mladimi, ki bi jih radi v
naše delo vključili kar naj-
več.
Branko Stamejčič

Vse, kar je obdelala člo-
veška roka, je zanimivo, tem
bolj, če je staro in s tem
tudi dragocenejše, čim bolj
je redko — več naše pozor-
nosti zasluži ta kultu posve-
čeni prednaet naših pradedov.
Že stoletja hrani radmir-
ska cerkev pri Ljubnem v
Zgornjesavinjski dolini zgo-
dovinske umetnine — daro-
ve, ki so jih poklonili tej
cerkvi tedanji evropski vla-
darji in inienitniki. Misel, da
bi bilo to zgodovinsko bo-
gastvo dostopno na ogled
vsem ljubiteljem starinoslov-
nih umetnin je bila v občini
Mozirje prisotna že vrsto let.
Leta 1971 pa se je pričelo z
urejanjem posebnega razstav-
nega prostora v cerkvi, ki je
bil z denarno pomočjo skup-
ščine občine Mozirje, Zveze
kulturno prosvetnih organi-
zacij Mozirje, župnijskega
urada Radmirje in ob sodelo-
vanju Zavoda za spomeniško
varstvo dtelje pred nekaj dne-
vi dokončno izgotovljen.
Zakaj toliko darov prav v
Radmirju?
Leta 1715 je zajela Zgornje-
savinjski okraj huda beda.
lakota in živinska kuga. V
teh težkih časih so si ljudje
pekli kruh iz drevesne skor-
je, hrušk in mladik vinske
trte. Mnogo jih je pomrlo,
čeprav so si skušali poma-
gati z vraževerstvom in praz-
no vero. Gomjegrajski de-
kan Ahacij Steržinar je po-
magal materialno ljudem, ko-
likor je mogel. Premišljeval
pa je tudi, kako bi ljudi od-
vrnil od vraže\i2rstva in jih
vrnil cerkvi. S svojimi duhov-
nimi pomočniici se je nazad-
nje odločil, da bo uvedel no-
vo pK>božnost. Postavil je
oltar sv. Frančišku Ksaveri-
ju, ki je bil tisti čas malo
znan svetnik, v podružnitio
sv. Barbare, ker je ležala
sredi dekanije in se je lahko
praznik obeh svetnikov sla-
vil hkrati.
Sliko umirajočega sv. Fran-
čiška je narisal slikar Ivan
Mihael Reinwaldt, ki jo je
resnično mojstrsko upodobil.
Umetnina je prispela v Cior-
nji grad že decembra leta
1715 in so jo takoj obesili
nad oltar.
Drugo jutro, ko so prišli
ljudje v cerkev in videli po-
dobo neznanega svetnika, so
jim duhovni v primerni ob-
liki razložili pomen in živ-
ljenje sv. Frančiška. Nasled-
nji dan, ko je bil praznik
sv. Barbare, so prihajali ljud-
je v procesijah iz sosednje
župnije. Goreči pridigarji so
tudi te ljudi seznanili z no-
vim svetnikom in jih vzpod-
bujali, naj se mu priporočijo.
Tako se je pričela nova po-
božnost.
Leta 1716 so že postavili po-
seben oltar sv. Frančišku, le-
ta 1725 pa je bila nova cer-
kev dograjena. Ta cerkev je
bila prva v Evropi, ki je bila
posvečena sv. Frančišku in
zato so romarji trumama pri-
hajali v Radmirje. Niso biU
redki dnevi, ko jih je bilo
tudi do trideset tisoč, kaj-
ti ta svetnik je bil nov in
zato moderen. Romarji, pred-
vsem bogati, so prinašali s
seboj tudi dragocene daro-
ve. Nekateri teh darov so
višek takratne umetnosti do-
ločenih obrti in so se na
srečo ohranili vse do danes.
Sodeč po darovih so takratni
evropski vladarji kar tekmo-
vali med seboj kdo bo dal
lepši, dragocenejši in izvir-
ne j ši dar.
Vezenine kraljevskih rok
Ogled razstavljenih ekspo-
natov v radmirski cerkvi je
enkratno doživetje. Okrog
dvajset mašnih plaščev raz-
kriva umetnost vezenja te-
danje dobe in bogastvo da^
rovalcev. In kdo so daroval-
ci? Cesarica Marija Terezija
je lastnoročno izvezla mašni
plašč, za katerega podlogo
je uporabila svojo poročno
obleko in ga pKxiarila cerkvi
leta 1750, leto kasneje pa
še zlati kelih. Poljska kralji-
ca Marija Jožefa, hči cesarja
Jožefa I., je leta 1753 poslala
v Radmirje plašč iz zlatega
brokata, vsa vezenina pa je
izdelana s srebrno nitjo. Naj-
dragocenejši po materialu je
komplet mašnih oblačil, dar
francoskega dvora iz leta
1763, v katerih je vtkano več
kilogramov zlatih niti.
Zakladnica se ponaša tudi
z dragoceno cerkveno poso-
do. Višek takratne zlatarske
in graverske umetnosti pred-
stavlja zlati kelih, dar fran-
coske kraljične Marije Jožefe
iz leta 1763. Izdelal ga je
R. J. Avgust, največji zlatar v
drugi jxDlovici 18. stoletja v
Parizu, ki je naredil tudi
kralju Ludviku XIV. za po-
roko zlato krono. Prečudovi-
ta je srebrna monštranca iz
leta 1746, dar nadvojvodinje
Marije Ane.
Cerkev poseduje tudi kip
umirajočega sv. Frančiška ia
belega marmorja, ki je delo
Robbove delavnice v Ljublja-
ni iz leta 1768.
Ilonikova Anica umrla, ker
Nemcem ni izdala zaklada
šestintridesetletna Anica
Kosirnik-Hojnikova iz Rad-
mirja je bila čudovit lik člo-
veka. Sodelovala je s partiza-
ni in ko so Nemci takoj
ob prihodu zaprli takratne-
ga župnika Ivana Ogrinca, je
ponoči fingirala vlom v cer-
kev ter vzela dragoceno mon-
štranco in jo skrila v čon-
kovi preši, zlati kelih pa za-
kopala na erosovi njivi.
Nemci so za to dejanje kma-
lu izvedeli in jo zaprli v celj-
ski pisker, kjer so jo zverin-
sko mučili. Anica je med
mučenjem umrla, vendar
Nemcem skriTOOsti ni izdala.
Menimo, da smo dovolj po-
udarili stari-noslovno in umet-
niško stran radmirske za-
kladnice, vzbudili pri vas
dragi bralci, spoštovanje do
vsega lepega in s tem obudi-
li čut za odgovornost — va-
rovati, kar je naše, kar nam
je zaupano od prednikov.
LIZA PODPECAN
Zlati kelih in srebrna moširanca, posuta z dragimi kamni.
Plašč iz leta 1739, dar cesarice Elizabete Kristine in ce-
sarja Karla VL
§t. 2 — 16. januar 1975
NOVI TEDNIK — 
stran 9
dogodki
KONJICE: KONFERENCA MLADIH
OK zImS XcS Konjice Je poda. predsednik konference Jože
Jesen¡tnl¿ nato pa so člani razpravljal o delu obci.«ke konferen-
œ " prt4eklem letu Na včerajšnji volilni konferenci m, mladi .z-
^ИИ ^udl nove člane posanie/nih orgai.ov konference, nato р.ч s^o
sprejeli program dela za letošnje let«.	D. S.
VRANSKO: DAN PROSVETNIH
DELAVCEV
Minulo soboto so na Vranskejt. proslavili dan prosvetnih del.av-
cpv občine ¿alee. Dan prosvetnih delavcev je minil v delovnem
V7diišiu Tako ie Miro Lužnik predaval o uvajanju celodnevne sole
in Udaliniem razvoju vzçoje In izobraževanja. Sledil je še referat
lânèza Siča o izhodiščih za formiranje TOZD na p«idročju vzgo-
ie in izobraževanja. V prihodnjih me.secih naj bi se vse samostoj-
ne šole v občini formirale kot TOZD, s pričetkom novega solskega
leu" pa naj bi se združile v enotno organizacijo zdruzenega dela
vzeoie m izobraževanja.	.
Dan prosvetnih delaAcev občine Žalec se je nadaljeval s kultur-
nim programom ter zaKl.jučil z družabnim srečanjem, . na katerem
so nrosvVtni delavci med sabo vnovič pozdravili upokojene sode-
lavce.
ŽALEC: SZDL O STATUTU
Organizacije SZDL v žalski občini so v zadnjem času izredno
dejavne. Komaj so minile volitve in akcije ob izpeljavi referendu-
ma v občini, kjer .je bila SZDL glavni nosilec, že so se pojavile
nove naloge. Trenutno teče v vseh organizacijah javna razprava o
predlogu statuta SZDL. Razprave imajo v krajevnih skupnostih,
kjer so v razprave pritegnili še preostale družbenopolitične organi-
zacije ter svete krajevnili skupnosti. O statutu SZDL pa bodo go-
vorili tudi v TOZD in OZD v občini.
Tako so vnovič poudarili tesno povezavo med delovnimi organi-
laciiami v kraju in življenjem in delom ljudi krajevnih skupnost».
B. S.
ZK o SAMOUPRAVLJANJU
Žalska občinska konferenca ZK se že pripravlja na svojo prvo
letošnjo sejo, ki jo bodo posvetili problemom samoupravljanja v
TOZD ter OZD v oličini, v samoupravnih interesnih skupnostih,
krajevnih skupnostih ter družbenih službah.
l'retežno biodo govorih o možnostih în programih za ustanovi-
tev novih TOZD v občini, saj je še mnogo organizacij, ki imajo
za oblikovanje TOZD vse pogoje.
P(ivemo naj Se to, da se je OKZK Žalec odločno zavzela za po-
litiko stabilizacije v občini. Niso pa se ome.iili zgolj na gospodar-
stvo. .Svoje varčevalne m stabilizacijske programe morajo sprejeti
tudi drugod, predvsem r novoustanovljenih samoupravnih interes-
nih skupnostih.	B. S.
KONJICE: KAKŠNA BO SZDL
Jutri se bodo sestali v Slovenskih Konjicah člani izvršnega od-
bora občinske konference SZDL. Razpravljali bodo o organiziranosti
Socialistične zveze na temeljih nove ustave ter o pripravah na let-
ne konference krajevnih organizacij SZDL. Člani izvršnega odtM>ra
bodo jutri sprejeli tudi program, po katerem se bodo v posamez-
nih krajevnih skupnostih zvrstile razprave o pravilih in statutu So-
cialistične zveze, ob koncu seje pa bodo sprejeli še proračun OK
SZDL za leto 19:5.	D. S.
ŠENTJUR: PRIPRAVE
NA PROSLAVO RK
Starejši socialno ogroženi občani, ki jih je prizadel potres, so
bili v lanskem li-tu deležni velike pomoči rdečega križa, (ilavni od-
bor RK v Ljubljani je poslal na občinski odbor RK v Šentjurju 3
kamione oblačil, poleg tega pa še 50 štedilnikov na trdo gorivo,
30 kompletnih postelj, 18!) odej, 300 rjuh, 200 majic, 80 puloverjev,
11)0 parov nogavic, 5 bal metrskega blaga, 50 parov čevljev, 70
parov škornjev itd. V.se to blago je občinski odbor razdelil kra-
jevnim organi/acijam RK, ki so ga razdelile prizadetim.
Sedaj občinski odbor RK pripravlja občne zbore, ki bodo že po
delegaiskem sistemu. Res hvale vredna je akcija zbiranja sUrega
papirja in cunj, ki bo stekla še ta mesec. V teku so tudi že pri-
prave /a veliko manifestativno proslavo ob 30-letniei obstoja RK.
Rečnik
VR3JE: MLADINA ČISTI OKOLJE
1'red ća-som so v naselju Vrbje pri Zalcu ustanovili mladiiLski
aktiv. Sprejeli so tudi program dela, kjer prednjačijo naslednje
naloge: večje sodelovanje z občinsko konferenco in sosednjimi ak-
tivi, ureditev klubskih prostorov, pomoč pri urejevanju voli.šč, ka-
dar so volitve, pripravljanje proslav ob različnih praznikih in po-
üobno. Za predsednika so izvolili Tinka Vaša.
V programu pa Imajo tudi akcijo »čiščenje okolja«. Bližnji po-
tok Lava je poln nesnage in tako so ga že dve zadnji nedelji či-
^"и V akciji je obakrat sodelovalo po, dvajset mladincev akcijo
kLn^	Uplaznik. Z akcijo bodo končali v nedeljo. Vse-
,	pred ČAsom organizirali vrbjanski mladinci do-
bro zastavili svoje delo.
ттКА SRKAHIA

Je takole na pločniku ve-
liko bolj igriva kot v fU-
mu. Morda tudi bolj pre-
prosta in dostopnejša. V
Celje sta z možem »prile-
tela« iz Beograda popol-
dne, oziroma bolj proti
večeru. Namreč — tistega
dne, 12. decembra, ko se
je začel Teden domačega
filma v Celju, sta se poro-
čila dopoldne v Beogra-
du, med zadnjo predstavo
Ranilovega »Pomladnega
vetra« pa sta se »prikra-
dla« v vrsto med ostale
gledalce. Njen soprog je
novinar, torej naš kole-
ga, silno demokratičen
mož bi rekli, naprednih
misli," filmski kritik. Mi-
ra je med predstavo v
Unionu prvič videla cel —
v popolnosti zmontiran
film. Menda ji je med
projekcijo »svobodnej-
ših« scen ušel kakšen
vzdih, toda ker nisem med
predstavo sedel ob njej,
tega ne morem zagotovo
trditi. Toda naslednji dan
sva le utegnila poklepeta-
ti kar med kosilom.
Rada je prišla v Celje,
mi je »zaupala« — no, pa
tudi sam upam, da ji bo
Celje ostalo v lepem spo-
minu. Ne samo zaradi pr-
ve poročne noči, anipak
zaradi toplega sprejema
pri gledalcih »Pomladnega
vetra«, pri dijakih celjske
gimnazije in v kolektivu
Kovinotehne. 2e ko je ho-
dUa v gimnazijo v Beogra-
du, je namreč rojena Beo-
grajčanka, je bila povsod
tam, kjer je bilo kaj v
povezavi z igro. Doslej je
nastopala v petnajstih te-
levizijskih filmih in dra-
mah, morda se je kdo ce-
lo spomni iz nekaterih od-
daj znane serije »Pozori-
šte u kući«.
— Kako vas je našel
režiser Rajko Kanfl za
film »Pomladni veter«?
— Stik sva navezala že
pred leti v Pul ju. Morda
je bilo to tudi naključje.
Mislim to, da me je videl
v P*ulju v nekem določe-
nem trenutku, da sem ga
pritegnila. Ko je razmi-
šljal o igralski zasedbi
svojega najnovejšega fil-
ma, sva se pričela kon-
kretneje pogovarjati.
—	Kako ste delali z
njim, kakšen režiser je?
—	Čudovit človek! Z
njim je bilo res veselje
delati. Sicer je Dila cela
skupina kot ena sama ve-
lika družina. Od začetka
sem imela nekaj proble-
mov z jezikom, ker pred
kamero sem morala govo-
riti slovensko, čeprav mi
je pri sinhronizaciji poso-
dila glas Mojca Bibičeva,
a kretnje ustnic so se mo-
rale ujemati. Kmalu je
bil tudi ta problem rešen
in delo je bUo p>rijetno.
»Rajči« — tako namreč
kličem Rajka Ranfla, me
je znal čudovito vo-
diti skozi film, da sploh.
nisem vedela, kdaj se mu
pKjdrejam, a občutek sem
imela, da sem lahko zelo
svobodno oblikovala svo-
jo vlogo. Danes vem, ko
sem videla film, da brez
režiserja tega ne bi mo-
gla nikoli ustvariti.
—	V filmu je nekaj scen,
к,јег ste popolnoma goli.
Kako ste v sebi sprejeli
to odločitev?
—	Najprej sem bila od-
ločno proti. Ko mi je Raj-
či razložil te scene, nisem
nikakor mislila pristati na
bo, da bi se slekla pred
kamero. Toda bil je upo-
ren, predvsem pa je znal
strokovno pojasnjevati
vzroke in razlage za te
scene, da sem mu na kon-
cu verjela. Kaj mi ne bd
bilo nerodno, a samo v
začetku. Ko sem videla
resnost pristopa do sle-
hernega kadra, sekvence,
do slehernega izraza, do
najmanjše malenkosti, ko
sem videla ta visoki pro-
fesionalizem, je ta profe-
sionalizem »zmagal« tudi
v meni. Zdaij, ko sem vi-
dela film, je vse dobro.
—	Boste prišli še kdaj
snemat v Slovenijo?
—	Ce me bodo le reži-
serji hoteli — prav rada!
Besedilo in slika:
DRACtO MEDVED
BRANKO ŠOEMEN je na-
pisal scenarij za film »Let
mrtve ptice«, ki smo ga v
Celju videli že pred Te-
dnom domačega filma, a
-SO ga gledalri pri vseh
treh predstavah v union-
ski dvorani toplo spreje-
li. Zaupal nam je, da pri-
pravlja nov scenarij za
film in sicer o življenju
ljudi med hmeljem — to-
rej o Saлinjski dolin!.
Foto: D. M.
ALOJZ SREBOTNJAK,
skladatelj in profesor na
Akademiji za glasbo v
Ljubljani je prišel v Ce-
lje, ko je bila premiera
Št'iglicevih »Pastircev«. Za
ta film je namreč napisal
glasbo — dejal je, da se
je njegovo delo pričelo še-
le takrat, ko je bil film
v celoti posnet in ko si ga
je ogledal, je pričel s
komponiranjem.
Foto: D. M.
Znani jugoslovanski reži-
ser ANTUN VRDOUAK je
prišel v Celje na premiero
svojega filma DEPS. Bil
je presenečen nad prisrč-
nim sprejemom celjskega
občinstva, ki je z navduše-
njem pozdravilo njegov
film. Tudi sam je obža-
loval, ker nI mogla z njim
priti tudi Milena Dravić.
Obljubil je, da ga bomo
v Celju še videli.
Foto: D. M.
„FILM JE
MAIHNA LAŽ"
A samo v teh-
ničnem smislu, glede
trikov, snemanja in
montaže, zvoka. Po
vsebinski plati pa je
lahko velika resnica«.
Iz pogovora na šent-
jurski osnovni šoli,
kjer so sodelovali Ma-
rika Milkovič, filmski
režiser. Jure Pervanje,
direktor fotografije in
Stanka Godničeva, film-
ski kritik.
UGANKA
V osnovni šoli Slav-
ka šlandra v Celju je
montažerka pri Viba
filmu v Ljubljani Ma-
rija Pirkmajerjeva za-
stavila učencem nasle-
dnjo uganko, ki govo-
ri o proizvodnji lan-
skih slovenskih fil-
mov: Pomladni veter
je dvignil čudoviti
prah in Dobrih ljudi
ni bUo Strah. No, od-
govor ni najbrž težak
in tudi osnovnošolci
so z lahkoto odgovo-
rili na zastavljeno
uganko. Л vi, veste?
10. stran — NOVI TEDNIK
Št. 2 — 16. januar 1975

ZA NOVO LETO
— »ŽAROMIL«
v Radečah smo No^vo
leto piričakali v veselem
razspoloženju. Mladi smo
imeli še posebno veliko
deda. S smrekovimi veji-
cami in novoletnimi okra-
ski smo olepšali razrede
naše šole. Da pá bi büo
novoletno vzdušje še lep-
še^ smo gledali risani film
»Mačke iz visoke družbe«.
V ï>onedeljek, 30. de-
cembra, je bila za učence
dopoldanske izmene od-
igrana igrica pod naslo-
vom »2aromil«. Pod vod-
stvom profesorja Pešca so
igrico naštudirali člani
dramskega krožka. Cmdo-
vita scena in nastopajoči
so nas popeljali v prav-
ljični svet na Kras, kjer
domuje Burja s hčerkami
Vetrnicami, Bisernica —
kraljica pKxizemlja s svo-
jimi sestrami vilami,
kralj ôinôigaj s podložni-
ki škrati in krasni dedek
Dobronad s svojim vnu-
kom 2aromilom.
Po igrici pa nas je raz-
veselil dedek Mraz, kd je
vsakemu i2aned nas poda-
ril paket ix>ln slaščic.
Tudi najmlajši, še pred-
šolski otroci so si ogle-
dali odlomek iz igrice
»2aromil« in tudi njih je
dedek Mraz obdaril.
Isto igrico so E>onovili
tudi za občane Radeč in
okolice. Ce bo šlo vse po
sreči ^ bodo gostovali tudi
v Laškem in Rimskih To-
plicah. Vsi nastopajoča si
želijo, da bd si igrico
ogledalo kar največ otrok,
pa tudn odraslih.
Karmen Stmad,
OS M. Nemca. Radeče
SLOVO OD LETA
v prijetnem vzdušju so
se poslovili od starega le-
ta oskrbovanci Doma upo-
kojencev v Jurčičevi uli-
ci v Celju.
V ponedeljek popoldne,
30. decembra, so jih s pri-
srčnim nastopom presene-
tili otroci iz vzgojno-var-
stvene ustanove Tončke
Cečeve iz Aškerčeve uli-
ce.
Po obilni večerji so do-
bro razpoloženi poslušali
direktorico doma Anico
štormanovo, potem pa so
veselo zapeli. Novoletna
jelka, pisane luči, cvetje
in prijazne besede; vse to
je v srcu vsakega prisot-
nega zapustila prijeten
Vtis.
RLTXDLF URŠIC
Celje
DEDEK MRAZ
PO STARO-
SLOVANSKO
Pred blokom na Lavi,
Goriška 2 in 4, je bila
28. decembra preteklega
leta majhna slovesnost.
Najmlajše, pa tudi že ne-
koliko večje' stanovalce te
ga bloka je namreč obis-
kal dedek Mraz.
Po pozdravu, ki ga je
dedku Mrazu pred lepo
okrašeno novoletno jelko
pripravil predsednik hiš-
nega sveta tovariš Trebič-
nik po staroslovanskem
običaju s kruhom, soljo
in medico, so s kratkim,
improviziranim sporedom
nastopili nekateri otroci.
Otroško veselje m priča-
kovanje je doseglo višek,
ko je dedek Mraz začel
deliti skromna, a vendar
lepa darila.
Vsem stanovalcem blo-
ka je bila pobuda, ki* jo
je dal hišni svet, zelo
všeč. Saj so vsi starši za-
dovoljni, ko vidijo nasme-
jane obraze in svetle oč-
ke njihovih otrok.
IVAN STRMOLE
Goriška 4, Celje
«CIGANKA«
v Novem tedniku zelo
rada prebiram nadaljevan-
ko »Ciganka«. Rada pa bi
izvedela, če. se kje dobi
tudi knjiga m ali je napi-
sana v dveh ali v enem
delu. Pri Kmečkem glasu
sem namreč naročila knji-
go pod naslovom »V ci-
gankini senci« iste pisate-
ljice. Ko pa sem knjigo
prebrala, sem ugotovila,
da se to delo ne navezuje
na »Ciganko«, ki jo pre-
biramo v Novem tedniku.
Morda zato, ker še ne
vem, kako se bo »Cigan-
ka« končala. Rada bi tudi
vedela, če je »Ciganka«
originalen naslov.
Ne zamerite moji rado-
vednosti in lep pozdrav.
MILKA DOLER
Plešivec, Velenje
Uraga Milka
»Ciganka« je originalen
naslov neke domače po-
vesti in se líe navezuje na
knjigo »V clgankini sen-
ci«. Knjige »Ciganka« ni
nikjer v prodaji, v letih
pred vojno je roman iz-
hajal kot podlistek v ča-
sopisu in avtor ni znan.
IZGRADNJA
ŠOLSKEGA
OKOLJA
Ob lOO-letnici slovenske
šole se je šolski svet 1.
osnovne šole Celje -odlo-
čil, da bomo pričeli z
urejanjem šolskega oko-
lja. Z delom smo pričeli
v torek, 15. oktobra. Po-
ložili smo že asfalt, ure-
diU bomo še zelenice, po-
sadili drevesa in drugo
okrasno grmičevje. Pred-
videvamo, da bo to delo
končano že letos. Velike
zasluge za uspešno asfal-
tiranje imajo tudi vojaki
iz celjske vojašnice, saj
so nam veliko pomikali.
Tudi mi mladii smo veli-
ko pripomogli pri tem
delu.
Pionirska in mladinska
organizacija naše šole sta
večkrat organizirali udar-
niško delo. Vsi si želimo,
da bi bilo šolsko okolje
čim lepše urejeno, zaxo
radi in z velikim vese-
ljem delamo.
Tvidi za ureditev zele
nie in posaditev grmičev-
ja se bomo radi odzvali
z udarniškim delom.
Predsednica mladinske
organizacije Barbara No-
vak in predsednica SŠD
Judita Hajsinger sta po-
vedali:
Barbara Novak: »Ob
vsakem deževju so bile
na našem šolskem dvori-
šču velike luže. Učenci
smo jih prestopali, često
ç>a smo prihajali mokri v
razrede. Sedaj je dvori-
šče asfaltirano in prob-
lem je rešen. Mladinska
organizacija je pripravlje-
na še naprej pomagati z
udarniškim delom.«
Judita Hajsinger: »Po
mojem mnenju je naše
šolsko dvorišče še pre-
malo urejeno, da bi naše
delo nemoteno potekalo.
Radi bi imeli predvsem
stezo za tek, ki naj bi
bila dolga vsaj 300 me-
trov in po možnosti po-
krita s tartanom. S tem
bi bila tudi okolica igri-
šča lepša, saj bi ostale
zelenice nepoteptane. Na
igrišču bi potrebovali tu-
di prostor za skakanje v
višino. Da pa bo naše
igrišče vedno lepo ureje
no, ga bomo morali ve
likokrat čistiti.«
Mnogo šol že ima lejx)
urejeno šolsko okolje in
upam, da bomo sedaj tu-
di mi spadali mednje. ,
Brane Drevenšek.
8. b, 1. OŠ Celje
14
30 LET OSVOBODITVE
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA:
PISE FRANJO
FIJAVŽ
Tudi aktivist m borec Ivan Mogu-Marko je pnka
zal Abesinca v najlepši luči, ko pravi: »Spoznal sem
ga v juniju 1942. leta, ko je prišel s svojim bratom
v partizane. Izkazal se je za agilnega političnega sode-
lavca in Strgar — Vipotnik Albin je odločil, da naj
ргетаате teren Rečica ob Savinji, št. Janž, Niza rje.
Pobrežje, Šmartno ob Dreti in Rovt. Pogosto sva se
srečevala na kurirskih javkah. Večkrat sem ga peljal
iz teh javk v štab II. grupe odredov, kjer se je s
komisarjem Tomažem in komandantom Stanetom za
držal na razgovoru. Obema je bil posebno priljubljen,
ker je bil zelo agilen in tudi strahu ni poznal. V prvih
dneh januarja 1943 sva si zadnjič stinila roke na se-
stanku v šmihelu nad Brbučovo domačijo.« Potem,
ko je Marko še opisal kako je potekalo izdajalsko
delo prikritega, do tedaj še neodkritega gestapovske-
ga agenta, je dodal: »Vsega opljuvanega in pretepene-
ga Abesinca so končno prignali pred rečiško šolo.
2upan Dienter je zahteval, da so prišli otroci iz raz-
redov. Učence in učenke je pozval, da si naj ogledajo
»bandita«. Zahteval je, da ga naj opljujejo in prete-
pejo. Toda mlada slovenska kri se je uprla mogočnemu
županu. Otroci niso hoteh opraviti županovega ukaza,
temveč so med jokom zbežali nazaj v razrede. Diet-
ner je poražen in osramočen zapustil ta žalosten
sprevod.«
Še danes se lahko vprašamo od kod so jemali moč
ti preprosti, a pogumni ljudje, da so pri tolikšnem
mučenju zadržali v sebi tajnosti, ki bi sicer bremenile
sorodnike, sosede in partizane, s katerimi so bili po-
vezani. Kako nepopisno težko je človeku v takšnih
trenutkih, urah in dnevih, si lahko živo predstavljajo
le tisti, ki so bili sami kdaj v takšnem precepu.
Daje moč trma, pripadnost, zavest do dolžnosti in
obveznosti do sotovarišev? Težko je vzdržati nasilje
in bolečine in priti do zaključka: »Trpeti, vzdržati,
očuvati prijatelje!« Franc Skok-Abesinc je bil med ta-
kimi, ki so vzdržali. Njegovo delo na terenu je pre-
vzel njegov brat Jože-Adam in doživel skupaj z mno-
gimi sodelavci marsikaj težkega v nadaljnjem boju, a
doživel je tudi svobodo.
Okupator se bori, ne popušča
Iz podatkov borčevske organizacije za občino Mo-
zirje je razvidno kako je okupatorjeva roka posegla
po družinah tistih pripadnikov OF, ki so odšli med
partizane ali če je policija in žandarmerija osumila,
da ta ah oni domačin podpira partizane. Za področje
Rečice ob Savinji je ugotovljeno, da je bila v Juniju
1942. leta aretirana in kasneje odpeljana v Auschwitz
52-letna Apolonija Mlinar iz Šentjanža, ki je že sep-
tembra v taborišču preminula. V juliju istega leta so
odpeljali v zapore tridesetletno Katarino Skok iz Brda,
a je že novembra v Auschwitzu umrla. Na splošno so
vse aretirane žene iz tega področja odpeljah v
Auschwitz. Tako je bilo tudi z Mlinarjevo Ano (stara
33 let) in Mlinar Pepeo (18 let), obe iz Šentjanža.
Zaprli so ju v avgustu, obe sta preminuli po nekaj
mesecih v taborišču, ivilinar Ana (37 let) iz Zg. Po-
brežja je bila aretirana istočasno kot ostale, a je že
v decembru podlegla smrti v taborišču.
V tistem času so bile aretirane, zaprte in mučene,
zatem odvedene v koncentracijsko taborišče Auschwitz
še tri zavedne slovenske žene in sodelavke partiza-
nov, ki so vendarle preživele strahote taborišča in se
vrnile v juliju 1945 leta na svoje domove. To so bile
tri žene iz Brda in tudi najstarejše v takratni sku-
pini internirank iz tega kraja: Skok Jožefa (roj. 1881),
Zagožen Frančiška (1884) in Zagožen Ana (1886).
Seveda, okupatorjeva roka ni prizanašala moškim
osumljencem. Toda le ti so običajno lažje izbegnili
hudo usodo aretirancev in šli med partizane.
Plačilo izdajalcem
Takšni primeri, ko so se brezvestneži obrnili proti
lastnim, domačim ljudem in s premetenimi posegi
»Narodni heroji Stane, Tomaž in Skala, predvsem
Stane, so bili že od nastajanja narodno osvobodilnega
gibanja v Zgornji Savinjski dolini tesno povezani s ta-
kratnimi političnimi aktivisti, kurirji in gibanju zvestimi
domačijami. Spomin nanje bo . živel v teh krajih vse
dotlej, dokler bo še živela generacija aktivistov, parti-
zanov in njihovih otrok in bo prešel potem v legendo
o ljudeh velikega junaštva.«
spravljali aktiviste m borce v roke nemških žandarjev
in policajev, so bili v teh krajih pravzaprav redki
Izrazit primer je bü posestnik Jože Završnik, vulgo
štefc, doma iz Homca, ki je pričel sodelovati istoča
sno in skupaj z nekaterimi kmeti iz svoje oližnje so
seščine in voditelji odpora, kasneje pa je postal izda
jalee. Kakor drugi, v zaupniški mreži povezani in pro
stovoljni podporniki osvobodilnega gibanja, sta štefc
in njegova sestra pogosto dajala zatočišče podnevi ш
ponoči aktivistom, jih nahranila in delala druge uslu
ge. Ne ve se točno kaj je pripeljalo štefca, da se je
zaupal rečiškemu županu Dienterju — vse je kazalo
da sta postala dobra prijatelja — m da mu je nosil
na ušesa kako m kaj je z aktivisti m partizani v nje
govem okolišu, štefc bi skoraj zagrešil še več kot je
Na prebrisan način je hotel prikazati aktivistom svo
jega soseda Brezovnika kot gibanju nevarno osebo,
češ, da so radi njega vsi v nevarnosti, tako aktivisti
kot sosed Lešnik, ki pomaga partizanom. Vipotnik
Albin-Strgar se spominja, da bi aktivisti skoraj nase-
dli štefcu, ki je vse to »skuhal« prav gotovo skupaj
z Dienterjem. će aktivistom ne bi pravočasno uspelo
razvozljati tega primera, bi jih sovražnikova propa
ganda prikazovala kot likvidatorje lastnih sodelavcev
štefca so potem aktivisti še dokaj dolgo opazovali ш
preizkušali. Prišlo je na dan, da je vabil tudi druge
aktivste na pijačo, a mu niso nasedli. Iste taktike kot
štefc se je posluževal še nek drugi, skozi določeno
dobo prav tako pritegnjen podpornik osvobodilnega gi-
banja, kateremu se je izneveril, se povezal s štef
cem, oba pa sta sodelovala po navodilih župana Diet-
nerja. štefcu, njegovi sestri in enako še dvema po-
dobnima odpadnikoma so partizani poplačali njihovo
paktiranje z Nemci v maju 1943. V naslednjih mese
cih tega leta in še posebno pozneje, ko je pričela z"
vojaškimi operacijami novo ustanovljena šlandrova
brigada so partizani obračunali še z nekaterimi oku
patorjevimi pomagači. Od tedaj dalje je postalo gi-
banje aktivistom in partizanom dosti varnejše.
Gorje in žrtve naj ne bodo pozabljene
Rečica ob Savinji in njena okolica sta prispevali z
velikimi žrtvami za zmago nad okupatorjem. Nekaj
ljudi je bilo izseljenih, mnogo zaprtih in mučenih, šest
ustreljenih, devet jih je preminulo v koncentracijskih
taboriščih, veliko jih je padlo v bojih z orožjem v
roki s sovražnimi vojaki. Sredi trga stoji spomenik,
posvečen 64 padlim borcem in žrtvam okupatorjevega
nasilja.
§t. 2 — 16. januar 1975
NOVI TEDNIK — 
stran 11
AKCIJA

V naši redakciji smo se lotili dokaj nenavadne in zahtevne naloge. Hoteli smo zvedeti,
kakšni so Celjani, kadar se med nami pojavi slabo oblečen človek z iztegnjeno roko, ki prosi
za dinar ali dva. Zato smo v ponedeljek dopoldne poslali na ulico berača, ki je v nekaj urah
ugotovil, da smo Celjani varčni, preudarni, skopuški, naivni, dobri in da se vsi po vrsti zave-
damo, da nas delo osrečuje in da tisto, kar dosežemo brez truda, nima prave vrednosti.
Beračenje brez berača
ne gre. To smo seveda ve-
deii° preden smo se lotili
izdelave načrtov prosjače-
nja. Brez velikih težav
smo ga dobiili kar v naši
redakciji. Naš glasberu
urednik je za to dopoldne
obesil note na klin, da bi
na lastni koži preizkusil,
kakšno je življenje bera-
čev in postopačev, kako
se obnašamo ljudje do
njih, kakšen je njihov de-
lovni dan in kako je »pla-
čan«. Ni imel lanke nalo-
ge, naš berač, to mu že
moramo priznati. Seveda
smo ga morali, preden je
nastopil »službo«, primer-
no obleči. V SLG Celje so
nam prijazno priskočili na
pomoč, izbrali so mu ob-
leko, mu našminkali ob-
raz, čez rame nataknili
popotno malho, na glavo
star in ponošen klobuk in
— glasbenega urednika ni
bilo več, pred nami pa
je namesto njega stal
mlad mož brez desne ro-
ke. Bil je živ dokaz, da
pregovor: obleka naredi
človeka, še vedno drži.
Prvi preizkus
Da bi naš berač ugoto-
vil, ali ima tudi Kakšne
Igralske sposobnosti, je za
prvi dinar zaprosil kar
v gledališču. V tajništvu
je moledoval za dinar ali
dva, da bi ga imel za av-
tobus. Prvi preizkus je
čudovito uspel, čeprav je
nekaj minut za tem spro-
žil plaz smeha. Toda strah
in trema sta bila prema-
gf.na, dinar za seme v
malhi in pot naprej se je
vsaj zdela lažja, kajti v
resnici ni bila. Za pravi
začetek se je naš berač
odpravil kar v bližnje me-
stne bloke in začel je pri-
tiskati na zvonce in trka-
ti ha vrata. Le tu m tam
so se vrata počasi odpr-
la m tedaj je naš berač
milo zaprosil za dinar.
»Klik« je naredilo na oni
strani vrat, potem pa še
enkrat »klak«, berač pa
je ostal praznih rok. Po-
nekod so odprli VI ata ot-
roci in začudo se našega
berača ni nihče izmed
njih ustrašil, nasprotno.
Odgovorili so mu, da pač
nimajo denarja, da so sa-
mi doma, ampak soseda,
tista nad njimi ¡e doma,
tam naj prosi. Toda za ti-
stimi vrati se ni nihče og-
lasil. Le loputica, ki za-
stira kukalo na vratih,
se je rahlo cdprla in ta-
koj zatem spet obstala na
starem mes-tu. še nekaj-
krat je zabmel zvonec v
stanovanjih p>o mestu, a
bilo je, kakor da so vsi
ljudje izumrli. Le nekaj
dobrih gospodinj se je us-
mililo našega berača in
mu skozi za prst odprta
vrata pomolilo zaprošeni
dinar. Bilo je ravno toli-
ko, da ni bilo za obupati.
Naš mladi postopač je
zdaj pričel prositi mimo-
idoče. Tiste, ki so hiteli
po vsakodnevnih opravkih,
gospodinje z obloženimi
cekarji in kdo ve, koga
¡e še zaprosil za dinar.
Da je lačen in žejen je
pripovedoval ljudem, ki
so hiteli mimo njega. Ne,
nekateri so se ustavili,
brez besed odprli denar
aico m izvlekli iz nje di-
nar, morda celo dva. Ne-
kateri so mu poleg di-
narja dali še kup naukov
češ, da ne bo denarja ta
koj zapil in dela naj, dela,
so mu vsi po vrsti ongo-
varjali. Pogled па prazen
rokav desne roke le bil v
'.'elikih primerih odloču
icč. In g!ej! V nalhi je
že kar prijetno žvenketalo.
Res je, da je bil to le dro
biž, največ dinar ali dva,
večini pr'merov pa 10
'•li pnr. toda v
raste veliko, verjetno je to
geslo marsikaterega bera-
ča in če je F>odkrepljeno
še z malo vztrajnosti in
dobrega prepričevanja, je
tak posel lahko kar se da
donosen.
V	ulici obrtnikov
Našega berača je pot za-
nesla v Zidanškovo ulico
in ker je bila to jutro
ulica še precej prazna, je
potrkal na vrata nekate-
rih majhnih delavnic, ki
so razvrščene vzdolž te
ulice. Tu in tam ,ie le do-
bil dinar, drugod pa spet
dober nasvet, da лај gre
delat, pa bo imel denar:
V	vseh teh trgovinicah in
delavnicah so ga sumljivo
ogledovali. Zdi se, da mu
niso dosti verjeli, zato je
poskusil srečo še p>o go-
stilnah. Bila je nolj jalo-
va, a nekaj drobiža je le
še padlo v zmečkano mal-
ho IZ žaklovine. saj so
še dobri ljudje, glej, nek-
do mu je prijazno ponu
dil cigareto, ne, skoraj po-
lovico škatle mu jih je
podaril, pa še za »avto-
bus« je dobil, i<ot je za-
orosil. v cenntru mpsta je
zakoračil med prodajne
pulte naših znarun trgov-
skih hiš, kjer je sLšal ve-
liko pripomb na račun
svoje zunanjosti, postopa-
nja, brezdelja, pa vendar
so mu prodajalci ( v glav-
nem miajši) radi dali za-
prošeni dinar. V eni iz-
med naših velikih trgov-
skih hiš pa je dobil 15 par
m veliko začudenih pogle-
dov kupcev in prodajal-
cev. Zdi se, da jim je bil
sumljiv, prodajalke pa so
se ga celo malo bale in
so se v strahu ozirale ok-
rog, da bi našle Kritje, če
bi bilo potrebno. Toda naš
berač ni kradel, ¡e prosil
je. Ljudje v mestu, mimo
katerih je stopical, so ga
vsi po vrsti čudno gleda-
li in se mu celo posmeho-
vali, nekateri so menda
kar iz začudenja segli v
žep in iz njega potegnili
morda že davno pozablje-
ni dinar. Ko je v eni iz-
med majhnih gostilnic sre
bal kavo, ki jo je dobil
v dar namesto dinarja, so
jo drugi Za trenutek ne-
hali piti, da bi si ga lahko
bolj natančno ogledali. Po
majhnem okrepčilu je naš
berač spet кгепП na pot,
za zaslužkom. Krenil je
proti kolodvoru. To Je
Meka za berače in posto-
pače, si je naijbrž dejal
in prečkal cesto.
Konkurenca
Na postaji, avtobusni in
železniški, je bilo veliko
ljudi. S stegnjeno roko je
hodil med njimi m prosil:
»Dajte, dobri ljudje, daj-
te mi dinar za avtobus, da
bom lahko šel domov,
prosim vas, samo dinar
bd rad in lačen sem tu-
di... Prosim, pomagajte
mi, dajte mi dinar ...«
Ženska, ki mu je spustila
v i>est nekaj drobiža, ga
je podučiila, da naj se ni-
koli ne odpravlja na pot
in zdoma, če nima potem
toliko denarja, da bi se
vmU nazaj domov.
Druga mu je spet pove
dala nekaj krepkih in ga
napotila na Zavod za za-
poslovanje, mu povedala,
da prosjačiti ni lepo, da je
za to še premlad, na kon-
cu pa mu je le dala dinar
ali morda še več.
Na železniški postaji se
je pogledal iz oči v oči z
mlado cigansko družino,
ki je,prišla kdo ve od kod
in, ki je čisto zares bera-
čila. Mala dva cigančka,
ki sta veselo nabadala pe-
čen krompir, sta začude-
no pogledala mamo, ki je
naslonjena na zid motrila
našega berača. »Pojdita za
njim,« jima je v nekem
čudnem dialektu ukazala
mama in »poslušaj ta, kaj
govori in od kod je«. Kot
podlasici .sta se splazila
med gručo ljudi, ki je
vstopala na avtobus, a žal
je bil do tedaj naš berač
že predaleč in opustila sta
zasledovanje, ki pa se ji-
ma je zdelo kar na moč
zanimiyo.
Na poti od postaje do
tržnice je vztrajno ustav-
ljal ljudi, mlade, stare,
ženske, moške ...
Zvito pa je molčal, ko
je srečal miličnika.
Po dveh urah noje po
mestu, po hišah, trgovi-
nah in gostilnah, je pristal
naš berač na celjski tržni-
ci. Tu utegne biti kaj dro-
biža, si je dejal л posku-
sil: »Dobra gospa, dajte
mi dva dinarja, nekaj bi
si kupil za FKDd zob in še
do doma moram. Prosim
...« Brez odvečnega pri-
govarjanja in s šegavimi
pripombami je starejša
branjevka porinila v bera-
čevo i>est kovanec za 5
din. V majhni prodajalni-
ci zelenjave na tržnici je
naš berač dobil po dol-
gem prigovarjanju, da bi
rad dinar — jabolko.
»Sreča leži okoli nas;
treba jo je samo pobrati«
REM.4RQE
Na Otoku naš berač še
ni bil, zato se je zdaj od-
pravil po srečo k dobrim
ljudem v bloke na Oto-
ku. Tudi tu so se počasi
in previdne odpirala vra-
ta, se odprla, za njimi pa
se je pojavila gospodinja,
ali Pa celo gospodar in ne-
kajkrat uslišali beračevi
prošnji. Na Trubarjevi uli-
ci pred bifejem bi bil
naš berač skorajda raz-
krinkan, kajti nekomu je
bila njegova »prazna« ro-
ka sumljiva, zato jo j§.bi-
lo treba čimprej popiha-
ti na drug kraj, kajti ra-
dovednežev se ob najmanj-
ših prepirčkih na ulicah
nabere vedno več kot {)o-
stopačev.
Sicer pa smo bih z na-
šo akcijo nekako pri kra
ju, čeprav bi lahko križa-
rili po Celju še ves dan,
smo se odločili, da bo šti-
riumi delavnik oeračenja
kar zadostoval za skro-
men pogled v ljudi, v Ce-
ljane. Vsem tistim, ki ste
našemu beraču aali za
»avtobus« ali »hrano«, naj
povemo, da bomo beračev
štiriumi zaslužek, ki zna-
ša natanko 86,05 N din
nakazali organizaciji Rde-
čega križa. In hvala vsem,
ki ste nehote sodelovali v
naši akciji.
Pika na i
p>a je bil tale pogovor z
našim beračem in njegovo
znanko izpred let, ki ga
je sicer prepoznala, ko jo
je prosil za dinar, ni pa
vedela, da je vse skupaj
le igra:
»Lepa gospodična, dajte
beraču dinar za kos kru-
ha.«
Ona vsa začudena: »Ja,
ja ... to si vendar ti...
ja kaj ...«
Ona ogorčena: »Te ni
sram, ja kaj pa vendar po-
čenjaš, kam pa si padel?
Te ni sram? Kaj takega si
o tebi ne bi mislila!«
Ona je odšla. Kdo ve
kam?!
On budi. V garderobo
SLG, к;ег si je 'Oddahnil
in spet posbal glasbeni
urednik.
»Delo nas osvobaja treh
velikih zla: dolgočasja,
pregrehe in pomanjkanja.«
VOLTAIRE
Za akcijo je beračil
VOЖO RIZMAL, za njim
ah pred njim sem hodi-
la in dogodke opisala MA-
TEJA PODJED
Na film ga je ovekove-
čil DRAGO MEDVED
Našminkali smo mu obraz, čez rame nataknili popotno
malho, ga »vtaknili« v ponošene obleke in mu skrili
desno roko.
Mladi so bili do našega berača najbolj radodarni.
Skoraj bi bil razkrinkan, njegova »prazna roka« je
bila malo sumljiva.
Operativni odbor za ureditev skupnih pro-
storov in služb samoupravnih interesnih
skupnosti v
OBČINI LAŠKO
razpisuje naslednja prosta delovna
mesta:
1.	SOCIALNEGA DELAVCA
pogoj: višja šola za socialne delavce z najmanj enim
letom prakse ali srednješolska izobrazba z najmanj
dvema letoma prakse na podobnem delovnem me-
stu;
2.	RAČUNOVODJA
pogoj: ekonomski tehnik z najmanj štirimi leti
prakse v računovodstvu ter predložitev potrdila o
nekaznovanju;
3.	PISARNIŠKI DELAVEC
pogoj: srednješolska izobrazba upravno-ekonomske
smeri z najmanj enim letom prakse ali dveletna
administrativna šola z najmanj štirimi leti prakse;
4.	PISARNIŠKI DELAVEC
pogoj: dveletna administrativna šola z najmanj enim
letom prakse;
5.	ČISTILKO poslovnih prostorov
Za vsa delovna mesta od 1. do 5. je možna zasedba
delovnega mesta s 1. marcem 1Ü75. Zaposlitev je za
nedoločen čas s trimesečno preizkušnjo.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu —
stanovanj ni.
Razpisni rok velja 10 dni po objavi.
Prošnje pošljite na naslov; Operativni odbor SIS
pri Temeljni izobraževalni skupnosti Laško, 63270
Laško, Valvazorjev trg 2.
Tovarna arom in
eteričnih olj
ETOL — IFF
CELJE
razpisuje
prosto delovno mesto
MATERIALNEGA
KNJIGOVODJA
Za delovno mesto se zah-
teva srednješolska izobraz-
ba ekonomske smeri in
2 leti delovnih izkušenj.
Vloge pošljite v roku 15
dni na ETOL —IFF Celje
— Ipavčeva ulica 18.
»Minerva« Žalec —
Zabukovica
p o t r e u j e
KOMBI za prevoz
delavcev na delo
iz Žalca do Zabukovi-
ce in obratno.
Interesenti naj se zglasijo
osebno ali po telefonu št.
710-755.
Iniciativni odbor za sklenitev samo-
upravnega sporazuma o štipendiranju
učencev in študentov iz območja
občine Celje
razpisuje
ŠTIPENDIJE
za šolsko leto 1974/75
za šolanje na.srednjih, višjih in
visokih šolah
1.
Pravico do štipendije iz združenih sredstev imajo
učenci in študenti, pri katerih skupni poprečni me-
sečni dohodek na družinskega člana za leto 1973 ne
presega dvakratnih življenjskih stroškov, ki se pri-
znavajo za dijake srednjih šol 900.— din, za študente
višjih in visokih šol 1.200.— din. V primeru, da se
le-ti ne šolajo izven kraja bivališča, pa ustrezno
zmanjšani. Pri ugotavljanju dohodka iz kmetijstva
bo upoštevano trikratno zvišanje katastrskep"^ do-
hodka.
2.
Pravilno izpolnjenemu obrazcu »Prošnja za štipen-
dije« (obr. 1,65 DZS) je potrebno priložiti:
a)	Potrdilo o premoženjskem stanju in številu dru-
žinskih članov (obr. 0,12 DZS)
b)	Potrdilo o šolanju
c)	Prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma po-
trdila o opravljenih izpitih
d)	Dokazilo o dohodkih staršev za leto 1973 in otro-
škem dodatku kandidata za štipendijo
3.
Rok za vlaganje prošenj je 20 dni po objavljenem
razpisu.
4.
štipendisti delovnih in drugih organizacij, ki pre-
jemajo kadrovsko štipendijo, lahko v tem roku uve-
ljavijo pravico do razlike med kadrovsko in osnov-
no štipendijo.
Poleg gornjih dokazil predložijo le-ti tudi izvod po-
godbe o kadrovski štipendiji, ki jo prejmejo v
OZD.
Dokumentacijo sprejema Komunalni zavod za za-
poslovanje Celje, Slandrov trg 7. — Iniciativni od-
bor.
NAS
• PETROVCE:
SREDSTVA SO,
PROGRAMA NI
športno društvo »Partizan« v Pet-
rovčah je bilo pred leti dokaj aktivno,
saj so v nekaterih panogah dosegali
prav lepe uspehe, pa čeprav niso ime-
li na razpolago urejenih športnih ob-
jektov niti sredstev za normalno de-
lovanje.
Z izgradnjo prostorne telovadnice
pri osnovni šoli v Petrovčah in z asfal-
tiranjem šolskega športnega igrišča
pa so se pogoji dela in možnosti za
organiziran trening bistveno izboljšali.
2al pa je aktivnost športnega društva
zaradi kadrovskih sprememb občutno
nazadovala in je trenutno slaba. Ni-
kogar namreč ni, ki bi skrbel za orga
nizirano delo z mladinci, ki bi se že-
leli udejstvovati v športnem društvu.
Se toliko bolj pa nas moti tako stanje
zaradi tega, ker se je z ustanovitvijo
temeljne telesne kulturne skupnosti
materialni položaj občutno izboljšal in
so društvu »Partizan« v Petrovčah da-
ne možnosti za normalno delo. Ure-
jeni so športni objekti in financira-
nje.
Jasno pa je, da brez aktivnosti in
organiziranega dela ter brez osnovne
ga programa ni moč pričakovati po-
moči in finančnih sredstev od teme-
ljne telesne kulturne skupnosti.
Krajevna organizacija zveze komu-
nistov iz Petrovč in druge družbeno
politične organizacije na tem področ-
ju bodo društvo »Partizan« v Petrov-
čah kadrovsko okrepile in ga ponov-
no postavile na trdnejša tla.
,	Mlinar Albin
® ŠENTJUR: VIŠJI
DOHODEK
Temeljna izobraževalna skupnost,
temeljna kulturna skupnost in teme-
ljna telesnokultuma skupnost so po
začasnem obračunu v letu 1974 doseg
le višji dohodek, kot je znašala njiho-
va dovoljena poraba po podpisanem
družbenem dogovoru. Na osnovi 16.
člena družbenega dogovora se presež-
na sredstva prenesejo v leto 1975.
Glede na potrebe, ki so na teh področ-
jih, je izvršni svet občine predlagal
skupščini, da se vsa presežna sred-
stva iz leta 1974 v skladu s progra-
mom uporabijo na področju šolstva
za sofinanciranje gradnje osnovne šo-
le Šentjur in to v znesku 730.000 din,
za področje kulture za gradnjo m
obnovo kulturnih domov na Dobju in
Šentvidu pri Planini v višini 180.000
din in s področja telesne kulture za
odkup zemljišča za stadion v Šent-
jurju v višini 77.000 din.
©ŠENTJUR: SERVISNA
SLUŽBA
Da bodo samoupravne interesne
skupnosti lahko nemoteno delovale, so
ustanovili servisno strokovno službo.
Za področje TIS, TKS, TTKS in TSOV
bo deloval skupen servis, ki ima že
računovodje, nastavili pa bodo še 3
ljudi. Trenutno je v teku registracija
in urejevanje pravnih aktov. S 1. feb-
ruarjem bo ta služba že v celoti delo-
vala.
O ŠOŠTANJ:
TABORNIKI
SE PREBUJAJO
v Šoštanju so še pred nekaj leti
imeli dva taborniška odreda. Lani pa
so iz obeh naredili le enega, ki pa
je рк) letnem taborjenju skoraj pre-
nehal z delom. Tudi občinska zveza
tabornikov je prenehala z delom.
v soboto 11. 1. pa .so se sestali
predstavniki taborniških enot in šol
v občini in ponovno vzpostavili občin-
sko zvezo.
Na osnovni šoli Karla Destovnika
Kajuha je bil včasih taborniški odred
Karla Destovnika Kajuha, zdaj pa je
od njega ostalo le še petnajst tabor-
nikov, ki imajo redne tedenske delov-
ne sestanke, bili. pa so tudi skupaj
z rezervnimi oficirji ná orientacijskem
pohodu. Ugotovili pa so, da je to pre-
malo in mentorica Slomškova bo pri-
dobila za delo še družino najmlajših,
to je medvedkov in čebelic, katerih
zdaj na šoli nimajo. Tako se tudi
v Šoštanju obetajo tabornikom boljši
časi, vsaj takšni, kot so pred leti bili.
Jože Lipnik
® CELJE: VABILO
NA PLES
Plesna šola Celje res ni pozabila
na svoje ljubljence. Organizirala je
začetni plesni tečaj tako dobro, da ga
je treba samo pohvaliti. Samo škoda,
da se je tako hitro končal. Marsikomu
je žal, rad bi še plesal, zato se mno-
gim, ko izvedo še za nadaljevalne te-
čaje, kar razjasnijo obrazi.
Torej, nadaljevalni plesni tečaj se
prične že v soboto, 18. t. m. ob 15.30.
uri v telovadnici TVD Partizana Ga-
berje Celje, na Mariborski 42. Tečaj
bo obsegal predvsem latinsko-ameri-
ške plese. Poučeval ga bo, prav tako
kakor tudi začetnega, diplomirani ples-
ni mojster Ludvik Simončič iz Mari-
bora. Vpišete se lahko vsak dan v Gle-
dališki .ul. 2 — pritličje. Cena tečaja
je 110.00 din. Predsednik Plesne šole
Lojze Borine je ob zaključku začetnega
tečaja dejal, da je zelo zadovoljen z
uspehom, saj se je tečaja udeležilo
503 tečajnikov, in to iz vseh slojev
'naše družbe. Vidi se, da si mladina
zelo želi plesne izobrazbe, saj je le-ta
potrebna vsakemu človeku, želi si,
da bi bilo tudi v nadaljevalnem teča-
ju veliko obiska, tako kot je bilo vsa-
ko leto doslej. Torej, vabljeni!
Darja Glančnik
® RADEČE: MLADINSKI
KLUB DELA
Minila je komaj četrtina leta, odkar
je bil v Radečah svečano odprt mla-
dinski klub in izročen v upravljanje
mladini.
2e dolgo je v srcih mladih Rade-
čanov klila želja za prostorčkom, ki bi
bil samo njihov. Končno je vendarle
zmagala napredna misel mladih in ob
podpori političnega aktiva ZK se jim
je ta želja tudi izpolnila.
»
Prijeten prostorček, ki je bil adap-
tiran s prostovoljnim delom mladih
in ob podpori delovnih organizacij, še
zlasti ob pomoči OZD Papirnica Rade-
če, nudi mladim prijetno zavetje. V ta
svoj prostor prav radi povabijo tudi
starejše občane, še posebno ob raznih
prireditvah,» ki jih pripravlja upravni
odbor kluba. Le-ta že izpolnjuje nalo-
ge iz svojega programa, ki je pred-
vsem kultumo-izobraževalnega značaja.
Na praznik republike v letu 1974 je
bila v klubu odprta slikarska razsta-
va mladega domačina, umetnika Fredi-
ja Hojnika. V teh dneh je v klubu
plesni tečaj. Vodstvo kluba se že skrb-
no pripravlja tudi na predavanja iz
SLO.
Med mladimi Radečani je tudi ne-
kaj zelo nadarjenih fantov in deklet,
zato je prav, da posredujejo svoje
znanje še drugi-m. Tako bo -v mladin-
skem klubu omogočeno prvim, da se
afirmirajo in drugim, da si pridobijo
še nekaj znanja.
Prvo takšna predavanje bo imel
predsednik kluba, ki je vnet glasbenik,
Duško Istenič. Seveda o glasbi.
Franjo Gros,
Radeče
• POLZELA: NOV
GASILSKI
AVTOMOBIL
v nedeljo je imelo gasilsko društvo
Polzela razširjeno sejo, ki so se je ude-
ležili predstavniki družbenopolitičnih
organizacij Polzele ter^ predsednik ob-
činske gasilske zveze Žalec, Franc Je-
len. Seja je bila sklicana zaradi tega,
da seznanijo vse krajevne dejavnike
o delovanju tega društva. Glavna točka
dnevnega reda pa je bila — kako
nabaviti nov gasilski avtomobil. Vsi
prisotni so bili mnenja, da to gasilsko
društvo potrebuje nov avtomobil in
So pomoč tudi obljubili.
IVANQ
PETDESI
Zadnje dnd minulega leta
je praznoval visok življenjski
jubilej — 50 let Ivan Otavnilk,!
dolgoletni družbenopolitični
delavec in aktivist, sedaj taj.'
nik žalske krajevne skUp.'
nosti.	1
Ivan Otavnilk izhaja fe
kmečke družine v Latkovi
vasi, ki se je, dokaj številna,'
le težko prebijala skozi ne-;
mima predvojna leta. že od
malih nc^ je Ivan Otavnik;
vedel, kaj se pravi »delaü.«:
Za vse drugo je zmanjkald
časa. Tudi za šolo. Treba jd
bilo hitro do kmha in Ivaiij
Otavnilk Si ga je iskal v kur.'
jaški obrti, kot vajenec pil
Ivanu Ahacu, obrtniku in'
predvojnem komunistu. V
tem razgibanem okolju, v
družbi naprednih ljudi, je
Ivan Otavnik izdelal najpo-
membnejšo šolo — šolo živ-'
; ljenja, osveščanja, dora-
ščanja.
S pričetkom vojne zanj ni
bilo druge poti kot pomagati
svoji domovini, da se iznebl
okupatorskega škornja. Vklju-'
čil se je v OF in deloval kot
ilegalec. Sodeloval je pri zbi-
ranju hrane, trošenju leta-'
kov, sabotažah itd. Dogodiv-
ščin v tistem burnem času
ni manjkalo. Rad se spomni,i
kako je pK>magal svojemu'
mojstru zbežati pred gesta-'
povci, manj rad, kako je
moral sam bežati; nerad, kal
ko so ga p>o vrnitvi v Pre-'
bold izdali. Sledila so naj-i
težja leta. Zapor v Staremi
piskru, neprestana zasliševa-j
nja. kjer se je upiral vsemi
pritiskom in ni priznal, dai
je »kriv,« pretepanja selitve
f v mariborske zapore, pa
t spet pisker, grad Bori in
' slednjič Maüthausen — ba-
■ raka 17.	- ^
Teh časov se Ivan Otav-
nik nerad spominja. Težikoi
je bilo. Zelo težiko. Vse do
dne, ko je bil odpuščen i2
taborišča in se je vrnil do-¡
mov. Tu je že prvi dan po
prihodu našel zvezo in takoji
odšel na Menino planino, k^
partizanom, v Slandrovo bri'
gado, v IV. operativno conoi
in kasneje v KNOJ.
PONIKVIl
H kulturni rasti Po
rojstni kraj kartografa
Blata Kocena ter pesnili
ga preporoditelja škofa
ka, doprinaša dobršen\
pevski zbor, ki je najakti
tamkajšnjega 'irosvetne^
Leto 1956, ko je prišf
sedanji ravnatelj osnom
Kovačič, je tudi rojstnoX
moškega pevskega zboA
nejših letih svojega oA
zbor 30 pevcev. Redno J
doma, sodeloval pri vsei
prosvetnih manifestacijai
deloval na občinskih km
lih v Šentjurju in na
manifestacijah na, obmij
obstoja zbora je bilo И
hih« let, ko se je zbor ^
— vendar pesem ni saijj
osemnajstih letih aktivA
VNIK-
FTNIK
[tli 1946 se je vmil do-
jse zaposMl v Tekstilni
hi, M sprejet v partijo
^ dočakal uresničitev
kojih želja. Odšel je v
^ partijsko šolo, kjer
I pridobil željeno sred-
Bobrazbo.
^la je vrsta delovnih
I funkcij, akcij v kate-
ë bol nepogrešljiv. Delal
i upravi za delovno silo,
kraju, na OLO... Leta
je prišel v Žalec, kjer
jstal matičar na občini,
im ne ve, koliko parov
ezal. Mnogo jih je bilo.
ivno delo pa ni ostalo
posledic. Načeto zdrav-
' vse bolj pešalo in to
e prisililo, da je vsaj
I »izpregel.«
S je prišel na krajevno
aost in tu p>ostal tajnik,
iv je danes v рк>који,
>dno deluje na tem de-
ta mestu, v veselje vseh
:, ki poznajo njegovo
in njegove zasluge,
i ni malo. Med drugim
K) o njih tudi: Medalja
g za narod, medalja za
rost, medalja dela in
1 dela s sretmim ven-
kaj pravi sam? Da rad
rad živi in rad je pov-
tam, kjer se kaj dogaja,
(titkam ob jubileju se
užuje tudi naše ured-
3.
B. stamejčič
MOŠKI ZBOR VADI
je
ograja
rodne-
Slomš.
moški
iekcija
\tva.
pnikvo
I Maks
^njega
miod.
[e štel
\^rtiral
ргЛ in
f". so-
hstiva-
ievskih
[ àasu
fj »su-
» oktet
И. po
ie
zbor številčno zopet v rasti, saj šteje
zaenkrat šestnajst pevcev. Zelja zbo-
rovodje Maksa Kovačiča in pevcev je,
da bi se zbor številčno razširil in pred-
vsem pomladil. Ob starejših izkušenih
pevcih mentorjih naj bi doraščal mlaj-
ši pevski rod. S tem bi bilo podano
jamstvo za nadaljevanje bogate pevske
tradicije na Ponikvi.
Materialna plat obstoja zbora je
preko občinske kulturne skupnosti za-
jamčena. Lani je kulturna skupnost
finančno omogočila zboru nabavo le-
pih 'enotnih črnih oblek, v katerih so
nastopi zbora tudi za oko bolj repre-
zentativni.
V sedanjem zimskem obdobju
zbor redno vadi in pripravlja program
Za pomladanski koncert ter za prosla-
ve ob 30-letnici osvoboditve, ki bodo
v tem letu.
Ernest Rečnik
GOZDNO
GOSPODARSTVO CELJE
razpi.suje
na podlagi sklepa sveta delavcev in kmetov naslednja prosta
vodilna delovna mesta:
A)
1.	vodja TOZD »Boč«
2.	vodja TOZD »Gozdnik«
3.	vodja TOZD »Pohorje«
4.	vodja TOZD »Preske«
5.	vodja TOZD »Gradnje in mehaniza-
cija«
6.	vodja TOZD »Trgovina«
B)
1.	vodja obrata za kooperacijo Celje
2.	vodja obrata za kooperacijo
Kozjansko
3.	vodja obrata za kooperacijo Laško
4.	vodja obrata za kooperacijo
Slov. Konjice — Vitanje
5.	vodja obrata za kooperacijo Šentjur
Razpisni pogoji:
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti še:
pod A od 1—1: gozdarsko fakulteto, 5 let delovnih izkušenj,' strokovni izpit,
organizacijske sposobnosti, družbenopolitično neoporečnost;
pod A 5.: gozdarsko fakulteto, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit ali teh-
nično fakulteto, 5 let delovnih izkušenj in strokovni izpit, organizacijske spo-
sobnosti in družbenopolitično neoporečnost;
pod A 6.: gozdarsko fakulteto, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit ali sred-
njo gozdarsko šolo, 10 let delovnih izkušenj in strokovni izpit, organizacijsko
sposobnost in družbenopolitično neoporečnost;
pod B 1.—^5.: gozdarsko fakulteto, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit ali
srednjo gozdarsko šolo, 10 let delovnih izkušenj in strokovni izpit, organizacij-
ske sposobnosti, družbenopolitično neoporočenost.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpis/iih pogojev naj pošljejo kan-
didati v roku 10 dni od dneva objave v zaprti ovojnici z oznako »prijava na
razpis« na naslov: Gozdno gospodarstvo Celje — kadrovsko splošni sektor,
Celje, Ljubljanska c. 13.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa pismeno obveščeni najkasneje
15 dni po roku določenem za prijavo.
S POLIC
ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
čalič D.: Marksizem in samoupravljanje. Zagreb &
Ljubljana 1974. S. 42236/1.
Le Corbusier: Način razmišljanja o urbanizmu. Beo
grad 1974. S. 42234.
gter J.: Problemi filozofije in etike. Ljubljana 1974.
S. 42283.
Slovenski jezik, literatura in kultura. Ljubljana 1974.
S. 42225.
Delavsko gibanje v Sloveniji. 1018—1941. Ljubljana
1074. S. 42223.
Rybka E.: Nikolaj Kopernik. Ljubljana 1974. S. 42222.
Thenius E.: Eiszeiten — einst und jetzt. Stuttgart
1974. S. 42220.
Sherry N.: Jane Austen. 3. reprint. London 1974.
S. 42219.
Derne Ž. D.: Putokazi Marksove misli. Priština 1973.
S. 4i2218/l.
Hayman R.: Samuel Beckett. London 1970. S. 42216.
Mihelič T., T. Skarja: Hoja in plezanje v gorah.
2. izpop. izd. Ljubljana 1974. S. 42201.
Južnič S.: Politična kultura. Maribor 1973. S. 41674/2.
Vogt H.-H.: Farben und ihre Geschichte. Stuttgart
1073. S. 41614.
KONČNO ZAČETEK
Včasih smo prijeli marjetico in začeli trgati lističe;
bo, ne bo, bo, ne bo... No^ zdaj se je odtrgal list
»bo« in na semaforju se je prižgala zelena luč za grad
njo rekreacijskega centra pod Golovcem. Veliko »vode«
je zadnja leta preteklo, izrečenih je bilo na tone misli,
da bi končno zasadili lopate, položili temeljni kamen
in začeli z gradnjo tam na širokem prostoru pod Go-
lovcem. Tako je začel rasti objekt, ki smo si ga dolgo
želeli in pričakovali, zdaj pa to pričakovanje počasi,
toda vztrajno postaja realnost. In kaj je o novem cen
tru, ki ga gradijo s svojim denarjem občani za sebe,
povedalo pet občanov, ki smo jih zatekli ob gradbišču
v Gaberju?
Franc Lešek, zaposlen v
EMO, stanuje ob Dečkovi
cesti: »Lahko rečem, da
smo začeli rekreacijski
center pod Golovcem gra^
diti vsaj deset let, če že
ne več, prepozno. Nov ob-
jekt bo izrednega i)ome-
na zlasti za rekreacijo na-
šega delovnega človeka,
saj bo tako imel možnost
na enem prostoru za več
dejavnosti. Sam aktivno
sodelujem v sindikalnih
športnih igrah, sem tudi
aktiven kegljač KK Celje
in vem, kako je takšen
objekt potreben za naše
mesto.«
Jože Tivadar, upokoje-
nec, prej zaposlen v EMO,
drugače stanuje v Qaber-
ju: »Gradnja družbenega
centra z vsemi ostalimi
objekti je velikega pome-
na in to ne samo za ožje
Celje, temveč tudi za šir-
šo celjsko regijo. Vsak te-
den grem vsaj dvakrat do
gradbišča, da vidim, kako
dela napredujejo. Samo da
bi bilo vseskozi lepo vre-
me, da bi z gradnjo pri-
reditvene dvorane čimprej
končali, kajti to bo nam,
vsem zlasti pa mladim, v
veliko korist.«
Veronika Gajšek, gospo-
dinja s Hudinje: »Sicer
bolj malo hodim okoli,
ker fKJleg ostalega kmeč-
kega dela pazim tudi na
otroka, vendar sem slišala
za gradnjo centra Golo-
vec. Takšen objekt je za
Celje nujno p>otreben in
sem zato, da se napravi,
čeprav ga sama morda ni-
koli ne bom uporabljala.
Ga bodo pa otroci in mla-
dina, se bodo imeli vsaj
kje zbirati in kaj pamet
nega početi.«
Janez Sarlah je sicer do-
ma na Ponikvi, drugače
pa zaposlen v Libeli:
»Vsak dan se vozim v Ce-
lje in v kolektivu smo se
pogovarjali o novem ob-
jektu, ki ga Celje po dol-
gem času dobiva. Tudi
sam se ukvarjam z rekre-
acijo in bom rad zašel v
nov objekt, ki bo name-
njen vsem občanom. Tu-
di lokacija je ustrezna, saj
odgovarja vsem. Drugih
podobnih površin v Ce-
lju ni. Torej edino kar
lahko še rečem: želim
srečno gradnjo!«
Anton Kegu, upokojenec
iz Gaberja: »O tem centru
smo v zadnjih letih v Ce-
lju že toliko govorih, da
je bil že zadnji čas, da
so začeli z gradnjo. Pre-
pričan sem, da bo to ve-
lika pridobitev za Celje in
okolico. Občani ne naspro-
tujejo tej gradnji, saj ve-
do, da bomo po daljšem
času dobili prostor, kjer
bo možno prirejati vse od
športnih, • kulturnih, raz-
stavnih prireditev do raz-
nih zborovanj in drugo.«
Tako. Otrok raste in zaželimo mu veliko zdravja.
Seveda pa mu moramo pri tem vsi pomagati, kajti
služil bo nam vsem.
Tekst: T. VRu\BL
Foto: D. MEDVED
14. stran
NOVI TEDNrX
St. 2 — IB. januar 1975
VEČALI
BOLJE
To geslo seveda velja za
vse, vsakogar, za vso družbo
in vse njene plasti. Vendar
je odločitev za več ali za bo-
lje pomembna zlasti v kme-
tijstvu. Tu more iz knze in
težav le tisti, ki se odloči za
eno ali drugo, ali če gre,
najbolje za oboje.
Nedavno tega je tekel po-
govor o kmetu^ ki je pred
leti imel štiri 'krave, ki so
mu dajale po 3.000 litrov
mleka, danes ima sedem mie-
kceric, ki mu dajejo po 4.500
litrov, kam pa čredo molz-
nic povečati na 15 glav in si-
cer takšne kvalitete, da mu
bodo namolzle 5.000 litrov na
leto, to pa je seveda čisto
nekaj drugega kot včeraj'" in
danes, zlasti, če vse to doseže
na isti površini obdelovalne
zemlje. Ta kmet bo prebrodil
težave^ ki jih čuti njegov sta-
novski tovariš z vzrejo dveh
slabših krav. Za slednje-
ga je izkupiček ob vloženem
delu zares miloščina.
Torej več. Gospodinje pra-
vijo, kjer se naje pet ljudi,
tudi šesti ne gre lačen od mi-
ze. Navadno je treba pokositi
vse travnike in deteljišča, pa
če je trava do gležnjev ali
do pasu. S krmo dogleženj-
ske košnje pa seveda ne pre-
hraniš toliko glav kot s krmo
s travnikov, kjer je trava se-
gla do pasu. Ko pokladaš ži-
vini, se za glavo dve nič do-
sti več ne zamudiš, skratka, če
cene niso najboljše, jo bolje
odreže tisti, ki ima na pro-
daj več.
In bolje.
Višja kvaliteta vrže več.
Dandanes kmetje tarnajo, češ,
za vola sem dobil toliko in
toliko, nekoč pa mnogo več.
Danes je mlada govedina, pi-
tanec bolj v čislih, kot od let
in težkega garanja otrdelo
meso delovne živine. Na' Ja-
ponskem nekaj tednov pred
zakolom mlade bikce celo
masirajo, da bi jim bilo me-
so bolj sočno.
V živinoreji so posamezna
območja že dosegla evropsko
raven tako v mesni m mlečni
proizvodnji. Začudo v zahod-
nih državah dobijo proizva-
jalci manj za mleko kot pri
nas, pa ne obupujejo. Prvič
zato ne, ker imajo večjo pro-
izvodnjo, drugič pa zato, ker
v živinorejskih območjih vzre.
ja jo pasemsko živino za pro-
dajo. Mi v Jugoslaviji to ži-
vino še vedno uvažamo^ mor-
da včasih iz hlevov, ki so
samo nekaj kilometrov on-
stran meje. Izkušnje naših
živinorejcev, tako družbenih
kot privatnih so tolikšne, da
bi bili takšni nalogi kos. In
kje je za vzrejo pasemske ži-
vine za trg več pogojev če
ne v naših hribovitih, pred-
vsem planinskih predelih, kaj-
ti za pasemsko vzrejo so
planinski pašniki kot nalašč.
Pa najbrž ni dovolj pobude,
ne poguma.
J. KRAäOVEC
BO LETOŠNJA JUDNA''ZIMA
^^TÉ m^M ^ ^^^^ ^^^^^^^^	^^^^	^^^^ ^^^^ ^^^^^^ '
I
I
1
1
Ko od sredine decembra sem čez dan vneto sije sonce, ko čez noč
pade temperatura komaj malo pod ničlo, čez dan pa se pne k desetici, se
ponuja vse več vprašanj: Je to sploh prav in dobro? Kaj bo z letino? Se
nam bo mil začetek sprevrgel v oster in hud konec?
O vsem tem ne mislijo le tisti, ki skrbno opazujejo zemljo, svoje po-
sevke, trajne kulture. Razmišljajo tudi drugi. Bo manj kruha, bo zato dražji?
Bolj na klepet kot na resnični pogovor se je naš sodelavec oglasil v
Žalcu pri »Hme^du«. Pogovarjal se je s pomočnikom direktorja za koope-
racijo ing. BOGDANOM PUGLJEM in organizatorjem hmeljarske proizvodnje
v kooperaciji STANKOM ŽAGARJEM.
Kmetijske proizvajalce,
vseeno če v diružbenem ali
zasebnem sektorju, vse bolj
skrbi, kakšne bodo posledi-
ce te čudno mile zime, ki je
v pravem nasprotju z паркз-
vedmi. čeprav zaenkrat stro-
kovnjaki še ne predvidevajo
hudih posledic, bodo ie-te
vseeno nastale.
OZIMNICA BO
PRIZADETA
Ozimna žita, ki so pred
nastopom zmrzali vzklila,
bodo gotovo utrpela škodo.
Dihanje zemlje, ki čez noč
zmrzne, čez dan pa se odta-
li in se napihne, nežnim ra-
stlinicami trga koreninice in
tako se bodoča žetev bolj ali
manj redči. Će še diolgo ne
bo snežne odeje in če bo se-
danje nihanje nočnih in
dnevnih temperatur še tra-
jalo, bo škoda na posevkih
seveda še naraščala.
Na vsak način je treba bi-
ti pripravljen na to, da bi z
dodatnim dognojevanjem ok-
, repili na posevkih tisto ra-
stje, ki se bo obdržalo in
ki naj bi dalo letošnjo že-
tev.
Precej na boljšem so tisti
kmetovalci, ká so zaradi dež-,
ja v jeseni ali drugih vzro-
kov sejali šele nedavno. To
zmje bo vzklilo šele kasneje
in bo zmrzali seveda ušlo.
No, te besede naj ne bodo
v potuho zamudnikom, ker
bi se lahko zgodilo, da bi
seme sploh ne prišlo v zem-
ljo.
DVOJNA
NEVARNOST ZA
HMELJ
Zima, kakršna je, lahko
škodi tudi hmelju. V prvi
vrsti tako mila zima omogoči
škodljivcem, da lep>o prezi-
mijo, zato bo spopad s škod-
ljivimi insektd veliko bolj po-
memben, obsežnejši ter draž-
ji.
Druga nevarnost je suša,
kajti že zdaj je FK)vršino zem-
lje zmrzal spremenila v prah
in vlaga iz nje vse bolj iz-
ginja. če se bo takšno vre-
me nadaljevalo, utegne hmelj-
skim rastlinam v marcu pri-
manjkovati vlage, to pa je
za začetek vegetacije -lahko
zelo usodno.
Kaj storiti? Kjer je to mo-
goče in bo potrebno, bodo
morah hmeljarji zrahljati
zemljo, da bi se ob snežnih
ali drugačnih padavinah čim
bolj napojila z viaggi.
IN ČE PRAVA ZIMA
ŠELE PRIDE?
Tudi to je mogoče, da bo
snežna odeja dolgo obležala.
V tem primeru bo »regetacija
nekoliko zakasnila, vendar
kaj posebno usodnega ne mo-
re biti. Travniki, ki so gno-
jena, bodo kljub temu dali
živinorejcem svoj delež, kaj-
ti odločilen je maj, pa se te-
den, dva razlike ne pozna ve-
liiko. Na slabšem bodo seve-
da kmetje, ki travnikov ne
gnojijo in bodt) v primeru,
da se bo prava zima zavlek-
la v pomlad, iia tesnem s kr-
mo in pašo.
Zima, kakršna je, močno
streže tdstim, ki obnavljajo
nasade, ki so se lotili meli-
oracij itd. Tudi sadjarji mo-
rejo v sadovnjakih veliko I
postoriti.	j
I
IZOBRAŽEVALNE Ì
AKCIJE IN DELO
NA POLJU	I
I
Kot zamuja zima, so mal.|
ce zamudili tudi z izobraže.!
valnimi akcij'ami na območju
Kmetijskega kombinata Za.]
lec. V naslednjih tednih bo-j
do to nadoknadili. Priprav-'
Ijajo predavanja dr. Janeza i
Verbiča o silloslih, siliranj u in j
silaži. Silosov so samo lani l
v Savinjski dolini zgradili ¡
čez 80. Profesor Janez Fajdi-i
ga bo predaval o pašništvu, j
pniipravljajio pa še predava-j
nja o kmetijski mehanizaci-1
ji, o hmeljarstvu, predvsem}
zaščiti pred novimi škodljiv-1
ci in boleznimi, o osemenj9-|
vanju svinj, o živinoreji :nj
pridelovanju krme in dru.i
gem.	¡
Sicer pa ima zima še ob-4
last. Lahko jo še močno uve. j
Ijavi.	(
ec '
KORISTNO S PRIJETNIM

že naši predniki so vedeli,
da je uspeh dela boljši, če
se združi oboje. Koristno in
prijetno. Te izkušnje se po-
služujemo kmetijski delavci
pri delu s kmečko mladino.
Poletje je'za vse ljudi pri-
jetnejše kakor zima. Za kme-
ta sicer pomeni poletje čas,
ko mora trdo delati, vendar
je poleti tudi več raznih рл
reditev, obilo lepega vreme-
na, dosti gibanja. Mlademu
človeku ne more biti dolg
čas, čeprav dela vse dni na
kmetij'1. Enkrat v hlevu, za
tem na polju, travniku, v
sadovnjaku, vinogradu.
Pozimi so dnevi kratki in
hladni. Neprijazno vreme je
krivo, da so prireditve rpd-
ke, posebno še na kmetij-
skem področju. Mladi kmet-
je m kmetice tožijo, da ni-
majo nobenega razvedrila.
Razen krav m pitancev, ki
jih morajo krmiti vsak dan,
ne pridejo nikamor. Ne na
travnik, ne v vinograd. Le-
tošnje leto je b:lo doslej tu
di deževno, da se niti v goz-
du ni dalo pošteno delati.
Tako so mladi kmečki ljudje
obsojeni na enoličen delav-
nik, ki se vrti le okrog ži-
vine in mleka.
Da bi pretrgali tako eno-
ličnost, smo se odločili, da
poj demo na izlet, za tem pa
bomo imeli sestanek, na ka-
terem se bomo pi>govorili o
vsem, .kar nas teži
Organizirali smo izlet v
Mursko Soboto, kjer smo si
ogledali tovarno mlečnega
prahu. Ogled wvarne smo
načrtovali zato, da mladi
kmetovalci slišijo tudi iz
drugih ust to, kar iim mi
nepiestano ponavljamo. Da
mora biti mleko čisto. Da
ni čistoče nikoli dovolj, ka-
dar imamo opraviti z mle-
kom. Vsaka umazanija lahko
povzroča kmetu zgubo, ker
je mleko okuženo z raznimi
bakterijami, povzroči pa jo
še več taki tovarni, kakršna
je tovarna mlečnega prahu,
kjer lahko nekaj litrov sla-
bega mleka pG.kvari tisoče
litrov dobrega, ki ni več za
pravilno, smotrno rabo, am-
pak ga je treba zavreči in
ga pokrmiti živini. Tovarno
smo si ogledali v kratkem
času, ves preostali čas smo
namenili razvedrilu, šli smo
za nekaj ur tudi čez mejo,
da vidijo, koliko dajo drugi
ljudje na čistočo okolja, ki
ga negujejo znatno tolj, ka-
kor ga negujemo mi.
Pogledali smo, kako se ima-
jo v Slatini Radenci, kakšne
so Moravske topkce. Oglasili
smo se v ormoškem hotelu,
kjer so nas prijazno sprejeli
in nam dovolili, da smo v
posebni sobi zaplesali.
Še isti teden smo imeli
sestanek, kjer smo obravna-
vali združevanje podjetij v
sestavljeno organizacijo zdru-
ženega dela, za tem pa smo
zaplesali, da smo prišli bolj
veseli v novo leto. Sk'enili
smo. da bomo imeli sestan-
ke vsakih štirinajst dni m,
da pojdemo čim prej na
obisk k sosedom, k aktivu
mladih zadružnikov v Pes-
nico pn Mariboru.
Na začetku vsakega sestan-
ka imamo v pretresu kakšno
resno temo. Pogovorimo se
o načinu siliranja, o vzdrže-
vanju kmetijskih strojev, o
organizaciji kuharskega te-
čaja. O tem, kako poteka
plesni tečaj, ki ga vodi moj-
ster Simončič. Plesni tečaj
smo organizirali, da bi se
tudi kmečki mladinci bolj
korajžno vključevali v dru-
žabno življenje kot se vklju-
čujejo po navadi. Pogovori-
mo se o načinu gradnje hle-
vov, o plemenski živini m
drugih strokovnih problemih.
Po resnem uvodu sledi ples.
Vemo, da priliajajo mla-
dinci na sestanke taiko radi
.?ata, ker vedo, da se bodo
razvedrili. Priha-ajo v veli-
kem številu. Prijavljajo se
vedno novi, ki bi želeli biti
člani našega aktiva. Mi sprej-
memo '/sa.kogar, ki hoče
prihajati na naša srečanja.
Ne moti nas, da ni kmet,
da ne živi izfeljučno od kme-
tijstva. Če je delaven,.če se
vključu-e v naše delo, ne
vprašamo, ali ima krnet: jo
ali je nima. prepričani smo,
da je bolj koristno, da pride
med nas in se morda česa
nauči, kakor, da bi pohajal
po cestah ali r.ahajal v go-
stilne
Delo s kmečk-o mladino je
zahtevno. Zahteva pa mnogo
časa m veliko razumevan-a.
Mladi prihajajo k starejšim
z raznimi problemi, ki niso
vselej stro-kovne narave. Po-
go.sto je treba urediti tudi
kakšno, čisto osebno zadevo.
Vedno poudarjamo, da je
za nas na've? vreden člo-
vek Pošten delavec, ne gle-
de na to, ali dela samo na
kmetiji, ali tudi v tovarni.
Upamo, da tomo v bodoče
pri svojem delu boli uspeš-
ni, kot smo bili doslej in,
da bomo lahko o svojih
uspehih poročali v'^krat.
IDA TEPEJ
V vsak dom
NOVI
TEDNIK
EMO — emajlirnica,
metalna industrija,
orodja^'na — CELJE
Komisija za medsebojna razmerja
TOZD Radiatorji
objavlja in vabi k sodelovanju strokov-
njaka za delovno mesto
OBRATOVODJE
obrata radiatorjev
Od kandidata pričakujemo:
—	višješolsko izobrazbo strojne ali elektro smeri in
5 let delovnih izkušenj na področju toplotne teh-
nike;
—	srednja strokovna izobrazba strojne ali elektro
smeri in 8 let delovnih izkušenj r^a področju top-
lotne tehnike;
—	obvladanje nemškega jezika.
Kandidatu nudimo:
—	maksimalne možnosti razvoja strokovnih spo-
sobnosti;
—	urejene osebne dohodke.
Ponudbe, prijave in vse ostale informacije spreje-
ma in posreduje kadrovska služba delovne skupno-
sti skupnih služb v času 8 dni po opravljeni objavi.
kemična, grafična in papirna
industrija Celje
objavlja prosto delovno mesto
PROGRAMERJA EOP
Za zasedbo tega delovnega mesta morajo kandidati
izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da irtiajo srednješolsko izobrazbo in tri leta de-
lovnih izkušenj
—	da poznajo programske jezike
—	da uspešno opravijo test stopnje A ali B
—	da pasivno obvladajo angleščino
—	da imajo odslužen vojaški rok.
Kandidati naj pošljejo ponudbe kadrovsko-socialni
službi podjetja v 15 dneh po objavi.
§t. 2 — 16. januar 1975
NOVI TEDNIK — stran 15
FRAN ROŠ
MISS
MALA
EVROPA
HUMORESKA
»To se nikakor ne sme zgoditi!«
se je zaklel Tomo Ivnik, direktor Ko-
vinokoma. »Ce to dopustim, tzkopljem
grob lastnemu podjetju. Rinu Skut-
niku, direktorju Metalodona, moram
preprečiti uresničenje nakane. Za vsa-
fco ceno!«
Ivniku je namreč prišla na ušesa
najnovejša vest o Don Mavrinovi, кг
ji je nekakšna mednarodna komisija
na nedavnem tekmovanju lepotic pri-
sodila naslov miss Mala Evropa. Sli
šal je o tej osemnajstletnicx, da je do-
ma s podeželja, kjer ji je oče ubog
železničar z osemsto dinarjev meseč-
nega dohodka. Tu v mestu je bila
pravkar dovršila gimnazijo. Zdaj se je
kar čez noč visoko povzpela, tako da
so časopisi in revije bili polni njene
slave.
Prav temu dekletu je Skutnik, šef
konkurenčnega podjetja, ponudil izdat-
no štipendijo, da bi г njo študirala na
univerzi. S pridobljeno fakultetno di-
plomo bi potem usedla kako poseb-
no mesto v njegovem podjetju. Nema-
ra bi mu kot osebna tajnica sedela ob
strani, da bi s svojo nenavadno lepoto
osvetljevala še njega Sploh bi postala
njegovo najmočnejše reklamno sredst-
vo. Iz oglasov v časopisih in na te-
leviziji, z velikih plakatov po vseh kra-
jih dežele bi slike oboževane miss pri-
poročale nabavo mnogovrstnih artik-
lov pri Metalodonu. Kdo bi se pač
mogel upirati telesnim čarom Dore
Mavrinove in zapeljivosti seksa, ki ga
vrače izžareva! Vse to pa bi Kovino-
kom nedvomno hudo prizadelo Ne!
Nevarnega tekmeca bo treba prehiteti,
■ p ie še ni prepozno!
Potem ko je miss MaLa Evropa pre-
,ela visoko denarno nagrado poleg
obilnega cvetja in zlatega nakita, ji
le mestni hotel Imperial dal га dva
tedna brezplačno na razpolago razko-
šen apartma, seveda z relclamnimi na-
m.eni. Nastanila se je tu in sprejema-
la obiske občudovalcev, seveda najra-
je takšne z darili Rada se je kdaj
sjy^ehodila po mestnih ulicah m par-
ku. seveda je pri tem nenehno menja-
vala svilena oblačila, ki so jo г njimi
počastile nekatere modne hiše. Ka-
kor nekakšna tajnica jo je povsod
spremljala njena nekdanja sošolka
Ines. V njeni družbi se je pojavil kdaj
tudi kak kavalirski mladenič, neznan
našim meščanom. Nekdo jo je videl
tudi v družbi z enim naših nogometnih
prvakov iz glavnega mesta, slavnega t'o-
di izven domovine, in lahko da je bil
to zares on — »Čuveni Djoka«. črnoko-
drasti. zagoreli orjak. Občudujoči ta-
ko neîiadni dvig še nedavne dijakinje
in njo samo so se ljudje povsod ozi-
rali za njo, ne da bi mogli vsi pri tem
prikriti svojo zavist.
Tomo ivnik se je kar hitro odločil.
Lepotici Dori je napisal ljubeznivo pis-
mo s prošnjo, da ga sprejme na po-
govor v času, ki naj ga blagovoli do-
ločiti sama. Dva dni kasneje mu je ho-
telski sluga prinesel njeno sladko par-
fumirano vizitko s sporočilom, ki mu
je za prihodnje dopoldne zagotovilo
sprejem pri njej.
Elegantno opravljen je z bogatim šop-
kom v roki moral štiri minute počaka-
ti v predsobi Dorinega imenitnega
apartmaja, da ga je njena tajnica mog-
la medtem prijaviti. Nato mu je miss
Mala Evropa sama odprla vrata in mu
prijazno segla v roko, ko je stopil v
sobo. Vanjo je z balkona opojno deh-
tela množina bujnega cvetja in z nje-
govim duhom se je rahlo mešala dim.
na cigaretna meglica. Zavedel se je, da
nekako tako tudi resnična kraljico
prejema svojega podložnika, ko ga
osrečuje z mehkim nasmehom in
'ibrano besedo.
Kar izžarevala je svojo mlado le-
poto — visoka, a nežno polnih oblik
jih še malo ni skrivala, г globo-
ko sijočim pogledom izpod dolgih tre-
po-lnic Tia vekah in z lesketajočimi se
očmi. Kako lahkotno je znala med pr-
sti vihteti tanko cigareto in jo nositi
k ustom! Skoraj smešen je bil ob njej
videti on, že štiridesetleten, nevelik, a
širokopleč in že malce trebušen, z do-
brodušnim obrazom!
Sprva ga je nekoliko plašilo, ko je
pomišljal: kako le bi se moglo to bo-
žansko, nedvomno v vseh pogledih po-
polno bitje ponižati do tega, da bi že-
lelo prejemati štipendijo kakega do-
mačega podjetja in celo še službo v
njem! Dekle, ki bi ves svet padel pred
njo na kolena, če bi ji bilo količkaj
do tega! Kljub temu — tu ne bo smel
odnehati, tu gre za vse: Skutmk ah
on, Kovinokom ali Metalodon. biti ali
ne biti... In ojunačil se je, še pre-
den je mogel premagati vso svojo za
drcgo.
»V nenavadno čast mi je, da vam
moram čestitati tudi jaz kot oseba m
kot direktor Kovinokoma. Dosegli ste
visoko priznanje, ki je v ponos na-
šemu kraju in domovini. Dovolili ste,
da vas spoznam... Blagovolite spreje-
ti tale skromni šopek .. .«
»Hvala vam, vesela sem . ..« mu je
ljubeznivo odvrnila in ga povabila, da
sede v mehak fotelj ob mizi, oblože,
ni s kupt odprtih pisem. Tudi sama je
sedla njemu nasproti in ni skrivala
pred njim dovršeno oblikovanih nog
pod kratkim krilcem. Njena tajnica je
postavila na mizo steklenico z likerjem
in pecivo. Zdaj je Tomo Ivnik pristo-
pil k stvari:
»Oprostite mi, da načenjam neko
posebno zadevo... Saj mi ne boste
zamerili, prihajam namreč s prošnjo.
Naše podjetje se obrača do vas. Sli-
šali smo namreč, da nameravate pri-
četi s študijem na univerzi. V ta na-
men vam želimo odobriti primerno šti-
pendijo. Ali se vam ne bo zdelo za
malo pristati nanjo? V zvezi s tem vam
ne bo treba prevzeti prav nobenih ob-
veznosti do nas. Nam pa je do tega,
da na ta način izrazimo svoje občudo-
vanje do vas, svoje priznanje vam za
vse, kar pomenite našemu mestu in
deželi. Srečni smo, da ste izšli iz na-
še sredine in še ruis vse daleč nao-
krog proslavili...«
»Veseli me vaša pozornost do mo-
je osebe,« je s priklonom odgovorila.
»Resda od same slave ne bom mogla
večno živeti. Moj namen je študirati
germanistiko, to se pravi: jezike. Sti-
pendije bi se ne branila, seveda se
pri tem s svoje strani ne bi v ničemer
vezala.«
»У vsem bo odločala samo vaša vo-
lja. Pri nas je prosto mesto glavne ko-
respondentke, to vam gotovo ne bi
ustrezalo. Tudi novo tajnico direktor,
ja homo v doglednem času potrebova-
li oziroma bo ta potrebna meni. Seve-
da boste želeli prej končati s študi-
jem. Priznali bi vam najvišje prejem-
ke, za delo pa vas sploh ne bi zadol-
éevali. Vaša bodočnost ostane seveda
v vaših rokah ..
»Z zanimanjem sem vas poslušala
Toda — ah mi verjamete, da imam
že več ponudb z drugih strani in da
so nekatere teh vaši zelo podobne?«
»Morda vas snubi tudi podjetje
Metalodon?«
»Menda se res tako imenuje. Neki
direktor Skutnik me je predvčerajš-
njim obiskal.«
»Torej sem uganil. Ste mu na kaj
pristali?«
»Izgovorila sem si pet dni v pre-
mislek.«
»Hvala bogu! Bili ste torej previd-
ni in pametni.«
»Ponudil mt je tisočak mesečne šti-
pendije, ki bi jo po potrebi še pove-
čal.«
»Kakšne pa naj bi bile vaše na-
sprotne usluge?«
»Ne vem, ali ravnam prav, ko vam
odkrivam vse to?«
»Dragoceno mi bo vaše zaupanje in
hvaležen vam bom zanj. Obljubljam
vam pa najstrožji molk o vsem.«
»No, želim vam verjeti. Torej: do-
volila naj bi podjetju, da pri rekla-
mi uporablja mojo sliko. To bi mi
posebej plačali. Ce pa ne bi hotela
študirati, bi me že zdaj naredili za
direktorjevo tajnico.«
»Tako torej. .. Vse to vam nudimo
tudi mi in celo še več. Se letos pride
v promet neka naša posebna pasta za
čiščenje kovinskih predmetov, ki se
po uporabi spet zableščijo kakor no-
vi. To čistilo pa bi imenovali po vas
Dorin blesk in napisu na škatli do-
dali vašo sliko. Seveda bi mm do-
voljenje za to plačali posebej. Naj-
manj z desettisočakom ...«
»Prišlo mi je na misel: kaj ko bi
jaz pristala na to, da sprejmem šti-
pendijo z obeh strani?«
»Oprostite! To bi bilo nemogoče!
Obe podjetji sta povsem iste vrste in
zalagata potrošnike z enako robo. Za-
to si seveda hudo konkurirata. Doslej
sta se uspešno upirali vsaki zamisli in-
tegracije. Nikakor torej ne moreta t
reklami uporabljati istih sredstev «
»Zdaj to razumem, da «
»In kako vam je bil direktor Me
talodona osebno všeč, če vas smem
vprašati?«
»Nisem se kuj bolj navdušila zanj
Zdel se mi je premalo uglajen m pre
več čudaški v svojih manirah.«
»Pravilno ste ga ocenili. Vesit-., saj
nima niti popolne osnovne šole Sa
mo s trdimi komolci in glasnim go
vorjenjem se je prirjnil v ospredje
najbrž le za krajši čas.«
»Tudi s tem, da si je celo tu r
moji sobi upal prižgati cigaro, se mi
ni prikupil. Zasmradil mi je vse pro
store, tako da jih je bilo treba dva
dni zračiti.«
»Zdaj pa si sebe predstavljajte kof
njegovo osebno tajnico. V njegovem
smradu bi celo vaša nebeška lepota
pričela veneti.«
»V nekem trenutku, ko je bil tu
kaj, se je nekoliko nepričakovano nag
nil k meni, kakor da bi me nameraval
poljubiti. Pomislite! Vendar tega ni
storil, zato mu s tem očitkom morda
delam krivico...«
»O, prav nič mu ne delate krivice.
Prav to mu je zelo podobno, saj ga
predobro poznam.«
»Primitivec je.« je odmahnila z ro-
ko. Natočila je spet obe šilci in to-
krat sta z njima trčila. Ona pa je
povzela:
»Kaj menite, kolikšno štipendijo bi
mi vaše podjetje moglo odobriti?«
»No, tudi mi bi vam priznali me-
sečni tisočak. Ob sklenitvi dogovora,
ki do njega pride lahko že jutri, pa
vam izplačamo , tudi še trt obroke za
nazaj. Vsako vašo udeležbo pri naši
reklami vam bomo honorirali še pose-
bej., Pri tem vas z ničimer drugim ne
obvezujemo. Ali smemo upati?«
»Preden mi potečeta oba tedna bi-
vanja v hotelu^ vas poiščem v podjet
ju. Se malo bom razmislila in upam.
da se bomo sporazumeli.«
Zahvalila sta se drug drugemu чп
Tomo Ivnik je z občutkom priborje
ne zmage pohitel iz hotela in stopil
v avto, ki je čakal nanj. Pogledal
je na, SVOJO ročno uro. Resda je ču-
dovito hitro potekel čas prijaznega
pogovora z njo — г miss Mala Evro-
pa. Zamisel Rina Skutnika je bila ne-
dvomno pokopana in s tem so bile
zdaj zavarovane perspektive Kovinoko
ma.
Stiri dni kasneje se je okrog pot
dneva pred upravnim poslopjem tega
podjetja ustavil avtotaksi. napolnjen s
kovčki in zavitki. Iz njega je prožno
skočila Dora Mavrinova, vsa v šume
či svili, mlada m očarljiva, v sprem
stvu svoje tajnice Ines.
Takoj jo je v svojem kabinetu spre-
jel direktor Tomo Ivnik, ves nasme-
jan. Prišla je, da podpiše dogovor m
prevzame štiri obroke odobrene ji šti-
pendije. . Hitro je opravila, izrekla pa
je še željo:
»Kar sramujem se, da kot miss še
nimam lastnega avtomobila. Kupiti ga
hočem v najkrajšem času. V ta na-
men pa mi manjka še nekaj denarja
Ali bi mi vaše podjetje moglo poma-
gati s posojilom?«
»Ne bo nam pretežko ustreči vam
Računajte z nami!«
Mudilo se ji je že. Nocoj jo pri-
čakujejo častilci in častilke njene le-
pote v Zagrebu. Jutri pa bo tam pri-
sostvovala veliki nogometni tekmi, kaj-
ti je navdušena za ta najplemenitejši
šport. Prihodnji teden se bo vpisala
na fakulteti
Z milim nasmehom se je Ivniku
zahvalila za vse in tudi za denar. Po-
tem je šofer z njo in njeno tajnico
v avtu pohitel na pot proti Zagrebu
Minila sta dva meseca, ko je jav
nost vendar spet kaj novega slišala o
svoji ljubljenki — lepotici. Časopisi so
sporočili, da se je v Nemčiji poročil
eden naših glavnih nogometnih asov
»Cuveni Djoka«, potem ko je tam pod-
pisal pogodbo za eno leto igranja v
nekem elitnem klubu za visoko plačo
Njegova soproga pa je postala znana
mlada lepotica našega rodu Dora Mav-
rinova — zdaj miss Mala Evropa.
Poldrugo leto kasneje je Tomo Iv-
nik prejel iz Amerike ček, glaseč se
na tristo dolarjev, s pripisom: — Ker
mi niti štipendija niti služba nista več
potrebni, vam vračam znesek z zahva-
lo za vašo dobro vero vame. Dora.
Dorin blesk za čiščenje kovinskih
predmetov, predviden v proizvodnem
načrtu Kovinokoma, pa s tem imenom
nikoli ni prišel v promet...
16. stran ^ NOVI TEDNIK
St. 2 — 16. Januar 197$
---S
V	V	v^
Kako je bilo za Silvestrovo v Žalcu? So bili tudi Žalčani med novoletnimi nakupi širokih rok?
Ali Žalčani radi potujejo? Je tudi v Žalcu knjiga največji človekov prijatelj? — To so bila
vprašanja, ki sem jih zastavljal svojim sogovornikom pred dnevi, ko sem z beležnico v roki in
fotoaparatom čez ramo obiskal nekaj trgovin in lokalov v središču mesta. In kaj sem zvedel?
Toliko sem ta dan izvedel o Žalčanih. Zapravljivi so, če je treba, saj ob praznikih radi obda-
rujejo svoje bližnje. V prostem času radi berejo. O tem priča gneča v knjigarni in v knjižnici.
In Žalčani se radi potepajo po svetu in doma. Pa dober kruh imajo radi! Nič presenetljivega
torej. Občani so kot vsi drugi. Le da je njihovo mesto manjše, pa zato tudi bolj prijazno.
Zmanjkalo je
kaset
Najprej sem se ustavil
v poslovalnici Elektro in
pokramljal s prodajalcem
Evgenom Vedenikom, do-
mačinom iz Matk:
»Pri nas smo imeli pred
novim letom neznansko
gnečo. Pričakovali smo si-
cer, da bomo prodali več
kot običajno vendar se
takešnega obiska le nis-
mo nadejali, žalčani so
kupovali vse vrste izdel-
kov —• od barvnih in čr-
nobelih televizorjev do pe-
či in konservatorjev. Ne-
kajkrat smo se celo vpra-
šali, če bomo imeli do-
volj blaga za vse kupce.
xNío, zmanjkalo nam je le
glasbenih kaset.«
Po tem bi sodil, da so
žalčani veseli ljudje in
pred prazniki nič kaj varč-
ni. Bogato novo leto so
imeli. Kako pa je silve-
silvestroval moj sogovovr-
nik?
»Lepo sem se imel. Do
polnoči sem bil zunaj, na-
to doma. V nasprotju z
večino Slovencev sem na-
vdušen nad letošnjim no-
voletnim TV sporedom, še
posebej nad koncertom iz
Wiesbadna.«
Najboljši je črn
kruh
Moja naslednja postaja
je bila Pekarna, sogovor-
nica pa nadvse zaposlena
L«jzka Rutar, ki mi je,
medtem ko je stregla šte-
vilnim žalčanom v Pekar-
ni, komaj tegnila odgovar-
jati. V žalski Pekami pro-
dajalkam res ■ ni dolgčas.
»Devet vrst kruha lahko
dobite pri nas, peciva pa
še mnogo več.«
»Ali lahko sklepam, da
so Žalčani sladkosnedni?«
prašam, ko s p>ogledom le
ne morem proč od mno-
žice slaščic.
»Rekla bi, da so slad-
kosnedni, saj nam le red-
kokdaj ostane kaj peciva
neprodanega. No, krivda
je tudi v tem, da je veči-
na žensk i? Žalca in ob-
čine sploh, zaposlenih in
tako vse prerado zmanjka
časa za lastno peko.«
Zanimalo me je še, ali
vse te dobrote naredijo
pri njih in kakšen kruh
Žalčani najraje jedo.
»Kruh pečemo ves sa-
mi, razen toasta. Tudi »su-
ho« pecivo delamo sami,
medtem ko sveže pecivo
dobivamo iz Celja.
S kruhom pa je tako,
da imajo Žalčani najraje
črnega.«
»Zato ker je dober ali
zato ker je cenejši,« brž
vprašam.
»Oboje.«
»Gospodinj^, ki je prav-
kar spravljala svež hle-
bec pa je še primaknila
»Pa bolj zdrav je tudi...«
11. svetovna
vojna
v žalski knjigami je bi-
la moja sogovornica pri-
jazna Silva Kač. »Vsako
leto imamo pred novim
letom hudo gnečo v naši
knjigami,« mi je hitela
pripovedovati. »Pa smo že
navajene. In čeprav de-
lamo resnično cele dneve,
nismo slabe volje. Te dni
imamo seveda prometa
manj in se lahko oddah-
nemo. Napomo pa bo spet
v dneh pred 8. marcem.«
Seveda sem bil rado-
veden, katere knjige žal-
čani najraje bero? »To je
težko reči. Veliko proda-
mo vsasko vrstnih knjig.
»Vodijo pa: Diagnoza rak.
Gospa s pustega brega in
Poletje z Danico. Verjet-
no pa smo doslej prodali
največ knjig »II. svetov-
na vojna«. Za to delo je
bilo zanimanje res izred-
no. Podobno sicer velja
tudi za enciklopedične in
poljudno-znanstvene izda-
je. Dejala bi, da imajo
žalčani knjigo za svojo ve-
liko prijateljico, saj je tu-
di v knjižnici vedno gne-
ča.«
Žalčani
radi potujejo
Pred novim letom so v
Žalcu ponovno odprli tu-
ristično poslovalnico Iz-
letnika. Zavil sem tudi
sem tudi sem, saj me je
zanimalo, kako je s poto-
valnim duhom Žalčanov.
Darinka Baloh mi je o
tem rada povedala:
»čeprav smo poslovalni-
co odprli šele nekaj dni
pred novim letom, je bi-
lo zanimanje žalčanov za
potovanja pred novim le-
tom in za silvestrovanja
doma ali na tujem veliko.
Drži pa, da se tudi žal-
čani najbolj zanimajo za
smučanje. Zal je s sne-
gom ponovno križ. Po iz-
kušnjah iz prejšnjih let
in po prvih letošnjih vti-
sih bi rekla, da se žalča-
ni radi potepajo po sve-
tu. Dela mi tako ne
zmanjka.« In kako je sa-
ma silvestrovala?
»Zelo prijetno, hvala. Bi-
la sem z družbo v Vele-
nju in bilo je veselo, kot
se za novo leto spodobi.«
Ko sem se poslavljal pa
sva si zaželela veliko sne-
ga, saj tudi. Darinka Ba-
loh rada smuča :..«, če-
prav sem kar naprej na
tleh,« se je še nasmejala
za menoj.
BRANKO STAMEJ<5IČ
LOJZE
POŽUN
OSVOBODITEV IZ „STAREGA PISKRA"
4
Ker so tja prispeli precej po deseti uri, ko je bi.a
v mestu že policijska ura in gibanje še posebej ome-
jeno, so se namenili ostati kar tam, ne da bi se po
skušali vtihotapiti v Dobrajčevo drvarnico, kot so bili
prt.dvidéli v načrtu. Zaradi močneje razsvetljene Ljub-
ljanske ceste so se prikrili v senci vsak za svojim
kostanjem. Opazovali so dokaj pogostne patrulje, ki so
križarile 'v vseh smereh, vendar se je okrog enih njih
število zmanjšalo. Na Glaziji so morali čakati polne
tri ure, kar je seveda predstavljalo izredno duševno
obremenitev za tako razgibane diverzante, še najhi-
treje je čas minil Ivu, ki je enostavno zaspal za svo
jim kostanjenl.
Na Glaziji so se zaradi morebitnega srečanja z nem-
ško patruljo dogovorili za zvijačo, da bosta Žarko in
Nande, oblečena v nemški uniformi, navidez vodila v
zapor ujete partizane — Očka, Iva in Borisa, seveda
3 prikritim orožjem pod plašči, za njimi pa bi stopal
še tretji nemški uniformiranec — Brus. In ko je manj
kalo le še nekaj minut do druge ure, so se tako raz-
porejeni in z orožjem pripravljenim na strel odpravili
po Ljubljanski cesti, Vodnikovi' in Gledališki ulici proti
cilju. Če bi jih kdo ustavljal in kaj posumil, bi ga
morali po možnosti utišati brez streljanja, če naj bi
na samih presenečenjih osnovana akcija uspela. Prav
tako bi po vdoru v »Stari pisker« v primeru odpora
opravili s posadko le s pestmi ali hladnim orožjem
V skrajni napetosti in pripravljeni na vse so pri
siuhnili odmevom svojih korakov. Ko so preš.i Vod
nikovo ulico, kjer je bila policijska postojanka m pred
njo stražar, ne da bi jih na razdaljo kakih deset me
trov ustavil, so napravili še nekaj deset korakov in že
30 se znašli ob obzidju ter končno pred železnimi
vrati enega najstrašnejših zaporov nacistične okupa-
cijske strahovlade.
Pred vrati jih je s prižgano baterijsko svetilko in
šopom ključev pričakoval Grad, ki od nestrpnosti ni
möge vzdržati v notranjosti, čeprav je imel nastopiti
s.užbo šele ob dveh, se je s kolesom pripeljal že ob
enih in zamenjal dežurnega paznika Dosedlo: prišel
da je pač nekaj pred časom in naj se Dosedla kar
odpravi spat. To je rade volje storil in odšel v prostor
poleg stražamice.
Načrt se je uresničeval v najlepšem redu. Grad, ki
so mu sledili v notranjost, jim je namignil proti pro-
storu, v katerem je poleg Dosedle ležal na pogradu še
en stražar. Ko je Žarko z obešalnika snel dve pišto.i
in so kar štirje borci naperili brzostrelke nanju, jima
presenečenima ni preostalo drugega, ko da sta se vdala.
Slovenec Dosedla je moral oditi z Gradom pomagat
odpirat celice, drugega pa je prevzel Ivo in ga odvedel
v prvo nadstropje.
Med tem ko se je skupina porazdelila po hodnikih,
]e žarko zaklenil vhodna vrata ter »prevzel stražarsko
in dežurno službo«. Ko se v sobi dežurnega paznika
neiiadoma oglasi telefon, se mu žarko v zagati pri-
bliža. poskuša pridobiti na časii, da bi se lažje zbral
in pravilno ukrepal. Dvigne slušalko, a se ne oglasi.
Zaspan ženski glas ga vpraša, če je vse v redu. Na
kratko in mimo v nemščini pritrdi in počasi odloži
slušalko. Zatem odide k vhodnim vratom, jih odklene
in se prepriča, če je zunaj vse v redu.
Med tem se je skrivnostna akcija v notranjosti raz-
vijala nadvse uspešno. Nande, Влјз, Boris in Očka so
po Gradovih navodilih v kratkem času vdrli v vse
prostore, v katerih so spali pazniki ter jih presenečene
in povsod pred odpora zgnali v nekoliko večji prostor
v prv'em nadstropju, kjer jih je z brzostrelko zastražil
Ivo. Od njegovega nastopa je bil še kako odvisen izid
akcije čeprav po postavi manjši, jih je držal v šahu
kakih dvanajst, večidel velikih in močnih Prusov, z
dvignjenimi rokami nad glavo pa so bili videti še večji.
Brus in Boris sta končno vdrla še v komandantove
sobo. Na poziv, naj dvigne roke, ga je vrglo kvišku in
je kot obseden skaka, po postelji, a zatem spet legel.
Ko se je zavedel in sta ga le opozorila nase, je jecljal,
da kaj takega vendar ni mogoče. Skrušenemu sta
dovolila, da se je oblekel, in ga odgnala Ivu v varstvo.
Še pred tem sta se polastila njegove pištole in dveh
povsem novih brzostrelk z ustreznimi šaržerji v torbi-
cah. Eno si je obdržal Brus, ki je prišel nad ^>Stari
pisker« le s pištolo in tremi ročnimi bombami, drugo
pa so izročili Gradu, ki se je po akciji pridruži, parti-
zanom. Ker je po Gradovem opozorilu manjkal še en
stražnik, ga je Nande skočil iskat v gornje nadstropje,
ga razburjenega prijel na hodniku in odvedel k drugim
zastraženim.
Ko sta Grad in Dosedla na hitro odpirala eno za
drugo vse celice, razen onih s kriminalci, je prišlo do
niti najmanj pričakovanega zapleta. Zaporniki namreč
niso hoteli iz celic. Vedeli so, da nameravajo gesta-
povski zločinci tisto jutro odgnati večji transport na
ustrelitev v Maribor, a da bi se utegnili v zapom po-
javiti partizani, si nihče niti v sanjah ne bi bil moge-
pričarati. Množico je še posebej vznemiril nekdo od
zapomikov, ki je sojetnike glasno prepričeiral, naj ne
nasedejo gestapovski zvijači, ker da jih bodo vse po-
strelili. Se posebno mučen položaj je nastal, kakor
hitro so zagledali Nandeta v gestapovski tmiformi in
Brusa v usnjenem površniku prek nemške unifomie.
Osvoboditelji so jih le s težavo prepričevali, da so res
partizani. Položaj sta reševali jetnici Jelka in pa živka,
ki je med rešitelji takoj zagledala svojega očeta
»Očka«, pa tudi Nandeta so končno kot partizana pre
poznali jetniki iz Zagorja, trgovca Mihelčič in Jemejc
in pa Forte, Nandetov sosed iz Kotredeža pri Zagorju.
Med odpiranjem celic na ženskem oddelku jih je
poskušala razvpita nemška paznica pri tem ovirati.
Divje je klicala komandanta Josefa, naj pride gor.
Nande jo je na kratko utišal s tem, da jo je zv.ekel
v neko majhno in tesno celico brez okna, jo stlačil
v visoko leseno kad, polno vode in vrata zapahnil.
Franc Čretnik-Marjan, vodja tehnike »Simon Gre-
gorčič« v Zavrhu, ki so ga bili Nemci zajeli 3. novem-
bra skupaj s sodelavcem v tehniki Ferdom Vebrom-
Zoranom in sta bila v skupini, ki naj bi jo odgnali na
streljanje, je izjavil, da so se po hrupu in tekanju na
hodniku odprla vrata, v tistem pa je že bilo slišati
Grada ter Nandeta in Borisa, ki ju je s terena dobro
poznal, kako so jetnike p>ozivali, naj odidejo še v druge
ce.ice po tiste, ki so se še obotavljali, čretnik je zatem
odhitel najprej še drugim razglašat, da so prosti, po
opravljeni nalogi pa se je še sam pognal na dvorišče.
V »Starem piskru« je vršelo kot v mravljišču. Večini
se je kar bosim mudilo na dvorišče. Spričo hrumenja,
ko da bi se zapor podiral, je Žarko znova odklenil
vhodna vrata in se razgledal na vse strani, zatem pa
se je še Grad z brzostrelko na kolesu odpeljal v okoliš
pregledat po-ožaj. Nestrpni osvobojenci so hoteli z dvo-
rišča čimprej na prostost. Žarko se je zavedal, da za
nobeno ceno ne sme dopustiti predčasnega in posa-
mičnega odhajanja toliki množici, dokler se ne bi vsi
zbrali na dvorišču. Vendar mu nenehno prepričevanje
in pojasnjevanje ni kaj prida uspevalo, želja po svo-
bodi je biLi le močnejša kot pamet. Kolikor mogoče
resno jim je zagrozil, da bo takoj streljal, kolikor bi
kdo pred zaključkom akcije poskušal na prostost.
§t. 2 — 16. januar 1975
NOVI TEDNIK — stran 17
PROJEKTA GOLOVEC/N TEHNIŠKI CENTER
v
Prejšnji teden so predstavniki celjskega družbenopolitičnega življenja obiskali gradbišči,
ki že kažeta prve sadove solidarnosti in enotnosti delavcev in občanov Celja. Delavci Ingrada
že gradijo družbeni center Golovec in tehniški center. Jože Marolt, Stane Seničar, Marjan
Ašič in Ivan Kramar so skupaj s projektanti in izvajalci pogledali, kako poteka gradnja obeh.
za Celje in celjsko območje pomembnih družbenih objektov.
Stavek v naslovu ni iz-
bran naključno. Ko smo
v teh dneh, po ogledu
obeh gradbišč, vpraševah
občane o potrebnosti obeh
projektov, smo slišali stal
ni refren: Bil je zadnji
čas ...
Ce bi strnili večino
mnenj, bi lahko ugotovili:
Celje že živi z obema ob
jektoma. Ne le zato, ker
bo vsak delavec celjske
občine prispeval del sred
stev za. družbeni center
Golovec (po družbenem
dogovoru daje vsaka de-
lovna organizacija 1,2 od
stotka narodnega dohodka
za Golovec in tehniški cen
ter) in za tehniško šolo.
čeprav bo največja vred-
nost obeh objektov to, da
jo gradi celjska solidar-
nost, da bosta objekta
zrasla iz samoodrekanja
delavcev, pa postaja sko
rajda ta materianla obvez
nost manj pomembna kot
sp тпапје, kako je Celje
predolgo odlašalo. Pre-
več čakalo.
To čakanje se danes ma-
ščuje, na primer v šol-
stvu, dijakom.
Naložba v znanje
'Razmere v srednjem šol-
stvu so zadnjih nekaj let
vse bolj zaskrbljive. Šol-
skega prostora je prema-
lo. Učenci ostanejo pred
šolskimi vrati Mstüi šol,
Iti bi jih radi obiskovali.
Ni prostora. Gospodarstvo
opozarja na preslabo kva-
lifikacijsko sestavo zapo-
slenih in zahteva sred
nk strokovne kadre. Teh-
f^iki so iskani. Л jih je
premalo. Celjsko gospo-
darsko območje pa jih bo
^'se več p>otreix)valo. Teh-
niški center ni zato le
celjska naložba. Resda bo
delež Celja v primerjavi
® prispevkom delavcev iz
drugih občin mnogo večji.
Vendar bodo z dogovorje-
f^imi prispevki sodelovale
'^di druge občine.
Kaiti prcsT^^am gradnje
^^hniškega šolskega cen-
tra je usklajen republiško
in območno. Pomeni pa
tudi realizacijo naloge iz
načrta razvoja srednjega
in višjega šolstva v Celju.
Projekt je prilagojen, v
namenu in funkcionalnosti,
nadaOjnjemu razvoju in
dustrije in gradbeništva
na celjskem območju in
v Celju. Prva faza grad-
nje tehniškega centra bo
zajela:
— prostore za tehniško
šolo strojne in gradbene
smeri za mladino in od-
rasle
—	za višjo strojno teh-
niško šolo
—	za gradbeno delo\^od-
sko m ix>klicno šolo
—	za elektrotehniško So
lo za odrasle.
V prvi fazi bd lahko
unel telmiški šolski cen
ter 36 oddelkov, kjer bo
na voljo 18 učilnic. Potre-
ben bo torej še dvoizmen
ski pouk. V drugi fazi
izgradnje predvidevajo še
10 oddelkov poklicne ko-
vinarske šole Za zlatarje,
graverje, urarje :n avto-
mehanike, 6 oddelkov po-
klicne gradbene šole ter
8 oddelkov srednje tehni-
ške in poklicne semijske
šole. Tudi oddelki višje
tehniške šole bodo imeli
svoj prostor v novem cen-
tra. V novem tehniškem
šolskem centru se bo la-
hko šolalo okrog 1600
učencev, šola bo imela
vse potrebne kabinete, te-
lovadnico, dvorano in dru-
ge spremne .prostore.
Celotna investicijska
vrednost I. faze projekta
je 57 milijonov. Delež celj-
ske občine bo znašal 73,6
odstotka ali 42 milijonov
din. Glavni vir doteka
sredstev je družbeni do-
govor, ki so ga podpisale
delovne organizacije. In
kdaj naj bi na Lavi že do-
končali in odprli ta za-
htevni šolski objekt? Do
konca aprila prihodnjega
leta. Kaj bo to pomenilo
za ra2:voj tehniškega šol-
stva na celjskem območ-
ju, je v tem trenutku te-
žko reči. Vendar pa lahko
že danes trdimo, da je na
ložba v tehniški center ne
le naložba v znanje mla-
dim. Je več — je v resni
ca pomembna gospodar
ska naložba v prepotreb
ne strokovne kadre. Ste
bri te naložbe so že dani
Ne le rekreacija
Ko je bil napravljen ela-
borat za gradnjo družbe-
nega centra Golovec, se
je enotno mnenje zlilo v
eno samo misel: takoj-
šnja gradnja družbenega
centra Golovec je trenut-
no eden poglavitnih eko-
nomskih in družbenopolj-
tičnih razvojnih investicij-
skih imperaitivoT Celja in
s tem tudi ena osnovnih
nalog njegovih družbeno
poliitLčnih in samouprav-
nih struktur.
Komu je center name-
njen? Delavcu in občanu,
mladini in otrokom Celja.
Katere dejavnosti bodo
našle svoje mesto na pro
sUxni pod Golovcem?
Pojdimo po vrsti:
— sejemsko razstaviščna
oziroma gospodarska de-
javnost
—	sindikalni šix>rt in
trim
—	kulturne prireditve
—	družbenopolitične, stro-
kovno-znanstvene л dru
žabne prireditve
—	športne prireditve, do
mače in mednarodne
—	zimska rekreacija
—	zabavna in družabna
srečanja
—	otroške in mladinske
dejavnosti
—	turistične pria-editve
Celjski delavci m obča-
ni torej gradijo družbeni
center, ki je mnogopomen-
ski. Ptistal bo zares prizo-
rišče vsega družbenega in
družabnega življenja Ce-
ljanov. Nudil bo odlične
možnosti, da se Celje afir-
mira ^kot pomembno sre-
dišče gospodarskega, kul-
tumo-zabavn^a, turistič-
nega, rekreacijsko-športne
ga in družabnega življe-
nja. Najpomembnejši ob-
jekti v centru bodo prire-
ditvena dvorana, pokrito
kopališče z avtomatskim
kegljaščem. sejemska dvo-
rana, odprto kopališče,
raznovrstna igrišča, bazen
za otroke, otroška igrišča
in drugi spremni objekti.
Kritike na račtm po-
manjkanja družabnosti v
Celju bodo z družbenim
centrom Golovec odpadle.
Možnosti bodo izjemne.
Ne zamudite dneva
To je bilo geslo pogo
vora med predstavnik
celjskega družbenopolitič
nega življenja z izvajal
cem (Ingrad) in projek
unti (Zavod za iiapredek
gospKDdarstva Celje). Vre
menske razmere so ugod
ne. Obe naložbi sta prio
ritetni v družbenem razvo
ju Celja. Hitra gradnja je
— poceni gradnja. Ni le
v ospredju prihranjeni di
nar. Oba objekta Celjan
že težko čakajo. Ce sr
bili morda še pred dve-
ma mesecema kakšni dvo
mi, sedaj jih ni m jih naj
ne- bo več. Objekta sta žr
v zemlji.
Rasteta. Zmaga naj soli
damost celjskih lelavcev.
Vsi, predvsem pa delovn:
kolektivi bd morah s ta-
kojšnjimi vplačili sredstev
po družbenem dogovoru
spodbuditi nemoteno in na
črtno gradnjo. Ne zamu
diti niti dneva. Napeti vse
sile, da bosta oba objek
ta v najkrajšem času od
pria prostore družbenim
potrebam celjskega delav
ca in občana. To naj bo
vodilo Celjanov v izgrad
nji Tehniškega hi družbe
nega centra Cîolovec.
Besedilo:
J. VOLFAND
T. VRABI
Poto: D. MEDVED
Na gradbišču
Simboli rasti
Delovodja na gradbišču
centra Golovec je Maksi-
miljan Šmuc. Pravi, da so
v zeml.)o že vgradili 218
pilotov in da gradnja do-
bro poteka.
Jože ing. Kopitar, pro-
jektant družbenega centra
Golovec: »Gradnja družbe-
nega centra CSolovec ni
trenutna odločitev, ampak
izhaja iz dolgoletnega raz-
mišljanja, da bi dobih v
Celju objekt, ki bi bil več-
namenski. Za diplomsko
nalogo sem delal urbani-
stični načrt zelenih povr-
šin pod Golovcem in to
so tudi kasneje z raznimi
dopolnitvami sprejeli. Ob
koncu se je izobliko-
vala sinteza vseh potreb
Za večnamensko dvorano,
kjer bodo možne vse pri-
reditve od kulturnih, šport-
nih, razstavnih, družbeno-
p>olitičnih do rekreacij-
skih itd. Z Golovcem že-
limo doseči, da bi občan
na strnjenem mestu imel
vse.«
Jure Sadar, predstavnik
projektantske organizaci-
je: »Projekti so v glav-
nem gotovi, manjkajo sa-
mo še nekateri detajli, ki
jih bomo lahko izgotovili
takrat, ko bodo za .njih
znani izvajalci. Povedati
moram, da smo imeli za
izdelavo zadnjih načrtov
zelo malo časa, ker se je
prej več govorilo. Torej,
pri gradnji bo potrebna
velika mera strpnosti in
medsebojnega sodelovanja.
Predlagam pa, da že zdaj
takoj pristopimo k nadalj-
nji izdelavi načrtov, da
nas ne bo čas tako »povo-
zil«. kot tokrat. Recimo
pri gradnji pokritega ba-
zena je delo še zahtevnej-
še kot pri dvorani. Zato
bo potrebno tudi več ča-
sa.
Miran Polutnik, arhi-
tekt, projektant tehniške-
ga centra: »Z izdelova-
njem projekta za tehnični
center v Olju smo začeli
takrat, ko še ni bilo jas-
nega programa za to šolo.
niti ga še ni danes. Vemo
samo. kakšna je srednja
šola danes in predvideva-
mo, kakšna bo jutri. Obo-
jemu je bilo treba zado-
voljiti. šola oz. tehniški
center bo tako »skelet«,
kjer se bodo stene dale
prestavljati in prilagajati
situaciji. To je bistvo. Po-
leg ostalega je širši pro-
storski koncept zastavljen
tako, da je možna nadalj-
nja gradnja prostorskih
kapacitet, saj računamo,
da bi bilo v zaključni fa-
V zi v šoli okoli 2500 dija-
kov.«
Bogdan Povalej, strokov-
ni tajnik Zveze za šport-
no rekreacijo: »Zadnji čas
je, da se je pristopilo k
izgradnji družbenega cen-
tra Golovec in tehničnega
centra. Zlasti za Golovec
utemeljujem s tem, da bo
na enem mestu lokalizira-
nih več objektov, ki bodo
služili različnim namenom
občanov. Pod isto streho
se bodo lahko odvijale
šte\'ilne raznovrstne prire-
ditve, za katere do zdaj v
Celju več ali manj ni bilo
ustreznega prostora. Isto-
časno se je treba začeti
tako pripravljati na na-
slednje faze. da se ne bi
ponovil prvi primer, ko
smo deset let govorili in
si zamišljali, kako naj bi
bilo.
18. stran — NOVI TEDNIK
Št. 2 — 16. januar 1975
CIGANICA — povest iz domačih isribov
44
»še dosti več, kakor je zapisano.«
Tedaj se je Osojnik divje zakrohotal:
»Hahaha, Silvester, ta baraba tatinska, ki se je vedno
s cigani klatil in z drugimi takimi potepuhi. To ste mi
čedni tožniki: cigan, ciganica, oni v kaznilnici in Jerca.
— Hahaha! Takim vendar nobeden ne bo verjel, če ima
kaj soli v glavt.«
»Le smej se, grešnik stari! Saj se ne boš več smejal.«
»Jerca, kje si dobila to pisanje?« je vprašal Ravnjak.
»Ha, ali misliš, da ni pravo? Poglej na pečat in pod-
pis! Prijela sem to reč na pravem kraju, ker sem vede-
la, da ste moški prepočasni m preveč nerodni... Doka-
zov je še dovolj — sodišče jih bo vse izpričalo.«
Tedaj je spregovoril zopet župnik:
»Nismo zato tu, da bi sodili, temveč da odločimo, ali
naj se poroka vrši ali ne. Odločiti morata vidva, ženin
in nevesta, predvsem ženin.«
Ne da bi dolgo premišljeval, je izjavil Ravnjak:
»Poroka se ne izvrši, dokler se vse ne pojasni.«
»Prekleto! Tak si torej? Zlodej salamenski!« je zaklel
Osojnik.
Nevesta in njena sestra sta zahreščali:
»Besedo sneš!«
»Noben mož nisi!«
»Baba si!«
»Zdaj vas poznam,« se je razjezil Ravnjak. »Zdaj sploh
odstopim. Ne vzamem te ne.«
Ta trenutek je krepko potrkalo in odprla sta dva orož-
nika in vstopila. Starejši od njiju je vprašal:
»Ali je tu neki Martin Osojnik, kmet na Osojah?«
»Ta sem jaz.« je odgovoril Osojnik, bled ko stena,
pa vendar z odločnim in trmastim pogledom.
»Sodišče nama je naročilo, da vas primeva.«
»Grom in strela, zakaj? Kar na kako zlobno obreko-
vanje vendar ne morete prijeti poštenjaka, ki še nikoli
ni imel s sodnijo opraviti.«
»Tole primite, gospod žandar,« je zaregljala bivša neve-
sta in pokazala na Jerco; »ta se laže in obrekuje.a
»Smrklja, smrkava!« je zaškrtala potovka.
»Midva nimava kaj reči, niti kaj spraševati; izvršiti
morava, kar nama je zapovedano,« je dejal orožnik in
prijel Osojnika za roko.
Tedaj je stopil župnik na sredo in prosil orožnika, naj
malo počakata, da se zunaj ljudje razidejo. Ko sta mu
ugodila, je šel gospod na sejmišče. Ravnjak, ujec Miha in
potovka so izginili pri onih vratih zadaj.
Na sejmišču je župnik razglasil, da se poroka zaradi
zadržka, ne more vršiti, in je prosil ljudi, naj se lepo
mirno razidejo. Večina je gospoda poslušala. Le nekateri,
ki so bili od sile radovedni, so še ostali: med temi
sta bila seveda tudi Cene in Urška. Cel šop moških se
je podal v gostilno. Pol ure potem sta orožnika gnala
Osojnika...
Urška je nekaj časa še stikala okoli župnišča, Cene
pa ji je pobrisal za tovariši v gostilno. Tu vam je bilo
danes glasno kakor pred kakimi volitvami. Jerca je se-
dela v kuhinji in se je krepčala s kislo juho, zraven pa
pripovedovala krčmarici, svoji prijateljici, kaj vse je v
Mariboru izvedela. Krčmarica je nesla novice še tople
svojemu možu v točilnico, ta pa takoj svojim gostom
v pivnico. Kar sapo jim je vzelo. Potem pa so se jim
odrešili jeziki in eden drugega so hoteli prevpiti. Eni
so dejali, da so že poprej vedeli, kako se bo ta zaroka
razdrla, drugi so se rotili, da so to vse skup same razne
čenče in da se bodo skadile v nič. Tedaj je stopil med
duri mojster Cene, ki se še od včeraj ni čisto razbistril, in
je zakruUl:
»Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo,
nazaj nas več ne bo.«
»Halo, Cene, bo kaj povedal!« so vzkliknili nekateri.
»Cene, kaj je novega?«
»Sreča je opoteča,« se je hehljal Cene, »in laž ima
kratke noge. Za levico jo drži eden in za desnico eden.
Tako jo vodita tam dol za vodo hohoho.«
»Kaj se nam pleteš? Povej tako, da te razumemo!«
»Ha, ali niste videli, ko so Osojnika gnali? Na vsaki
strani orožnik s puško pokonci, na sredi pa nekdanji
osojniški gospodar.«
Medtem ko je govoril, se je začul izpred gostilne nov
hrup. Dva orožnika sta našla gor pri čevljarjevi koči ci-
gana Mirka, vsega pijanega in sta ga vklenila in prignala.
Ko sta namreč iskala onega razbojnika, o katerem je
pripovedoval Osojnik, sta naletela na cigana in ga pri-
jela, ne da bi bila slutila, kako imeniten . lov se jima je
posrečil. Ker se je pijani cigan venomer s Cencem izgo-
varjal, sta orožnika prišla po tega v gostilno in sta ga
gnala s seboj, ne da bi ga bila vklenila.
S sejmišča sem je pridirjala Urška in vpila:
»Cene, Cene, za božjo voljo, kaj si napravil?«
»Ničesar!« je zahrulil čevljar.
Ko sta ga orožnika odgnala s ciganom, je zapel s po-
redno otožnostjo:
»Oj zdaj gremo,
oj zdaj gremo,
nazaj še pridemo ..
XIV.
2e tisti dan pred ponesrečeno poroko so popoldne bf
zojamli iz kaznilnice okrajnemu sodišču, kaj je Silvestt^
povedal. Se isti večer so prijeli Lizo Koren. Ta se je tala
prestrašila, da je takoj vse priznala in rekla, da ji je Osoj
nik dal dvesto za to, ker je pomagala dekle spraviti. Nali
je sodišče -odredilo, da še mora Osojnik zapreti. Prignai
so ga s ciganom in Cencem. Po štirih dneh so našli vs'
cigansko tolpo in so zaprli še Mirkovo ženo Bistro in tr
starejše cigane.
Sredi avgusta je bila razprava. Ko je Osojnik videl, è
nima kam, se je vdal m je vse priznal. Obsodili so ga f
petnajst let ječe. Silvester je dobil k svoji še pet let, cigo^
Mirko šest. Bistra tri in Liza Korenka eno leto. Cenca, i
ni bil kriv drugega kot to, da je cigana večkrat pri self
skrival, so držali samo nekaj dni, potem so ga izpustili
Pri razpravi so tudt ugotovili, da je Vanda, ali kaJcor s*
jo zdaj klicali Pavla zares hčerka Jurija Osojnika, ki
jo Cigani ugrabili Po krstnem listu, ki ga je poslal d»
mači župnik, ji je bilo JULIJANA PRAV IME IN JE BiH
ENO LETO MLAJŠA — KAKOR PA SO trdili cigani.
Ko se je vse pojasnilo, je sodišče odločilo, da je
osojška dediščina njena, vendar pa mora otrokom obsoja
nega Osojnika plačati dvajset tisoč dinarjev za dosedanf
delo na Osojah. Pavla jim je dala trideset tisoč dinarjet
Jerca ji je svetovala naj st poišče kake pridne najemnih
za Osoje. Poslušala jo je, zase pa je kupila hišico f
Št. Ožboltu; tu sta odslej z Jerco stanovali.
Z Ravnjakom sla se videla na sodišču, kjer sta mora^
oba pričevati. Pozdravila sta se, spregovorila pa nista,
kaj tednov pozneje sta se slučajno srečala pred št. Ožb^
tom. Pavla je zardela, povesila glavo in ustavila korak ^
in tudi Ravnjak je stopil bolj počasi: eden na drugega
čakala, toda nobeden m hotel prvi ziniti, in tako sta šl'
eden mimo drugega in sta se komaj pozdravila. Ko sta i'
nekaj časa potem njuni poti zopet križali in je Pavla o»
daleč zagledala Ravnjaka, se je na mestu obrnila in zavil'
po stezi, da ji ne bi bilo treba mimo njega.
Rada sta se imela ko nekdaj. Toda Pavla je bila mž""
Ijena in tudi dostojno se ji nt zdelo in za dekle nič
merno, da bi se bila svojemu nekdanjemu ženinu nasto^
Ijala, ko jo je tako hitro pustil tn se na drugo obes»
Njega, Ravnjaka pa je bilo sram in sitno mu je bilo, da
jo znova snubil tem bolj, ker se mu je zdelo, da mu nO<^
odpustiti in ga ne mara več.

NOVI TEDNIK — stran 19
MODA ZA ROSNA LETA
Tudi izbira otroških oblačil nam nemalokrat dela veliko preglavic
in skrbi, bodisi ne najdemo primernih oblačil, pravih velikosti in
■podobno. Zato so toliko na boljšem tiste spretne mamice, ki znajo
^ svojo šolarko same kaj naplesti, preurediti ali celo ukrojiti in sešiti.
Pa še hčerkine majhne éelje lahko prt tem upoštevamo, s čimer
jim bodo gotovo zelo ustregle. Kajti tudi odraščajoče deklice prav
kmalu spoznajo mikavnost in čar oblačenja, rade so lepo oblečene
in ni jim več vse všeč. Zato je potrebno kdaj pa kdaj spregovoriti tudi
o otroški modi, saj tudi ta nedvomno obstaja.
Predvsem je to moda, ki poudarja praktičnost, udobnost in upo-
rabnost, ki se zavzema za preproste, ljubke kroje tn živahne, pestre
barve.
Ce se vaša hči najbolje počuti v toplih, dolgih hlačah, naj jih
fear z veseljem še naprej nosi, saj je zdaj najbolj pravi čas zanje. Zra-
ven pa naj obleče debelo zimsko jopo.
širok ohlapen plašč, narejen po vseh pravilih letošnje zimske mo-
de, bo prav primeren tudi za pridno šolarko, če bo nekoliko prirejen
njenim rosnim letom in postavici. Pod njega bo oblekla polobleko,
h kateri bo menjavala bluze in pulije.
Ce bodo mamice ali celo njene pridne roke poskrbele še za topel
pleten šal, kapo in rokavice, bo oblečena tako za vsakodnevno pot v
šolo kot za bližajoče se počitnice.
ZDRAVNIK ODGOVARJA ^SVETUJE!
HOLESTEROL IN STAROST
Naš bralec iz Celja je vprašal:
Kakšna je odvisnost koncentracije ho-
lesterola v krvi od starosti.
Podaljšanje poprečne življenjske do-
be, kar opazujemo v vseh deželah sve-
ta, vodi vzporedno z dvigom življenj-
skega standarda ob razvijajoči si indu-
strializaciji do intenzivnega porasta
Euteriosklerotičmii obolenj ožiilja, srca
in možganov. Glede na število obo-
lelih in umrlih predstavljajo ta obo-
lenja pravo epidemijo druge polovice
našega stoletja.
Tempo, način življenja, kjer pre
vladuje sedenje, premalo gibanja, čez-
merno kopičenje maščob, pretirano
kajenje m duševne travme, preobre-
menjenost z delom in neharmonično
domače vzdušje, shšni in neslišni zvoki,
vse to je hud napad na človekov orga-
nizem.
Zakaj danes človek umira za posle-
dicami arterioskleroze vemo. Razisko-
vanja na mumijah so pokazala, da so
v tedanjem Egipt>u bolehali za arterio-
sklerozo zelo mladi ljudje. Resda ni
bilo letal in avtomobilov, vendar so
skrbi okrog gradenj piramid. Doline
kraljev, hramov v Luxorju, Karnaku
in Abu Simbelu glodale graditelje in
povenjenike državne blagajne ter po-
sredno seveda dvorne dostojanstvenike
in faraone. Ramzes II., 13. stoletje
pr. n. š. je bolehal za močno izraženo
arterioskleroiîo, a je sicer doživel za
ttóti čas relativno visoko starost 67 let.
»Smetana« tedanje družbe ni skopa-
rila z jedačo in drugimi užitki. Z vi-
nom in pivom so spoznali alkohol.
Pregledi kože mumij Tutmozisa II.,
Ramzesa III. in Amenofisa III., so po-
kazali, da so bili precejšnji debelu-
harjr. Upodobitve in slike kažejo fa-
raone in dostojanstvenike kot elegant-
ne in vitke. To nas zavaja prav tako
kot grške skulpture, ki so bolj izraz
umetnikove domišljije in želje kot pa
FKXioba resničnega videza.
Močno bi se motil tisti, ki bi imel
arteriosklerotična obolenja le za obo-
lenja starejše populacije. Res je, da
obolenje v razviti shki najčešče ugo-
tavljamo v kasnem življenjskem obdob-
ju, vendar vedno pogosteje opažamo
predvsem srčni infarkt, cerebralno
sklerozo in trombozo, že pri ljudeh
v zreli življenjski dobi.
V naši državi je leta 1965 umrlo
zaradi tega obolenja 267 moških na
100.000 prebivalcev. V Sloveniji so leta
1967 zabeležili med vzroki smrti 19,7
odstotka primerov, kar je daleč na
prvem mestu pred malignomi, pro-
metnimi nesrečami itd.
Znano je da zavzema v ateromatozi
vidno mesto lipidna infiltracija žilne
stene, največkrat je citirana stiidija,
po kateri je srčni infarkt pri moških,
ki imajcf višjo koncentracijo holeste-
rola v krvi, pogostejši kot pri tistih,
ki ga imajo manj. Znanstveniki so ugo-
tovili, da koncentracija holesterola v
krvi s starostjo raste. Holesterol in
totalni lipidi dosežejo največjo višino
v serumu človeka 50 let, in sicer
oca 200 mg odstotka, lipidi 750 mg
odstotka. Pri zdravih koncentracija
holesterola raste od 20. leta dalje pa
do obdobja med 50. in 60. letom. Po
60. letu starosti začno koncentracija
padati.
Pri tem je zanimiva ugotovitev, da
raste holesterol pri moških v mlajših
letih intenzivneje kot pri ženskah, v
starosti pa pri moških bolj strmo pa-
da kot pri ženskah. Ugotovitev glede
na starost in spol je pomembna, saj
vemo, da je pri ženskah od 25.—55.
let znatno manj obolenj kot pri moš-
kih istih let. Druga studija pa je po-
leg tega pokazala očitne razlike v vred-
nosti holesterola pri moških, kar je
odvisno od tega, s kakšnim delom se
ukvarjajo — z umskim ali ročnim,
bolj pogosto izražena pri zaposlenih
z intelektualnim delom. Vsem teorijam
je skupno, da pri nastanku tako ali
drugače sodelujejo holesterol in lipi-
di da srednja življenjska doba poteka
s hiperholesterolemijo (zvišani hole-
sterol) in srednja življenska doba je
tista, ki zahteva bolj ali manj pre-
prečevanje arterioskleroze, medtem ko
je njegova vrednost v kasnejših deset-
letjih •'•TDrašljiva.
^'ava starke. Albrecht Dürer
цШирпо'^
Hodim v zadnji razred osemletke,
z učenjem v šoU nimam težav, zače-
njajo pa se doma. Najmlajša hčerka
sem, imam pa še starejšega brata in
sestro. Na njiju doma niso nikoli tako
pazili kot name, tudi strogi niso bila z
nijma nikoli tako kot so z menoj.
Onadva lahko že doJgo hodita zvečer v
kino аИ gledališče, na plese, jaz pa
nikamor. Ce kam grem, lahko samo z
mamo in očetom, želim pa si drugačne
družbe, prijatelje in prijateljice svojih
let. Rada bi šla na plesTlstvodnca,
let. Rada bi šla sama na ples, v disko
klub, pa ne smem. Doma pravijo, da
to sploh ni potrebno in da se vsakdo
lahko nauči plesati kar doma m da je '
za to še čas, ker sem otrok. Kako naj
mamo prepričam, da bom lahko odšlo
na ples 'in kaj naj za takšno priložnost
oblečem?
JADVIGA
DRAGA JADVIGA,
nisi mi napisala koliko sta stara
1ж>ја sestra in brat. Lahko bi potem
ocenila ali tvoji starši pravilno (>cenju-
jejo njuno odsotnost na večernih pri-
reditvah^ dočim jo tebi branijo. »Tr-
ša« roka pri vzgoji ima lahko več vzro-
kov. Ce hodita že v višje šole je odlo-
čitev tvojih staršev pravilna. Ti si pač
»postrežek« doma in zato morda na
tebe bolj čuječe bdijo. Morda si od
sestre tudi bolj živa in zato se za tebe
mama še bolj boji?
S trdoglavimi prošnjami 'п joka-
njem glede plesnih težav doma ne boš
veliko dosegla. Na miren, strpen na-
čdn se največ doseže, zato najprej po-
izkusi z njim. Tako trdovratna pa tudi
tvoja mama ni, kot mi tožiš v pis-
mu, saj v isti sapi sprašuješ tudi o
obleki, ki naj bi jo v disko klubu no-
sila. Ko pripravljaš »teren« doma, mi-
sli že tudi na to, kaj boš oblekla. Ples-
nih oblek za mladino ni več. Imaš lep»
krilce in nekaj bluzic, imaš obleko
brez rokavov, p>od katero menjaš več
bluzic, tudi poletnih, v katerih doš po-
sebno šik? In še zadnji nasvet, ki mi
je šinil v glavo — povabi nekaj tvojih
sošolcev domov, da jih bo mama spoz-
nala, potem pa ... zaupanje ohrani!
NATAŠA
ZLATA PRAVILA
ŽIVLJENJA:
O MOŠKIH
Ko bom prenehal biti moški, bom
prenehal tudi živeti.
Aleksander Makedonski
Pravi moški želi dvoje: nevarnost in
igro. Zato želi ženo kot najnevarnejšo
igračko.	Nietzsche
Idealen mož je človek, o katerem
vse ženske sanjajo, da ga imajo, v
resnici pa ga nobena nima.
Ana Magnani
Idealen mož je tisti, ki ne pije, ne
kvarta, se ne ozira za drugimi ženska-
mi, se ne prepira in — ga ni.
Marlene Dietrich
Morda še ne poznate dobre in okusne
Čoka paštete v tubi 145 g, primerne tudi za
krasenje narezkov, ker ima oblikovan vrat
tube. Cena: 6,71 din.
Na otroškem oddelku veleblagovnice T
lahko v teh dneh ugodno kupite pajaca za
vašega otroka. Narejen je iz nepremočlji-
vega nylona, ima kapuco in rokavice. Ceno
278,00 so znižali na 218,00 din.
Če ste se že kdaj poskusili v izdelova«
nju tapiserij, se lotite večjega dela. V ve-
leblagovnici T lahko v ta namen kupite
komplet Scheepjes, ki vsebuje podlogo,
kvačko, strojček za rezanje volne in volno.
Za različne motive in različne velikosti (od
40 X 80 do 195 X 295 cm) bo treba odšteti
kar 1.478,94 do 6,252,77 din.
Prave bakrene džezvice za kavo različ-
nih velikosti (od 2 do 12 oseb) prodajajo
pri iVIiadinski knjigi. Cene so od 62,80 do
180,00 din.
Večjo izbiro lepih in toplih moških ple-
tenih jopic imajo v veleblagovnici Tkanina.
V tovarni Almira so jih narediil Iz original-
ne shetland volne. Cena: 458,85 din.
20. stran — NOVI TEDNIK
Št. 2 — 16. januar 1975
SAMOUPRAVNA TKSJALCU"
Tudi v Zalou so ustanovili
samoupravno uiteresno skup-
nost za telesno kulturo ter
tako prenehali z začasnim
delom, ki je trajalo več kot
leto dni. Pripravljalno obdob-
je je tako mamo, temelji so
pripravljeni, programi spre-
jeti m začeli bodo z delom,
katerega osnovni in najvaž-
nejši motiv je, še večji kvan-
titativni m kvalitativni razvoj
telesne kulture na vseh pod-
ročj'ih.
Program je zastavljen tako,
da zajema vse faktorje in
to od vzgojno-varstvenih
ustanoiv preko šol, TVD Paf-
tiza.n, delovnih organizacij do
društev. Gre za tri osnovne
postavke: temeljno telesno
vzgojo, rekreacijo m tekmo-
valni šport. 2e v pripravljaj-
nem obdobju so v žalski ob-
čin; • na tem področju na-
redili precejšnje premike, kar
vse je FK>rok, da bo letos in
prihodnja leta še bolje. Pre-
cejšnje število novih objek-
tov, ki so poleg kadrov po-
goj za razvoj telesne kultu-
re, je prispevalo, da v žalski
občini beležijo nekatere lepe
rezultate. Zlasti je razvita os-
nova, to je delo po šolskih
športnih društvih, nič slabše
ni pri sindikalnih športnih
igrah in rekreaciji, premik pa
je Uidi v tekmovalnem špor-
tu, kjer trenutno prednjačijo
kegljači Hmezada (nastopajo
v republiški ligi), odbojkarji
Šempetra, rokometaši Griž,
šahisti in nogometaši 2alca
pa še morda kdo. Trenutno
je v žalski občini med dru-
gim sedem rokometnih igrišč,
pet košarkarskih, tri brim
steze, osem telovadnic in šte-
vilni drugi objekti, za letoš-
nje leto pa predvidevajo na-
daljnja nova štiri igrišča za
rokomet, i)et za košarko in
tri trim steze (Griže, Bra-
slovče in Žalec). lajenmo po-
zornost bodjo posvetili ka-
drom, kajti brez teh ni pri-
čakovati napredka. Zato so
v programu za njihovo izo-
braževanje (sem'inarji, litera-
tura in p>odobno) predvideli
precejšnja sredstva.
Da bi dobro in široko za
stavljen program izpeljali, bo
potrebno sodelovanje vseh:
družbenopolitičnih organiza-
cij, mladine, krajevnih skuif>
nosti, temeljnih organizacnj
združenega dela, zdravstve-
nega doma (na dosedanje
slabo sodelovanje je bilo
izrečenih precej upravičenih
kritik!), pripadnikov JLA in
drugih.
AlPINiStiCNI KOTIČEK
PLEZALNA ŠOLA
že v prejšnji številki NT smo
objavili vabilo za plezalno šolo, da-
nes pa o tem kaj več. Vsak močnejši
alpinistični odsek izvede letno plezalno
šolo za planince in planinke, ki jih
gorske ture po markiranih poteh ne
zadovoljujejo več in ki želijo v skriv-
nosten, lep, a težaven m včasih tve-
gan svet alpinizma; hočejo užiti goro
brez omejitev. Idealno je, če' se pri-
javijo planinci s končano planinsko
šolo v mladinskih odsekih, mladinski
vodniki, sprejmemo pa tudi vsako-
gar, ki ima resen namen preizkusiti
samega sebe in postati dosleden, saj
končni izpit p>olaga pred samim seboj
in najobjektivnejšim sodnikom: steno
samo. Kakor je alpinizem resen šport,
je tudi družaben, zvezan z globokim
tovarištvom in doživetji, vendar nikoli
ni bil in ne bo igra na srečo.
Prvič se zberemo 23. januarja v
prostorih PD Celje, Stanetova ul. ob
18. uri. Starost tečajnikov najmanj Itì
let. Program predvideva teoretični del:
nevarnosti v gorah, oprema, prehrana,
spoznavanje gorstev, zgodovina planin-
stva Ш alpinizma, vremenoslovje, te--
tavnostne stopnje, prva pomoč -— pri-
bližno 10 do 12 predavanj, enkrat
tedensko. Vzporedno poteka prakt čni
del na skalah v Tremarjah in Grmadi
ter na skupnih turah na Okrešlju ali
Korošici. Solo vodijo člani GRS in
gorski vodn ki. zdravniki in drugi
sodelavci.
Vzponi članov in pr pravnikov AO
Celje:
5. 1. 1975.: Gračner Brane in Knez
Franček — tretji zimski vzpon v ste-
bru Štajerske Rinke. Višina stene
700 m, IV. st. .Razmere ugodne, izstop
mestoma leden.
12. 1. 1975. sta Knez Franček in Pâ-
lir Andrej preplezala prvič pozimi
»Beli raz« v severni steni I>edca.
Smer je izredno težka, saj beleži
komaj 5 letnih ponovitev. 5-f, čas
plezanja 4 ure. Stena večinoma suha,
—50C.
Isti dan sta Mesarec Srečko jn
Nadu Janez izvedla prvi zimski vzpon
po vzhodni grapi južne stene Mrzle
gore (sestop po grebenu in Hudem
prasku). Nadu je bü pri vzponu tik
pod vrhom poškodovan od padajočega
kanma, zato sta plezalca za sestop
porabila 10 ur in prispela na Okrešelj
ob 22. IV — 16 ur. Grapa zasnežena,
graben mestoma kopen, na severnih
straneh p>oledenel.
Gračner Brane in žuntar Tone sta
isto nedeljo innovila Tschadovo smer
v vzhodni steni Turske gore. III. —
7 ur. (Plezanje v zgornjem delu stene
izredno zamudno zaradi vodnega ledu
in novozapadlega pršiča).
OPOZORILO: v Savinjskih .\lpah je za-
padlo 10 rto l.i cm pršiča na ledeno podla-
ço. Pot na Okreši-lj, Klenienškovo planino in
sko7.i Kohanov kot mestoma poledenela.
V/poni nad Okrešljem m Koroško zahtevni
— pršič na U>deni podlagi. Nevarnost plazov
do novih padavin ali od.jiige ni. Obvrane
di-reze in capin.
Zimska solia na Koro.šiei je Urez peči. Na
ra-/.polago iideje, priporočamo kuhalnik in
spalno vrečo. Ker .ie solja večkrat neočišče-
na, " prosimo obiskovalce, da se ne drže
pravi'a: zapusti takšno, kot si jo našel, tem-
več: zapusti tak.šno, da ho drugim za vzgled,
.\lpinisti (л'1ја namreč niso uslužbenci »Sna-
tre«. (Velja tudi za zimsko sobo na Okreš-
Iju). Ne puščajti' v sobah in okoli njih
preostale odprte hrane (kruh, sir . . .). kveč-
jemu konzerve za dober tek vaših nasletl-
nikov, ker je miši w brez tega po kočah
preveč.
MIK
PLEZANJA
Nad Turskim žlebom — V ozadju severna stena
KEGLJANJE
DANES DERBI
Danes popoldne (15,30) bo
kegljaAki derbi v Žalen med
republiškima ekipama Hme-
zadom iz Žalca in KK Celje.
Pred petim kolom sta obe
ekipi doživeli po dve zmagi
Ш dva poraza ter imata po-
zitivno razliko v kegljih, ven-
dar samo s to razliko, da
so na lestvici treniitno za
mesto višje gostitelji. Kaj
lahko pričakujemo od regij-
skega derbija v kegljanju?
Predvsem zanimivo in lepo
borbo, ki bo po v.sej ver-
jetnosti odprta vse do га-
ključnep meta.
Prepričani smo, da bo od-
ločala trenutna forma, zbra-
nost in zaupanje v lastne
moči ter želja premagati di-
rektnega nasprotnika v regij-
skem derbiju. Tu .sta obe eki-
pi približno enako močni, po
kegljišču pa je malenkostna
prednost na strani domači-
nov. Kaj pa če v tem odlo-
čilnem momentu pozitivno
preseneti ta ali oni slabši
igralec iz ene ali druge eki-
pe? Ponovno smo tam, kjer
sta si jezička na tehtnici pri-
bližno v enakovrednem polo-
žaju. Kakorkoli že, današnje
srečanje bo izredno razburlji-
vo in kvalitetno, zapis pred
derbijem pa končajmo s sa-
lomonsko prerokbo: zmaga
naj boljši!
T. VR.ABL
KARATE
Na tretjem prijateljskem
srečanju karate klubov v No-
vi Gorici so velik uspeh do-
segli karateisti Celj^ iin La-
škega, sodelo^-ah pa so tudi
predstavniki Rimskih Toplic.
Celjani so v postavi Spiljak,
Tramšek, Čretnik in (5anžek
v finalu premagali Laško, ki
je tako osvojilo odlično dru-
go mesto. Najuspešnejši po-
sameznik je bil Celjan Spi-
ljak, ki ni izgubil srečanja.
Srečanje je med drugim vo-
dili tudi mednarodni sodnik
2. DAN Celjan Rudi Jakhel.
A.M.
ŠAH ^
Celjski šahisti so dosegli
vehk uspeh, ko so v vzhodni
slovenski šahovski ligi osvo-
jili prvo mesto in se bodo
borili s prvakom zahodne li-
ge. Zmagovalec bo v nasled-
njem tekmovanju v II. zvez-
ni šahovski ligi. Celjani so
si priborili končni uspeh v
Moravcih, kjer so kljub po-
razu z mariborskim Kovinar-
jem prehiteli vse ostale eki-
pe za 4,5 točke in tako pre-
pričljivo zmagali. V ekipi so
pri tem pomembnem uspehu
sodelovali: člani Bervar, Pe-
šec, Strajher, Studnička, Ceg-
lar. Jazbec, Ojstrež in Perti-
nač, članice Užmah, Kram-
berger in Hudnik ter mia
dinci Planine, Agrež in No-
vak.	J. K.
Danes ob 19.30 bodo Košar-
karji Kovinotehne odigrali
prvo prijateljsko tekmo z
drugoligašem Domžalami v
telovadnici posebne šole. V
celjski ekipi, ki se pod vod-
stvom trenerja Predraga Ni-
kolića vestno pripravlja na
start v novo sezono, bodo
nastopili tudi trije novi igral-
ci: dvometraš Miran Subotič
iz Skopja, Marjan Mackovšek
iz Kovinarja in Peter Ste-
fanec.	J. K.
TRIM
24, Januarja (petek) ц
1». uri v dvorani Naro<ij;
doma svečan zaključek
skih jubilejnih desetih
dirkalnih športnih iger. i
je lani nastopilo med ^
6» osnovnih organizacij
dikala (leU 1%5 »samo«
med članicami 37 (7) jq
rejšimi člani 36. Moškit,
lani nastopilo 2017 in ù
228 ali skupaj 2245. šu
vseh ekip v vseh katej
jah in panogah je bilo
ni 632 (li)65 pa 87)!
Med člani je lam zma;
ekipa ITC pred AEHü.'
EMO, pri starejših čij
železarna pred AEfíO ш
kamo ter med članic,
Ingrad pred AERO m
kamo.
Zmagovalne ekipe
Sšl: člani: plavanje At
(Rakita, i:iobe, Ciomuač,
čer, Vovk), smučanje iN;
(Kramer, Cvahce, Kai
Rožič, Магшсек ш Piaiy,
nogomec ITC (Vodeb, t
jan, Konradi, Bojevič, Vr,
Andžeiovič, Lujen, Kova
Dorn, Kačičnik, Seničar
in V., Gogola, Rezenc
Urlebi, mail nogomet ¡
(Tkavc, PresečniK, Boje
Fisier, Bezjak, Hrioer,
Doberšek, Cafuta in Gogs
odoojKa Ingrad (Zim.k,
kerc, Golner, V.tanc, Kro:;
šek), rokomet ITC (Bojo
Hribemik, Orač, Preseč
Verlič, Pavlovič, Kerkoš),
železnica (Pešec st. m c
Rudolf, Jošt, Novak, Go.
Plevnik m Potočnik;, nat
ni tenis Ingrad (Podbrez
m Jager), košarka Aero
tek, Herman, Derča, D
jan, Honigman, Dobovič
Faktor, Suši^rič, Krebs, ^
par, Robič, Seško m <
raks), kegljanje Ingrad C
novšel», Ahtik, Cizej, Kun
Kompan, Šunko, Sivka
Turščak) in streljanje E
(Jordan, Petrič, Cvek,
novšek, Pertinač in Št
her), članice: odbojka Inf
(Podbrežnik, Jager, Uri;
Robida, Mo toh, Jagrič, l'
jak in Klanjšek), пашј
tenis Ingrad (Podbrežnik,
ger in Motoh), kegljanje
RO (Kurent, Urh, Počiv
šek in Marine), streljanje
grad (Pelko, Petrič, Ja^
ш Bezlaj), smučanje Pro^
ta (Zgoznik, Kristan, Ц
in Kroflič) in plavanje Z
(Rosina, Goršek in Pre
ger). Starejši člani: pli
nje EMO (Kranjc, Trai
Ш Mravlak), smučanje АБ
(Nunčič, Zgoznik, Debel
in Koštomaj), mali nogoí
železarne Store (Belak,
ber, Petrič, Slatav, GodiC;
Grubenšek, Buksan, Pipa
Kavka in Ramšak), odbi!
Ingrad (Jankovič, Omak,
nik. Jelen F. m I., Loü
Kerkoš in Vitanc), narrií
tens AERO (Nunčič, B
V račun Ш Rehar) in strf"
nje Cinkarna (Kukovič,
čivalšek in Jonke).
Lani je zlati, srebrni
bronasti TRIM športni 2
osvojilo 331 udeležencev,^
liko pa je bilo tudi tak?
ki so sicer sodelovali,
dar ne izp>olnili vse pof'
Lani so največ znakov
vojili v Ivangradu 66, ?
nji 36 in Avto Celje 2fl
pa tudi 25 udeležence^,
so lani že tretjič zapovr
osvojili zlati znak in ^
prejmejo še posebno рП-'
nje. To so: Peter Faf
Jože Kramer, Vera Z«'
Marjan Leban, Drago ^
lovnik. Rudi Rovan, M'
Salomon, Drago Мо^
Ciril Trebičnik. Bo.jan -
delj, Lo.jze Vehovar,
na Fajs, Mirko Fa.is, Slf
Marinič, Slavko Hohnjec.
ran Lah, Tone Kolenc. ^
I>ebič, Teodor Kranjc.
Pečak, Miha Vitanc, ■
Jan Kavka, Lidija K'
Franc Skoberne in
Grubenšek.
TONE VP-'
ATLETIKA
Preko 130 pionirjev, ki
so vključeni v pionirske
atletske šole, .je nastopilo
v Celju v dvoboju med
AD Kladivar in maribor-
skim Branikom. Med pio-
nirji so celjski pionirji
v osmih disciplinah zma-
gali dvakrat (Kožar v te-
ku na 60 m — 8,1 in v
skoku v daljavo — 5,10
m), med plionirkami pa je
od devetih prvih mest os-
tal doma samo en naslov:
Regner jeva je bila prva
na 60 m — 8,7.
K. J.
Foto: D. MEDVED
§t. 2 — 16. januar 1975
NOVI TEDNIK — stran 21
22. stran — 
NOVI TEDNIK
Št. 2 — 16. januar 1975
§t. 2 — 16. januar 1975
NOVI TEDNIK — 
stran 23
LJUBEZEN PO SVETU
PAR IN VAJENKA
Kaj bi reoimo vi rekli, če
bi, i£0 ležete s svojo ženo v
I)osteljo, nekdo potrkal ali
pa kar enoätaivno vstopil v
vašo spalnico. Pa ne samo
to. Ko bi bil že tu^ bi mlado
tn rosno dekle enostavno le-
glo poleg vaju v posteljo in
prižgalo luč, da bi bolje vi-
delo kaj bosta počela in ka-
feo? Menda ne bi najprej
prav nič počeli, če pa kaj, bi
tisto radovedno punčaro vrgli
počez iz hiše.
' No, česa takega si par pri
plemenu Kilija, v afriški re-
publika Cad, ne more privo-
ščiti. Tam imajo doraščajoča
dekleta polno pravioo, kjer-
koli že naletijo na Ijiübeöi se
I)ar^ da pridejo araven in si
vso reč temeljito in poziomo
ogledajo. Dekleta morajo do
nasledijjega prazmiika zrelosti
biti temeljito poučene, kajti
sicer ne bo fanta, ki bi se
zanimal za dekle, ki ne ve,
kako se stvarem streže. In
kaiko zve vašika srenja, da
dekle pri svojem pouku iz
ljubezni napreduje? Sxenja
ve, kajfti takšna radovedna
smrklja potem na ves glas in
slikovito pripoveduje vse, kaj
je videla. Voditi ljubezen v
prisotnosti taikšnele učenke je
pri KlMj'ih hudo odgovorna
in naporna reč, kajti treba je
pokazati vse spiretnosti^ da bi
ne bili vasi v posmeh.'
Seveda se sem in tja zgodi,
da ne ostane le pri pasivna
opazovailni vlogi nezrele dekli-
ce. Zgodi se, da jo hudo po-
pade skušnjava, lahko pa da
skušnjava popade tudi moške-
ga v tem trikotniku pa se za-
radi tega zgodi še to, da pun-
čara v svoji radovednosti pri-
dobi tudi praktične, ne samo
teoretične izkušnje.
Na naši sMiki dozorevajoče
kilijsko dekle, ki ima kot vse
vrstnice pravico vtakniti svoj
nos v vsako zakonsko kolibo.
ћн
STiF| EC
-as- - Д	шт
Pred bitko pri Dunbaru
le pregledoval Oliver
Cromwell teren. Nenado-
ma prifrči od nekod kro-
gla in toliko, da ga ni za-
dela. Spremljevalci so se
razpršili na vse strani,
Cromwell pa je mirno ja-
hal dalje, le v tisto smer,
tz katere je prišel strel, se
je obrnil, m zavpil:
»Ti, lump, ti, če bi kak
moj vojak tako slabo stre-
ljal, bi ga dal obesiti!«
Pride pacient k zdrav-
niku in pravi: »Zadnje ča-
se sem zelo pozabljiv.«
Zdravnik pa vpraša: »Ko-
liko časa pa to že opaža-
te?« Pacient: »Kaj pa?«
V DVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (S)

Indijska civilizacija je
po najstrožjih ocenah sta-
ra okrog 4000 let. Indijski
filozof Vivekanada, Benga-
lee iz Calcuitte, je rekel:
Vsak narod mora prispe-
vaiti svoj delež k razvoju
modirosti, sporazumeva-
nja, mišljenja in kulture
človeštva. A če bi hotel
preprosto ponazoriti in
predstaviti bistvo mdijske
filozofije, l5i bil v zadregi.
Kajti razložiti, zakaj lačen
in od vseh bacilov rev-
ščine suhljat, koščen In-
dijec časti čisto navadno
kravo, ob njenem poča-
snem, dostojanstvenem ko-
raku po bombayskih uli-
cah pa Za njo gledajo oči
umirajočega otroka, tega
ne znam. Čeprav bom po-
zneje nekaj stavkov odme-
ril indijski misli in misel-
nosti.
Ko pri pisanju teh po-
potnih vtisov brskam po
bombayskih čustvenih od-
mevih, med turističnimi
znamenitostmi ves čas si-
lita pred oči dva dogodka.
Dvoje srečanj z raznoli-
kostjo indijskega verske-
ga in filozofskega, misel-
nega prepričanja. V vsa-
kem bombayskem vodni-
ku (knjižici, ki p>a jih žal
ni mnogo) lahko popotnik
prebere: Stolp tišine. In
potem razlago. Obiskati
Prince of Wales Museimi
in videti maketo stolpa
tišine je največje doživet-
je. Nato razumeti, po na-
ših gledanjih, ta neverjet-
no krut odnos do tunrlih,
je odkritje. A imeti isti
večer priložnost, prav na
hindujsko novo leto, pri-
sostvovati pogrebnemu ob-
redu, naravnemu kremato-
riju oziroma sežigu imir-
lega hindujca, to :e novo
spoznanje o neznanem živ-
ljenju. To je kot pogled
vase, obračun z lastnim
odnosom do smrti.
Dvoje pogrebov. Dvoje
obrazov indijske resnično-
sti.
Stolp tišine je le navi-
dezna turistična znameni-
tost. Kajti nikomur ni
dovoljeno stopiti v to po-
slednje zbirališče telesnih
ostankov lunrlih Perzijcev.
Perziji, kot Indijci pravi-
jo Реггајсет, so se nase-
liH na zahodni obali Indi-
je pred približno 1400 leti.
V indijsko življenje so
vtkali ne le delček svoje
filozofije, temveč tudi dra-
gocen čut za trgovino. A
Stolp tišine je njihova
največja posebnost, zanas
E>vroipejce nedojemljiva.
Stolp tišine je prostor,
kjer Perzijci ohranjajo ča-
stitljivo staro navado, ko
umre njihov član druži
ne. Prostor ima specialno
konstrukcijo in posebne
predele za trupla — pose
bej za otroke, odrasle itd.
Moram odkrito priznati,
da me je grozljivost pri-
povedi naše vodnice tako
priklenila in po svoje pre
tresla, da si o konstrukci
ji Stolpa tišine nisem za
pisal niü stavka. V Stol
pu tišine odigrajo Perzij
ski zadnji obred v čast
umrlega člana njihove
skupnosti. Ostanke trup-
la prepustijo soncu in ja-
strebom. Razkrajanju, za
katerega ni časa, <ajti ne-
nasitni jastrebi ne čakajo.
Njihovo kosilo je preveč
bogato, preveč očitno po-
nujeno, da bi prepustili
truplo naravnemu propa-
danju. če boste kdaj po-
tovali v Bombay, se ne
čudite, da vas bodo s ko-
šatih dreves pozdravljali
požrešni pogledi jastrebov.
Spomnil 'sem se na groz-
ljive filmske scene, kjer
režiserji postavijo jastre-
bovo mirno prisotnost k
človekovemu umiranju
kot simbolno napoved ne-
preklicnega konca. V
Bombayu so take slike re-
snica. In to je njihova
krutost.
Pravijo, da Perzijci že
tri tisoč let gojijo to ču-
dno shranjevanje njihovih
umrlih. Truplo položijo v
Stolp tišine — to je nji-
hovo pokopališče — in ga
prepustijo mesarskemu
klanju pogoltnih jastre-
bov. Riči strgajo meso s
trupel, cefrajo meso že
hladnih, smrdljivih teles
in brezplačno opravljajo
pogrebniška dela.
Zakaj?
Perzijci verjamejo, veru-
jejo v potsvečenost ele-
mentov Narave m. nobe
nega mrliča ne sežgejo in
ne pokopljejo. I»o njiho-
vem verskem prepričanju
bi oskrunili dva bistvena
elementa Narave — ogenj
in zemljo — če bi se odlo-
čili za, po naše, civilizi-
ran pokop. Kako naj to
razume Evropejec, ki z
drugačnim odnosom do
življenja in smrti spremlja
svoj začetek in konec? Ka-
ko izmeriti svojskost ali
nečlovečnost takega religi-
oznega prepričanja in ve-
rovanja? Kako dopustiti,
da človek vztraja pn na-
vadah in tabujih, preix>ve
danih stvareh, ki jih je že
zdavnaj pokosil človeški
razimi? Kako spreminjati
človekov pogled na svet,
njegovo odtujenost od na-
rave in življenja? Katero
vrsto nečlovečnosti, po na
ših merilih seveda, nosi v
sebi ta vrsta religioznega
slepila? Ali se mu smemo
čuditi? Ali ga moramo sa
moumevno sjjrejeti?
Najbistvenejša lastnost,
ki jo iza-aža indijska filo-
zofska misel, kaže ña za-
upno razmerje do nara-
ve. To je delal Indijec v
vseh časih. Indijci veru-
jejo v preseljevanje duš.
Prepričani so, da se člo
vek lahko znova rodi ka
žuželka, kot ptič, kot ka
ka žival torej ali pa da je
morda že kdaj prej živei
v podobnem utelešenju
Zato Indijci ne delajo ve
like гаиИке med živim k'
neživim. Morda od tod tu'
di kritike indijski filozof
ski misli, da je pesimisti
čna, dogmatska, nezainte
resirana za etiko in nena
predna.
Hindujski pogled na živ
ljenje najbolj izrazito upo
rablja hinduistična umet
nost. Oba bogova, šiva
uničevalec in Višnu — oh
ranjevalec, sta najpogo
stejši motiv na reliefnih ii
drugih podobah. Brahma
stvarnik, nastopa '.e redke
Prihodnjič bom pisal c
jami Elephata in oom te
zgodbe nadrobneje topi
sal. Za nas je bila v Bora
bayu privlačna primerja
va, ki smo jo lahko na
pravili po ogledu maketfj
Stolpa tišine in hindujska
pogrebne svečanosti.
Hindujski naravni kre
matorij v Bombayu pred
stavlja kamnita ploščad
na kateri pripravijo oK
rog dvometrske ne previ
soke grmade. Najprej po
ložijo plast lesa, na.nj(j
truplo, nato spet les ifj
zažgejo. Prišli smo ff^
konec upepelitve, zato seir
lahko le približno obnovî;,
postopek sežiga. Svojej
umrlega so sedeli dvajs«',
metrov od sežiga, na lese
nih klopeh, v nizkem, od
prtem provizoriju, nekai
čakalnici in se tiho pogi j
varjali. Mi pa smo gledal
zadnje zublje plamena. ^
Pepel nato vržejo v
to reko Ganges. Kajti Ii,
dijec verjame v nirvanOj
v budilstični ideal o najvij
šji blaženosti duše, ki ј^,
doseže človek, če premaga,
vse življenjske strasti, v^.,
osebne želje, ter zlije svft'
jaz z večno naravo. Tal^.
so v Indiji pokopah tud'
Gandhija in Nehruja.
Sončno dopoldne v Bombayu
Nadstropni avtobusi — ostanek angleške kolonizacije
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske КоЛ'
Šentjur, Šmarje pn Jelšab ш Zalee - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5. poštm predal 161; Naročnina ш oglasi; 1
V. kongresa 10 — Glavo: ш odgovomj uredmk: Jože Voliand Tehručm uredruk Drago Medved - Redakcija; Milan ßi
Jure Krašovec Mateja Podjed Milan Semčar Damjana Stamejčlč Brane S'amejčič Zdenka Stopar, MilenKO Str»
Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena I*
mezne številke 2 din - Celoletna naročnma T5 din, polletna 37 din TekočI račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Lju"!?
- Telel uredništvo 223 69 ш 231-05, mali oglasi ш naročnine 228-00.	J