ijevUka 28 • leto KUH • cena 5.000 din__________________________________Celje, 13. luHJa 1980
ríóvi TEDNIK JE .fîLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Julijska vročina je že zvabila marsikoga na moije, druge v planine,
večino v slabo voljo in potenje, otroke pa seveda v počitniško veselje.
Za kmete pa je julij čas, ko se začenjajo na poljih silno pomembna
opravila, kakršno je na primer žetev pšenice. Žanjice je že zdavnaj
zamenjal kombajn, za boljše razpoloženje pri delu pa lahko poskrbijo
tudi otroci, ki morda namesto o morju razmišljajo o potički... Žetev se
je začela tudi na Celjskem, o njej in pripravah na odkup obširneje na 10.
strani.	jj)^ Foto: EDI MASNEC
Listina ie počasi
v podpisovanje
v minulem tednu dni se je predlagateljstva
Temeljne listine Slovenije 1989 odreklo kar
nekaj novih zvez ali skupin, ki so sicer sode-
lovale pri njenem nastajanju, medtem pa so
slovenski pisatelji državljanom Slovenije
predlagali, da se odločijo za podpis obeh
dokumentov, torej tudi Majniške deklaraci-
je. Na Celjskem vodijo akcije podpisovanja
Listine večinoma socialistične zveze in sin-
dikati, v Celju in Velenju pa se podpisova-
rya Majniške deklaracije lotev^o demokra-
ti. Zaenkrat je največ znanega o tem kje,
kd^ in kako lahko občani podpišejo Te-
meljno listino Slovenije 1989 v občinah Ce-
lje, Velele, Moziije, Žalec, Laško, Sloven-
ske Konjice, Šentjur in Šmaije pri Jelšah.
Stran 3.
Vse več je v občinah
na celjskem območju
vprašanj, kam s poseb-
nimi odpadki. Vpraša-
nje deponije za^e pa
je občine s Celjskega
razdelilo na dva tabo-
ra. Stran 3.

Silva Nežmah je zaman upala, da bo lahko ostala v družbenem stanova-
nju, za katerega je lažnemu »lastniku« odštela 600 starih milijončkov.
Pred 14 dnevi seje iz dvoinpolsobnega stanovanja preselila v dve vlažni
luknji v starem kmečkem kozolcu. Stran 12.
Kako zelena je
še naša dolina?
Podatki o materialni škodi, ki je nastala
ob neurju 4. in 5. julija kažejo, da pred-
vsem na Ko2janskem kmetje ne bodo za-
dovoljni pospravljali pridelkov. Tudi
travniki so marsikje uničeni, škoda izra-
žena v dinarjih pa je na Šmarskem, milo
rečeno, grozljiva. Denarja za pomoč naj-
bolj prizadetim v občinskih blagajnah ni,
skor^ povsod pa so se na ta ali oni način
odločili, da bodo kmetom in vsem, ki so
jih prizadele posledice neurja priskočili
na pomoč. Več o žalostni podobi pred-
vsem kmetijskih površin na 5. strani.
Tale fotomontaža naše foto službe na najlepši možni način prikazuje utrip tedna na celjskem območju v minulem tednu. Slednjič so zaživeli bazeni (vsaj
večina), Žalčani so praznovali svoj občinski praznik v družbi Janeza Stanovnika, v Grižah so se srečali citrarji, v regiji teče akcija zbiranja pomoči
oškodovancem zaradi nedavnega neurja. O vsem tem več na straneh Novega tednika.
Premalo
čistoče v
celjskih
flOStiiĆ^
Ugotovitve celjske sani-
tarne inšpekcije, kije pre-
gledala večino celjskih
gostinskih obratov, so
vse prej kot dobre. Stran
3.
2. STRAN - NOVI TEDNIK	13. JUUj
Po Galiciji Brasiovče
Končane prireditve ob prazniku občine Žalec
z otvoritvijo obnovljenega zadruž-
nega doma v Galiciji, mini gasilske-
ga doma v Zavrhu, slavnostno sejo
občinske skupščine in srečanjem kra-
janov, kjer je zbranim govoril pred-
sednik predsedstva Slovenije Janez
Stanovnik, se je minulo soboto kon-
čalo praznovanje žalskega občinske-
ga praznika.
Slavnostni govornik na zasedanju
zborov občinske skupščine je bil pred-
sednik skupščine Ludvik Semprimož-
nik. Udeležencem je govoril o trenut-
nih gospodarskih razmerah v žalski
občini, stanju v družbenih dejavno-
stih, omenil pa je tudi pojavljanje raz-
nih novih zvez, predvsem kmečke in
zveze zelenih v občini. »Vse to zanima-
nje za nove zveze kaže,« je dejal pred-
sednik, »da si ljudje želijo sprememb,
vendar pa ljudje, zlasti mladi, pričaku-
jejo preveč od teh sprememb, in jih
želijo uveljaviti na hiter način. Zaveda-
ti se je treba, da je predvsem treba
spremeniti odnos do dela.«
V svojem govoru je Semprimožnik
zahteval tudi posodobitev ceste Celje
-Ljubljana. »Če z deli ne bomo začeli
takoj, bo celotno celjsko območje osta-
lo prometno izolirano,« je menil pred-
sednik. Sodelovanje s pobratenimi ob-
činami (seje so se med drugimi udele-
žili tudi predstavniki Bačke Palanke),
je kljub trenutnim razmeram v Jugo-
slaviji ocenil kot dobro.
V nadaljevanju je krajevno skupnost
Galicija podrobneje predstavil pred-
sednik sveta Viktor Furman, predsed-
nik občinske konference SZDL Milan
Zupane pa je udeležence seznanil, kje
bodo v žalski občini praznovali praz-
nik prihodnje leto. Na vrsti bodo Bra-
siovče, kjer praznujejo prihodnje leto
1100-letnico kraja.
Sledila je še podelitev priznanj.^ Zlati
grb občine so prejeli: Slovin, Žalec;
Mojca Nahtigal, Vrbje;^Ivan Poteko,
Polzela. Srebrni grb: Ženski pevski
zbor Griže; Franc Povše, Žalec; Karel
Rezec, Žalec. Bronasti grb: Savinjski
občan Žalec, Stane^Juijevec, Petrovče
in Anka Krčmar iz Žalca. Plaketo obči-
ne so prejeli: Strelska družina Juteks
Žalec, Ivan Jurhar, Žalec; Jože Kruleč,
Železno; Vili Ulaga, Gotovlje in Janez
Vedenik, Prebold. Priznanje repubU-
škega sekretariata za ljudsko obrambo
so podelili Vojku Kropivšku iz Vran-
skega. Zlati znak civilne zaščite repu-
bliškega štaba je prejel Bogdan Pečar
iz Celja, bronasti znak pa Ludvik Piki
iz Brod. Priznanja sveta za ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito so
prejeli: zlati znak: Keramična industri-
ja Liboje, krajevna skupnost Gomil-
sko. Srebrni znak: Strelska družina
Šempeter in Franc Klanjšek, Žalec.
Bronasti znak: Janko Melanšek, Žalec
in Inge Sovine, Dolenja vas. Značko
izvršnega sveta so prejeli: zlato znač-
ko: Bela Bukvič, Celje; Milan Dolar,
Juteks Žalec; Henrik Krušnik, Migoj-
nice. Srebrno značko: Franc-Óto Ke-
kec, Pongrac; Milan Weber, Žalec in
Stanislav Veber, Galicija.
Na tokratni slavnostni seji so podeli-
li tudi priznanja sindikata ob dnevu
samoupravljalcev. Prejeli sojih: Marti-
na Beve, OS Ljuba,Mikuš, Žalec; Mir-
sad Dedič, Juteks Žalec; Marija Dobo-
vičnik, Tovarna nogavic Polzela; An-
ton Kramar, Gradnja Žalec; Mirko Ma-
ček, Savinjski magazin; Ljudmila Mu-
zlovič. Keramična industrija; Branko
Plohi, Hmezad DO Kmetijstvo Žalec
in Jožef Zupan, Tekstilna tovarna Pre-
bold.
IRENA JELEN-BAŠA
IZJAVE, MNENJA...
Predsednik predsedstva Slovenije Janez Sta-
novnik na srečanju v Galiciji:
»Temeljno listino Slovenije 89 podpisujemo v tem
trenutku zato, ker živimo v prelomnih letih, v letih, ko
je treba vedeti, zakaj se slovenski narod bori, kaj hoče
in kam gre. Slovenski narod hoče suvereno, svobodno,
demokratično državo. Pred mnogimi leti je bila puška
tista, kije gradila legitimnost oblasti. Danes legitimno
oblast lahko gradimo le preko svobodnih in tajnih
volitev, zato v ustavne spremembe vnašamo odredbe
o tajnih, svobodnih volitvah organov slovenske obla-
sti. Bodočo slovensko državo vidim kot državo, kjer
vlada delo, predvsem ustvarjalno delo. Ne velika
podjetja, temveč manjša podjetja so tista, ki jim je
treba dati prednost, prav tako pa inovacijam in člo-
veku, ki v teh podjetjih ustvarja novo vrednost.
V družbi z ostalimi jugoslovanskimi narodi pa bomo
živeli le tako, da si iz oči v oči povemo, kaj hočemo in
kaj si pod skupno domovino predstavljamo. Graditi
moramo bratsko skupnost, ki mora temeljiti na enako-
pravnosti, delu, suverenosti, solidarnost pa ne smemo
postaviti pred učinkovitost«
Predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik
izroča zlati grb občine Ivanu Poteku iz Polzele.
Foto: TONE TAVČAR
Priznanja in nagrade inovatorjem
Občinska raziskovalna
skupnost Žalec vsako leto
ob praznovanju občinskega
praznika podelujejo tudi
nagrade in priznanja Inova-
tor Žalec.
Letos so nagrade podelili
na slavnostni seji v Galiciji,
nagrajencem pa jih je izročil
predsednik skupščine ob-
činske raziskovalne skupno-
sti Ivan Podpečan. Nagrado
in priznanje za množično in-
ventivno dejavnost so prejeli
Emil Grm iz Sigme - gradbe-
ni elementi Zabukovica, za
inovacijo aparata za izdelavo
penobetonov, Stanko Emer-
šič iz Tovarne nogavic Polze-
la, -za inovacijo preureditve
oblikovalnega stroja in Fra-
njo Pustoslemšek iz DO Fer-
ralit Žalec, za inovacijo za-
menjave koles na škropil-
niku.
Nagrado in priznanje za
raziskave, razvoj in uvajanje
nove proizvodnje so prejeli
Rudolf Koklič, Ivo Kreča,
Edo Bahč in Rade Živanovič
iz Kovinske industrije Vran-
sko, za razvoj in osvojitev
proizvodnje kotlovnice za
kurjenje lubja, energokon-
tejneija in transportnih tra-
kov za lesne ostanke, Sead
Jusufovič iz Ferralita, za raz-
voj vakumskega agregata,
visokotlačne črpalke, sode-
lavo pri razvoju mininama-
kalnika in Vojko Ocvirk, zu-
nanji sodelavec (kmet) SIP
Šempeter za razvoj trgalnika
hmelj skih trt.
Na sliki: Predsednik
skupščine občinske razisko-
valne skupnosti Žalec Ivan
Podpečan podeljuje nagrado
in priznanje Radetu Živano-
viču in Ediju Bahču iz Ko-
vinske industrije Vransko.
TONE TAVČAR
Dom v zavrhu
odprt
Po končani slavnostni seji
zborov občinske skupščine
so v okviru občinskega praz-
nika v Zavrhu odprli manjši
gasilski dom, ki ga bodo
uporabljali tudi za razne pri-
reditve. Dom so zgradili
v dobrih štirih mesecih, delo
pa so ljudje opravili pred-
vsem z lastnimi rokami.
Dom je otvorila najstarejša
krajanka Zavrha, vse udele-
žence seje pa so v Zavrh po-
peljali s trinajstimi traktorji
in vozovi, kar je bilo za mar-
sikoga tudi nepozabno doži-
vetje.
IRENA BASA
Foto: LJUBO KORBER
Zgodilo se Je IJudstvece
Po dolgem času se je spet »zgodilo ljudstvece« - tokrat
v Kninu, kjer so po svoje proslavili 600. obletnico kosov-
ske bitke. V tem dalmatinskem mestu se je zbralo nek^
tisoč ljudi, predvsem Srbov in Črnogorcev s Kosova in iz
Vojvodine, tako da je bila proslava - domači ljudje so jo
očitno bojkotirali - le množična. Med udeleženci so bili
znani obrazi - s košatimi bradami in srbskimi kapami na
glavah - z lanskih mitingov po nekaterih delih Jugosla-
vije.
V	Kninski krajini, kamor sodijo Knin, samostan Krka,
cerkev Lazarica v dalmatinskem Kosovu, že stoletja žive
skup^ Hrvati in Srbi; med vojno so Hrvati v najhujših
časih reševali Srbe pred ustaši, Srbi pa Hrvate, kadar so
prišli v pokrajino četniški klavci. Knin slovi tudi kot
zibelka hrvaške države, v цјеј so kronali hrvaške kralje. In
ker »protibirokratska revolucija«, začeta v Vojvodini,
dolgo časa ni mogla prodreti na Hrvaško (prvi poskus
v Kninu se je ponesrečil), se je zd^ delno uresničila pod
krinko proslave srbskega poraza na Kosovem роЦи leta
1389.
»Mali Slobo« za pet tisočakov
v Kninsko pokr^ino so pridrli gostilničarji, ki so posta-
vili zasilne gostilnice z napisi Pri Slobi, Kosovski božur
(simbol Kosova, potonika, ki пад bi zrasla iz krvi kosov-
skih junakov - op. p.). Pri Germanu (poglavar srbske pra-
voslavne cerkve, ki je prejšr^i teden sklenila tesno zvezo
s srbsko partijo). Gostilniča^em so se pridružili prod^alci
spominkov, zlasti tisti z móóicami in značkami, na katerih
je Slobodan Miloševič, in s slikami Vodje. Ker pa ni bilo
toliko ljudi, kot so bili pričakovali optimisti, so morali
spominke razprodsgati, tako da je »mali Slobo« (mišljena
je značka z likom Slobodane Miloševića - op. p.) stal le še
5000 dinarjev. Morda tudi zato, ker so se bradati možje,
uvoženi v Kninsko pokrajino, zaman ozirali v nebo.
Obljubljenega helikopterja s Slobodanom Miloševićem
tokrat namreč ni bilo...
In medtem ko so nekateri še kar praznovali, je v Tito-
gradu imel m^a povprečen delavec povprečno 1,225.431
dinarjev na mesec plače, s katerimi je lahko kupil 30
kilogramov svinine, pa je bila vrečka z denarjem prazna.
Povprečna plača v Jugoslaviji v aprilu je bila 1,390.000
dinarjev, življenjski stroški za štiričlansko družino pa so
statistiki izračunali na 2,580.000 dinarjev. To pomeni, da bi
samo družine z dvema zaposlenima (povprečje v Jugosla-
viji paje le 1,3 zaposlenega člana na družino) kolikor toliko
preživotarila mesec, vse druge pa bi lahko uvrstili na
seznam, ki rriu uradniki birokratsko hladno rečejo »osebe
v stanju socialnih potreb« oziroma tistih, ki potrebujejo
družbeno podporo, da sploh lahko preživijo.
Kruha in iger nam dajte, so govorili stari Rimljani.
Kruha, proslav in mitingov nam dajte, pravijo v nekaterih
delih Jugoslavije. In so spet nek^ časa zadovoljni...
Na novo nezadovoljstvo pa so že pripravljeni v Močni
Srbiji. Poiskali so tudi krivca - to sta inž. Ante Marković in
ryegova vlada. Kako se je vse začelo? '
Koliko časa Ante Marković?
Potem ko je Ante Marković premagal Borisava Jovića,
so ga v Srbiji razglasili za »našega človeka«, bil je celo
častni gost v centru Sava, ko so sprejemali dopolnila
k ustavi SR Srbije, podprta je bila tudi njegova ugotovitev,
da se iz krize ne bomo mogli prebiti čez noč.
Potem je na seji CK ZKJ Stanko Radmilović iz ZK
Srbije prvi podvomil o Markovičevih načrtih; kmalu za
ryim seje oglasil član predsedstva SR Srbije (velik »prija-
telj« Slovencev in njihovega vodstva -op. p.) Mihajl Ker-
tes, ki je »sesul« Markovičev program. Napadalcem se je
pridružil tudi sindikat, ki je prepričan - v nasprotju
z zvezno vlado - da večkratno izplačevanje plač na mesec
ne povečuje inflacije; potem je sindikat zahteval »delav-
sko razredno razpravo« o zakonu o delovnih razmerjih,
čeravno, ni jasno, zak^: ali da bi zaščitil'slabe delavce
pred dobrimi delavci ali pa v strahu, da ne bo kos novi,
zahtevni vlogi, ki jo zakon o delovnih razmerjih postavlja
pred sindikat. Štafetno palico napadov na zvezno vlado so
prevzela srbska javna glasila, ki so ZIS razglasila za »vlado
razdora« in očitala inž. Anteju Markoviču, da seje postavil
na stran Hrvaške in Slovenije in skupćg z ryima »skoval
zaroto« proti Srbiji: Svoj glas so dali napadalcem tudi
kmetje v Novem Sadu, ki so obtožili ZIS, da ne zna vladati
(čeravno bo tretjina napihnjenega zveznega proračuna šla
letos za kmetijstvo - op. p.). Vrh vseh napadov je »razredni
upor« delavcev iz Rakovice, ki Markoviču ne verjamejo
več, da bo znal do jeseni ustaviti inflacijo, oziroma menijo,
da ni sposoben urediti razmer v državi.
In kako bo šlo naprej? Poznavalci, ki že sklepajo stave
o tem, ali bo Markovičeva vlada zdržala do jeseni, napove-
dujejo, da se bodo v kratkem začeli »dognati delavci«
-	podobno kot se je »dogajalo ljudstvo«, ki je protibiro-
kratski revoluciji vrglo vodstvo v Vojvodini, v Črni gori,
podprlo pa spremembe v SR Srbiji po 8. seji CK ZK Srbije
-	predvsem v Srbiji, Vojvodini in Črni gori. Zlasti v Srbiji
je že vse napeljano na to, da se bodo uprli »bogatašem na
jugoslovanskem Severu, ki kradejo tistim na Jugu«.
Za delavci bodo ve^etno nastopili delegati v skupščini
SFRJ, ki bodo vs^ iz treh delov Jugoslavije poskušali
postaviti vprašanje (ne)zaupnice Markovičevi vladi, češ da
v treh mesecih ni izpolnila pričakovanj. Pri tem ne bo
pomembno dejstvo, da po vsej gospodarski in politični
polomiji, ki jo je Marković dobil kot dediščino, niti čarov-
nik ne bi mogel v sto dneh narediti čudeža in se pohvaliti
s konkretnimi dosežki, vključno z zmanjševaryem infla-
cije.
V	tem boju zoper predsednika ZIS za napadalce tudi ni
pomembno, da ima Jugoslavija - po letu 1982 - zd^ naj-
večje devizne rezerve, kar je prav gotovo dosežek gospo-
darske politike inž. Anteja Markovića, da o drugih, zlasti
o možnosti za vlaganja tujega kapitala, o uveljavljanju
tržnih zakonitosti, o prodoru podjetništva itd., niti ne go-
vorimo.
Bitka na Kosovem роЦи 1389 je po srbskem videnju
zmaga srbskega svobodryaškega duha (in turškega meča
-	op. p.). Bo Jugoslavija zmogla toliko moči, da leta 1989
človek, ki ga je pred sto dnevi podprla vsa država, ne bo
podlegel nizkim udarcem iz delov države, ki so 500 let
trpeli pod Turki?
mmrnw
Listina gre ie počasi v podpisovanje
Ufa Cellskem zaradi obotavHanJa republike prece! sameorganlzlranja
¿eprav je že kar krepko
¿as dopustov, ali morda
prav zato, občinske konfe-
rence socialističnih zvez
osmih občin celjskega ob-
močja očitajo svoji republi-
jlii konferenci, da se je pre-
več površno lotila izpeljave
jlicije za podpisovanje Te-
meljne listine Slovenije 89.
Večinoma tako omogočajo
občanom podpisovanje li-
stine šele v teh dneh, dobra
dva tedna po izidu Listine,
ponekod pa so se podpiso-
vanja lotili kar sami.
Tako so šele v ponedeljek
z republike dobili plakate in
letake, s katerimi naj bi ljudi
seznanjali z Listino in jih
V	velenjski Krajevni
skupnosti Paka so se zbira-
nja podpisov lotili že pred
časom in povsem samoini-
ciativno. Na socialistični
zvezi se bojijo le neuspešno-
sti akcije v Krajevni skup-
nosti Gaberke, kjer so pred
časom odstopili vsi organi
krajevne skupnosti.
morda prepričali, da k nje-
nim zahtevam in opredeli-
tvam prispevajo svoj podpis.
Kaj so dosedaj v zvezi s tem
storili po posameznih ob-
činah?
V	občini Šentjur bodo lah-
ko občani podpisovali Listi-
no po krajevnih skupnostih
in v delovnih organizacijah.
Na petkovem sestanku
s predsedniki krajevnih kon-
ferenc socialistične zveze je
bilo malo ljudi, zato menijo,
da se bodo občani odločali za
podpisovanje šele po dopu-
stih. V ponedeljek podatkov
o dosedanjem odzivu še niso
meh.
Akcija je na Šmarskem
stekla prejšnji teden po vseh
krajevnih skupnostih. Obča-.
ni jo lahko podpišejo med
uradnimi urami ter ob sobo-
tah in nedeljah. Ponekod,
naprimer na Osredku, v Za-
gorju in na Tinskem, bodo
aktivisti obiskovah ljudi tudi
po domovih. Podpisovanje
ie steklo tudi po podjetjih.
Na posvetu pred pričetkom
akcije so okrcali republiško
konferenco, ki za vsesloven-
sko akcijo ni pravočasno do-
stavila propagandnega gra-
diva.
Poleg akcije podpisova-
nja Listine, ki jo v Velenju
vodi socialistična zveza,
tamkajšnji odbor Sloven-
ske demokratične zveze pri-
pravlja tudi podpisovanje
Majniške deklaracije. Velja
nekakšen dogovor, da eden
drugega pri tem ne bodo
ovirali. Podobno je tudi
v Celju, kjer socialistična
zveza ne želi sugerirati, ka-
ko naj se ljudje odločajo.
Pravijo, da lahko ljudje
podpišejo eno ali drugo li-
stino, obe ali pa nobene.
V	občini Slovenske Konji-
ce lahko za sed^ Listino ob-
čani podpisujejo le v nekate-
rih krajevnih skupnostih,
kjer imajo stalno zaposlene
tajnike, na občinski konfe-
renci in na občini. Občinski
sindikalni svet, tako kot
v drugih občinah, vodi pod-
pisovanje v večjih delovnih
organizacijah. Danes se bo-
do dokončno dogovorili o iz-
V	občini Mozirje so Listi-
no že podpisali - vsi, ki so to
pač želeli - v Gorenju Malih
gospodinjskih aparatih in
Elkroju, ki imata ta čas že
kolektivne dopuste.
vedbi podpisovanja po posa-
meznih območjih.
V	občini Laško so po prvih
ocenah zadovoljni s številč-
no udeležbo. Dosedaj so
zbrali okoli tisoč podpisov.
V	primestnih krajevnih
skupnostih zbirajo podpise
predsedniki vaških odborov.
Dober odziv je bil predvsem
v Brezah in Vrhu nad La-
škim. V Jurkloštru so se od-
ločili za podpisovanje v trgo-
vini in na pošti, v Laškem in
Rimskih Toplicah pa so pod-
pisana mesta celo svečano
urejena. Listino podpisujejo
tudi v združenem delu. V La-
škem bodo podpise zbirali
do 20. julija, zamudnikom pa
bodo omogočili podpis še
nekaj dni zatem.
V	Žalcu je podpisovanje
samoiniciativno steklo že ju-
nija, izdelah pa so tudi lastno
propagandno	gradivo,
uspešno pa podpise zbirajo
V	Laškem so podpisno
mesto uredili tudi v Zdravi-
lišču, da bi omogočili pod-
pis Listine gostom, ki je ne
bodo mogli podpisati doma.
Drugod v občini pa presene-
čeni ugotavljajo, da občani
ob podpisu ne dajejo številk
svojih osebnih izkaznic,
temveč le naslov stalnega
bivališča.
tudi po manjših delovnih or-
ganizacijah. V ponedeljek so
prešteli 380 podpisov. Listi-
na je v podpis na voljo pb
kr^evnih skupnostih, v tr-
govinah, na poštah, v žalski
knjižnici. V nekaterih po-
djetjih pa so menda Listino
podpisali prav vsi delavci.
V	občini Velenje prav tako
vodita podpisovanje sociali-
stična zveza in sindikati.
V	nedeljo, 16. julija, bodo
skušali zDraii večino podpi-
sov po krajevnih skupno-
stih, ki bodo ta dan posebej
V	Žalcu se jezijo na RK
SZDL, ki je šele v ponede-
ljek dostavila propagandno
gradivo, sami pa so že sti-
skali svojega, saj jim z repu-
blike niso sporočili, da kaj
pripravljajo.
odprte, seveda pa bo podpi-
sovanje možno tudi kasneje.
V	Mozirju seje akcija sicer
pričela že prejšnji teden, te
dni pa se bodo dogovorili še
o podrobnostih. Listino bo
moč podpisati po krajevnih
uradih, na poštah in
v bankah.
V	Celju podpisovanje že
teče v večini krajevnih skup-
nosti, kjer omogočajo podpi-
V	Celju je mogoče v KS
Gaberje Listino podpisati
vsak dan med 6. in 10. ter
med 14. in 16. uro, na Dol-
gem polju ob torkih in če-
trtkih med 8. in IZ. ter med
16. in 18. uro, v Šmartnem
še 17. 7. med 8. in 12., na
Dobmi do 20. 7. vsak delav-
nik med 6. in 14., ob sredah
pa med 6. in 17. uro, v KS
Aljažev hrib do 25. 7. med 8.
in 14. uro, v Štorah pa med
7. in 14., ob sredah pa med 7.
in 16. uro.
sovanje predvsem občanom,
ki niso zaposleni. Sicer pa
v Celju poleg sociahstične
zveze akcijo vodijo tudi bor-
ri, mladinci in komunisti.
BRANE PIANO
Kataster je, deponije ni
Posebni odpadki vse večH problem
y zadnjih letih imamo
v regiji že drugi kataster
posebnih odpadkov, ki naj
bi bil tokrat narejen po
enotni metodologiji za vse
občine v regiji. Tako so
zbrani podatki o tem, koli-
ko posebnih odpadkov, ki
vsebujejo nevarne snovi,
ustvarijo v svoji proizvod-
nji delovne organizacije.
Številke govorijo o skoraj
200 tisoč tonah na leto in
več kot 40 tisoč kubičnih
metrih. Njihovo odlaganje
pa še vedno ni urejeno in
Komunala Celje, kjer vodi-
jo aktivnosti, ugotavlja, da
problem še ne bo tako kma-
lu rešen.
Težave z odlaganjem po-
sebnih odpadkov so izbruh-
nile na dan pred leti, ko je
izšel pravilnik, po katerem ti
odpadki ne sodijo več na ko-
munalno deponijo. Takrat so
se pričele kopičiti na tovar-
niških dvoriščih ali pa izgi-
njati neznano kam. Za nekaj
časa so v Komunali poiskali
začasno rešitev, po kateri so
del odpadkov še vedno od-
važali na posebej urejen pro-
stor v okviru komunalne de-
ponije. Vendar so morale or-
ganizacije prej pridobiti
ustrezno dovoljenje Zavoda
za socialno medicino in higi-
eno. Na takšno ravnanje so
reagirali člani celjskega dru-
štva za varstvo okolja in pre-
bivalci Teharij in Komunala
je povsem prenehala s pre-
vozi teh odpadkov. Pripravi-
la je sporazum, po katerem
n^ bi v regiji združili sred-
stva za deponijo teh odpad-
kov in tudi kasnejšo recikla-
žo. Podpisalo gaje 16 organi-
zacij, ki imajo 80 odstotkov
vseh posebnih odpadkov
v regiji. Aktivnosti pa so za-
stale, ko je bilo treba n^ti
možno lokacijo za deponijo.
Ena od možnih lokacij naj bi
bilo območje Bukovžlaka,
kjer so že odlagališča, čemur
pa so krajani Teharij odloč-
no nasprotovali. Izoblikoval
se je predlog, da je treba lo-
kacijo najti v regiji, če bo od-
lagališče regijskega značaja.
Pri tem pa so se občine raz-
delile v dva tabora. Na eni
strani so Celje, Žalec, Vele-
nje in Šentjur, ki v celoti
podpirajo skupno reševanje
problema, na drugi strani pa
so Laško, Mozirje, Sloven-
ske Konjice in Šmarje, kjer
menijo, da so količine njiho-
vih odpadkov zanemarljive,
da deponija na njihovem ob-
močju ne pride v poštev in
podobno. Komunala Celje je
medtem tudi predlagala iz-
delavo tehnološko-ekološke-
ga projekta, na osnovi kate-
rega bi ustrezna strokovna
inštitucija poiskala možno
lokacijo deponije. Kdaj bo
torej prišlo do rešitve, je tež-
ko napovedati, eno je jasno
- posebnih odpadkov je iz
dneva v dan več.
T. CVIRN
Razočaranje nad'^dedkom Mrazom^
v določenem pomenu bi lahko tokratni obisk ameri- -
škega predsednika Georga Busha v Varšavi in v Budim-
ppešti opisali kot »zgodovinski*, s£(j je bil na Poljskem
med amariškimi voditelji nazadiije Carter leta 1977, potem
pa so se odnosi med Poljsko in ZDA (še posebej po voja-
škem udaru 1981) močno zaostrili; v Budimpešto pa doslej
še ni stopil noben izmed ameriških predsednikov. Težje bi
pridevnik »zgodovinski* uporabiU za vsebino pogovorov
med nć^višjimi ameriškimi in poljskimi oziroma madžar-
skimi voditelji. Obisk je le predvsem nagrada Poljski in
Madžarski za doslej storjene korake v približevaiiju demo-
kraciji zahodnega tipa, manj pa sestanek poslovnega tipa,
na katerem naj bi sprejemali velike odločitve.
Poljaki so bili ob odhodu Georga Busha v Budimpešto
rahlo razočarani, s^j so domala vsi (na čelu v voditeljem
opozicijske Solidarnosti Walenso) pričakovali velika
darila (v obliki množičnih posojil, ki n^j bi jih Bush zago-
tovil v svojem imenu in vimenu n^razvitejšega dela sveta,
katerega voditelji se bodo te dni sestali na proslavi 200-
letnice francoske revolucije v Parizu), Bush pa jim je
pustil le drobtinice. Ob tem Poljaki (pa tudi mnogi opazo-
valci) pozabljajo, da je minilo obdobje sedemdesetih let,
ko seje svetovni kapital prelival v dežele v razvoju, te pa
so ga z nesmotrnimi naložbami zapravile in ga tudi nikoli
ne bodo vrnile. Izkušnja sedemdesetih let je bila za razviti
svet predraga, da bi kaj takega poskušal še enkrat. Danes
v svetu uporabljajo predvsem dva načina pomoči msuy
razvitim: t^ja vlaganja in trgovinske olajšave. Pri tem paje
Bush Poljakom (enako bo storil tudi na Madžarskem)
obljubil vso svojo pomoč, kar je bržčas največ, kar je
v danem trenutku lahko ponudil. Sedßj so na potezi
Poljaki in Madžari, ki bodo morali odpreti vrata tujim
naložbam in preusmeriti izvoz na zahod, kar pa bo težje
izvesti, kot se morda zdi.
Po drugi strani paje Bush opravil vse, kar je želel, glede
nagrade Poljski in Madžarski za napovedane izvršene
reforme. V poljskem parlamentu je dejal, da je poljski
primer »zgled za ves svet*, s podobnimi besedami pa je
počastil tudi Madžare, ko jim je spregovoril pred parla-
mentom. Ob tem si je Bush nabral tudi nekaj dodatnih
točk doma (tako je treba njegov obisk gledati tudi notra-
njeameriško): ves Zahod je v zadrtem času neverjetno
očaran z iskanjem demokracije na Vzhodu (na Zahodu
demokracije ne morejo več iskati, зцј jo imajo, kar pa še
zdaleč ni tako razburljivo je iskanje demokracije) in vsaka
poteza politikov, ki se navdušijo nad tem iskanjem, naleti
seveda na veliko odobravanje.
Obisk Busha na Madžarskem in РоЏвкет pa je
potrebno gledati tudi širše - socialistično. tï dve državi sta
se v zadnjih letih namreč zavedle, da se morata povezovati
predvsem s tistim delom sveta, ki jima pri reformah lahko
pomaga, to pa je Zahod. Zato se tudi ne obremenjujejo
preveč z »zaskrbljenostjo* socialističnih bratov zaradi zad-
njih »dogodkov* v teh dveh državah. Ti »bratje* namreč
madžarski in poljski ne morejo več pomagati, pa tudi
škoditi ne. Zato je usmeritev teh dveh držav na Zahod
toliko bolj razumljiva in v prihodnje lahko pričakujemo
zelo intenzivne stike med Poljsko in Madžarsko na eni ter
razvitimi zahodnimi državami na drugi strani.
If Parizu o Kambodži
v Parizu bo morda v kratkem odločena usoda Kam-
bodže. Najprej se bodo tam sešle štiri kamboške frakcije
-	phnompenški režim in trojna odporniška koalicija
-	zatem pa bo 30. јиЦја mednarodna mirovna konferenca
o Kambodži. V Parizu se že mudi voditelj trojne koalicije
princ Norodom Sihanuk, nekdanji kamboški suveren in
dolgoletni šef države, ki ga imajo vse strani za ključno
osebnost razpleta.
Primer Afganistana oziroma ženevskega sporazuma
o njem je za Kambodžo pred obema sestankoma poučen.
Nikakršna papirnata jamstva tujih sil namreč ne morejo
zagotoviti sprave znotr^ države. Ta bo po skorć(jšnjem ,
umiku vietnamskih čet iz Kambodže, načrtovanem za
konec septembra, predvsem v rokah Kambodžancev
samih. Toda ali se bodo ti zaradi medsebojnih trenj,
sovražnosti in sumničenj sposobni izogniti usodi Afgani-
stana oziroma državljanski vojni!
Vsi se strinjajo glede najširšega scenarija razpleta: viet-
namskemu umiku пцј bi sledile svobodne voUtve pod
takšnim ali drugačnim mednarodnim nadzorom. Razhaja-
nja pa so pri navideznih »podrobnostih* - kdo пцј bo
zastopan v prehodni vladi do volitev, kaj bo z vojskami
štirih frakcij (režima na eni strani ter komunističnimi Rde-
čimi Kmeri, nekomunističnimi Modrimi Kmeri in Sihanu-
kovimi gverilci na drugi), kakšen politični sistem naj ima
prihodka Kambodža... Vse to so vprašanja, ki zadevajo
tisto bistveno - oblast, in o njih so razhajanja ne le med
režimom in trojno koalicijo, temveč tudi znotraj koalicije
same. Zato se vzporedno s pripravami na mirovna pogaja-
nja vsi pospešeno oborožujejo.
Največja uganka so zlasti Rdeči Kmeri, ki se jih vsi
spominjajo po grozodejstvih med ^ihovo štiriletno vlada-
vino (od 1975 do 1979). Malokdo jim verjame, da so se res
pripravljeni podrediti volji ljudstva na volitvah. Prej bodo
skušali izsiliti svoj delež oblasti na račun svoje vojaške
moči. So namreč n^močnejša frakcija v sicer dokaj krhki
odporniški koaliciji.
Režim v Phnom Penhu na čelu s premierom Hun
Senom skuša vnesti v koalicijo razdor. Hun Sen je Siha-
nuku že večkrat ponujal koalicijo, to pa bo najbrž storil
tudi v Parizu. Skliceval se bo tudi na spremembe v Kam-
bodži kot sproščar^je zasebnega podjetništva in politič-
nega pluralizma uvedbo budizma za državno religijo, spre-
membo imena države - skratka režim naj ne bi bil več
komunističen.
Sihanuk pa ротџа svojo formulo: naprej ustanovitev
štiripartitne koalicije (kar je koncesija Rdečim Kmerom),
do volitev naj jo formalno vodi sedíuyi režim (koncesija
Hun Senu), kot najpomembnejšo potezo pa uvedbo parla-
mentarnega sistema po francoskem vzoru. S tem bi se
seveda elegantno znebil tako provietnamskega režima kot
Rdečih Kmerov. A težava zanj je v tem, da se za koalicijo
Hun Sena in Sihanuka brez Rdečih Kmerov zavzemata
tudi Washington in Moskva...
Premaio čistoče v celjsiiili gostiinah
Rullati analize celjskih Inšpektorjev_
. Zadnji pregledi celjske sanitarne
.''^Pekcije različnih gostinskih loka-
'^v v občini so pokazali, da je stanje
prej kot zadovoljivo. V posamez-
Ji^i lokalih so vzeli različne vzorce,
naj bi pokazali, kako snažni so pro-
kjer pripravljajo hrano za go-
i'®. pregledali pa so tudi vzorce
i ^ hotelu Evropa so vzeli 13 vzorcev
¡л^пе, od teh jih 11 ni bilo ustreznih,
njimi tudi znane torte. Povsem
j.'^gačna je bila sUka v Mercatorjevi
^^stavraciji Pri hrastu, kjer so bili vsi
^^orci ustrezni. V restavraciji Pri mo-
^U so vzeli 20 brisov, od teh jih je bilo
nesnažnih, tudi dva vzorca hrane
ustrezala. V Majolki je bilo med
brisi 5 nesnažnih. V zasebnem sek-
•iu so vzorce vzeli v gostilni Marije
Ч^_
Čuik, kjer je bilo med 15 brisi 6 nes-
nažnih, od dveh vzorcev hrane je eden
ustrezal, drugi pa ne. V gostilni Maksi-
miljane Bornšek je bilo odvzetih 10
brisov, od teh je bilo 6 nesnažnih, tudi
vzorec hrane ni ustrezal. Od 15 brisov,
kolikor so jih vzeli v Madrugadi, je bilo
7 nesnažnih, tudi vsi vzorci pripravlje-
ne hrane niso ustrezali. Inšpektoiji
ocenjujejo, da stanje ni posebej razve-
seljivo, saj predstavlja že šest nesnaž-
nih vzorcev med desetimi po njihovih
ocenah zelo kritično stanje.
Precej bolje je bilo, ko so jemah
vzorce živil v trgovinah. V glavnem so
bili vsi ustrezni, saj opravijo posebne
preglede že v samih tovarnah in jamči-
jo za kakovost.
Posebej zanimivi so rezultati anali-
ze, ki so jo celjski inšpektorji opravili
skupaj z Zavodom za socialno medici-
no in higieno. Hoteli so ugotoviti, kako
je z vsebnostjo težkih kovin v zelenja-
vi, ki prihaja v naše trgovine in na
stojnice iz drugih delov Jugoslavije.
V Blagovnem centru so vzeU vzorec
jagod, solate, paradižnika in čebule, na
stojnici Kukíó Baftija češnje in krom-
pir, na stojnici Ahmetaj Bajrana na
Hudinji peteršilj in cvetačo. Pri vseh
so ugotovih, da kohčine svinca, cinka
in kadmija niso nad dovoljenimi, ra-
zen pri krompirju s stojnice Kukaj
Baftija, kjer je bilo preveč kadmija.
Tudi analizi solate s Hmezadove stoj-
nice na tržnici in solate, ki jo na tržnici
prodaja Olga Špes iz Trnovelj, sta bih
ustrezni. Anahzirali pa bodo še vseb-
nost fluoridov v zelenjavi.
TC
Odilkovanje
učitellici
Upokojena učiteljica Štefka
^oršič iz osnovne šole Veljka
^ahoviča iz Celja je prejela
•Red dela s srebrnim ven-
t^etn«. Državno odlikovanje ji
za dolgoletno delo z mladimi
"uročil Konrad Korent, pred-
sednik zbora združenega dela
SO Celje.
Ob koncu šolskega leta so na
^^J šoli podelili priznarya in na-
pade tudi n^uspešnejšim
pr
4. STRAN - NOVI TEDNIK	13. JUUj
Strožja merila pri denarni politiki
Direktorji ooeníuJeío, Ha le poslovanje v pogojih Inflacije vse težje
živeti z inflacijo je, kot bi se
moral navaditi živeti z dolgo-
trajno in hudo boleznijo, kjer
pa pri ozdravitvi pomaga en-
krat eno, drugič spet drugo
zdravilo. In kako z inflacijo
živijo naša podjetja, kakšne
težave imajo zaradi nje pri
planiranju stroškov in cen in
zaradi pojava vedno pogostej-
še flnančne nediscipline? Ka-
ko v tej luči pričakujejo napo-
vedane ukrepe na področju
denarne politike? Ali so še na
strani Markovićeve vlade? Ta
vprašanja smo postavili ne-
katerim poslovodnim delav-
cem na Celjskem in dobili na-
slednje odgovore:
Srečko Senčič, direktor Že-
lezarne Štore:
»Ciljno planiramo in si po-
magamo z obráí&unskim dinar-
jem, tako da imamo tudi dokaj
realno sliko poslovanja. Ob
polletju bomo pozitivni. Po-
vsem drug problem pa je lik-
vidnost in z njo povezana krat-
koročna zadolženost. Finanč-
na nedisciplina kot ena posle-
dic inflacije je tudi precejšnja,
zato imamo v akcijah stalne
ekipe, ki se ukvarjajo z izterja-
vami. Pri tem so problematični
tudi nekateri večji odjemalci
v Sloveniji, še posebej TAM
Maribor, kjer se odlogi plačil
podaljšujejo. Upamo, da bomo
te probleme v kratkem razre-
šili.
Zaradi omejenih avalov, vr-
sta organizacij pa plačuje pre-
ko trgovine, so prilivi vse slab-
ši in naše intervencije vedno
bolj pogoste.
Del cen nam še vedno dolo-
čbo v Beogradu, pričakujemo
pa, da se bo tudi to sprostilo.
Ob tem si želimo, da bi se tudi
pri uvozu rešili sedanjih slabo-
sti. Kljub liberalizaciji so nam-
reč po našem na tem področju
še slabosti. Zavzemamo se za
liberćdizacijo po kriterijih
Evropske gospodarske skup-
nosti, kar med drugim pomeni
kontrolo pri uvozu sirateških
surovin. Uvoz teh пад bo dovo-
ljen, a le do določenih količin.«
Miran Beve, direktor Alpo-
sa Šentjur:
»Inflacüa je velika ovira pri
poslovanju. Pomagamo si
z fiksno enoto, vezano na nem-
ško marko, vendar tudi to zara-
di gibanja teč^a v določenih
obdobjih izkrivlja sliko poslo-
vanja. Problem predstavljao
tudi potrebno večanje prodaj-
nih cen. Doslej smo jih spremi-
njali mesečno, zdaj jih bo po-
trebno pogosteje.
Kljub temu, da smo se na
inflacijo že navadili, si želimo
njenega umirjar^a, saj poslova-
nje v teh pogojih na daljši rok
ne deluje spodbudno.
Upniki se pustijo tožiti, in
vedno večji odstotek terjatev
se prenaša v tožene izterjave.
Postopki na sodiščih so pre-
dolgi, verjetno pa jim sodišča
tudi zaradi obilice predlogov
ne morejo biti kos. Vedno več
imamo tako neaktivnih sred-
stev. V Alposu to še ne pred-
stavlja posebnega problema,
vendar pa se bojimo, kaj bo
prinesla napovedana restrik-
tivna politika in ukinitev me-
nic. Precej kupcev namreč po-
sluje z menicami.
Kljub vsemu podpiramo
ukrepe nove vlade. Kakorkoli
so ti boleči in kljub temu, daje
vse več organizacij pred ban-,
krotom, predstavljajo namreč
pravo pot.«
Ivan Vitežnik, podpredsed-
nik KPO SOZD Gorenje, za-
dolžen za flnančno področje:
»Polož^ je izredno težak, seg
nas inflacija na vhodu prizade-
ne kar dvakrat. Pri ceni kapita-
la in pri ceni komponent, pri
katerih je, v skladu z gibanjem
tečaja, upoštevana indeksaci-
ja. Mi takšne politike nimamo,
zato tu prih^a do razlik v našo
škodo.
Velik problem je seveda tudi
popolna finančna nedisciplina.
Nered je predvsem v tem času
tudi posledica preložitve velja-
ve novega zakona o zavarova-
nju plačil. Ogromno je odprtih
te^atev, ki pa se ne revalorizi-
rao. Problem je seveda tudi
v tem, da smo mi predobri
plačniki. Tako ima celoten ve-
lenjski del Gorenja trenutno za
okoli 300 milijard din zapadlih
terjatev, zapadlih obveznosti
pa nič.
Restriktivnejša kreditno mo-
netarna politika je potrebna
zaradi izboljšanja finančne dis-
cipline, vendar pa se pri tem
bojimo, da bo prišlo do prešte-
vilnih likvidnostnih blokad in
steč^ev. Dodatne težave naka-
zuje tudi sprememba zakona
o bankah. Banke bodo namreč
pri odobravanju kreditov čla-
nicam še strožje. Navezanost
gospodarstva na banke pa je
tolikšna, da nam to obeta letos
in drugo leto veliko težav.«
Danilo Kotnik, direktor Li-
bele Celje:
»Ena od motenj poslovanja,
ki je tudi posledica inflacije, je
kvaliteta obračuna poslovanja.
Relativno pozno namreč dobi-
vajo podatke o tem, kako upo-
števati revalorizacijo. Sicer pa
se pri planiranju držimo tečaja
dolarja, rasti cen pa se prilaga-
jamo kvartalno.
Domače terjatve so na srečo
še vedno v okvirih normale in
dosegajo približno polovico
mesečne realizacije. Hud pro-
blem trenutno predstavlja
dolg Iraka, saj nam ta zaradi
čudno sklenjene meddržavne
pogodbe dolguje 2 milijona do-
larjev. Na račun tega se seveda
moramo kratkoročno zadolže-
vati.
Ob napovedani restriktivni
denarni politiki si želimo le to,
da bi veljala enako v vseh kon-
cih Jugoslavije. Sprejeta meri-
la se namreč pri nas v Sloveniji
spoštujejo, drugod pa v velko
primerih ne. Ukrepe Markovi-
ćeve vlade tudi pri nas poz-
dravljamo, nikakor pa se ne
moremo strinjati z nekaterimi
zadrtimi dokaj čudnimi izsilje-
vanji na račun vladne politike
v zvezni skupščini.«
Alojz Došler, direktor to^
varne nogavic Polzela:
»Dokler se izdelki dobro
prodajajo, je inflacijo možno
vkalkulirati v ceno, ko prodne
ni, pa nič ne pomaga. Mi zaradi
tega poizkušamo čimveč izva-
žati, saj se doma, še posebej ob
zadnjem padcu ,avala', zadeve
zaostrujejo. Pri tem si pomaga-
mo tudi z uvozom kvalitetnej-
ših in v primerjavi z domačimi
tudi cenejših repromaterialov.
Kar se terjatev tiče je potrebna
selekcija pri kupcih. Poslovali
bomo s tistimi, ki bodo blago
lahko plačali.
Na restriktivnejšo denarno
politiko se pripravljamo z pro-
izv^jalskimi cenami, zniža-
r^em plačilnih rokov. Pričaku-
jemo tudi reorganizacijo trgo-
vine. Delali bomo s trgovci, ki
bodo pripravljeni sprejeti naše
pogoje, ki jih narekuje splošni
ekonomsko tržni položćg.«
R.PANTELIČ
KOMENTIRAMO
Prelludi predpisi?
Inflacije, te šibe božje, še
ne da odpraviti čez noč. J\jdi
gospodarstveniki na Celj-
skem, sodeč vsßj po njihovih
izjavah, na tem področju ni-
so pristaši šok terapij. V prid
tega, da je treba počakati
vs^ še na jesen, govori tudi
to, da je zahtevkov za podra-
žitve (četudi je pod režimom
vse manj izdelkov) vedno
manj. Sicer pa, če vlada ne
bo ukrepala zoper infìacijo,
lahko infìacija zoper njo, pa
naj bodo njene usmeritve še
tako prave. Bojazen je le, da
bi ob sedanjem življenjskem
standardu, ob naraščajočih
socialnih napetostih in nako-
pičenem gnevu prebivalstvo
kar samo izreklo vladi neza-
upnico. Za to je lahko dovolj
tudi politično ali socialno
obarvana provokacija kot
posledica tega, da jugoslo-
vanski sever in jug nista ena-
ko sposobna tržne tekme
Kakorkoli, ah bo podjetti
štvo le spodrinilo dogavo^,
ekonomijo, bo moralo i¡¿
kmalu znano. Na obzorju^
zelo restriktivna denarna nf
litika, pri kateri se bo vid^i
alije zaporedje ukrepov pf.
vo ah ne. Zagotovo bo od¿
vor negativen, če se pri ¡,
stih, ki ne morejo vračs^
kar so si sposodili, ne bo {ц.
stvenih zasukov. In ker џ
v tehnološkem ter organize,
cijskem smislu v obuboi¡.
nem gospodarstvu v nek
mesecih težko kaj rešiti^ sč
možnosti predvsem v »od.
prodaji* (sovlaganja, privati,
zacija, profitni centri) zmog.
Ijivosti. Ali je vse to le priv¡
kpuč, kako spraviti sivo enu.
sijo bolj pod nadzor, pa fe.
mo lahko šele spoznali, sai
odgovora trenutno ne роглј
nihče. R. PANTEUt
Priliodnost v maiiii
hidroelektrarnah
Drugačna strategija poslovanja
Elektrokovinarja Iz Laškega
Pred letom dni je temeljni
organizaciji Elektrokovinar
iz Laškega grozil ukrep druž-
benega varstva. V tovarni ni-
so imeli pravega razvojnega
programa in orientacije, spre-
jemali so vsa naročila, ki so
bila na tak ali drugačen način
povezana s strojništvom, de-
lavci so bili zelo slabo plačani
in s tem nemotivirani za delo.
Razmere v tovarni so bile na-
pete in hkrati tudi nerazumlji-
ve, če povemo, da imajo
v Elektrokovinarju, ki je zdru-
žen v DO Dravske elektrarne,
že nek^ let sodobno tehnolo-
gijo in ugodne pogoje za delo.
Očitno se torej v kolektivu ni-
so srečevali s tehnološkimi
problemi. Razloge za težave so
zato povsem upravičeno iskali
v ljudeh, slabi organizaciji in
nenačrtnemu delu.
Nemogoče stanje so v zad-
kih mesecih vendarle začeli
izboljševati, čeprav im^jo še
vedno precejšnje probleme
s prem^hnim številom dobrih
kadrov. Primanjkuje jim okoli
dv^set ključavničarjev in stru-
garjev.
Po besedah zdcošnjega di-
rektorja Mira Florjanca, je bi-
la in je še, proizvodnja v Elek-
trokovinarju bistveno preširo-
ko zastavljena. Zato bo v naj-
krajšem času potrebno speci-
alizirati in zožiti proizvodni
proces in ponuditi trgu le tiste
izdelke in storitve, ki tovarni
lahko prinesejo dolgoročno
perspektivo.
Florjane pravi, da bodo v pri-
hodnosti zagotovo posvetili
največ pozornosti izdelavi in-
izgradnji malih turbin ter hi-
dromehanske opreme in manj
znani dejavnosti - montaži in
vzdrževanju stacionarnih aku-
mulatorskih naprav. V Jugo-
slaviji in v svetu je namreč vse
več odporov proti jedrski ener-
giji, termonuklearke ravno ta-
ko zelo onesnažujejo okolje,
večje reke, primerne za hidro-
elektrarne so bržkone že sko-
r^ povsem zasedene in izko-
riščene. Zato je interes jugo-
slovanskega elektrogospodar-
stva zgraditi veliko majhnih
hidroelektrarn, ki jih je nena-
zadnje tudi precej lažje kom-
patibilno vključiti v naravno
okolje.
V program za izdelavo in iz-
gradnjo manjših energetskih
objektov je na slovenskeir.
prostoru poleg Litostroja'
vključen še Elektrokovinar i
»Vendar,« kot je dejal Flor i
janc, »je tako velika organiza-
cija kot je Litostroj verjetno
prerasla gradnjo manjših ener-
getskih naprav, zato bi v sploš-
nem nacionalnem interesu
vendarle bilo bolje prepustiti
gradnjo in seveda izdelavo
manjših hidroelektrarn Eleit-
trokovinarju.« Delavci tega ko-
lektiva so do danes izdelali i«
okoli 40 malih hidroelektrarn
doma in v tujini. V tem času
raziskujejo širše jugoslovan-
sko področje, veliko možnosti
za uspeh im^jo predvseffi
v BiH in Makedoniji.
V. zupanc
Težave pri gradnji He Vrhovo
Nihče več ne ve, kd^ bodo prišle prve kilovatne ure električne energije iz hidroelektrarn^
Vrhovo. Zataknilo se je pri čistilnih napravah komunalnih in industrijskih odplak v SavO'
denarja nimajo ne na repubhki in ne v občinah, kjer so n^večji onesnaževalci Save. Sarn°
čistilne naprave v laškem bi v prvi fazi veljale 20 milijonov šilingov in v drugi še dodatnih
milijonov šilingov, kar je enako vrednosti akumulacije laške pivovarne v dvajsetih letih. ^^
projektu pa za nameček prihaja še do slabe koordinacije med republiškimi orga^^'
občinskimi interesnimi skupnostmi in investitorji. Verjetno je vs^ delček rešitve v te, da
del davka na pivo, ki je v Sloveniji največji v državi, prerazporedi v sredstva za izgradnJ"
čistilnih naprav, kot so nedolgo tega predlagaU v laški pivovarni.	..
VZ, Foto: ^^
13. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Kako zelena le sedaj še naša dolina
l^a kmetijskih površinah Je škoda zaradi divjanja narave zelo velika
Mokri prvojulijski dnevi,
Ici so dodobra namočili na
Celjskem predvsem Kozjan-
sko, so številne nevšečnosti
povzročili predvsem kme-
tom. Številna polja so po-
polnoma uničena, na povr-
šinah, ki so bile najhuje pri-
zadete, pa bodo ponekod po-
sejali nove kulture. Tudi so-
lidarnost v najrazličnejših
oblikah je prišla na plan,
čeprav se je izkazalo, da so
občinske blagajne tokrat
v glavnem prazne.
Šentjur
Neurje, ki je divjalo nad
Šentjuijem 4. in 5. julija je
najbolj prizadelo kmetijske
površine v krajevni skupno-
sti Gorica pri Slivnici in Lo-
ka pri Žusmu. Poškodova-
nih je 205 hektarov kmetij-
skih površin, od tega največ
travnikov, koruze, žita in
okopavin. Škoda je nastala
predvsem od vodotokih, za-
radi izhva vode in nanosov.
Na travniških površinah je
škode za 92 milijonov dinar-
. jev, na žitu in koruzi 206 mi-
: lijonov, na okopavinah pa
i dobrih 745 milijonov. V obči-
*r ni Šentjur so poškodovane
i tudi krajevne in lokalne ce-
f. ste, dva manjša mostova je
\ celo odneslo. Škoda znaša
,okoli 26 milijard dinarjev.
Voda je zalila 12 stanovanj-
skih in gospodarskih objek-
tov, tri hiše so zasuli plazovi.
Škodo pa so utrpele tudi de-
lovne organizacije. Tako je
v Alposu neurje poškodova-
lo dostavni tir, posledice ne-
urja pa so občutili tudi v Bo-
hoiju. Kmetijskem kombi-
natu in v Aurei, kjer je na
osnovnih sredstvih, repro-
materialu in izdelkih škode
za 10 milijard dinarjev.
Žalec
v žalski občini je minulo
neuije povzročilo škodo
predvsem na tamkajšnjih ce-
stah, zlasti v obrobnih kra-
jevnih skupnostih. Plazovi
in obilne padavine so uničile
ceste v Zabukovici, na Do-
bra vlj ah, v Mariji Reki in
Vinski gori. Na Samouprav-
ni interesni skupnosti za ko-
munalo in ceste ocenjujejo,
da je neurje povzročilo za
dve milijardi dinarjev škode.
Nekateri potoki, npr. Pireši-
ca, so prestopili bregove in
povzročili škodo na poljih,
ponekod pa je potok urezal
kar novo strugo.
Šmarje pri Jelšah
škode v šmarskem kmetij-
stvu je po prvih ocenah za
okoh 18 milijard dinarjev.
Neurje je prizadelo površine
zasebnega sektorja v izmeri
tisoč hektarjev, od tega jih je
400 povsem uničenih.
V	družbenem sektorju kme-
tijstva pa je škoda na 400
Za pomoč prizadetifh v ne-
urju 4. in 5. julija, je v občini
Šmarje pri Jelšah stekla akci-
ja pod geslom Pomagajmo se-
bi in drugim v nesreči. Akcijo
zbiranja denarja vodi občin-
ski odbor Rdečega križa sku-
paj s komisijo za oceno škode
v elementarnih nesrečah pri
šmarskem izvršnem svetu.
V	občini so se odločili, da
v združenem delu prispevajo
enodnevni zaslužek, najver-
jetneje v avgustu, zbiralna
akcija pa teče tudi v krajev-
nih skupnostih ter pri upoko-
jencih in kmetih.
Sicer pa je denarna sred-
stva za pomoč mogoče naka-
zati na št. žiro računa 50730-
678-51-259 (občinski odbor RK
Šmarje), s pripisom: za odpra-
vo posledic neurja.
hektarih površin, ki pa so le
delno poškodovane. Precej
škode je tudi na melioracij-
skih sistemih. Na površinah,
ki so bile najhuje prizadete
bodo takoj posejali oz. na no-
vo posadili kulture, npr. ko-
ruzo.
Po podatkih iz kmetijske
zadruge neurje v kmetijstvu
ni povzročilo večje škode,
obilne padavine pa bodo
upočasnile rast, žetev bo ne-
koliko kasneje, neugodno pa
bodo padavine vplivale tudi
na hmeljišča. Denarja za od-
pravljanje posledic v prora-
čunu občine skorajda ni, na
pomoč iz republiških virov
pa tudi ne morejo računati,
saj so prejeli navodila, naj
posledice odpravljajo pred-
vsem z lastnimi viri.
Laško
v občini Laško je na kme-
tijskih površinah nastalo za-
radi posledic poplav za okoli
50 milijonov dinarjev škode.
Poškodovanih je okoli 30 od-
stotkov kmetijskih površin,
predvsem travnikov in koru-
ze. Najhuje je bilo na poljih
in travnikih ob Savinji in
Gračnici, ki sta poplavili.
V občini Laško so se odloči-
li, da bodo prizadetim kme-
tom nudih pomoč v obliki
odpisa davkov in prispevkov
od kmetijske dejavnosti, fi-
nančne pomoči pa jim zaradi
pomanjkanja denarnih sred-
stev ne bodo mogli nuditi.
Cesta Lesično-Kozje je bila zaradi posledic neurja, o kate-
rih zgovorno priča fotografìja, več dni zaprta.
Foto: EDO EINSPIELER
Avtocesta in regija
človeštvo je v urejenih si-
stemih že pred stoletjem
spoznalo, da so cestne poti
pomemben element gospo-
darstva in razvoja nekega
okolja (prostora). Zato je po-
litika razvoja cestnega
omrežja bila vedno v pristoj-
nosti »politike« - le da je
v razvitem svetu razmerje
med njo in gospodarstvom
bilo vedno v prid slednjemu.
Zavedajo se, daje avtocesta
z vso svojo infrastrukturo
»velika tovarna«, donosnejša
kot marsikatera naša velika
OZD.
Pod pojmom regionali-
zem razumemo idejno in
družbeno gibanje, ki postav-
ka v ospredje vse tisto, s či-
mer se uveljavlja posebna
identiteta in samostojnost
določene regije (prostora).
Pri tem gre lahko za presega-
nje lokalizma ali centraliz-
ma, lahko pa tudi za prehite-
vanje ali zaostajanje za de-
jansko stopnjo prostorske
družbene integracije, kar se
Praviloma	manifestira
v spremljajočih konfliktih.
Brez posebnih socioloških
^Ji kakšnih drugih analiz je
moč trditi, da protislovja
družbenega razvoja celjske
občine oz. regije povzroča
^^di naš regionalizem, ki je
j' tem trenutku podvržen
konfliktu nasprotij med
^¡'očesom osamosvajanja in
^uževanja. To se očitno
tudi preko težnje peri-
'^rnih območij, ki ustvarjajo
^rigencionalno koalicijo na-
sproti regionalnemu centru
^^ s tem nekakšen zaprt si-
kateri jim omogoča
.^^nutni mini monopolni po-
v razvoju in odločanju,
^oda ta »pridobljeni polož^
^rnozadovoljstva« v regiji
postane (ne da bi se tega za-
rđali) podlaga za njihovo in
^^okupno pasivizacijo in
^gnacijo, ki se odraza tudi
neenotnosti nastopanja
'Navzven, do drugih in v svet
Vzrokov za takšno situaci-
° je več, kakor je več tudi
glogov zakaj še ni ustrezne
^^si^e povezave med celjsko
^^ijo in republiškim središ-
Eden izmed razlogov je
^^kakor tudi v regionaliz-
- torej v neenotnosti in
premalo energični politiki
razvoja. Ta mlačnost se po
mojem izraža tudi skozi »po-
možno« obliko delovanja
med občinami in republiko,
ki jo predstavlja Svet občin
celjske regije.
Svet, kot organ sodelova-
nja in povezovanja, bi po
mojem moral biti tista sila,
ki bi udarno razbijala težnje
po lokalnem (občinskem) in
regionalnem zapiranju. Inte-
grirati bi moral vse interese
in sile pri razreševanju skup-
nih razvojnih vprašanj ter
odločnemu nastopanju do
drugih zlasti tistih, ki še ved-
no odločajo zgolj v imenu
politike.
Zato opravičene kritike,
da imamo na tem majhnem
slovenskem prostoru tudi
svoj razviti sever in nerazviti
jug - kamor bi našo regijo
(vsßj po cestni povezanosti
in še kaj) lahko opravičeno
uvrstili. Zato se mi zastavlja
(morda za nekatere še bogo-
kletno) vprašanje, ali nam je
takšna oblika dela preko
Sveta občin celjske regije še
potrebna ? Ali ne kaže razmi-
sliti o kakšni novi obliki, ki
bi temeljila na načelu samo-
organiziranosti in bi bila
učinkovitejša pri urejanju
nekaterih skupin - regional-
nih vprašanjih (zdravstvo,
višje šolstvo, povezanost go-
spodarstva, itd.)?
Brez avtoceste, ki nas bo
povezovala z republiškim
središčem in ostalim sve-
tom, ne bo ustreznega raz-
voja v naši regiji.
Rešitev tega problema pa
ne vidim s postavljanjem ob-
časnih delegatskih vprašanj,
v pasivnem čakanju na uvr-
stitev v cestni plan ali morda
od dobre volje nekoga od
»botrov« slovenske cestne
politike. Potrebna bo odloč-
na politična zahteva in akcija
veh sil v regiji, ki bodo s po-
slovno logiko in novimi mož-
nostmi (samo)organiziranja
razbili monopol nad cestno
politiko. Za to aktivnost, ki
bi moralo postati politično in
gospodarsko gibanje, se
splača pozabiti na trenutne
lokalizme in združiti vse
moči.
VIKI KAJNC
Rogaška obvoznica, pridobitev desetletja
Slovesnost ob pomembnih gospodarskih pridobitvah
v Rogaški Slatini je bil mi-
nuli četrtek praznik, saj so
obeležili vrsto pomembnih
dosežkov za gospodarski,
predvsem turistični razvoj te-
ga turističnega kraja in obči-
ne Šmarje pri Jelšah. Namenu
so predali zunanjo in notra-
njo obvoznico, novi Petrolov
bencinski servis ob zunanji
obvoznici. Prevozništvo Do-
nat se je posodobilo z deseti-
mi vozili za domač in medna-
rodni transport, Zdravilišče
iz Rogaške Slatine pa je ures-
ničilo nekaj pomembnih na-
ložb za razširitev in popestri-
tev izvenpenzionske po-
nudbe.
Dobrih deset let je trajala iz-
gradnja obvoznice v Rogaški
Slatini, pridobitev, brez katere
si ni bilo več mogoče zamišljati
sodobnega razvoja turizma
v Rogaški Slatini. Glavna ob-
voznica je dolga 9 kilometrov,
interna skoraj poldrug kilome-
ter. Ob glavni obvoznici stoji
sodoben Petrolov bencinski
servis. Med zdraviliškimi pri-
dobitvami pa velja omeniti
predvsem Casino, Beauty cen-
ter in obnovljeno ter posodob-
ljeno restavracijo Bellevue.
Osrednja slovesnost ob ome-
njenih pridobitvah je bila
v Zdraviliškem parku, kjer je
bil slavnostni govornik dr.
Marjan Rožič, predsednik Tu-
ristične zveze Slovenije, v kul-
turnem sporedu pa so nastopi-
li moški in ženski pevski zbor
Zdravilišča Rogaška Slatina,
zdraviliški orkester ter mažo-
retke. Na slovesnosti je bil tudi
Dušan Šinigoj, predsednik iz-
vršnega sveta Skupščine Slo-
venije. MARJELA AGREZ
Trak na rogaški obvoznici je prerezal Andrej Levičnik,
predsednik skupščine slovenske skupnosti za ceste.
Foto: EDO EINSPIELER
Atomska vas se odpira svetu
Predstavitev pestre šmarske naložbene dejavnosti
v Zdravilišču Atomske
toplice v Podčetrtku, kjer
se s pestro naložbeno dejav-
nostjo uvrščajo med najpo-
membnejše slovenske turi-
stične centre, je bil minuli
četrtek razgovor, ki ga je
pripravila Skupščina obči-
ne Šmarje pri Jelšah, med
drugimi pa sta se ga udele-
žila Dušan Šinigoj, predsed-
nik slovenskega izvršnega
sveta in Marjan Rožič, pred-
sednik Turistične zveze Slo-
venije.
Glavni namen sestanka je
bil seznaniti odgovorne v re-
publiki z gospodarskimi,
predvsem turističnimi pri-
dobitvami v občini ter z raz-
vojnimi možnostmi in načrti.
Občina Šmarje pri Jelšah je
namreč ena tistih slovenskih
občin, kjer je naložbena de-
javnost, kljub neprikladnim
časom, izredno živahna.
Gostje iz republike so si
ogledali Atomsko vas in se
v razgovoru seznanili z na-
daljnjimi načrti oziroma raz-
vojem tega zdravihško turi-
stičnega centra ter z ostalimi
pridobitvami in gospodar-
skimi snovanji v občini
Šmarje pri Jelšah. Boris Za-
veršnik, direktor Zdraviliš-
ča Atomske toplice, je po-
udaril izvozno naravnanost
letos uresničenih naložb in
tistih, ki so v teku, Darko
Bizjak, direktor Zdravihšča
Rogaška Slatina pa je navzo-
če med drugim seznanil, da
bodo v tem turističnem cen-
tru v kratkem izdali nove ob-
veznice za uresničitev na-
daljnjih naložb. Jože Pelko,
direktor Steklarne Boris Ki-
drič iz Rogaške Slatine, je
opozoril na ekološki vidik
razvoja, zahtevne in drage
naložbe na tem področju pa
da bi bilo mogoče uresničiti
na račun dela zdaj izredno
visokega deleža prometnega
davka na izdelke iz kristalne-
ga stekla, je predlagal. Du-
šan Šinigoj je izpostavil
prednost domače delovne si-
le v turizmu, ki je pomem-
ben porok za kakovost stori-
tev, od področij, ki hromijo
hitrejši gospodarski razvoj
za odpiranje v Evropo in
ostali razviti svet pa je ome-
nil javne finance, bančništvo
ter inflacijo, katere glavna
žarišča nismo znali oziroma
hoteli odkriti.
MARJELA AGREŽ
Center praznuje jubilej
Trgovska delovna organi-
zacija Center iz Celja praz-
nuje letos 35. obletnico svo-
jega nastanka. V ta namen
so v poslovni enoti Ložnica
na Ljubljanski 52 zgradili
nov diskont, ki ga bodo od-
prli to soboto. Po besedah
direktorja Emila Kolenca
bodo obletnico proslavili
delovno.
Začetki delovne organiza-
cije Center segajo v prve ju-
lijske dni 1954. leta, ko je ta-
kratni ljudski odbor dal so-
glasje, da se ustanovi trgovi-
na z živili Center. Leta 1959
so v Celju odprli prvo samo-
postrežno trgovino, ki je bila
takrat ena imed dveh v Slo-
veniji (druga je bila v Ormo-
žu). Potem so po vrsti odpi-
rali nove poslovne enote, ki
jih je zdaj že 11.
Danes je v DO Center za-
poslenih 200 delavcev. V DO
pa niso zadovoljni z njihovo
kadrovsko strukturo, saj je
več kot 75% kvahficiranih
delavcev, tistih z visoko ali
višjo izobrazbo pa manj kot
2%, poskrbljeno pa je za do-
datno izobraževanje.
Novi diskont bo začel
z obratovanjem v soboto, 15.
julija, v prenovljenih prosto-
rih nekdanjega skladišča
zraven že obstoječe poslovne
enote Ložnica. Na okrog
lOOm^ površine bodo proda-
jali najrazličnejše vrste blaga
po nižjih cenah, ki so značil-
ne za diskont. Diskont bo
med tednom odprt od 7. ure
in 30 minut do 19. ure, ob
sobotah do 15. ure, ob nede-
ljah pa od osmih do dvanaj-
stih.
»Časa za praznovanje ni,«
pravijo vodilni delavci
v Centru in že razlagajo na-
daljnje načrt^, ki so še za ne-
kaj časa usmerjeni v preno-
vo že obstoječih poslovnih
enot. Naslednja postaja bo
PE Rio.
PETRA ROTER
6. STRAN - NOVI TEDNIK
13, JULIJ 1980
Da gre hitreje, je treba zavihati rolcave
Gradnja trgovine na Sladki gori s prostovoUnIm delom
Nenavadno, pa kljub te-
mu vztrajno, poteka grad-
nja Jelšine prodajalne
v krajevni skupnosti Slad-
ka gora. Nenavadno zato,
ker jo občani v tem kraju
gradijo z lastnimi rokami.
Trgovska delovna organiza-
cija Merx-Jelša iz Šmarja
sodeluje pri tej naložbi z de-
narjem za gradbeni materi-
al in opremo trgovine, delo
pa je v rokah ljudi s Sladke
gore.
Drugače ne bi šlo, kajti
Jelši denarja za naložbeno
dejavnost primanjkuje, se-
danja prodajalna, stara že
več kot sto let in sila majhna,
pa že davno ne ustreza mini-
malnemu standardu sodob-
ne civihzacije oziroma potre-
bam krcano v.
Že več let, pospešeno pa
zadnji dve leti, gradijo ljudje
v prostem času in težko bi
bilo prešteti vse udarniške
ure, ki so jih posamezniki
prebili na tem gradbišču,
krajani pa poleg dela prispe-
vajo tudi del materiala za
gradnjo, na primer Is za
ostrešje.
Na Sladki gori, razen
skromnega doma gasilcev in
šole, ki so jo obvarovali pred
ukinitvijo ter znamenite
cerkve, nimajo družbenega,
skupnega objekta, kjer bi se
združevah in snovali načrte.
Zato so se odločili, da nova
trgovina ne bo le to, ampak
bodo v objektu tudi prostori
za potrebe krajevne skupno-
sti in njenih organizacij, del
prostorov pa bodo »oddali«
občinskim blagovnim rezer-
vam. Objekt ima 150 kva-
dratnih metrov etažne povr-
šine, sam prodajni prostor
pa bo na 83. kvadratnih me-
trih.
kot nam je povedal član
sveta kríyevne skupnosti Jo-
že Čebular, se Sladka gora
počasi, a vztrajno prebuja,
največ po zaslugi za akcije in
skupno delo pripravljenih
krsyanov. Teh je okoli devet-
sto, živijo pa v devetih zasel-
kih. Zadnja leta jih ni več
strah za štiriletno podružnič-
no osnovno šolo, saj se vsako
leto rojeva več otrok. In ker
so v kraievni skupnosti Slad-
ka gora' trdni, močni in na-
predni kmetje, med njimi so
tudi п£0 večji kooperanti
šmarske občinske kmetijske
organizacije Hram, se za bo-
dočnost ni bati. Prazne, brez
naslednikov, ostajajo le
manjše kmetije in še takšnih
je vse manj. Bo pa na Sladki
gori trebá še marsikaj nare-
diti «ia bi bilo življenje v kra-
ju lepše in manj težavno. Tu
so še ceste, ki jih je treba
zgraditi ali posodobiti, tele-
foni, ki so zelo na redko po-
sejani, komunala, ki čaka na
posodobitve in še marsikaj.
Denarja od samoprispevka
je zelo malo in hitro skopni.
Trgovino bodo krajani pre-
dali namenu septembra, ob
šmarskem občinskem praz-
niku.
MARJELA AGREZ
Loica praznuje
v novo nastajajočem gasilskem domu v Dobrini,
v krajevni skupnosti Loka pri Žusmu, bodo do kra-
jevnega praznika, ki bo v nedeljo, uredili dvorano in
drugo notranjost.
Sprva so nameravali zgraditi orodjarnico, vendar je
nastal gasilski dom. Za praznik bodo odprli asfaltno
cesto Brode-Agrež, letos pa so položili tudi še gladki
asfaltni prevleki na cestah Grmada-Virštanj, ki pove-
zuje šentjursko in šmarsko občino in med Hrastjem in
Ronco. V krajevni skupnosti nameravajo letos začeti
tudi z deli za izgradnjo mrliške vežice, tako da bi
postavili vsaj temelje s ploščo. Kr^evna priznanja
bodo podelili dr. Ivanu Mosetju iz šentjurskega zdrav-
stvenega doma za prizadevanja za ustanovitev ambu-
lante v Loki in za iskanje možnosti za razvoj vrelca
v Dobrini. Pismonoša Jože Kršlin bo dobil priznanje
za delo v krajevni skupnosti, Martin Recko pa za
zasluge za izjgradnjo gasilskega objekta v Dobrini, kjer
bo po nedeljski proslavi ob 15. uri tudi družabno sre-
čanje.
BJ
Zlata poroka v Radečah
Julij ana in Jože Žibret iz Radeč sta pred dnevi praznovala
že 50. obletnico poroke. Poročila sta se pred vojno, kmalu po
tem, ko je Jožetu umrla prva žena, Julijanina starejša sestra,
in je ostal sam z dvema otrokoma. Ob tem jubileju ju obkro-
žajo tudi njuni otroci, vnuki in pravnuki, svečanosti na
matičnem uradu, ki jo je s pesmijo popestril moški pevski
zbor Radeče, pa so se udeležili tudi predstavniki KO SZDL
Radeče, Obrtnega združenja Laško in Društva upokojencev
Radeče.
IVICA OBRAN
Postali ijubijansifi
Do konca februarja 1956 je bila naáa radijska
postaja samostojna, imela je svoj upravni odbor, ki
ga je vodil Igor Ponikvar in amatersko opremo, ki bi
jo dandanes hvaležno odklonil sleherni ljubitelj
glasbe - tudi tisti z najbolj plitvim žepom. Kljub
temu pa je radijska postaja uspešno opravljala svoje
pomembno družbeno poslanstvo, se vključevala
v dogajanja na Celjskem in prizadevno orala ledino.
V	četrtek, 1. marca tistega leta je radio prešel
v sestavo Radia Ljubljana in to je - lahko bi rekli
- prelomnica k profesionalizaciji dela. Vendar je do
prave profesionaUzacije vodila še dolga in strma pot, ki
smo jo kar uspešno, predvsem pa vztr^no ubirali. To
potrjuje tudi nova prelomnica, ki se je dogodila
v soboto, 12. janu^a 1957, ko se je konstituiral prvi
Svet relejne postne Celie.
V	zadrijih dneh decembra smo prejeli dopis Sveta
radijske postaje Radio Ljubljana štev. 1136/1 z dne 26.
dec. 1956, s tole vsebino:
Na podlagi točke 70. pravil zavoda Radio Ljubljana
je Svet radijske postaje Radio Ljubljana na svoji redni
seji dne 3. decembra 1956 imenoval na predlog Окггд-
nega ljudskega odbora v Celju
Svet relejne radijske postaje v Celju.
Člani Sveta so:
1.	Jerman Riko, predsednik OLO Celje
2.	Grün Herbert, dramaturg Mestnega gledališča
v Celju
3.	Klinar Anton, upravnik Kovinarske šole v Štorah
4.	Gajšek Risto, tajnik Trgovinske zbornice v Celju
5.	Predan Drago, profesor v Žalcu
6.	Marušič Nuša, učiteljica pomožne šole v Celju
7.	Ferlinc Boris, profesor učiteljišča v Celju
8.	ing. Kač Lojze, uslužbenec Hmeljarskega insti-
tuta v Žalcu
9.	Jenko Rado, direktor tovarne Aero v Celju
Upravnik relejne radijske postaje v Celju je član
Sveta po svojem položaju.
Pristojnost Sveta relejne radijske postne je dolo-
čena v točki 69. pravil zavoda Radio Ljubljana.
Za Svet radijske postaje Radio Ljubljana
Član Sveta:
Tone Egon
O delu in sklepih novega Sveta pa prihodnjič.
Načrti konjiških mladincev
OK ZSMS Slovenske Konjice pripravlja skup^ s konjiškim
turističnim društvom ter krajevno skupnostjo in mladinsko
organizacijo iz Stranic enodnevno delovno akcijo za ureditev
stare rimske ceste v Stranicah.
Akcija bo konec tega meseca, na pomoč pa jim bodo priskočili
tudi vojaki garnizona iz Slovenske Bistrice. Po končani akciji
bodo pripravili tudi prijateljska športna tekmovanja.
Sicer pa konjiški mladinci za to poletje načrtujejo še pogovor
z dr. Dušanom Plutom, predstavnikom novoustanovljenih slo-
venskih zelenih, v občinskem mladinskem klubu pa imajo vsak
konec tedna filmske maratone.	ID
OBRAZI
Jože Kruleč
Učitelj, režiser, krajevni
funkcionar. Vse to je Jože Kru-
leč iz Železnega, letošnji na-
grajenec žalske občine.
Predvsem je učitelj, trenut-
no ravnatelj na osnovni šoli
Miroslav Širca v Petrovčah.
Prvič je stopil v razred na Po-
nikvi, kjer je ostal štri leta. Po-
tem je kar dv^set let učitelje-
val na podružnični šoli v Gali-
ciji. Spomini na tiste dni so sil-
no lepi. »Zmer^ mi je žal za
tistim časom, ki sem ga preži-
vel na tej šoli,« je bil kar oto-
žen. »Toliko so bili ljudje pri-
pravljeni narediti za šolo, za
kr^ in meni to veliko pomeni.
Ljudje smo držali skupaj, da-
nes tega ni več,« je bil pre-
pričan.
Kot učitelj na vaški šoli je
hočeš nočeš moral prevzeti na
svoja ramena vse proslave in
prireditve, ki sojih pripravljali
v kraju. Pa ne samo prireditve,
tudi režiranja iger seje lotil Jo-
že. Kakšnih trideset iger mu je
ostalo v spominu. Pa to, kako
so vsako leto na novo postav-
ljali oder. »Dvorana je bila naj-
prej hmeljska sušilnica in če
smo hoteli igrati, smo morali
vsako sezono, potem ko so po-
sušili hmelj, naprej urediti
oder. Pa ni bilo ljudem nič tež-
ko, zdaj pa je televizija ljudi
čisto pokvarila,« je bil prepri-
čan. Zato je zdaj toliko bolj
navdušen nad tem, da im^o
v kraju dvorano in oder, ki ga
ne bo treba več vsako leto na
novo postavljati. »Prepričan
sem da bo kultura tuk^ spet
zaživela, da bo oživel zbor - tu-
di predsednik zbora sem bil
nekaj let. Ko je minuli petek
bil v novi dvorani koncert pev-
skih zborov, sem kar čutil, ka-
ko br ljudje radi zapeli skup^
s pevcr. Ljudje to pogrešajo,«
je menil Jože.
Kot učitelj na vasi se ni mo-
gel izogniti tudi delu v kraju.
»Vse mogoče sem bil - od pod-
predsednika skupščine, tuni-
ka socialistične, tunika pla-
ninske sekcije, tudi kakšen re-
žijski odbor so mi določili. Pa
ni nič težko, če vidiš, da se kraj
razvija. Če ne bi živel tuk^,
kraja sploh ne bi spoznal. Ce-
ste so asfaltirane, vodovod
skorćg do vsake hiše, telefoni.
In kar je najvažnejše in n^lep-
ši dokaz, ljudje ne bežijo iz teh
kr^ev, tako kot so nekoč.«
Zd^, ko je za njim in mogimi
drugimi občinski praznik, jo
bo Jože mahnil v hribe. »Doma
me tudi čaka delo, pa na šoli
v Petrovčah, čeprav so počitni-
ce. Jesen bo mimogrede tukéó
in takrat mora biti vse nared,«
je pribil Jože Kruleč.
IRENA JELEN-BAŠA
Šoferji In
avtomehanikl
bodo praznovali
13. julij je praznik šofer-
jev in avtomehanikov Slo-
venije. Regijska proslava
bo tokrat v Celju, organizi-
ra pa jo celjsko združenje.
V teh dneh so se že zvrstila
številna športna in delovna
tekmovanja, osrednja slo-
vesnost pa bo v soboto.
Ob 17. uri bo po mestnih
ulicah Celja krenila povorka
uniformiranih članov do
Šlandrovega trga, kjer bodo
položili venec pred spome-
nik narodnih herojev, regij-
ska proslava pa se bo pričela
ob 18. uri na avtopoligonu
Ljubečna, kjer bodo že po-
poldne pa vse do večernih ur
pripravili različne strokovne
demonstracije. Tako bo med
drugim na ogled radijsko vo-
denje avio modelov, helikop-
terja in avtomobilov. Obljub-
ljajo tudi izstrelitev amater-
skih raket ter radijsko vode-
nih letal. Velja zapisati, da
bo poskrbljeno tudi za za-
bavo.
JANEZ VEDENIK
Na kmečkem prazniku v Zibiki
v Zibiki je bil spet kmeč-
ki praznik, ki je v nedeljo
popoldne privabil na stoti-
ne domačinov in ljudi iz so-
sednjih krajev. Zibika je
namreč kraj, kjer si priza-
devajo, da bi stari kmečki
običaji, opravila, ne šla
v pozabo.
Predlani je bila prireditev
v znamenju žanjic, lani kos-
cev, letos pa so se posamezni
zaselki pomerili med sabo
v spravilu sena na vozove.
O zmagovalcu je, poleg časa,
odločalo še marsikaj, saj mo-
ra biti košnja naložena po
pravilih. V dokaj izenače-
nem boju si je prvo mesto
priborila ekipa iz Zibiške va-
si. Drugi del prireditve je bil
spet atraktiven, saj se je
v pravih konjskih dirkah pO'
merilo devetero konj, lovor-
jev venec pa je že drugič za-
pored pripadel Martinu Vah-
nu iz Zibike. Za praktične
nagrade trem пгуboljšim (У
prvem in drugem tekmoval-
nem delu) je tudi letos po-
skrbela šmarska krnetijska
organizacija Hram iz Šmarj^
M. AGRE^
13. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Krojač, da mu ni para
Ob prometni in dokaj hrup-
ni Mariborski cesti ima svojo
obrtno delavnico eden najsta-
rejših krojačev v Celju, Fra-
pjo Podbregar.
poklic in družinsko krojaško
tradicijo je prevzel od svojega
očeta pred približno 25 leti in
je danes v СеЦи le še eden red-
l^ih, ki mu krojaške škarje re-
čejo vsak dan manjši kos, z ga-
raryem prisluženega kruha.
Zaradi, po njegovem mnenju,
napačno zamišljenega usmer-
jenega izobraževanja, je Franjo
Podbregar ostal v svoji delav-
nici sam. Že pred leti so na-
mreč na Srednji šoli Borisa Ki-
driča v Celju ukinili oddelek,
ki naj bi izobrazili širokoprofil-
ni šiviljski kader, ki ga zaradi
tega usodnega posega v izobra-
ževanje trenutno v Celju ni.
Glede na omenjeni kadrovski
primanjkljaj je Podbregar sku-
paj z ostalimi člani Obrtnega
združenja Celje vložil zahtevo
po ponovni uvedbi srednješol-
skega učnega programa, smer
krojač, in tako bo že v letoš-
njem septembru začelo 30
učencev obiskovati 3-letno
praktično-teoretično šolale
na srednji šoli Borisa Kidriča
v Celju.
In kaj vse vam Franjo Pod-
bregar lahko skroji in sešije?
Preprosto rečeno vse. Največji
mojster pa je za izdelavo zim-
skih plaščev, suknjičev, mo-
ških in ženskih oblek, od kla-
sičnih do najmodernejših mo-
delov, skratka Franjo se prila-
gaja potrebam in željam svojih
strank. Tudi cene njegovih
uslug niso pretirane, zato zara-
di teh ne izgublja svojih
strank. Večji problem nastaja
le zaradi razmeroma dolge ča-
kalne dobe, od roka naročila
do končne izdelave, saj ima
krojač Podbregar veliko dela,
za šivalnim strojem paje kot že
rečeno, vedno sam.
Čeprav ima Franjo Podbre-
gar tri otroke, ki bi lahko nada-
^evali že 61 let traj^očo dru-
žinsko tradicijo, so si vsi izmed
njih izbrali druga pota in tako
se bo obrtniška delavnica na
Mariborski cesti 101 nekega
dne, ko se bodo sicer pridne in
delovne roke Franja Podbre-
gaija morale upokojiti, zaprla
brez naslednika.
SANDRA KOJNIK
Trnoveljski
gasilci
praznovali
V Trnovljah je prazno-
valo tamkajšnje Gasilsko
društvo 65-letnico obstoja
in delovanja.
Njihove korenine segajo
v leto 1924, ko je Franc Ce-
rar v Brvaijevi trnoveljski
domačiji skupaj s sedmimi
kmeti in učiteljem ustano-
vil Gasilsko društvo Trnov-
Ije. Kasneje so postavili še
svoj gasilski dom, ki še da-
nes stoji na področju Zgor-
ryih Trnovelj in so ga ob
jubileju temeljito obnovili.
Gasilsko društvo Trnovlje
sodi med srednje velika
v celjski občini in šteje pri-
bližno 50 članov. V društvu
deluje tudi pionirska dese-
tina z osmimi člani. Poleg
njih so v društvo vključeni
tudi gasilci veterani, med
katerimi so kar trije častni
člani: Franc Dremelj,
Franc Cerar in Franc Runo-
vec, kije hkrati predsednik
društva. V teh dneh so po-
stali bogatejši še za 800 litr-
sko brizgalno, pa za kombi-
nirano in orodno vozilo,
SANDRA KOJNIK
V SPOMIN
Marjan SmogavG
v štiriindvajsetem letu
je tragično ugasnilo živ-
ljenje Marjana Smogavca,
fanta, ki je bil poln živ-
ljenjske energije in opti-
mizma. Poznali so ga šte-
vilni Savinjčani in mnogi
drugi gostje, ki radi obi-
skujejo Štormanovo go-
stišče. Nekakšna iskri-
vost je bila v njegovih
očeh, hudomušnost je bi-
la ena izmed njegovih
značilnosti, predvsem pa
je bil vzoren in dober na-
takar, ki je lahko bil le
v ponos in zadovoljstvo
znanem gostišču.
Dve leti je že bil zapo-
slen pri Štormanovih in
s svojim delom ter obna-
šanjem si je pridobil
mnogo prijateljev in
znancev, ki niso mogli
verjeti, da mu je v trenut-
ku usoda prekrižala živ-
ljenjske načrte. Načrte je
imel, kot jih ima vsak
mlad človek. Delal je
v poklicu, ki ga je veselil
in ga ni sprejemal le kot
delovno obveznost. Nič-
kolikokrat je dejal, da
brez gostinstva ne bi mo-
gel shajati. Sanjal je
o tem, da si bo pod zele-
nim Pohorjem, ^erje do-
ma, kdaj ustvaril kaj zase,
nekaj kar bo v ta prelep
del slovenske zemlje pri-
vabljalo popotnike. Zal,
seje v trenutku vse poru-
šilo in danes se ga spomi-
njemo njegovi n^oyi, so-
delavci in gostje in pre-
pričan sem, da se ga bodo
še dolgo. Z vsem svojim
delom in življenjem pa je
vsak dan dokazoval, da si
tudi gostinski delavci za-
služijo mnogo pohval.
Marjan je prav gotovo bil
v ponos svojim stanov-
skim prijateljem! J. V.
Glavoboli gostincev
že dolgo je mlečni hit pe-
smica o premalo mastnem
mleku, kije naprodaj v naših
trgovinah. Toda kako naj
ubogi mlekarji vedo kaj bi
občani radi, če nekaterim za-
dostuje mleko z 2,8 tolšče,
drugi prisegajo na onega
s 3,2, mleko s 3,6 tolšče pa
tako ali tako ni več naprodaj.
S tem pa so mlekarji storili
nepopisno škodo gostincem.
Onemogoč^o namreč nor-
malni delovni proces, zaradi
njih pa jih od gostov slišijo
tudi natakarice.
Za ponazoritev abstrakt-
nega uvoda navßjam poučno
zgodbico, ki kliče po mast-
nem mleku! Kraj dogajanja:
gostilna Pod oboki v Celju.
Udeleženci: plavolasa nata-
karica in štirje primerki mla-
de generacije. Vrt popolno-
ma zaseden, gostje pa nama-
zani z пеотгџпо potrpežlji-
vostjo, saj morajo na nataka-
rico, ki zmedeno teka od mi-
ze do mize, čakati vsaj pet-
najst minut. Na klice kopice
mladih gostov, ki so okupi-
rali kar nekaj miz, pa sploh
ne reagira, tako da fantje po
debelih minutah čakanja zlo-
voljni odidejo. Najvztrajnejši
pa čakajo. In dočakajo - to-
varišica natakarica si zapiše,
da mora prinesti kavo s sme-
tano, Coca colo in dva cap-
puccina. Ure vseh štirih ak-
terjev zgodbe gotovo prehi-
tevajo, sßj mine precej minut
preden ugledno zopet milo
lice natakarice. Žal je pla-
denj prazen, njena glava pa
tudi - namreč iz rije je izpuh-
telo naročilo. Še enkrat prid-
no kot v šoli ponovijo mladci
in mladenke svoje naročilo
in čez nekaj minut končno
prejmejo poživljajočo teko-
čino. Toda namesto cappuc-
cina je v skodelici kava
z mlekom. Ob rahlem prote-
stu sitnih mladenk natakari-
ca s skoraj solznimi očmi po-
jasnji^e kako je mleko, ki ga
dobijo v trgovini premalo
mastno in da zato sploh ne
morejo narediti cappuccina.
Čeprav dekleti uslužbenko
tolažita, da je cappuccino
vendar kava s spenjenim
mlekom, ona neomajno tar-
na nad premalo mlečne tolš-
če. Gospodični sta kavo z ne-
mastnim mlekom spili, za-
trdno pa sta se odločili, da
bosta izvedeli, kje in iz kate-
rih hlevov dobivajo po skriv-
nih kanalih mleko ostali go-
stinci, ki cappuccino še ved-
no lahko serviraj o.
Obljubili sta, da bosta re-
zultat empirične raziskave
nemudoma sporočili plavo-
lasi natakarici Pod oboki.
NATAŠA GERKEŠ
Obrali so se libojski in zabukovški knapl
2 ^e sedmič so se, kot vsako leto ob dnevu rudarjev, srečali libojski in zabukovški knapi.
Q ''adi slabega vremena 3. julija, so se zbrali minulo soboto v letnem gledališču v Grižah.
Q^^dnji govor je imel predsednik OK SZDL Žalec Milan Zupane, ki je spregovoril
^ Pornenu srečanja, rudarjenju v teh dveh kr^ih in o trenutnem gospodarskem položsgu
çjçj^^jni in Sloveniji. N^starejšima in sicer Alojzu Gučku in Ivanu Zoretu, so podelili
pjv^^rtčne rudarske svetilke. Pripravih so kulturni program, kjer je sodelovala godba na
moški pevski zbor in recitatoiji iz Griž.	-рду^дд
Pokažite kaj
znate
v Dobju pri Planini pri-
pravljajo že 17. prireditev
Pokaži kaj znaš, ki bo v ne-
deljo 30. julija ob 15. uri.
V primeru slabega vremena
bo prestavljena na naslednjo
nedeljo. Prosvetno društvo
Dobje vabi vse, ki bi želeli
pokazati svoje glasbeno, lite-
rarno in druga znanja, da se
prijavijo do 20. julija.
BJ
Na Gozdniku so
obnovili dom
člani Lovske družine
Gozdnik v krajevni skupno-
sti Griže bodo 23. julija od-
prli obnovljeni dom na
Gozdniku.
S prostovoljnim delom,
ljudje so opravili okrog 3 ti-
soč udarniških ur, so na
Gozdniku uredih prizidek in
sanitarije. Vrednost del je
okrog 200 milijonov dinar-
jev. Ob otvoritvi pripravljajo
člani lovske družine tudi
strelsko tekmovanje.
VESn IZ NAŠIH KRAJEV
Lepši časi za bolne v Radečah
Po besedah odgovornih bo novi zdravstveni dom v Rade-
čah začel služiti svojemu namenu naslednje leto. V tem času
zaključujejo zadnja zunanja gradbena dela, poleg tega iščejo
še dodatne finančne vire za nabavo notranje opreme. Do
sedaj so porabili 1206 milijonov dinarjev, po sedanjih cenah
pa potrebujejo še 3500 milijonov dinarjev. Največ sredstev
prihiOa iz občinskega samoprispevka, pospešene amortiza-
cije ZD Radeče in Laško in prispevka DO Papirnice Radeče.
VZ, Foto, EM
Škafe z novo šolo
v velenjski krajevni skupnosti Škale-Hrastovec so dobili
novo osnovno šolo, ki so jo posebej veseli šolarji iz treh
krajevnih zaselkov. Skal, Hrastovca in Podljubelja. Letos je
bilo v šolo vpisanih 61 otrok, v prihodnjih letih pa pričaku-
jejo, da jih bo vs£u 80. Z novim šolskim letom bo pouk v novi
šoli enoizmeriski, s^ ima šola štiri učilnice, kabinet, kuhi-
njo, telovadnico in zbornico, grjyena pa je tako, da jo bo
v prihodnje mogoče razširiti in spremeniti v osemletko. Šolo
je v celoti financiral Rudnik lignita Velenje, saj je šlo za
nadomestno gradnjo. Stara šola se je zaradi ugrezanja
namreč pričela rušiti.
L.OJSTERŠEK
LaščanI ne bodo brez kapelice
Potem ko so kapelico ob savinjskem mostu morali zaradi
novega in širšega most porušiti, so se mnogi Laščani ustra-
šili, da bodo ostali brez kapelice in svetnika Nepomuka, kije
mnoga stoletja nepremično zrl v valove Savinje.
Pa vendarle so bili odgovorni dovolj modri, da niso hoteU
vzeti mestu nekaj, s čimer seje skozi stoletja Laško identifi-
crralo. Res, da je za nekatere to le m^hna zgradba, ki one-
rnogoča varen promet, za zdruge paje precej več. Končno so
odgovorni iz spomeniškega varstva in tisti, ki so zadolženi
za promet le sklenih kompromis, tako da v tem času že
restavrirajo kapelico. Povsem enaka bo stala le пекад
metrov od prostora, kjer je stala mnoga desetletja.
VZ, Foto: EM
Cesta in gasilski dom po etapah
Krajani manj razvite kr^evne skupnosti Dobje pri Pla-
nini nameravajo posodobiti cesto Zamšljek-Gorica-Re-
puž, ki je v programu samoprispevka.
V Dobju so v zadnjih letih največ vložih v posodobitve
cest in delno tudi v izgradnjo vodovoda. Cesta je dolga
4 kilometre, vrednost del, ki jih namerav^o opraviti v tem
mestu paje po junijskih cenah 250 milijonov din. Za asfalti-
ranje ravninskega dela ceste nimsgo dovolj denarja, tako da
namerav^o asfaltirati le odseke skozi vasi in strme dele, da
ne bo z dežjem odnašalo gramoz. Krpani treh vasi so s pro-
stovoljnim delom že pripravih podlago za asfalt, zbrali doda-
ten denar in tudi pogodba je že podpisana.
BJ
8. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JULIJ iQga
Denar, denar...
Temeljni načrti celjske
knjižnice so avtomatizaci-
ja delovnih procesov, po-
vezava s širšim okoljem,
'izboljševanje izobrazbene
strukture zaposlenih in
predvsem nakup dovolj
velikega števila kakovost-
ne literature.
Hkrati s potrebo po izo-
braževanju kadrov in pre-
raščanjem ustaljene misel-
nosti žuli krvjižnico skoko-
vita rast materialnih stro-
škov, ki zavira načrtovano
posodobitev. Kr^ižnica Ed-
varda Kardelja je odvisna
od proračuna občinske kul-
turne skupnosti, ki je nižji
od republiškega, zato želijo
ureditev financiranja. To si
v knjižnici predstavljao ta-
ko, da hočejo uskladiti do-
tok občinskih financ z re-
publiško ravnijo, sicer, me-
nijo, so vse posodobitve
brez resnične gospodarske
podlage.
S sedanjim načinom fi-
nanciranja niso zadovoljni,
ker da povzroča delovno
apatijo in te^a energijo, ki
bi se z urejenejšim nači-
nom lahko koristneje upo-
rabljala.	BJ
Trojka za poletne prireditve
Samo Perpar v Likovnem salonu
v okviru »Poletnih prire-
ditev« je Zavod za kulturne
/prireditve v povezavi z Li-
kovnim salonom pripravil
razstave treh mlajših sli-
karjev, ki ta čas ustvarjajo
v Celju. S tem se počasi ude-
jai^a misel, ki jo je že pred
leti sprožil prav podpisani
avtor, češ da bi naše osred-
nje razstavišče moralo po-
svečati poudarjeno ali pa
vsaj sistematsko pozornost
ustvarjalcem, ki delujejo na
celjskem področju.
Tako so vrata Likovnega
salona že nekaj let tudi v po-
letnem času odprta likovne-
mu občinstvu, ki ga v tem
terminu ne sestavlja le že
zmodelirana domača likovna
klientela, ampak morda tu
pa tam tudi kakšno oko ra-
dovednega in kulturno po-
svečenega turista. Sicer paje
treba kar na tem mestu po-
vedati, da je hit letošnjih po-
letnih celjskih razstav prav
gotovo v Muzeju Revolucije,
iger je našla prostor razstava
»Celje skozi objektiv Josipa
PeUkana.« Le-ta je neobhod-
na za vsakega »pravega Ce-
ljana«, toplo pa jo priporo-
čam tudi vsem asimilantom
v dandanes samo še prislo-
vično, »belem« mestu.
Toda, da se vrnem k Li-
kovnemu salonu. Kot prvi iz-
med treh razstvlj^jočih sli-
karjev se do 25. julija pred-
stavlja akademski slikar Sa-
mo Perpar, ki je sicer rojen
Ljubljančan in tudi, kot na-
slov bivališča v spremnem
katologu kaže, živi v Ljublja-
ni, a so ga življenjske razme-
re, po ne vem kakšnem klju-
ču pač, zanesle v Celje, kjer
pa je zaenkrat samo šele
gost. Takšno je tudi njegovo
slikarstvo, ki bi ga lahko pri-
števaU ljubljanskemu »na
novo oživljenemu abstrakt-
nemu« oz. »na novo oživlje-
nemu konkretnemu slikar-
stvu« katero je v marsičem
drugačno od kreativnih vzgi-
bov avtorjev, ki opredeljuje-
jo likovni izraz, za katerega
bi se utegnilo reči, da ima
»celjski pečat«. Im^o pa
Perparjeve slike brez dvoma
nekaj segmentov, ki se pri-
bližujejo omenjeni oznaki,
kar kaže na univerzalnost li-
kovne kot tudi eksistencial-
ne govorice. Predvsem mi-
slim tukaj na njegov tretman
rumenila: ta je v nekaterih
rezih prav izjemno a-iluzo-
ren in zato konkreten do te
mere, da je skozi njega prav
boleče moč začutiti osiroma-
šenost tako metafore kot tu-
di vzorca zanjo. Šele čas pa
bo pokazal v kaj se utegne
razviti Perparjev likovni je-
zik. Verjetno' (morda tako
upa tudi sam) ga takrat sploh
ne bo več v Celiu.
BORI Ž ZUPANČIČ
PRIREDITVE
Na dvorišču mestnega gradu v Celju bo drevi ob 2l
uri Filmski družabni večer s projekcijo filma Bernarda
Bertoluccija Zadnji tango v Parizu. Prireditev organi-
zirata KLUB in Kinopodjetje iz Celja.
Na dvorišču mestnega gradu pa bo jutri ob 18. urj
nastopil folklorni ansambel Nagelj in Toronta. Pred.
stavil se bo s programom slovenskih ljudskih plesov in
pesmi.
Folklorni ansambel Nagelj iz Toronta pa se bo s svo-
jim programom predstavil že drevi ob pol osmih v kul-
turnem domu na Dobju pri Planini.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina
bodo nocoj ob pol devetih nastopili solisti ljubljanske
opere na večeru opernih arij, v torek, 18. julija pa bo
v Kristalni dvorani, prav tako ob 20.30 uri Večer jugo-
slovanske folklore. Nastopila bo folklorna skupina
»Abraševič« iz Beograda.
V	Anini kapeli v Rogaški Slatini bo v soboto, 15,
julija koncert dua Požgaj iz Zagreba. Koncert violi-
nistke Branke Požgaj in violončeUsta Nevena Požgaja
se bo pričel ob 20.30 uri.
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri
ob 20. uri koncert Revijskega tamburaškega orkestra
»Akord«. Orkester vodi Matjaž Brežnik.
Na ploščadi pred Zdraviliškim domom pa bo
v nedeljo, 16. julija ob 15. uri koncert ženske citrarske
skupine iz Črne na Koroškem.
Na ploščadi pred Namo v Titovem Velenju bo jutri
ob 19.30 uri prireditev »Virtuozi na citrah«, ki so jo
pripravili ob 90-letnici Božidarja Jakca. Nastopili bodo
priznani citrarji Miha Dolžan, Miran Kozole, Karli Gra-
dišnik, Cita Galič, Tomaž Plahutnik, Rado Kokalj, Vik-
tor Poplaz, Ivan Čuješ in drugi. Istočasno pa bodo
v mini galeriji v Nami odprU razstavo del Božidarja
Jakca.
V	Likovnem salonu v Celju so v poletnih mesecih
pripravili ciklus razstav slikarjev mlajše generacije.
Tako bodo do 25. julija na ogled dela Sama Perparja, za
njim bo razstavljal Željko Opačak, zadnji pa se bo
s svojimi deli Celjanom predstavil Konrad Topolovec.
V	avli hotela Dobrna bodo v ponedeljek, 17. julija ob
18. uri odprli razstavo plastik Vilibalda Krajnca. Raz-
stava bo odprta do 7. avgusta.
V	Zdravilišču v Laškem so razstavljene umetniške
fotografije ing. Goimira Mlakarja iz Celja. Razstava bo
na ogled do konca meseca.
V	Laškem dvorcu v Laškem je na ogled razstava
»Pivovarstvo v Laškem« Razstava bo na ogled v juliju
in avgustu.
V	občasnem razstavnem prostoru Muzeja revolu-
cije v Celju je na ogled razstava »Celje skozi objektiv
Josipa Pelikana«. Razstavo si lahko ogledate do konca
avgusta.
V	muzeju graflčnih umetnosti v Rogaški Slatini so
riizstavljeni stari grafični listi »Otroci od rojstva do
šole«. Razstavo si lahko ogledate ob torkih, četrtkih ali
sobotah do konca julija.
V	Zdravilišču Laško pripravlja kulturno društvo
Anton Tane fantovščino in dekliščino za par, ki se bo
poročil na kmečki ohceti v Laškem. Prireditev bo
v petek, 14. julija ob 20. uri in 30 minut.
V	celjski farni cerkvi bo jutri, v petek, 14. julija ob
20. uri koncert organista Antona Petka. Glasbenik, ki
zadnja leta službuje v Celju, študije pa je končal
v Mariboru pri prof. Potočniku, je v svoj repertoar to
pot uvrstil dela Bacha, Händla, Couperina, Tomca in
Premrla.
Prva razstava v domačem kralu
Minuli teden so si krajani Galicije
lahko prvič ogledali razstavo likov-
nih del rojaka Doreta Klemenčiča-
Maja. Razstavo je pripravila občin-
ska matična knjižnica iz Žalca, delo
in življenje tega umetnika pa je pred-
stavila Marlen Premšak.
Doreta Klemenčiča-M^a je predsta-
vila predvsem kot partizanskega sli-
karja, kot človeka, katerega delo je
zaznamovala druga svetovna vojna.
Predvojna leta je preživljal v grafično
risarskem oddelku nekdanje Delniške
tiskarne v Ljubljani, obiskoval je ve-
černo umetniško šolo, zatem ga je pot
vodila na zagrebško akademijo. Leta
41 so ga Nemci poslali v ujetniško ta-
borišče na westfalskem, kjer je začel
nastajati njegov vojni opus, predvsem
portreti in prizori iz taborišča. Iz tabo-
rišča ga je pot vodila v Banjo Luko,
potem na Kozaro, v Belo Krajino in na
Primorsko, kjer je ustvaril znamenito
zbirko linorezov V imenu Kristusovih
ran. V osvobojeno Ljubljano seje vrnil
z opusom preko 500 likovnih izdelkov,
predvsem risb in grafik. Tudi po kon-
čani vojni grozljiva izkušnja še vedno
živi v njegovem likovnem svetu in de-
set let kasneje, leta 55, napravi eno
svojih naj pretresli vej ših slik Konec
vojne, kjer opozarja na preteklo in sva-
ri pred prihodnjo vojno.
Šicer pa je bil Dore Klemenčič-Maj
ne le shkar, grafik in risar, bil je tudi
publicist, ukvarjal se je s fotografijo in
posnel tudi nekaj kratkometražnih
filmov.
Otvoritev razstave v Galiciji so pope-
strili še člani Savinjskega okteta iz
Žalca, o zgodovini Galicije in tamkajš-
njih zanimivostih pa je govorila profe-
sor Božena Orožen in Knjižnice Edvar-
da Kardelja v Celju, ki je za tokratno
priložnost zbrala nekaj dokumentar-
nega gradiva.
IRENA JELEN-BAŠA
Razstavo likovnih del Doreta Klemenčiča - Maja so pripravili v prostorih
podružnične šole v Galiciji.
Foto: UUBO KORBER
Josip Pelikan vabi
O zanimivi razstavi, ki nosi naslov »Celje skozi objektiv
Josipa Pelikana« smo že poročah. V spominu marsikaterega
obiskovalca razstave, ki je na ogled v celjskem Muzeju
revolucije, ob pogledu na fotografije verjetno oživi podoba
iz mladih dni. Obiskovalec na naši sliki je zazrt v preteklost,
misli, ki jih ob tem spleta, pa fotoreporterjevemu objektivu
niso hotele pokazati svojega obraza.
Foto: EDO EINSPIELER
Kanadski »NageH« tudi na Celjskem
Na turnen PO Sloveniji gostujejo člani Folklorne skupine ^>Nageli» Iz Toronta
S svojim prvim nastopom
na našem območju so se si-
noči v dvorani Zdraviliške-
ga doma na Dobrni predsta-
vili folkloristi iz Toronta.
Organizator njihovega go-
stovanja po Sloveniji je
Slovenska izseljenska mati-
ca. Štiridesetčlanski an-
sambel se je občinstvu
predstavil s slovenskimi
ljudskimi plesi in pesmijo.
Folklorno skupino »Na-
gelj« iz Toronta sestavlja
druga in tretja generacija
slovenskih izseljencev, ki so
vsi rojeni v novi domovini.
Prav delovanje v tej folklor-
ni skupini pa jim, poleg ne-
govanja in ohranjanja ljud-
skega izročila v plesu in pe-
smi, pomeni tudi učenje in
utrjevanje slovenske besede,
tako da v glavnem zelo do-
bro obvladigo slovenski je-
zik. Delovanje te folklorne
skupine je že polnih 30 let,
kolikor skupina deluje, po-
vezano z imenom Cirila Sor-
šaka, slovenskim izseljen-
cem, ki svoje znanje folklor-
nih plesov ter ustvarjalni
duh neumorno prenaša na
ml£yše rodove in tako daleč
»čez lužo« pomaga ohranjati
narodnostno identiteto tam-
kajšnjemu slovenskemu živ-
lju. V skupini delujejo sko-
rsyda samo mladi, s^ »starej-
ša skupina« zajema pevce,
plesalce in godce stare od 16
do 24 let, »mliOša« pa ustvar-
jalce od 8. do 14. leta starosti.
V času od 12. pa do 20. juli-
ja, kolikor tr^a turneja Fol-
klorne skupine »Nagelj« na
Slovenskem so že oziroma še
bodo obiskali Moravče, Ra-
dence. Kresnice ter zaplesali
tudi ob zaključku slikarske
kolonije v Medijskih Topli-
cah. Na Celjskem, kjer so
gostje Celjske folklorne sku-
pine ŽPD »France Preše-
ren«, bodo nastopili tudi da-
nes ob pol osmih v kultur-
nem domu v Dobju pri Pla-
nini ter jutri, v petek, 14.
julija ob 18. uri na odprtem
odru na dvorišču Mestnega
gradu v Celju, v okviru po-
letnih prireditev »Poletno
Celje«.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
ZALOŽBA OBZORJA p. o.,
Maribor
Maribor, Partizanska 3-5
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije
Založbe Obzorja p. o., Maribor
PONOVNO OBJAVLJA:
prosta dela in naloge
knjigarja - pripravnika
za določen čas 6 mesecev v poslovalnici 12 - NAŠA
KNJIGA CELJE, Stanetova 10.
Pogoji za zasedbo
- srednja ali V. stopnja družboslovne,
kulturne ali pedagoške smeri
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spre-
jema kadrovska služba Založbe Obzorja p. o., Mari-
bor, Partizanska 3-5, Maribor, 8 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po
izteku prijavnega roka.
Esperantisti
na Boču
Pomen mednarodnega so-
delovanja v okviru Alpe-Ja-
dran je bila osnovna tema
srečanja učiteljev esperanti-
stov, ki je bilo v zadnjih ju-
nijskih dneh v planinskem
domu na Boču. Na srečanju
so tudi ugotovili, da je učite-
ljev esperanta vse manj, zato
bodo v prihodnjem šolskem
letu organizirali dopisni te-
čaj, razmišljajo pa tudi o in-
tenzivnem trimesečnem te-
čaju v Celju.
SLAVA ŠALAMON
13. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
s kopališči na Celjskem so še težave
Sinji Jadran je vse bolj nedostopen
delovnim ljudem in občanom Jugo-
slavije. V pasjih poletnih dneh osta-
nejo ljudem na voljo le še kopališča
in reke.
Obrežja rek privabljajo vedno manj
kopalcev predvsem zaradi onesnaže-
nosti, pa tudi voda se ne segreje več
tako kot pred leti. Ostanejo torej le še
kopališča, ki jih na Celjškem sicer ne
nianjka, žal pa se je tudi letos pokaza-
lo, da je vse več problemov zaradi do-
trajanosti teh športno rekreacijskih in
turističnih objektov. Poletna kopalna
sezona je namreč pri nas kratka, stro-
škov z vzdrževanjem pa je seveda ved-
no več in jim upravijalci le še težko
sledijo, кгу šele, da bi se našel kakšen
dinar za obnovitvena dela. Povrhu
vsega so sanitarno tehnični predpisi
izredno strogi, poskrbljeno pa mora
biti tudi za varstvo kopalcev, kar seve-
da tudi nekaj stane, vendar še vedno
nič proti tistemu, kar bi lahko pomeni-
la tragedija na kakšnem kopahšču.
Vse to je seveda vplivalo na to, da
marsikje kopališča še do danes niso
odprta. Šele v nedeljo so kopališče od-
prli v Preboldu, v Celju ga bodo odprh
v soboto, kd^ ga bodo odprU na Vran-
skem, pa do zaključka redakcije nismo
uspeli izvedeti.
In kakšne bodo cene? Razhčne seve-
da. Za dnevne karte bo treba odšteti
od 5 do dvajset tisoč dinarjev. V po-
prečju bo torej štiričlanska družina za
kopar^e na bazenu, morda še za kakš-
no pijačo in sladoled potrebovala 100
tisoč dinarjev na dan. Torej tudi hlaje-
nje v vodah kopališč ne bo več ravno
poceni. In kaj vse obljublj^o na posa-
meznih kopališčih?
IZJAVE,
MNENJA...
Marjan Rožič, predsed-
nik Turistične zveze Slo-
venije, na slovesnosti ob
otvoritvi obvoznic v Ro-
gaški Slatini:
Primer Zdravilišča
v Rogaški Slatini, ko je
delovni kolektiv za ures-
ničevanje realnih in am-
bicioznih razvojnih ciljev
razpisal obveznice, kaže
na nov, koristen reform-
ski korak. Tudi bodoče
razvojne naloge, name-
njene povečanju in razšir-
jeni kakovosti ponudbe,
je mogoče uspešno ures-
ničevati le z novimi eko-
nomskimi in poslovnimi
posegi. Upam, da bodo
taki usmeritvi sledili tudi
drugi kolektivi v turizmu.
S svojim programom ste
si pridobili zaupanje
mnogih, ki so lastna sred-
stva vložili v vaš razvoj.
Zdraviliški turizem ima
pri nas nove možnosti za
razvoj, s^ se v zdraviliš-
kih uspešno prepletata
zdravstvena in turistična
dejavnost. Naša zdraviliš-
ka se uspešno uveljavljajo
^t^di na tujih tržiščih in
^lidi to jim odpira nove
'Možnosti razvoja. Kvali-
^^ta storitev sicer stalno
''ßste, ljudje pa pričakuje-
jo še več. Dejstvo, da je
nekaterih zdraviliščih
''azmerje med nepenzion-
^kimi in penzionsko sto-
''itvijo v razmerju 80 proti
^^ v prid prve, samo kaže
^a visoko strokovnost in
'^spešno vnovčevanje in-
^^iektualnih znanj. Tudi
''^zultati letošnje sezone
^ zdraviliščih so nad po-
^''^čjem turističnega go-
spodarstva v celoti.

V republiški akciji z na-
slovom Izbiramo najlepši
turistični kraj, so kraje raz-
delili v tri skupine: turistič-
ne, tranzitne in ostale manj-
še kraje. Na našem območju
je v ocenjevanje vključeno
37 krajev.
Te dni je posebna komisija
Celjske turistične zveze
opravila prvi krog ocenje-
vanj, drugi pa bo na vrsti ko-
nec julija, med tem ko bo av-
gusta na vrsti že republiški
izbor. Po mnenju komisije je
stanje približno enako kakor
lani. Manjši zastoj je opazen
v Gornji Savinjski dolini in
Titovem Velenju, bolje kot
lani pa so se izkazali v žalski
občini in Obsotelju. Komisi-
ja ugotavlja, da je cvetlic ve-
liko, da so kr^i na splošno
bolj čisti, več je urejenih vr-
tov, dvorišč in obnovljenih
hiš, v večini krajev pa so ne-
urejena avtobusna postaja-
lišča, pločniki so nepomete-
ni, veliko je še zanemarjenih
plotov in divjih odlagališč
smeti. Gostišča so razen ne-
k^ izjem solidno urejena,
kar velja tudi za sanitarije.
Kot zaenkrat kaže se bodo
v republiško tekmovanje
uvrstili v skupini turističnih
krajev Rogaška Slatina, Tito-
vo Velenje, Zreče, Dobrna,
Laško in Gornji grad, v sku-
pino ^ izletniško-tranzitnih
krgjev^Žalec, Slovenske Ko-
njice, Šmarje pri Jelšah, Pla-
nina, Šempeter in Šentjur,
v skupino ostalih manjših
krajev pa Vojnik, Nazarje,
Polzela ter Rečica ob Sa-
vinji.
Z.V.
Legenda:
BR - bife, restavracija
В - bife
РТ - plavalni tečaji
RP - rekreacijsko plavanje
T - tenis igrišče
N - nogometno igrišče
NT - namizni tenis
RK - rusko kegljišče
I - druga igrišča
C - kamp
PK - tudi poldnevne karte
Lučka jubílela
v Lučah se že pripravljajo na jubilejni 20. turistični
Lučki dan in istočasno, 10. obletnico šahovske simultanke
z Brunom Parmo. Tridnevne prireditve bodo trajale od
petka 11. do vključno nedelje 13. avgusta.
Prireditelji pripravljajo razstave, monokomedijo Polone
Vetrih, orgelski koncerï mlade domačinke Simone Molič-
nik, simultanko z Brunom Parmo, športne tekme, nastop
ljudskih godcev po vasi, ljudsko petje, večerno vasovanje na
lestvi, prikaz starih obrti in običajev »Od štanta do štanta«,
ter športno in prosto plezanje domačih alpinistov na Igli.
Najbolj zanimiva bo (ihcet s šranganjem po starih običajih,
ki jo prirejajo lučki mladinci.
BJ
V Luče Puljčani
v turistični vasi Luče napovedujejo dobro turistično
sezono. Za Luče se letos zanimajo predvsem gostje iz Pule,
iz velike delovne organizacije Uljanik, od koder je bilo prej
le malo zanimanja za lučki turizem. Zaradi zanimanja Pulj-
čanov pričakujejo dobro zasedenost zasebnih sob, precej
zanimanja paje tudi za počitnice na kmetiji, tako da Lučani
priporočajo rezervacije.
BJ
Delo na Korošici
Po uspešni lanski planinski delovni akciji v Turškem
žlebu, želijo letos planinci obnoviti zavarovano pot iz Roba-
novega kota na Korošico. Za večjo varnost je treba prenesti
na traso poti nad 400 klinov, 200 metrov žične vrvi, delovne
stroje in ves ostali material. Zbirališče za delovno akcijo, ki
bo v soboto in nedeljo 15. in 16. julija, bo zjutraj na planšariji
v Robanovem kotu, pri vodji del Florijanu Nunčiču. Pla-
ninci naj s seboj prinesejo za delo star nahrbtnik in v njem
manjše plastično vedro.
Obnovitvena dela na priljubljeni poti iz Robanovega kota
na Korošico bodo trajala od 15. do vključno 29. julija, zato bo
hoja po tej poti na Korošico motena in bo treba upoštevati
navodila izvajalcev del. Komisije za pota priporočajo, da
vsak planinec ponese s seboj nekaj materiala za obnovo
poti, ki bo skladiščen v Robanovem kotu, pred vstopom
v hudournik in sicer na desni strani poti.
BJ
Dvajset zabavišč,
pivo in dobra hrana
Pivovarna Je pokrovitelj laškega jubllelnega raíanla
Letošnja 25 letnica
praznika PIVA IN CVET-
JA bo pestra in svečana
kot pač za svoj srebrni
jubilej zasluži. V kultur-
no zabavnih večerih bo
v naslednjih dneh v La-
škem na več kot dvajset
zabaviščnih prostorih
nastopilo trideset an-
samblov, umetniških
skupin ali znanih umet-
nikov in obrazov s tele-
vizijskih zaslonov.
V soboto se torej priče-
nja letošnja prireditev Pi-
vo in cvetje. Na osred-
njem prizorišču vsega
tedna, na Aškerčevem tr-
gu v Laškem, bo najprej
svečana otvoritev, ob pol
osmih zvečer pa bodo po
ekshibicijskem preletu
letal na glavnem odru pri-
stah padalci, ki bodo iz-
pod neba prinesli simbo-
le praznika. Na slavnostni
drog bo dvignjena zasta-
va Piva in cvetja, ki se ji
bodo pridružile zastave
mesta Laško in glavnga
pokrovitelja. Pivovarne.
Z glasbo bo dognanje
spremljala laška godba
na pihala, kot simbol zag-
nanosti kraja in mešča-
nov, da prireditev ohrani
svoj blišč in ugled še vna-
prej pa bodo nato pod ne-
bo spustih 25 balonov.
Nato bodo prižgali baklo,
jo odnesli do mostu pre-
ko Savinje in z njo prižga-
li slavnostni ognjeni slap.
Streli iz možnarjev bodo
nato dokončno označili
pričetek devetdnevnega
jubilejnega razpoloženja.
Zatem bodo razrezali sre-
brno torto vehkanko in jo
najprej razdelili vsem, ki
so bili rojeni v letu prvega
Piva in cvetja.
Tudi zaključek letošnje
prireditve bo svečan.
Zadnjega dne praznika,
v nedeljo 23. julija, bo
prava kmečka ohcet, nato
pa velika povorka - Laš-
čani pravijo, da največja
na Slovenskem. Po po-
vorki bo na Aškerčevem
trgu predstavitev cvethč-
nih voz, med koncertom
godb na pihala pa še sve-
čani ceremonial ob zak-
ljučku letošnjega Piva in
cvetja 1989.
TURISTIČNI NAMIG
Lemberg pri Sladki gori
Zanimiv trg Lemberg, v oz-
ki dolini Lemberščice, 7 kilo-
metrov iz Šmarja pri Jelšah,
je zdaj v bistvu majhna vas,
a hkrati tudi znak in opomin
minljivosti moči. Tudi znak
naše turistične okornosti je,
kajti ostankov nekdanje sla-
ve in moči ne znamo izkoristi-
ti in ponuditi, četudi so pre-
novljeni in je tako zanimiv
trg le nekaj kilometrov od Ro-
gaške Slatine in Atomskih to-
plic.
O Lemberžanih so, verjetno
zaradi zavisti, spletli veliko
raznih legend, ki jih je objavil
Niko Kuret že v 50. letih. Od
Mestirxja, sedanjega križišča
cest za Rogaško Slatino in
Atomske toplice, kjer se je ro-
dil pisatelj Miklove Zale, Ja-
kob Sket in kot zanimivost, tu-
di znani novinar in publicist
Anton Rupnik, je Lemberg od-
daljen bore 4 kilometre, od ce-
ste Podplat-Poljčane, za Mari-
bor, pa le kilometer. Nekdaj je
bilo veliko srednjeveško kri-
žišče in središče trgovine in
zlasti lončarske in usnjarske
obrti prav v zelo tranzitnem
Lembergu, z vsakotedenskimi
in 6 letnimi sejmi ter dvema
proščenjema. Zaton dvakrat
pogorelega Lemberga, na nad-
morski višini 237 metrov se je
začel, zaradi premestitve ceste,
v prvi polovici 18. stoletja.
O tukajšnjem življenju v pra-
davnini izpričujeta n^dena
kamnita sekira in bronasto
dleto, ki sta v celjskem mu-
zeju.
Kaj lahko vidimo od te slav-
ne preteklosti in živahnosti
dandanašr^i? Največjo pozor-
nost vzbuja obnovljeni, snež-
nobeli baročni starinski Ro-
tovž, nadstropna, prazna in kar
nezakleryena stavba. V nad-
stropju so lesena tla preperela
in tudi zunanja preobleka že
kaže prve znake vnovičnega
zoba našega časa. Na stavbo
Rotovža, v kateri je nekoč bi-
val trški sodnik, je še postav-
ljen kamnit sramotilni steber,
v pritličju pa je majhna jetni-
ška celica. Nasproti Rotovžu je
majhna vaška gostilna. V Lem-
bergu so zgradili 2 cerkvi in
2 gradova. Sv. Miklavž v trgu iz
prve polovice 15. stoletja in
sv. Pankracij nad trgom, ki se
prvič omenja v 12. stoletju, sta
ohranjena. Lemberški grad
(danes z neznatnimi sledovi pri
Pankracijevi cerkvi) je bil po-
rušen v bojih med Celjani in
Habsburžani, dokončno pa so
ga uničili Turki. Grad Viderš-
nek, Erazma Tattenbacha, je
v še vidnih razvalinah, ki jim je
botrovala cesarska vojska.
V kraju sameva tudi imenitna
osnovna šola s preloma tega
stoletja.
V bližini Lemberga je eden
najznamenitejših kulturnih
spomenikov Slovenije, slikovi-
ta dvostolpna cerkev Sladka
gora s še imenitnejšo notranjo
opremo, ki je, čeprav na nad-
morski višini 300 metrov, uvrš-
čena med planinske točke raz-
širjene Slovenske planinske
transverzale. Vas je nastala za-
radi romarske poti. Odhke
Sladke gore so sončna lega, vi-
nogradniška in gozdnata po-
krajina ter odlično vino. Na
Sladki gori uspeva tudi občut-
ljivejše sadje: orehi, češnje,
breskve, mogoče je tudi nabi-
rati gobe in borovnice. O prele-
pi Sladki gori, kjer imajo zna-
no gostišče, je veliko pesnil so-
dobni avstrijski pesnik, upo-
kojeni univerzitetni docent in
narodopisec, Alois Hergouth,
prev^alec in posredovalec slo-
venske literature v širši svet.
Pesnik ima v kraju, kjer je bila
doma njegova mati, svoj drugi
dom. Zbirka o Sladki gori je
bila kar dvakrat ponatisnjena,
v slovenščino pa jo je prepes-
nil Kajetan Kovič.
BRANE JERANKO
10. STRAN - NOVI TEDNIK	13. JUUj

Žetev v teku, odkupne cene še v zraku
"Kmetje naj ne Ititi jo z žetvijo pšenice,pravi Edi Stepišnik
v Slavoniji in Vojvodini
so z žetvijo pričeli minuli
teden, v Sloveniji se bo pri-
čela okrog 15. julija. Doslej
je znana le zaščitna cena
pšenice, ta znaša 3 tisoč di-
narjev, odkupna cena pa je
za zd^ še nejasna. V Merxo-
vi Mlinsko predelovalni in-
dustriji bodo za odkup pše-
nice potrebovali trinajst ti-
soč milijard dinarjev, ob-
ljubljajo pa, da bodo odku-
pili celoten pridelek, ki bo
na voljo v Sloveniji.
Trenutne razmere pred od-
kupom pšenice ocenjuje Edi
Stepišnik takole: »Zvezni iz-
vršni svet je določil, da,znaša
zaščitna cena pšenice 3 tisoč
dinarjev, kar pa seveda še ni
odkupna cena. Proizvajalci
zahtevajo za kilogram pšeni-
ce 4200 do 4500 dinarjev.
Glede na to, da je pšenice
dovolj menim, da se bo cena
oblikovala v skladu s tržnimi
zakonitostmi. Določanje od-
kupnih cen precej zavira tu-
di neznana reeskontna stop-
nja. Zaenkrat ne vemo, ko-
likšen bo v nakupni ceni de-
lež reeskontnega kredita,
prav tako ne vemo, ali bo os-
nova za reeskontni kredit za-
jamčena cena pšenice ali bo
osnova tržna cena. Poglavje
zase so krediti. Mi bi za od-
kup pšenice potrebovali 13
tisoč milijard dinarjev. Kje
bomo dobili denar, ne vemo,
poleg tega je treba zagotoviti
denar tudi za vzdrževanje za-
log. Z republiškim zavodom
se dogovarjamo za skupen
odkup v skupne tržne rezer-
ve. Žal je pač tako, da se le-
tos o odkupnih cenah pogo-
varjamo spet tik pred odku-
pom, nestrpni so kmetje, ne-
strpne so zadruge, vendar
stvari spet niso razčiščene.«
Kaj pomeni za vas spro-
stitev določenih količin iz
zveznih rezerv in kolko te
pšenice boste dobili v Mlin-
sko predelovalni indu-
striji?«
Stepišnik: »Sprostitev do-
ločenih količin iz zveznih re-
zerv bo vplivala predvsem
na manjši skok cen moke in
na naših izdelkov. Letošnja
odkupna cena pšenice se bo
tako poznala šele pri cenah
v mesecu septembru oziro-
ma oktobru. V Mhnsko pre-
delovalni industriji bomo iz
rezerv dobili 600 vagonov
pšenice, tretjina te pšenice je
že v naših skladiščih na Hu-
dinji. Za letno predelavo po-
trebujemo 26 tisoč ton oziro-
ma 2600 vagonov pšenice.
Računamo, da bomo odku-
pili celoten preostali pride-
lek v Sloveniji, to je okrog
900 vagonov. To je dovolj za
naše mlinsko predelovalne
kapacitete, ni pa to dovolj za
potrebe potrošnikov. Potre-
bujemo še okrog sedem do
osem tisoč ton moke. Raču-
namo še na republiške rezer-
ve pšenice iz skupnih tržnih
zalog.«
Boste letos kaj hitreje iz-
plačevali oddano pšenico?
Stepišnik: »Na odkup smo
pripravljeni in ne glede na
to, da bomo potrebovali
manjše količine domače pše-
nice, bomo odkupili vso slo-
vensko pšenico. Odkup bo
letos računalniško voden,
novost pa bo v tem, da ne
bomo vzorčili pšenice tistim
kmetom, ki bodo oddali
manj kot tisoč kilogramov.
Stroški so namreč tako veli-
ki, da se to ne izplača. Priča-
kujemo pa letos precej več
vlage v pšenici, zato tudi pri-
poročamo kmetom, naj ne
hitijo z žetvijo, kajti naravno
sušena pšenica je veliko bolj
kvalitetna kot pa umetno po-
sušena.«
Koliko časa bodo torej
kmetje čakali na izplačilo?
Stepišnik: »Pšenica bo
plačana v petnajstih dneh.
plačamo jo zadrugam, te pa
bodo izplačevale denar ko-
operantom. Naš strošek so
tudi prevozi.«
Obljubljate, da boste od-
kupili vso pšenico. Toda, bo
pšenice letos sploh dovolj,
glede na to, da je bilo skle-
njeno zelo malo pogodb?
Stepišnik: »Jeseni nismo
šli v velike kampanje za se-
tev pšenice, pred leti je bila
to velika politična akcija, da-
nes odloča tržišče in mislim,
da je to dovolj. Nismo hoteli
siliti zadruge in kmete v se-
tev pšenice, kajti prisila za-
gotovo ne bo dajala rezulta-
tov. Glede na posejane povr-
šine pa menim, da bomo v si-
lose dobili toliko pšenice kot
prejšnja leta, torej okrog de-
vet tisoč ton.«
Kaj pomenijo predvidene
cene, ki bodo vsekakor višje
od 3 tisoč dinarjev, in pa
sproščene rezerve pšenice
za oblikovanje cen kruha?
Stepišnik: »Zvezni izvršni
svet jes svojim ukrepom po-
skušal preprečiti velik skok
cen kruha in pa moke ter
ostalih izdelkov. Če bomo
dobili vseh 600 vagonov pše-
nice iz zveznih rezerv, cena
za kilogram znaša 2500 di-
narjev in takšna je tudi cena
pšenice v naših silosih, če-
prav smo jo jeseni kupili po
420 dinarjev - če bomo torej
vse obljubljene količine pše-
nice dobili, potem bo skok
cen manjši. Čene pšenie bo-
do vplivale na prodajne cene
šele jeseni. To seveda ne po-
meni, da se do takrat kruh in
pa drugi izdelki ne bodo dra-
žili. Zanesljivo pa ne bo tako
kot pred leti, ko so cene po-
skočile kar dva in polkrat.
Cene se bodo povečevale za
toliko, kolikor se draži ener-
gija, kolikor so dražji prevo-
zi. Ti stroški se nam vsak
mesec poveč^o za 20 do 23
odstotkov.«
Zadnje analize na Celj-
skem kažejo na izredno ve-
liko upadanje kupne moči.
Kako je s prodajo kruha?
Stepišnik: »V pol leta je
proizvodnja upadla za 10 od-
stotkov. Menim, daje poraba
racionalnejša, kruha ne raz-
metavamo tako kot pred leti,
poleg tega pa se pojavljioo
zasebne pekarne, ki tudi
vplivajo na manjšo prizvod-
njo. Mi zato iščemo nova tr-
žišča.«
Zasebne pekarne na Celj-
skem - kaj to pomeni za
Mlinsko predelovalno indu-
strijo?
Stepišnik: »Trenutno jih
je okrog 16, pomenijo pa
zmanjšanje proizvodnje in
konkurenco. Mi smo veljali
za monopoliste, zdaj to goto-
vo nismo več, me pa to ne
moti. Naša usmeritev je jas-
na: boljša kvaliteta in ni^a
cena. Če bomo . tu uspeli,
nam ne bodo mogli mešati
štren, če rečem tako po do-
mače. Imamo močan razvoj,
nekateri naši ljudje se kon-
kurence sicer bojijo, vendar
menim, da se bo to zanima-
nje za zasebne pekarne tudi
zmanjšalo. Ustanavljanje za-
sebnih pekarn je bilo zanimi-
vo v zadnjih dveh letih, ven-
dar v teh pekarnah niso pe-
kli socialnega kruha, to pa je
pomenilo določeno akumu-
lacijo.«
IRENA JELEN-BAŠA
»Spet ho treba v službo«
Pravi mladi gospodar VIII Grobelnik Iz zaselka ¥lne
Grobelnikova domačija
je majhna, takšna, kot ne-
šteto slovenskih domačij.
Tudi problemi, ki jih tarejo,
je slišati iz ust skorajda
vsakega kmeta v tem tre-
nutku. Pridelki so plačani
sramotno nizko, delo na
kmetiji, ki traja ves dan, ni
vredno pravzaprav ničesar.
Pa bi Grobelnikovi radi
kmetovaU. Nekako so zbr-
skali skupaj denar za hišo,
S£y v stari ni moč dostojno
živeti, kot sami pravijo. Tudi
nov hlev imajo v načrtu, pa
je denarja od živinoreje in
tridesetih litrov mleka, koh-
kor ga oddajo na dan, prema-
lo za izpolnitev želja. »Če bi
imeli bližje zbiralnico, bi od-
dajali še kakšen liter več, ta-
ko pa je mleko treba voziti,
zato se ne izplača,« je v pogo-
voru zatrdil Anton.
Poleg njega živijo na tej
domačiji v Vinah še sin Vili,
snaha Marta, pa triletna Dra-
gica. Vili je bil pred leti zapo-
slen v velenjskem rudniku.
»Če bo šlo tako naprej, bo
treba spet v službo, da bo
vs^ kakšen dinar za sproti
pri hiši,« je dejal. Potem pa:
»Tudi v živinoreji ni kruha.
Cene so danes takšne, da še
teleta komaj kupiš, po dveh
. letih reje pa ti ne ostane niče-
sar. Pomagamo si sami, коИ-
kor si pač znamo, vsaj kakš-
no tele priredimo doma. »Od
zadruge tudi nimaš k^ pri-
čakovati, pridejo takrat, ko
je treba k^ dati, ko jih rabiš,
jih pa ni,« se je v pogovoru
pridružil Anton.
Vine v kr^evni skupnosti
Strmec so prav prijeten kraj
in tja marsikdaj zanese turi-
ste z Dobrne. Vendar Gro-
belnikovi, tako kot še mnogi
tam naokrog, ne razmišljao
kaj dosti o tem, da bi razvija-
li kmečki turizem. »Za kaj
takšnega so potrebni telefo-
ni, potrebne so ceste, teh pa
ni. Ljudje po slabih cestah
prav gotovo ne bodo hodih,
da bi zgradili novo, pa v teh
časih ni pričakovati,« so me-
nili Grobelnikovi.
IRENA BAŠA
Mlada dva, Marta in Vili, zaenkrat še vztrajata na domačiji. »Stroje imamo, lahko bi
kmetovali, ko bi se le malce obrnilo na bolje in da bi bili naši pridelki plačani tako, kot
se spodobi.* Potem bi verjetno tudi najmlajša imela zagotovljeno prihodnost, tako pa...
Foto: EDI MASNEC
Naložbe v Klavnici
Letos so v šentjurski Klavnici nabavili del nove
opreme in montirali bodo tudi novo dvigalo. Uredih so
vhod v Klavnico, kjer so postavih nov objekt z vratar-
nico, čakalnico za kmete kooperante, ki prisostvujejo
klanju in z manjšo mesno diskontno prodajalno. Nek-
danjo kotlarno so preuredili v kunčjo klavnico, s^
imajo s kunčjerejo večje načrte. Prav ta klavnica pa naj
bi pripomogla k temu, da bo kunčje meso za domači
trg že na prvi pogled okusnejše in tudi omogočili vstop
na evropski trg.
BJ
KMETIJSKI NASVETI
Za omilitev škode po neurjih
Obilno deževje v prvih dneh julija je predvsch,
v vzhodni in severovzhodni Sloveniji s poplavanj?
plazovi in nanosi zemlje povzročilo veliko škon
v kmetijstvu.	^
Poljščine
Najbolj prizadete njive bo potrebno, takoj ko bo u
mogoče očistiti nanosov oziroma urediti odtok stoje^,
vode ter jih pripraviti za seteV. Izpad krme bo mogof!
delno nadomestiti s setvijo dosevkov, ki se odlikujejo
s hitro rastjo ter z visokimi pridelki suhe snovi ¡h
beljakovin. Za zgodnjo setev v juliju so primerni zlasti
tile dosevki: krmni grah poneka s koruzo (60 kg/L
+ 25 kg/ha), krmna repica perko (10 kg/ha), krmn.
ogrščica starška (10 kg/ha) in mnogocvetna Ijuljk^
tetraflorum (40 kg/ha).
Posevke koruze, ki so bili dalj časa poplavljeni, rast.
hne pa niso polomljene ali popolnoma poležane, kaž«
okopati in dognojiti z dušikom, S£y je obilje padavin
pokvarilo strukturo zemlje in predvsem na lažjih tleh
povzročilo izpiranje dušika. Zaradi višine rastlin bo ta
ukrep potrebno opraviti ročno. Za dognojevanje pripo,
ročamo odmerek 30 do 50 kg dušika na hektar, to je По
do 185 kg KAN-a ah 56 do 110 kg uree na hektar.
Žetev poleglih posevkov
Pri žetvi poleghh posevkov so lahko izgube zaradj
nepobranega klasja in neizločenega zrnja iz slame
vehke. Kolikšne bodo izgube je v vehki meri odvisno
od priprave kombajna in od načina žetve. Če so rast
line pokončne in zdrave smejo biti pri žetvi s sodob-
nim kombajnom skupne izgube pri žitih do 1,9%, od
tega do 1% na žetveni napravi (»heder«). Pri poleglem
žitu lahko te izgube znašajo do 10%, če ga žanjemo
v smeri kot je poleglo.
Pri žetvi poleglih posevkov upoštevamo splošna
navodila proizvajalca za pripravo kombajna za žetev
določene vrste poljščine (velikost reže med bobnom in
košaro, vrtilna hitrost bobna, ipd.).
Posebna navodila in povdarki:
1.	Poleglo žito žanjemo vedno poševno, pod kotom
45° proti smeri poleganja in vedno z majhnimi
hitrostmi do 3,6 km/h.
2.	Motovilo potisnemo kolikor je mogoče naprej
pred kosilni greben in ga spustimo proti tlem, da
češejo vrhovi žbic približno 10 cm nad tlemi.
3.	Zbice zasukamo s pomočjo ekscentrov nazaj,
nasprotno od smeri vožnje tako, da oklepajo z verti-
kalno ravnino kot 15 do 20°, koje nosilna letev v najniž-
jem položaju. Bolj tega kota ne kaže povečevati, sicer
se bilke navijajo na motovilo.
4.	Obodno hitrost žbic - število vrtljajev motovila
prilagodimo hitrosti vožnje kombgjna, ki naj bo pri-
bližno 1 m/s, to je 3,6 km/h. V tem primeru sme biti
obodna hitrost žbic le za 10% večja od hitrosti kom-
bajna - motovilo se vrti počasi.
5.	Da kosilna naprava ne reže klasja, ki ga žbice ne
dosežejo, privijemo na greben posebne prste - pridvi-
gala, Id nekohko dvignejo upognjene in zlomljene
bilke. Ce pridvigal nismo kupih s kombajnom si jih
lahko naredimo sami. Za kombajn z delovno širino 3 m
rabimo 4 do 6 pridvigal.
6.	Reža med polžem in dnom žetvene naprave
(»heder«) naj bo nekohko večja kot sicer. Bolj pogosto
je treba čistiti košaro naprave za mlačev, zaradi leplji-
vih plevelov, ki se često razbohotijo v poleglem žitu.
Ukrepi v sadovnjakih in vinogradih
V	sadovnjakih in vinogradih, kjer je neurje povzro-
čilo rušenje teras in odnašanje zemlje, bodo po osušitvi
zemljišča potrebna agromelioracijska dela: popravilo
teras in izravnava zemljišča. Močno poškodovane dele
nasadov bo treba obnoviti. Tam, kjer je prišlo do
odkritja korenin ah do nanosa zemlje moramo zem-
ljišče poravnati, pri tem pa zlasti v sadovnjakih paziti,
da cepljeno mesto ni prekrito z zemljo.
V	kolikor je neurje povzročilo lomljenje mladik, le-te
izrežemo, ta ukrep pa lahko združimo s poletno rezjo.
Več dni poplavljena rasthna ne more normalno spre-
jemati hranil iz tal. V takih primerih je priporočljivo
gnojenje s foliarnimi gnojih, ki vsebujejo poleg dušika,
fosforja in kalija tudi mikroelemente.
Rastline s poškodovanimi listi moramo poškropiti
s katerim od organskih dotikalnih fungicidov: dithan,
antrakol, euparen, v normalnih koncentracijah. "
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE
Mandl bo mešano podjetje
V	šentjurskem mešanem
podjetju Mandi, ki bo zače-
lo poslovati z 1. avgustom,
bo razmerje med zasebnim
in družbenim kapitalom 52
proti 48 odstotkov v korist
zasebnega kapitala.
V	tozdu Klavnica Kmetij-
skega kombinata so se zara-
di vzpodbujanja kunčereje
odločih, da bodo dah del ka-
pitala v mešano podjetje,
v katerem bodo opravljali in-
ženiring v kunčjereji od
gradnje farm do celotne teh-
nologije, vzrejo kuncev,
opravljali oziroma organizi-
rali prevoze in koordinirali
nabavo krme ter seveda tudi
klanje in prodajo. V Klavnici
ocenjujejo, da bo s tem nji-
hova pred kratkim opremlje-
na klavnica za kunce lahko
prišla »do polnega izraza«.
delovala z kar najmanjši''''
fiksnimi stroški, v prihodn'
sti, ko bodo izpolnjeni ^
pogoji za izvozno registracir,
pa računajo tudi na izvoz.
tega vidika je možnost, ^
nam jo daje nova zakonodaf
primerna in deluje kot
na poslovodno strukturo, ^
se okoristi v smislu čvrsj^
šega pridobivanja dohod^;
tudi z njeno pomočjo«, Pf^
vodja Klavnice Rado Trž^,
13. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 11
izjava
nBČNEGA ZBORA ČLA-
NOV OBMOČNEGA ODBO-
SA SLOVENSKE DEMO-
KRATIČNE	ZVEZE
VCEUU
Člani Slovenske demokra-
tične zveze in njeni simpati-
^eiji ter člani drugih zvez in
gibanj nismo ne prevratniki
in ne prekucuhi ter imamo
radi svojo domovino. Domo-
vina ni nekaj imaginarnega,
Icar je mogoče definirati le
z ideologijo. Ideologije so se
menjavale, domovina pa je
ostala. Domovina so polja,
travniki, gozdovi in hribi in
doline, med katerimi smo se
rodili, rasli ter odrash. Do-
movina so tudi naše pesmi,
naš jezik, naši običaji in nav-
sezadnje tudi naše verova-
nje. Končno pa so domovina
tudi naši sosedje, naši znanci
in naši prijatelji, ki nas ob-
lirožiuo. Zato imamo radi to
domovino, mogoče še rajši
od marsikoga.
Odtod nam tudi domoljub-
na moč, da za svojo domovi-
no naredimo vse, kar zmore-
mo in domoljubni pogum,
da bomo svojo domovino tu-
di branih.
Ljubezen do domovine je
torej domoljubje in ni naci-
onahzen. Domoljubje pa je
etična vrednota in moralna
obveznost, da človek želi do-
bro svojemu narodu, vendar
ne na škodo drugih narodov,
in da človek brani ter zasto-
pa pravice svojega naroda,
ne da bi kršil pravice drugih
narodov. To, kar kot Sloven-
ci želimo svojemu, privošči-
mo tudi vsakemu drugemu
narodu.
Domoljubje torej izključu-
je sovraštvo, krivico in nasi-
lje proti drugim narodom.
Drugih, kot se je pri nas že
zgodilo, ni mogoče z nasi-
ljem prepričevati, da so svo-
bodni in enakopravni ali pa,
da so vsi narodi v Jugoslaviji
enakopravni, nekateri pa
n^bolj enakopravni. Ker za-
vračamo sovraštvo do dru-
gih narodov, zavračamo in
obsojamo tudi sovraštvo do
slovenskega naroda. Zaradi
domoljubja in ne zaradi naci-
onalizma bomo zato branih
čast in dobro ime slovenske-
ga naroda ter slovenske dr-
žave.
Slovenija je vsa leta po voj-.
ni nesebično in krepko pod-
pirala svoj vogal pri jugoslo-
vanski hiši:
-	prispeva skoraj četrtino
proračuna, tudi vojaškega,
-	obilno sejijemlje in daje
v sklade za pomoč nerazvitih
in za drugo znano ter nezna-
no porabo,
-	končno pa ima tudi пгџ-
večji delež pri izvozu na kon-
vertibilni trg.
Slovenija zato ne sme osta-
ti ponižana in razžaljena in ji
ni treba nastaviti še desno
lice, če jo že dolgo tepejo po
levem.
Z vso pravico torej zahte-
vamo, da se razprave in odlo-
čitve o trenutnih mednaci-
onalnih odnosih v Jugoslavi-
31 in o krivičnih napadih na
Slovenijo, vključno o obtož-
bah o napadih na jugoslo-
vansko armado, preselijo iz
ozkih ekskluzivnih politič-
'lih krogov med ljudi, četudi
preko SZDL, in v slovensko
skupščino.
, V celjskem območnem od-
ooru v celoti podpiramo pro-
gramska izhodišča sloven-
ske demokratične zveze in se
^onio trudih za njihovo reah-
pi^ijo. Ob njih pa slovenski
Javnosti sporočamo:
" da se pravna država ne
^^ne in neha z izvrševanjem
^vomljivih političnih prav-
'^omočnih sodb,
da pričakujemo, da bo
jjfzava vsžg milostna, če že
pravno in politično mo-
in da bo pomilostila
eorštneija, Janšo, Tasiča ter
avrla; z njimi pa še vse dru-
g Politične obsojence, ki ni-
^greših nasilja ah dejanj,
ki neposredno merijo na na-
silje,
-	da zahtevamo ukinitev
smrtne kazni in posodobitev
kazenske zakonodaje,
-	da se zavzemamo za ci-
vilni nadzor države in druž-
be nad jugoslovansko arma-
do in nad represivnim apa-
ratom,
-	da ne priznavamo vna-
prejšnjega avangardizma in
da ga naj sestavljivo le tisti,
ki nioveč znajo, ki največ
zmorejo, ki so najbolj pridni
in ki jim ljudje najbolj za-
upgjo,
-	da hočemo parlamentar-
no demokracijo in neposred-
ne, tajne, svobodne in pošte-
ne volitve že spomladi leta
1990,
-	da teijamo svobodno
politično združevanje in ena-
kopravnost vseh političnih
strank, zvez in gibanj,
-	da je Slovenija že bila
v Evropi, da je geografsko še
vedno v Evropi in da se mora
vrniti v Evropo, če ne prej,
pa leta 1992,
-	da hočemo dela prosto
praznovanje Božiča, kot slo-
venskega narodnega prazni-
ka, kar bi vs^ v Sloveniji
lahko že skoraj šteli med os-
novne človekove pravice in
-	da hočemo živeti vsaj ta-
ko svobodno, kot živijo dr-
žavljani razvitega sveta, ki
ne deklarirajo toliko pravic,
pa jih zato več uresničujejo.
Zaradi ideoloških in nera-
cionalnih političnih odloči-
tev doživljamo med drugim
po nepotrebnem tudi razpad
sistemov zdravstvenega za-
varovanja, pokojninskega
zavarovanja, izobraževanja,
socialnega varstva, kulture
in nekaterih drugih področij
tako imenovanih družbenih
dejavnosti, česar seje po kri-
vici oprijel naziv skupne po-
rabe.
Dosedanji sistem je pov-
zročil, da smo se Slovenci
zdiferencirali še v siroma-
štvu in da Slovenec, ki živi
v odročnem kraju, ne velja
tohko, kot Slovenec, ki živi
v bolj razvitem mestu ali ce-
lo v sami prestolnici. Ker je
zdravstvo, pokojninsko za-
varovanje, izobraževemje, so-
cialno varstvo ali kulturo
mogoče izv^ati le v okviru
enotnega narodnega progra-
ma in ga tudi financirati le
na ravni naroda oziroma slo-
venske države predlagamo:
-	da se takoj ukinejo sa-
moupravne interesne skup-
nosti, z njimi vred pa drag in
neučinkovit sistem financi-
ranja ter upravljanja,
-	da se te dejavnosti oči-
stijo nepotrebnih stroškov,
ki niso v neposredni zvezi
z osnovnimi dejavnostmi, in
razbohotene administracije,
-	da preideta financiranje
in pohtika izv^anja teh de-
javnosti v neposredno pri-
stojnost republiške skupšči-
ne in
-	da se tem strokam v ok-
viru teh dejavnosti vme nji-
hova nekdanje kvaliteta in
ugled, državljanom Sloveni-
je pa višji standard njihovih
storitev.
Obstoj in položaj našega
kmeta je eden temeljnih po-
gojev za obstoj slovenskega
naroda. Kmer je namreč naj-
bolj naravno in stabilno po-
vezan z našim prostorom, ki
je, kot smo že dejali, sinonim
za našo in vašo domovino.
V kakršnem stanju je kmet,
v takem stanju je tudi narod.
Že nekdaj je veljalo za naša
mesta, da je bil meščan Jud
ali tujec, če njegov oče ali
vsaj stari oče ni imel svojih
korenin na kmetih.
Po vojni je bil kmet pre-
prosto žrtev ideološke zablo-
de o bogatih kulakih, ki jih je
treba likvidirati, in o ceneni
hrani. Kmetje so bih in so še
žrtve svojevrstnega genoci-
da. Bili so kratko malo zati-
rani, izdani in ogoljufani.
Kmet ne more štrikati,
kot to lahko storijo delavci
pri strojih in v pisarnah, s^j
mu vest ne dovoli, da bi pu-
stil živino gladovati in da bi
njive zadušil v plevel, travni-
ke pa v grmovje. Tako lahko
kmet izrazi svoje nestrinja-
nje le tako, da bojkotira od-
d^o svojih pridelkov.
Zaradi vsega tega podpira-
mo Slovensko kmečko zve-
zo, Slovensko zvezo kmečke
mladine in vse slovenske
kmete tudi takrat, ko zaradi
krivic, ki jih še vedno doživ-
Ij^o, bojkotirajo oddajo mle-
ka ah živine.
OBMOČNI ODBOR
SLOVENSKE
DEMOKRATIČNE ZVEZE
V CELJU
Obvestilo
javnosti
Informacija o preiskavah
živil živalskega izvora na
območju občine Celje za čas
od marca do julija 1989.
Po posebnem programu,
sprejetem na Skupščini ob-
čine Celje, je veterinarska in-
špekcija občinskega inšpek-
torata občine Celje, v mese-
cu aprilu in maju 1989 dela
v preiskavo 26 vzorcev j^c
kokoši, ki jih občani redijo
v prosti reji z doma pridela-
nimi krmili, 4 vzorce doma-
čih kuncev in 7 vzorcev do-
mačih kokoši.
Vzorci jajc so bih vzeti
v naslednjih naseljih: Začret,
Vrhe, Tehaije, Štore, Polule,
Trnovlje, Zadobrova, ŠkoQa
vas, Šmaijeta, Lopata, Lava,
Zg. Hudinja, Bukovžlak,
Ljubečna, Lisce, Leveč in
Zvodno. V vzorcih jajc, ki so
bih vzeti v Liscah, Levcu in
na Ljubečni je bilo preveč
kadmija, v vzorcih, ki sta bi-
la vzeta na Lavi in Zg. Hudi-
nji pa tudi preveč svinca in
cinka. Vsi ostah vzorci jajc
so bih zdravstveno neopo-
rečni.
V	vzorcih domačih kun-
cev, ki so bih odvzeti v Tr-
novljah, Zvodnem, Dobrovi
in Levcu je bilo ugotovljeno
preveč kadmija v ledvicah in
jetrih, meso pa je zdravstve-
no neoporečno.
V	vzorcih domačih kokoši,
ki so bih odvzeti v Zvodnem
in Liscah ter na Lavi, Polu-
lah, Zg. Hudinji in Dobrovi,
je ugotovljeno, da je v ledvi-
cah in jetrih preveč kadmija
ter svinca, v vzorcih iz Zvod-
nega. Lise in Lave pa je ugo-
tovljeno preveč kadmija tudi
v mesu, kar teija dodatne
preiskave, za presojo užitno-
sti mesa, seveda pa so koko-
ši, v katerih je bila n^dena
prevelika vsebnost strupe-
nih snovi oporečne in za hra-
no neprimerne.
V	preiskavo smo dali tudi
vzorce nekaterih krmil, ki jih
rejci pogosto krmijo živalim
in sicer: deteljo, koruzo,
krompir, fižol in solato. Vsi
vzorci so bih kot krmilo
zdravstveno neoporečni.
Glede na sedaj znane re-
zultate analiziranih živil ži-
valskega izvora torej ugotav-
ljamo, da so ledvice in jetra
kokoši, rejenih v prosti reji
na navedenih območjih ne-
uporabna za prehrano ljudi.
Čeprav še nismo prejeh vseh
rezultatov analiz domačih
kuncev, pa glede na znane
rezultate lahko ocenjujemo,
da bomo tudi za ledvice in
jetra teh živali morali podati
podobno obvestilo. Drobovi-
na in meso perutnine ter
kuncev, ki so vzrejeni
v farmski reji so zdravstveno
neoporečni.
Kokošja jajca iz farmske
reje so zdravstveno neopo-
rečna, za oceno zdravstvene
neoporečnosti јгцс kokoši iz
proste reje, opravljamo še
dodatne preiskave zaradi ze-
lo različnih rezultatov vseb-
nsti različnih težkih kovin
v doslej odvzetih vzorcih.
Preiskave bomo nadaljevali
v mesecu septembru in ok-
tobru.
Občinski inšpektorat
Celje
Je Uubljanska
banka res banka
prijaznih ljudi?
Ljubljanska banka Sploš-
na banka Celje se opravičuje
in hkrati sprejema kritiko za
tako pozen in nepravilen iz-
račun obresti. V Skupnem
Računalniškem centru
v Ljubljani je bila namreč
ravno takrat zapora saldacij
žiro računov, kar je pomeni-
lo, da nam niso mogli takoj
izračunati obresti. Na naše
urgence so nam le-te izraču-
nali, vendar je bila zaradi
vzporednih obdelav uporab-
ljena nepravilna obrestna
mera, kar je povzročilo tudi
nepravilen izračun.
Da smo od stranke zahte-
vah pooblastilo za dvig obre-
sti, nam narekujejo navodila
pri poslovanju z žiro računi.
Z dnem smrti imetnika žiro
računa pooblaščena oseba
ne more več razpolagati
s sredstvi na imetnikovem
žiro računu. Sodišče izda za-
časni sklep o upravljanju in
razpolaganju z dediščino.
Pooblaščeno osebo določi
sodišče.
Takšno pooblastilo smo
tudi zahtevali pri dvigu obre-
sti, kot ga zahtevamo od vsa-
ke druge stranke. Enako' bi
morala zahtevati tudi delav-
ka v agenciji, ki je izplačala
sredstva iz žiro računa.
LJUBLJANSKA BANKA
Splošna banka Celje
Telefon v Žalcu
Ob notici iz Narodnega
dnevnika od 17. junija 1909,
da je imel Žalec telefonsko
zvezo z Žalcem in naprej na
Dunaj, zapišimo, da je ta te-
lefonska zveza v tesni zvezi
z gradičem Plevna. To je gra-
dič o katerem ste v Novem
tedniku že večkrat pisali in
opozaijali na to, da je vse
premalo poznan in da bi lah-
ko bil izlet iz Žalca do Plev-
ne prijetno popoldansko do-
živetje. O telefonu na Plevno
piše Raj ko Vrečer v knjigi
»Savinjska dolina« (samoza-
ložba Žalec 1930). Vrečer je
zapisal, da je 1. 1890 prešla
Plevna v last barona Becka,
bivšega ministerskega pred-
sednika cesarske Avstrije.
Pred prvo svetovno vojno se
je na Plevni zbirala najvišja
avstrijska aristokracija, di-
plomacija, sem so prihajali
ministri s cesarskega dvora.
Baron Beck je izposloval te-
lefon in je mei direktno tele-
fonsko zvezo z Dunajem.
Tako Vrečar, kije leta 1908
dirigiral pevskemu društvu
»Edinost«, na slavnostnem
praznovanju 80-letnice mate-
re ministerskega predsedni-
ka. Tudi ta proslava je bila
na Plevni.
Zapišimo ob tem še, da je
sramota, da je grobnica last-
nikov Plevne, pri Sv. Jederti
popolnoma zapuščena in da
so napisi na nagrobnikih več
ali manj že nečitljivi.
Telefon je imel velik po-
men tudi za porajajočo se tr-
govino s hmeljem, dopolnil
je brzojav, ki ga je tedeo ime-
la že vsaka pošta v dolini. In
ob 80-letnici zapisa o telefo-
nu na Plevni se sedaj nape-
ljujejo telefoni pri Sv. Jeder-
ti, bhžina Plevne. Mogoče še
samo vprašanje: je moral
graščak tako drago plačati
priključek, kot ga morajo
krajani Gotovelj in Sv. Je-
derti?
FRANC JEŽOVNIK
Griže
12. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JUUj
Deževalo je tisto sredo,
ko je Silva Nežmah, 38-
letna brezposelna nata-
karica s svojo že odraslo
hčerjo Bojano, selila
svoje velike in lepe oma-
re dnevne sobe in spalni-
ce, pa kuhinjo in omari-
ce za čevlje in vse drob-
narije iz velikega dvoin-
polsobnega stanovanja
v dve vlažni luknji. V na-
ročje je vzela že svojega
triletnega sina Damjana
in se odpeljala v prijate-
ljevem kamionu iz Tru-
barjeve ulice tja k stare-
mu kmečkemu kozolcu
na Lavo. Toda to, da bo
slej ko prej morala zapu-
stiti lepo in prostorno
domovanje je vedela že
vsaj kakšno leto...
Pred letom in pol je na-
mreč postrgala vse svoje
prihranke in odštela
znancu 600 starih mili-
jončkov, da ji je odstopil
»svoje« družbeno stano-
vanje. Pred tem je na-
mreč delala in stanovala
za čas sezonskih šestih
mesecev v hotelu na Do-
brni, potem je našla služ-
bo za določen čas v Cen-
trovem bifeju na Lavi,
stanovanje pa je krvavo
potrebovala. Zase, za svo-
jo sedaj 22-letno hči in za
takrat še malega Damja-
na. Možakarje potreboval
denar za - kot kaže samo
enosmerno - potovanje
v Avstralijo, pa sta svoje
potrebe drug drugemu
omogočila.
Silva pravi, da je bila
nuja pač huda in je zato
papirji niso kaj dosti zani-
mali, vseliti pa se je ven-
darle morala zvečer - za-
radi sosedov, je rekel pre-
brisanec. Menda ji je zatr-
jeval, da ne bo imela pro-
blemov, da bi stanovanje
obdržala... Toda stano-
vanje je bilo družbeno
- last celjske Cinkarne in
Silva je to izvedela kaj
kmalu. »Poiskala sem si
odvetnika, da mi je neka-
ko podaljševal bivanje na
Trubarjevi zdaj za dva,
zdaj za tri mesece. Bilo je
drago, vendar pa mi je po-
magal vsaj tohko, da se
mi ni bilo treba seliti -na
zimo...« pravi Silva, ki je
od februarja brez službe,
vendar pa do podpore ni
upravičena, čeprav je pri-
javljena na Zavodu za za-
poslovanje.
Pravi, da je ves čas si-
cer iskala drugo stanova-
nje, vendar ga zaradi ma-
lega Damjana ni mogla
dobiti. Lani seje prijavila
na razpis celjske stano-
vanjske skupnosti, kjer je
trenütno na 123. mestu,
vendar pa kot brezposel-
na do stanovanja ni upra-
vičena ... Kljub temu, so
ji na stanovanjski bili pri-
pravljeni pomagati - žal
pa trenutno nimajo na vo-
ljo nobenega stanovanja,
pravijo pa tudi, da bi bilo
dosti laže, ko bi iskala sta-
novanje samo zase in za
Damjana, ne pa tudi za
Bojano, ki pa seji na svo-
je še nič ne mudi. Napoti-
li so jo tudi na Zavod za
planiranje in izgradnjo
Celja, kjer imajo včasih
na voljo začasno bivanje
v kakšni hiši namenjeni
za rušenje - vendar ji tudi
tam tako na hitro niso
mogli pomagati...
»Kakšen mesec sem
imela na voljo, da izpraz-
nim stanovanje, sicer bi
me prisilno izselili. Ven-
dar - kje naj najdem
v enem mesecu stanova-
nje? Službo si zd^ ure-
jam in mishm, da se bom
kmalu spet zaposlila, da
bo vsaj en problem
manj... Saj bi se veijetno
lahko v Rogaški Slatini,
odkoder sem doma, spet
zaposlila v zdravihšču
-	tam me predobro poz-
najo, saj sem 17 let delala,
če je bilo treba dneve in
noči... vendar pa sem iz
Rogaške, odkoder sem
tudi doma, odšla, ker se
s sestro, ki je ostala na
našem domu, nisva razu-
meli ... Kako naj grem
zdaj nazaj?« tarna Silva
s solzami v očeh...
Zgodba s solzami...
vendar pa ima tudi drugo
plat... Silva iz Celja očit-
no noče nikamor drugam
-	pravi, da zaradi Damja-
na, ki je že zaradi sehtve
preveč trpel in mu noče
vzeti še prijateljev, ki jih
ima v vrtcu, kamor tudi
sed^, ko je mama doma,
redno odhaja. Prav zaradi
Damjana, Silva noče ah
ne more, kot sama pravi,
sprejeti vsake službe, saj
ob sobotah in nedeljah ni-
ma varstva zanj, Bojane
pa noče obremenjevati
s tem. »Lastnik« stanova-
nja se je za mesec dni vr-
nil na dopust, vendar pa
ga Silva ni iskala, čudne-
ga sporazuma o uporabi
stanovanja sploh ni po-
skušala urejati z njim...
»Pa saj nimam nobenih
dokazov, nobene pogod-
be! Papir, da sem mu dala
600 milijonov je sicer
podpisal, ampak kaj naj
z njim...,« na hitro pove.
Na stanov.
^^ sploh
Sliva brÄ
vanje рЛ
zaposlen^
ni Prohk^
vNemčijiT^
ti m pol Л
vplenicahj
žf odrasla f
dokler se J
moï
Jeni.kigainj
ravnati.. .J
terem živi i
da bi z dei
dve »шагоЈ
neprimernih
ga, bolehne!
vendar pa ¡
da mu bostfe
takšnega nS
sluzi, raje pl.
- še ne Ve
dni, odkar jç.
več drugega
pot pa jo naj«,
se na stanov,
nost, kjer so,
ko vedeti, da k
bo zaposlila,
prišli pogledj
ko živi.
»Neuradni»
vijo, da si je Vi
ogledala boljj
stanovanje ill]
da je zanje pn
INi
. Foto: ED
Pred vhodom v Silvino miniaturno kuhinjo na prostem čaka boljše čase pohi-
štvo, ki ga zaenkrat nima kam spraviti. Dva vlažna prostorčka, ki ne premoreta
sanitarij, sta že tako prenatrpana. »Vse bo uničeno,« pravi Silva, stanujoča
v kmečkem maro fu...
Prešmeiitane citre, kak milo pojo
Več kot sto citrarjev Iz vse Slovenije se Je zbralo v Grižah
Griže so v štirih letih postale nekakšen
sinonim za renesanso citer, saj je prav to
srečanje vzbudilo zanimanje za ta ljudski
instrument tako med strokovnjaki, izvajal-
ci in poslušalci. Miha Dovžan, Karli Gradiš-
nik, Mira Omerzel-Terlep, Jasna Vidakovič
in še kdo je le nekaj imen, ki so na tak ali
drugačen način povezani s citrami in vsi
zagotavljajo, da je za njih srečanje v Grižah
lep glasbeni dogodek.
Prizadevni organizatoiji letošnjega sreča-
nja so se sredi priprav znašli v povsem nepri-
čakovanem položaju, ko je že kazalo, da letos
te prireditve ne bo. Eden pobudnikov in
glavni organizator te prireditve Jože Jan seje
namreč smrtno ponesrečil. Kljub temu se je
organizacijski odbor odločil, da bo prireditev
izpeljaj, saj je na ta način najlepše počastil
spomin na Jožeta Jana.
Takoj, ko so citrarji izvedeli, kdaj bo letoš-
nja prireditev, so pričele prihajati na DPD
Svoboda Griže prijave iz vse Slovenije. Med
njimi je bilo veliko že znanih imen, precej pa
je bilo tudi novih in kot se je pokazalo na
prireditvi, mladih izvajalcev, ki so se šele
pričeh učiti ubirati.strune na citrah. Vseeno
pa ne bi mogh reči, da je bila zaradi tega
prireditev manj zanimiva. Polno gledališče
v Grižah je znalo z aplavzi nagraditi tako
tiste, ki šele pričenj£yo igrati, kot tiste, ki so
že pravi virtuozi.
Skoraj pet ur trajajoča prireditev, nastopilo
je 38 posameznikov in 15 skupin, bi lahko
bila utrujajoča, vendar so citre pritegnile vse.
To lahko vsaj sklepamo po tem, da na koncu
obiskovalci niso hoteli spustiti z odra zadnje
tri nastop^oče Miho Dovžana, Karlija Gra-
dišnika in Mirana Kozoleta. Res lepo je bilo
videti in slišati, ko so vsi v taktu ploskali in
peli stare ljudske pesmi še tudi potem, ko se
je prireditev uradno že končala.
O letošnjem srečanju so povedali: Mira
Omerzel-Terlep, ena najboljših poznavalk ci-
ter in citrarjev na Slovenskem: »Srečanje
v Grižah je pravzaprav edina prireditev, kjer
lahko pokažejo svoje znanje tisti, ki igrajo
citre in tudi tisti, ki ta inštrument izdelujejo.
Prav je, da na to srečanje prihaja iz leta v leto
več mladih, da se med seboj spoznajo in
hkrati izmenjajo izkušnje. Zdi se mi primer-
no, da so griško srečanje zasnovah kot ne-
kakšno revijo in ne kot tekmovanje. Le na
takšen način se lahko vsak predstavi s pro-
gramom, ki ga je pripravil. Pogrešam pa ožje
stike z nastopajočimi. Lahko bi namreč orga-
nizirali več pogovorov z mladimi citrarji in
tistimi, ki se s citrami ukvarjajo že dalj časa.
Moram priznati, da je danes nastopilo vehko
mladih obetavnih citrarjev in da smo bili ob
njihovih nastopih prijetno presenečeni. Prav
tako pa je znalo to igranje nagraditi, z navdu-
šenim ploskanjem, tudi občinstvo.«
Milan Lesjak - član organizacijskega od-
bora: »Prireditev spremljam že od samega
začetka in v vseh teh letih smo poskušali
najti pravo obliko za to srečanje. Odločili
smo se za revijo in mishm, da je to kar prav,
saj ni nobene tekmovalne mrzhce, čeprav
imamo tudi strokovno skupino, ki pa bolj
usmerja in svetuje nastopajočim, predvsem
začetnikom, kot pa da bi jih ocenjevala.«
Viktor Planine - citrar iz Trbovelj: »Na
citre igram že 60 let, zadnjih nekaj let pa jih
tudi izdelujem. Kot zanimivost naj povem,
da potrebujem približno 400 ur, preden nare-
dim eno samo glasbilo. To pa mora potem še
leto dni počivati, da se utrdi in šele potem
lahko pride v roke citrarju.«
Razveseljivo je, da se srečanja udel^
mladih, ki so si z zanimanjem ogledal¡ I
starih citer.
Najboljši slovenski citrarji Miha Dovžan, Karli Gradišnik in Miran Kozole so ob
koncu še posebno ogreli občinstvo.
Več kot 1200 poslušalcev je vztrajalo debele štiri ure skupaj. Z zanimanjem so spremljali tud' ;
Lešnik in Marjana Marinška iz Titovega Velenja.
jujjjjm	NOVI TEDNIK - STRAN 13
^ešen raziskovalni tabor mlatilh v Sentßurßu
''^^ntjurski kmetijski šo-
. iger je bilo središče de-«
¡itdnevnega Kmetijskega
'^jskovalnega tabora
Tgotjur 89« je bilo ustvar-
Jjno živahno. Študenti in
jjentorji iz ljubljanske Bio-
¡"ijjiične fakultete, mari-
' jske Višje agronomske
м|е in prvič tudi dijaki do-
Jjèe kmetijske srednje šo-
I so vse dni, ločeni po raz-
Uovalnih skupinah, priha-
in odhajali vsak ob dru-
jemćasu._
Študenti, ki so raziskovali
.Mikrobiološko kakovost
Jeka glede na različne si-
..jenie molže« so odhajali na
•kozjanskih kmetij v času
jolže, tisti, ki so merih 150
'¿av za nalogo »Vpliv tržno-
prireje mleka na zuna-
jjost in telesne mere krav«
^ so bili na terenu čez dan.
Ijjzanimivejši je bil prav
»otovo pionirski, veterinar-
ji del s presajanjem govejih
jarodkov, embriotransfer-
Ш. Mentorje bil pionir pre-
yjanja zarodkov v Sloveniji,
lir.Dominik Petač z Ijubljan-
'skega veterinarstva, s po-
močjo Andreje Stopar, sicer
Celjanke. Podatke iz razisko-
[T¿nih nalog so na koncu ra-
tunalniško obdelaU in do-
iončni podatki iz raziskoval-
isih nalog bodo znani po ne-
nj tednih.
Na taboru so prvič sodelo-
rali dijaki šentjurske kmetij-
kešole in tudi dijaki iz ma-
borske. »Na terenu so se
iili kako se jemljejo vzorci
: potem spoznavajo pri ob-
elavi podatkov smisel zbi-
anja in poznejše obdelave,
iratka, teoretična znanja
iušajo udejaniti v praksi,«
jf povedala Adrijana Zu-
enc, njihova učiteljica ži-
ilske proizvodnje, ki je bila
a taboru zadolžena po stro-
mi plati. »Namen in cilj
Sbora je, da v našem kmetij-
^ izboljšamo stanje, ki ga
OKjo nekateri rezultati in
biskave. V občinski konfe-
l»ci si prizadevamo, da se
^pretežno kmetijskem
Nurskem področju polo-
izboljša, da kmetu poka-
^lO kako in kaj,« je dejal
^stavnik letošnjega prire-
^ija, sekretar šentjurskih
■Jdincev Darko Cerovski.
(Nehigiensko mleko
^oblematika higienskega
^obivanja mleka je pri
vedno na dnevnem re-
du. O tem pričajo težave pri
pridelavi mleka in tudi ne-
ustrezne kakovosti in obstoj-
nosti mlečnih izdelkov.
Z druge plati se pojavlja ne-
jevolja tistih rejcev, ki zaradi
slabe mikrobiološke slike
dobijo takšno mleko slabo
plačano. Z študentom živi-
noreje, Janezom Jeretino iz
Glede embriotransferja,
presajanja zarodkov, za-
ostajamo tako za zahodom
kot tudi za vzhodom, oce-
njuje univerzitetni profesor
Dominik Petač z ljubljan-
skega veterinarstva, ki je
slovenski pionir presajanja
zarodkov. Po prvih posku-
sih na Gorenjskem, je pre-
sajanje na Kozjanskem še
vedno slovenska novost. Za
kaj gre? Dobre krave seme-
nijo z najboljšimi biki in iz
teh krav presadijo nato za-
rodke v druge krave. Četudi
so te slabše kakovosti, bo
imelo tele dobre lastnosti
plemenskih staršev. Dr. Pe-
tačJe o tej metodi predaval
v Šentjurju že letos spo-
mladi.
Kamnika sva se pogovarjala
o njegovih ugotovitvah
s sedmih kozjanskih kmetij
s tržno pridelavo mleka: »Za
raziskovalno nalogo o mi-
krobiološki shki kakovosti
mleka smo se odločili zaradi
zelo slabih rezultatov v šent-
jurski občini, saj je od 772
vzorcev bilo kar 43,3 odstot-
ka takšnih z nad 3 milijone
mikroorganizmov na mihh-
ter.« Pomen raziskovalne na-
loge je opozarjanje na tiste
dejavnike, ki največ prispe-
vajo k onesnaževanju mleka.
»Rezultati naloge bodo
odraz dejanskega stanja higi-
ene pridobivanja mleka in
nakazane bodo tudi možno-
sti iijinovega Odpravljanja.«
Druga skupina študentov
in dijakov s področja živino-
reje je opravila meritve zuna-
njosti krav, ki bodo obdela-
ne tako, da bodo dobili pa-
datke o vplivu tržnosti prire-
je mleka na kmetijo glede
zunanjosti in telesne mere
krav. »Namen naloge je
predvsem, da ugotovimo ali
kmetje, ki oddajajo večjo ko-
hčino oddanega mleka imajo
tudi drugačne krave ali pa je
ta večja količina oddanega
mleka posledica večjega šte-
vila živali v hlevu,« ugotavlja
študent Miran Kastelic iz
Sévnice.
Na zahodu nič
novega
Veterinarsko skupino, ki
je presajala goveje zarodke
na desetih kmetijah v občini
smo našli pri kmetu Jožetu
Vogi v Gorici pri Shvnici,
kjer so presajanje pravkar
opravili. Skupaj smo se na-
potih mimo Ponikve na Dol-
go goro k rejcu Ivanu Žni-
darju, po domače k Prester-
škovim, kjer so sicer pravkar
ometavali hišno pročelje. To
je pretežno živinorejska
kmetija, z mlečno proizvod-
njo. V hlevu je 18 krav, 10
plemenskih brejastih teUc in
še deset mlajših tehčk. Dr.
Petač jfe v telico Šindo presa-
dil zarodek bikovske matere
Šibe, visokovredne živali, ki
je v tem ciklusu dala 10 za-
rodkov. Franc Zapušek,
šentjurski veterinar iz veteri-
narske skupine z eno samo
študentko na taboru je pove-
dal, da so po inventuri krav
in telic, ki so jo začeli 9. juni-
ja sestavih program obiskov
in tretiranja bikovskih ma-
ter: »Obiskov je bilo več, ker
je bilo treba sinhronizirati
estrus. Presajanje je pogoje-
no s hormonalnim ravnotež-
jem tako krav, ki dajejo za-
rodke in tistih, ki jih spreje-
majo, zato morajo biti
v istem reprodukcijskem ci-
klusu.«
ima presajanje za
Šentjur prihodnost?
Kakšne so možnosti presa-
janja pri nas, natančneje na
Šentjurskem, sem vprašal
dr. Petača: »Nisem bil po-
vsod na tem vašem lepem
koncu, videl pa sem nekaj
zelo lepih kmetij in tudi zelo
lepih živali, tako da bi se
v teh preusmerjenih kmeti-
jah vsekakor dalo od najbolj-
ših živali dobiti več odličnih
potomcev, na teh pa posto-
poma graditi takoimenova-
no matično čredo, s katero bi
lahko pričakovali potem
večjo proizvodnjo. Z upošte-
vanjem drugih meril, kot
zdravja, tudi bolj zdravo čre-
do.« Na dveh kmetijah od
desetih iz programa, je vete-
rinarska skupina izbrala dve
bikovski materi, na ostalih
so potem presadili. »Ena od
stimulacij je bila uspešna, ta-
ko da smo pridobili 10 zarod-
kov.« Dr. Petač, mentor vete-
rinarske skupine je povedal
tudi o drugem v okviru vete-
rinarskega dela tabora, na-
menjenem spremljanju re-
produkcije oziroma ugotav-
ljanju nekaterih vplivov na
samo razmnoževanje pri go-
vedu: »Kolegica zbira podat-
ke predvsem o živalih, ki se
semenijo in o posestvih. Na
osnovi teh podatkov bomo
potem skušali ugotoviti
vzroke za nekohko manjšo
plodnost v posameznih
hlevih.«
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
Adrijana Zupanc
Darko Cerovski
Dijaka Tomaž Košec iz Polzele in Gregor Ušen iz Šempetra zbirata telesne mere krav za
raziskovalno nalogo.
Ц l^^rska skupina: šentjurski veterinar Franc Zapu-
it}¡y^fitorja Andreja Stopar in dr. Dominik Petač ter
i ^ Pr-ed presajanjem govejega zarodka.
Koncerti, razstave
Poleg petja v Celju zasle-
dimo od časa do časa tudi
koncerte resne glasbe.
Mestna godbena kapela je
bila namreč izredno kvalitet-
na in je poleg vsakoteden-
skih promenadnih koncer-
tov v mestnem parku, prire-
jala enkrat mesečne večere
komorne glasbe, ki so do
zadnjega kotička napolnili
dvorano Kazine in od leta
1907 Nemške hiše. Slovenci,
ki so si ustanovili svoje god-
beno društvo šele 1906, pa so
si morali pomagati z gosto-
vanji komornih zasedb iz
Ljubljane in Maribora. Ko je
leta 1897 izvedla ljubljanska
opera v novozgrajenem Na-
rodnem domu Rigolletto, so
se ga celjski Slovenci še dol-
go časa z nostalgijo spomi-
njali. Položaj se je nekoliko
izboljšal šele po ustanovitvi
celjske podružnice Glasbene
matice v ljubljani (1909), ki je
poskušala s t. i. šolskimi
koncerti izpolniti dvojni cilj:
staršem in podpornikom za-
voda prikazati učne uspehe,
na drugi strani pa ustvariti
koncertno občinstvo, ali kot
je zapisal 1909 Narodni
dnevnik: vzgajati »naše ljudi
za razumevanje posameznih
skladb«.
Občasno so se v Celju po-
javljale tudi shkarske razsta-
ve, kot npr. leta 1912 razsta-
va znanega slikarja K. Dami-
anosa v Nemški hiši (domači
slikarji m tudi fotografi so
velikokrat razstavljali svoje
izdelke kar po izložbah trgo-
vin), nadalje cirkusi in od le-
ta 1896 tudi potujoči kinema-
tografi, ki so od prve kino
predstave oktobra 1896 v ho-
telu Beh vol vsako leto zno-
va navduševale radovedno
»Nam otrokom je bila zelo
pri srcu »Glazija«, docela
odprt travnik s klopcami
v drevoredu. Semkaj so pri-
h^iali cirkusi, tu je potujoči
kino razprostrl svoj platne-
ni šotor in se zavrtel vrti-
ljak z bučno godbo, tu so
taborili cigani. Tudi vojaki
87. pehotnega polka so se
vežbali na njej, pa tudi no-
gometna žoga si je našla tu
prostora. Na zimo pa je vsa
ta »gmajna« postala drsa-
lišče, ki so se ga posluževale
tudi mestne dame z rokami
v toplih mufíh ali pa sedé
na sankastem stolu, ki so ga
pred sabo potiskali drsalci
- kavalirji ali pa najeti
ljudje«.
(F.Roš: Iz učenčevih spo-
minov, Osemdesetletnica
prve slovenske šole v Celju,
Celje 1955)
celjsko občinstvo. V letih
pred prvo svetovno vojno je
bilo zanimanje Celjanov za
kinematografijo tolikšno, da
se je občina odločila zgraditi
lasten kino teater, od leta
1915 pa je deloval kino tudi
v Sokolskem domu v Ga-
berjih.
Prihodnjič:
Delovalo skoraj sto društev
Tumarska slavnost 1910. leta v Celju.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JUUj
Marsikatero kmečko do-
mačijo v Podsredi je minuli
teden presenetil obisk sku-
pine mladih, učencev sed-
mih razredov šmarskih os-
novnih šol, ki so se najprej
predstavili, potem pa veli-
ko spreševali in si vse skrb-
no beležili. Strah in neza-
upanje ob nenapovedanem
obisku je kar kmalu minil
in beležnice so postajale iz
ure v uro bolj popisane s po-
datki, opombami, odgovori
na vnaprej pripravljena
vprašanja. In tako je nasta-
jala raziskovalna skupin-
ska naloga v času pionir-
skega etnološkega tabora
Podsreda 89 v organizaciji
in pod strokovnim vode-
njem DO Spominski park
Trebče ter Pokrajinskega
muzeja iz Celja.
Za šolarja, ki ga veseli razi-
skovalno delo in ki se zani-
ma za preteklost, za življenje
dedov in pradedov, so takš-
ne počitnice naravnost čudo-
vite. Takšnih šmarskih os-
novnošolcev je bilo letos na
taboru Podsreda 12, iz vsake
šmarske šole po dva sedmo-
šolca, razen iz Rogaške Slati-
ne. Dopoldne so delali, razi-
skovah, popoldne, večer in
noč pa so preživljali v nekda-
njem brigadirskem naselju
ob osnovni šoli v Bistrici ob
Soth. Ves teden, od 2. do 8.
julija. In vse je bilo krasno,
če odmishmo da so bili brez
vode. Neuije je namreč ta
del šmarske občine močno
prizadelo.
Kaj se skriva pod nazivom
pionirski etnološki razisko-
valni tabor Podsreda 89?
Učenci so imeli nalogo
ugotoviti, katere so tiste do-
mače obrti, ki so izumrle in
zakaj je do tega prišlo, katere
obrti bi bilo mogoče ponov-
no oživeti in katere sploh ne,
ter katere so se ohranile do
danes. Poleg ohranjanja na-
še dediščine so imeli učenci
Marija Pavkovič,Spomin-
ski park Trebče, vodja tabo-
ra: »S tabori, kakršen je ta
v Podsredi, nameravamo
v prihodnjih letih, postopo-
rna, obdelati celotno občino
Šmarje pri Jelšah, gradivo,
ki ga zbiramo pa bomo upo-
rabili v Gospodarski zborni-
ci Slovenije, kjer nastaja
banka teh podatkov. Sicer
paje delo z mladimi prijetno,
del^o zavzeto, resno, pravo
raziskovalno delo je to...«
ves čas v mislih tudi razvoj
turizma na območju Spo-
minskega parka Trebče. Do
kakšnih ugotovitev so prišli
mladi in njihovi mentorji?
Pletarstvo je še najbolj
ohranjeno, vendar pa je tudi
ta stara obrt obsojena na pro-
pad. S pletenjem se ukvarja-
jo le stari ljudje, mladim ni
da bi se tega naučili. Prede-
lava lanu je bila ohranjena
vse do druge vojne, zdsó je
mogoče n^ti le še zelo stare
izdelke. Nekoč močno zasto-
pano lončarstvo bo prav ta-
ko vsak čas zatonilo, kolar-
stvo pa je ena tistih obrti, ki
je že izumrla. Tisti, ki se s ka-
tero od še živečih obrti uk-
varjajo danes, so se dela in
spretnosti naučili od predni-
kov, v šole niso hodih. Veči-
na jih počne to za kratek čas
v poznih letih življenja, mlaj-
ši pravijo, da bi robe, izdel-
kov sploh ne imeli kje proda-
jati. ^Nekoč živahnih sejmov
na Šmarskem ni več. Naši
šolarji so srečah tudi пекгу
kovačev, ki pa se danes s ko-
nji bolj malo ukvarjajo, saj je
danes srečati konja že prava
redkost. Spoznali pa so tudi
пекгц zelo starih domačij,
z značilno idihčno kozjansko
gradnjo in arhitekturo in bih
so nad njimi sila navdušeni.
Prav tako nad starim Levsti-
kovim mlinom in mlinarjem,
ki ga bosta družbena pomoč
in interes obvarovala pred
propadom.
Marsik^ lepega, zanimive-
ga in tudi žalostnega so ude-
leženci tabora doživeli v ted-
nu dni. Gledati trhle in suhe
korenine narodove biti pač
za mladega človeka ne more
biti lep in spodbuden prizor.
In morda nas bodo prav mla-
di žganih in opozorih, da je
odnos do naše dediščine tudi
naše ogledalo.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
starši ml ne dovolijo
-	igrati se z nožem (PETER)
-	lagati in krasti (KRISTJAN)
-	voziti se z motorjem (JANEZ)
-	pretepati mlajšo sestro
(MATEJ) .
-	potepati se po mestu (MO-
NIKA)
-	iti kam brez vprašanja
(MATJAŽ)
-	zapravljati denar po nepotreb-
nem (HELENA)
-	razgrajati po stanovanju
(URBAN)
-	norčevati se iz starejših ljudi
(ALENKA)
-	goljufati druge (GUSTI)
-	posojati svoje kolo (DARKO)
-	odpirati vrata neznanemu člo-
veku (BORIS)
UČENCI 5. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Nesreča na šolskem
hodniku
Med odmorom sem tekal po
hodniku. Naenkrat je nasproti
pritekel Tonči in že sva se zalete-
la. Tonči seje prijel za usta, jaz pa
za glavo in oba sva glasno jokala.
Pritekli sta tovarišici. Mene je
peljala v pisarno, kjer mi je krva-
večo rano očistila in me obveza-
la. Tončiju sta se zlomila dva zo-
ba. Mamica meje peljala k zdrav-
niku. Tam mi je zdravnica rano
očistila in iz nje izvlekla pol zob-
ka, nato pa je rano zašila s tremi
šivi. Doma uživam tabletke Pen-
britin in kmalu bom zdrav. Hudo
mi je, da je moral Tonči zgubiti
lepa zobka. Po hodniku pa ne
bom več tekal s takšno hitrosto.
MATEJ OJSTERSEK, 2. r.
OŠ Kompole
Moje počitnice
Med počitnicami bom šel v hri-
be, ker se zelo rad sprehajam in
plezam. Šli bomo tudi na bazen.
Julija bom šel s stricem ría mor-
je, kjer bomo do 15. avgusta. Med
počitnicami imam tudi rojstni
dan. Star bom devet let. Svoje
prijatelje iz Košnice bom povabil
na piknik. Zvečer bomo ob ognju
pekli klobase in se zabavali poz-
no v noč. Tudi druge dneve bom
lahko dlje bedel. Med počitnica-
mi bomo imeli vsi skupaj več ča-
sa za pogovore in igro. Mamica in
ati ne bosta utrujena, ker bosta
imela dopust. Mislil bom tudi na
šolo, bral knjige iz knjižnice in
prelistaval šolske knjige za 3.
razred.
MIHA PALIR, 2. r.
OŠ Fran Kranjc
Celje
Prepevanje v nara^
v pevski zbor sem se vkljijj
že v prvem razredu. Ves časpii
no obiskujem vaje, ki jih im,
v šoli. Večinoma hodim tjaji
seljem, včasih paje to obvean
ki me malo obremenjuje.
Tokrat smo prvič združili«
jetno s koristnim. Odpravili s
se na pevske vaje v naravo v I
garsko dolino. Ogledali smo
slap Rinka. Nad šumenjem slj
in pršenjem vodnih kapljic s
bili zelo navdušeni. Tu je nar.
še skoraj nedotaknjena in zato
tudi voda čista in hladna. Sevf
smo jo morali tudi poskuj
Priznam, da mi je bila bolj 'i
kot klorirana iz vodovoda. E
smo bili dobro razpoloženi ini
smo pevci, je pesem kar a
privrela iz naših grl. Vrnili i
se h koči, kjer smo še nekaj Ć
prepevali in dobili tudi nekaj |
slušalcev. Naslednji dan a
imeli intenzivne pevske vaje
sploh niso bile naporne, saj i
imeli lep razgled na Saviriji
Alpe. Ker pa je Logarska dol
izletniška točka in prihigajol
lični ljudje, so njene lepote
okrnjene. Neodgovorno odmi
vajo papirčke, vrečke in poa
Ijajo, da so za to koši. Čutili»
da moramo пекад storiti. Odp
vili smo se na očiščevalno alta
in pobirali smeti. Sledila je Ш
nagrada - vsak je dobil sladiA
SABINA STIP(;;iČ.i
OŠ Veljko Vlah«
Ci
Skupina v sestavi Aleš Inkret, Tonček Vahčič, Mateja Gril in Olga Čepinje obiskala t,u
lončarja Antona Moškona, kipa se s to obrtjo več ne ukvarja, je pa ob obisku pokazah
100 let staro pečnico, leseni model za izdelavo kmečkih krušnih peči. Takšen model
prava redkost, zato so ga leta 85 prikazali na etnološki razstavi na Dunaju.
Pionirje pri igri je narisal ANDREJ PUKŠIČ iz 3. razreda OŠ Stranice.
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
Sodoben senris v
Rogaški Slatini
Novi Petrolov bencinski servis ob rogaški obvoznici
ponuja tUdI neosvinčeni bencin
Ob pravkar odp/ti obvoznici
v Rogaški Slatini stoji tudi
nov, sodoben Petrolov objekt
bencinski servis, ki so ga veseli
tako motorizirani turisti, gost-
je in občani, kot Petrolovi de-
lavci, črpalkarji, kot smo ji®
vajeni reči.
Privlačnemu videzu novega
bencinskega servisa daje peča'
zlasti »tehnologija« z novimi, d':
gitalnimi števci na črpalkah, ^
so s tem prilagojene sodobne-
mu načinu tovrstnega poslova-
nja. Dobrodošla novost v рг^
stornem objektu je tudi prodaja
neosvinčenega bencina, po l^a*
terem segajo zlasti ekološko ne-
kohko bolj osveščeni tujci, ki pa
jih v turistični Rogaški SlatiJ'
ni malo. Novi Petrolov servis, ^
je pravzaprav nadomestilo ^
starega, ki so ga v osrčju Ro|a'
ške Slatine zaprli, pa ponuja tu-
di širši izbor tako imenovanega
dodatnega asortimana.
Najnovejši Petrolov
ski servis je odprt ves dan, od
do 20. ure, tudi ob nedeljah i"
praznikih. Otvoritev servisa J
bila minuli četrtek, skupaj z ^^
gaško obvoznico. |
___>
13. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
0 v četrtek popoldan je
дèkerčevi ulici Ivan H. iz
gtor z nožem napadel in
poškodoval Velimira I. iz
pucove ulice v Celju. Veli-
^ir se je zatekel k zravni-
[ju, vendar k sreči ni dobil
hujših poškodb, Ivana pa
bodo miličniki ovadili.
9 V petek so morali mi-
ličniki miriti tovarišico K.
v Ulici bratov Vošryakov,
niater dveh otrok. K. je bila
pod vplivom alkohola in je
pretirano razgrajala. Sose-
dje, ki ljubijo mir, otroka
pa se jim smilita, so potoži-
li, da soseda večkrat burno
izraža svoja čustva.
•	Petkov večer je prine-
jel celjskim miličnikom
Ijar пекад dela. V СеЦи so
prijeli Redžepa A., kije dan
poprej zapustil mariborske
zapore, sicer doma iz Tr-
novske reke v SR Srbiji.
Redžep je obiskal tri stano-
vanjske hiše, ki niso bile
zaklenjene, in jemal kar mu
je pač prišlo pod roke - пго-
гаје denar in vredne pred-
mete. Ko je obiskal že tret-
jo hišo, last Ane G. v Okro-
gaijevi, je sicer prišel do
600 tisoč dinaijev, nato pa
gaje prijel lastničin sin.
•	V soboto ponoči so mi-
ličniki dvakrat obiskali to-
pli domek Leopolda in Ol-
ge G. v Stanetovi ulici, ki
sta glasno razgrajala. Na-
prej so ju le opozorili, uro
za tem pa jima obljubili na-
potnico k sodniku za pre-
krške.
•	V nedeljo so miličniki
tudi drugod mirili sprte za-
konce, zvečer pa so se mo-
rali odpraviti v Štore, s^
sta se pred tamkajšr\jim
kulturnim domom spopri-
jela Gordan M. in Jože V. iz
Ulice XIV. divizije v Što-
rah. Ugotovili so, da sta pri-
memo nalita in da sta vdrla
v bližnjo bivalno prikolico
celjske Obnove ter iz nje
vzela penasto gumo, da bi
bolj na mehkem sedela.
Amapak to je bilo že prej,
ko sta bila še prijatelja.
BP
Spet obračun s sekiro
Spor med 29-letnim Jože-
tom Drstvenškom in njego-
vo 19-letno prijateljico Bri-
gito Rotar se je končal
usodno za njeno 53-letno
mater Alojzijo. Drstvenáek
jo je namreč s topim delom
sekire dvakrat udaril po
glavi in tako hudo ranil, da
je bila na mestu mrtva.
Ta ponoven tragični dru-
žinski prepir z n^hujšim
koncem se je pripetil kon-
cem prejšnjega tedna v Per-
novšah pri Radečah na do-
mu Rot^evih. Jože Dr-
stvenšek in Brigita Rotar, ki
sta živela zun^ zakonske
skupnosti in imela tudi otro-
ka, sta se sprla že na svojem
domu v Svibnem. Za prepir,
ki ni bil edini med njima, naj
bi bil kriv alkohol - po pet-
kovem hudem prepiru, ko je
Brigita spet očitala Jožetu
pijančevanje, je vzela otroka
in odšla z njim peš na okoh
osem kilometrov oddaljen
dom svojih staršev. Kasneje
je tja prišel tudi njen prija-
telj, da bi jo prepričal, пдј se
vrne k njemu. Ker se je začel
prepirati in groziti, je" odšel
prijateljičin oče k sosedom,
da bi poklical miličnike, Dr-
stvenšek pa je odšel v drvar-
nico po sekiro ter hotel raz-
biti vrata v sobo, kjer je leža-
la prijateljica z otrokom. Ko
je že skoraj razbil vrata je
Brigita z otrokom pobegnila
skozi okno. Drstvenšek pa se
je spri z njeno materjo ter jo
v tem s topim delom sekire
dvakrat udaril po glavi.
Z udarcema jo je tako hudo
ranil, da je na mestu obležala
mrtva.
Osumljenec je po dejanju
odšel z Rotaijeve domačije
in med potjo odvrgel sekiro.
Miličniki so ga prijeh na nje-
govem domu. S kazensko
ovadbo - utemeljeno je
osumljen kaznivega dejanja
umora - so ga predali prei-
skovalnemu sodniku, ki je
zanj odredil pripor.
Zastruplleni otroci
Po zastrupitvi s hrano, do katere je prišlo konec
J'unija v Vzgojno-varstveni organizaciji Tončke
>čeve v Celju, so preiskave pokazale, da je imelo 32
otrok in delavcev težave zaradi okuženosti hrane
s salmonelo enteritidis.
O tem govori tudi poročilo celjske sanitarne inšpek-
cije na osnovi analiz, ki jih je opravil celjski zavod za
socialno medicino in higieno. Ugotovili so, da so se
težave začele po zaužitju kosila 23. junija, obolelo paje
26 otrok, in 6 vzgojiteljic iz enote na Mariborski 43. Šest
otrok so sprejeli na infekcijski oddelek celjske bolniš-
nice zaradi hujših težav, medtem ko iz ostalih enot, ki
jih oskrbujejo iz iste kuhinje, niso zabeležih obolenj.
Sanitarni inšpektor je zato odredil ukrepe za z^ezitev
širjerija epidemije in poostren higienski nadzor.
Podobne epidemije so v vrtcih v zadnjem času redke,
séy je higiensko stanje v njihovih kuhinjah zelo dobro.
Očitno pa je v vrtcu ob Mariborski kljub povsem novi
kuhinji higiena v zadnjem času nekoliko popustila.
TC
Dekie s puško nad fanta
Le kaj se lahko tako hudo
prelomi v mladem dekletu,
da nasilno vzame puško, po-
išče znanca, s katerim se je
prej sprla, ter nanj strelja?!
Odgovor na to bodo še na-
tančno dali delavci organov
za notrî^e zadeve Celje, ki
preiskujejo ta celjski pri-
mer: gotovo pa bodo kasne-
je svoje povedali psihiatri.
Tak dogodek, po katerem
so v celjsko bolnišnico pre-
peljali v kritičnem stanju 16-
letnega M.Č. iz Celja se je
zgodil v soboto malo prd 21.
uro v mestnem parku. Vse
skup^ pa se je po dosed^
zbranih podatkih pričelo že
prej in sicer na Savinjskem
nabrežju. Tam пцј bi se bila
sprla 16-letni M.Č. in njegova
leto dni starejša prijateljica
M. V. - oba sta iz Celja. V pre-
piru naj bi bil fant nek^krat
udaril dekle z roko po glavi.
to pa пад bi jo bilo tako razje-
zilo, da je odšla domov in
vlomila v očetovo vitrino ter
iz nje vzela lovsko puško-
dvocevko. Nato je tako obo-
rožena odšla v mestni park,
kjer je našla fanta. Spet пад
bi se bila sporekla, nato paje
dekle iz oddaljenosti okoU
sedmih metrov streljala
nanj. Prvi naboj je na srečo
zatajil, drugi paje fanta zadel
v mednožje ter ga hudo ranil.
Požar zaradi
sežigania
Kar za okoli 500 milijo-
nov dinarjev škode je nasta-
lo po prvih ocenah pri poža-
ru, ki je izbruhnil v ponede-
ljek zjutraj v gostišču Ko-
per v Celju. Ogenj je na-
mreč močno poškodoval ko-
maj prenovljeno kuhinjo in
še nekatere druge prostore.
Natančnega vzroka požara
sicer še ne moremo zapisati,
po vsej verjetnosti pa je za-
gorelo zaradi neprevidnosti
pri sežiganju saj v dimniku.
Delavca Dimnikarstva sta
namreč s plinskim gorilni-
kom sežigala s^e, pri tem pa
n£Ù bi bil ogenj preskočil na
prezračevalnik.
Eieictrične žice
na gospodarsico
posiopje
Med ponedeljkovim neur-
jem, ki je zajelo del šentjur-
ske občine, je močan veter
podrl lesen električni drog
visoke napetosti.
Žica je padla na gospodar-
sko poslopje Franca Močni-
ka v Goričici 5 in zaradi viso-
ke napetosti se je poslopje že
začelo žgati. Vaščani, ki so
videli, кад se dogaja, so hitro
vrgli železno verigo prek žic
in tako napravili kratek stik
in preprečili požar. Zaradj
kratkega stika pa je seveda
prišlo do izpada električnega
toka na daljnovodu med Bu-
ko vžlakom in Lipoglavom.
Prva preiskava je pokaza-
la, da se električni drog ni
podrl le zaradi vetra, ampak
je bil že tudi precej dotrajan.
Je bil požig?
Vse kaže na možnost, da je
bil požar, ki je v soboto ne-
kaj po 23. uri nastal na go-
spodarskem poslopju Jože-
ta Šketa v Orli vasi, podtak-
njen namerno.
Goreti je začelo na zunanji
steni drvarnice, ki je bila pri-
zidek h gospodarskemu po-
slopju. Ogenj je uničil drvar-
nico ter ostrešje gospodar-
skega poslopja, pa tudi več
strojev in naprav ter seno.
Po prvi oceni je nastalo za
okoli 70 milijonov dinarjev
gmotne škode.
Hala 60L0VEC
TENIS - vsak dan od
7.-21. ure, (v primeru
dežja v hali)
AVTO SEJEM
Torek od 14.-18. ure
Sobota od 6. do 14.
ure
Streia ga Je
ubiia
Kar se zdi nekaterim
skor^ neverjetno, se je
zgodilo preteklo sredo
v Dobmežu pri Sloven-
skih Konjicah. Med vož-
njo s kolesom z motor-
jem je namreč med ne-
vihto strela udarila v 80-
letnega Franca Kesiča iz
Slovenskih Konjic. Kole-
sar je bil na mestu
mrtev.
Zastrupitev
s hrano
šele ko seje deset obolelih
zaradi zastrupitve s hrano
pozdravilo, so miličniki in
inšpektorji zvedeli za primer
zastrupitve v konjiškem Ko-
nusu. Delavci naj bi se na-
mreč bili zastrupili z mahco
(ah pijačo) že 27. junija: de-
vet jih je iskalo pomoč v ko-
njiškem zdravstvenem do-
mu, eden je moral na zdrav-
ljenje v celjsko bolnišnico.
Prav zaradi tako pozne ugo-
tovitve. bo verjetno tudi tež-
ko ugotoviti, кад je bil vzrok
zastrupitve.
Gozdno gospodarstvo Celje
Svet temeljne organizacije kooperantov
Slov. Konjice, s sedežem v Slov. Konjicah
razpisuje
dela in naloge
vodenje TOK Slov. Konjice
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mo-
rajo kanditati izpolnjevati še naslednje:
-	diplomirani gozdarski inženir ali gozdarski tehnik
-	opravljen strokovni izpit
-	5 let delovnih izkušenj
-	organizacijske sposobnosti vodenja
-	družbenopolitična aktivnost
Izbrani kandidat po razpisu bo imenovan za 4 leta.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili ©izpol-
njevanju pogojev v 8. dneh od objave na naslov:
Gozdno gospodarstvo Celje, Ljubljanska c. 13.
Kandidati bodo o poteku izbire obveščeni najkasne-
je v 8 dneh po sprejetju sklepa.
Beogradska banka
Temeljna banka LJubljana
obvešča varčevalce, da je v tistih enotah, kjer je
bilo doslej poslovanje le v dopoldanskem času,
prilagodila poslovni čas potrebam varčevalcev
tako, da bodo lahko opravljali svoje storitve
v dopoldanskem in popoldanskem času.
V	Agencijah Kostanjevica, Sevnica, Trebnje, Metli-
ka, Mirna peč In Brežice bo poslovni čas za
stranke:
-	v dneh od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00
In od 13.30 do 16.00,
-	ob sobotah od 8.00 do 11.00.
V	Agencijah Ormož, Lendava, Radovljica, škofja
Loka, VIČ, Tabor, Grosuplje, Ribnica, Mozirje in
v Poslovni enoti Gornja Radgona - likvidatura bo
poslovni čas za stranke:
-	v dneh od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00
In od 14.00 do 16.30,
-	ob sobotah od 8.00 do 11.00.
Upamo, da smo s tem približali banko varčevalcem
in jih obenem vabimo, da nas obiščejo.
Beogradska banka - TB Ljubljana
PROMETNE NESREČE
Kapuca na oči
Prem^hna previdnost in
tudi zakrite oči zaradi kapu-
ce, ki jo je imel otrok med
dežjem na glavi, sta botrova-
li prometni nesreči v Tito-
vem Velenju. Na križišču Ša-
leške ceste in Ulice Veljka
Vlahoviča je namreč zapeljal
12-letni Vlado A. pred osebni
avto, ki ga je po prednostni
cesti vozil 32-letni Željko Vo-
glar iz Titovega Velenja:
Otrok se je v nesreči hudo
ranil.
izsiiievala prednost
Kljub zaščitni čeladi se je
v sredo na Mariborski cesti
hudo ranila 17-letna voznica
kolesa z motorjem Milanka
K. iz Celja. Pripeljala je
s stranske ceste in izsiljevala
prednost tovornjaku, ki ga je
vozil 53-letni Henrik Čoklc iz
Celja.
Po sredini ceste
Zaradi vožnje po sredini
ceste se je preteklo sredo
zgodila prometna nesreča na
lokalni cesti v Prelogah pri
Šmarju. 53-letni Anton G^-
šek iz Prelog je pripeljal
z osebnim avtom po klancu
navzdol in v ovinek po sredi-
ni ceste. Trčil je v kolo z mo-
torjem, s katerim se je na-
sproti pripeljal 14-letni S. M.
iz Lemberga. Fant je sicer
uporabljal zaščitno čelado,
vendar je bil vseeno hudo ra-
njen.
Še enkrat
izsiiievanje
Tudi prometna nesreča, ki
se je zgodila v četrtek v Šo-
štanju, se je zgodila zaradi
izsiljevanja prednosti. 26-let-
ni Anton Kotnik z Raven je
namreč pripeljal s kolesom
z motorjem s stranske ceste
in izsiljeval prednost vozni-
ku motornega kolesa 32-let-
nemu Aleksandru Radosav-
Ijeviču iz Titovega Velenja.
Motorist se je sicer umikal,
trčenja pa ni uspel prepreči-
ti. Oba sta padla, motorist je
bil lažje ranjen, kolesar hu-
do. Voznik kolesa z motor-
jem ni imel varnostne čela-
de, motorist pa jo je imel
- vendar le obešeno na krmi-
lu vozila.
Sopotnica Je umrla
v prejšnem Novem tedni-
ku smo pisali o prometni ne-
sreči, ki se je pripetila prejš-
njo nedeljo zvečer na regi-
onalni cesti v Založah pri
Polzeh. Tedaj je voznica
osebnega avtomobila Ema
Medvešek, ki je pripeljala
z neprimerno hitrostjo, zbila
kolo z motorjem, s katerim je
20-letni Peter Oprešnik
z Brega neprevidno zavijal
levo. Ted^ sta se oba s 16-
letno sopotnico ranila (no-
ben ni uporabljal zaščitne
čelade) - rane sopotnice Ma-
rije Žerjav so bile tako hude,
da je to nedeljo v celjski bol-
nišnici umrla.
Avto po pobočiu
- voznik mrtev
Prometna nesreča, ki je
terjala človeško življenje, se
je zgodila v petek zvečer na
lokalni cesti med Smrekov-
cem in Terom. 21-letni Franc
Kumprej s Planine pri Mo-
zirju, je peljal po cesti od pla-
ninskega doma Smrekovec
in zaradi prehitre vožnje,
verjetno pa tudi zaradi neiz-
kušenosti (ni imel vozniške-
ga dovoljenja) je zapeljal
v ovinku s ceste. Potem koje
avto drsel okoli 30 metrov po
pobočju, je voznik padel iz
njega in obležal mrtev, vozi-
lo pa je nato z 28-letnim so-
potnikom Janezom Retkom,
tudi s Planine, drselo še oko-
U 60 metrov. Retko je bil hu-
do ranjen - avto pa povsem
uničen.
Na novi obvoznici
v nedeljo dopoldne se je
že zgodila prva prometna ne-
sreča na novi notrar^i obvoz-
ni cesti v Rogaški Slatini.
Tam je namreč zunaj preho-
da za pešce hotela prečkati
cesto 49-letna Rsgka Blažič
z Reke. Pri tem jo je s kole-
som z motorjem zadel 25-let-
ni Borut Matko iz Rogaške
Slatine. Peška je bila pri tr-
čenju huje ranjena.
Spregledal Je
kolesarja
Med zavijanjem levo na ce-
sto proti Topolšici v Šošta-
nju je v ponedeljek zjutraj
spregledal kolesarja 77-letni
voznik osebnega avtomobila
Anton Kropošek iz Šoštanja.
Pri trčenju je bil 14-letni ko-
lesar Zvonko L. hudo ranjen
in so ga prepeljali v slovenj-
graško bolnišnico.
Pred motorista
Na križišču Grevenbroiške
ceste in Drapšinove ulice
v Celju je v ponedeljek
opoldne 24-letni voznik
kombija Slavko Tojič iz
Ljubljane pri zavijanju v le-
vo zaprl pot motoristu 19-let-
nemu Aljoši Robiču iz Celja.
Pri trčenju je bil Robič hudo
ranjen (uporabljal je zaščitno
čelado), Tojič pa laže.
16. STRAN - NOVI TEDNIK	13. JUUj
Študira rudarstvo in igra rolcomet
Rokometaši Šoštanja so že
vrsto let med najboljšimi eki-
pami v Sloveniji, lahko reče-
mo takoj za Kolinsko Slova-
nom in Aero Celje ter ob boku
z Inlesom, Slovenj gradcem,
Ajdovščino, trboveljskim Ru-
darjem in morda še kom, ki se
občasno pojavi.
Prednost rokometašev Šo-
štanja je v tem, da je ryihova
ekipa sestavljena iz igralcev
Šaleške doline, torej gre za do-
mače fante, ki ljubijo rokomet
in ga tudi dobro igrajo, k^ti
drugače jim letos ne bi uspel
podvig, ko so postali republi-
ški prvaki in se tako prvič ne-
posredno uvrstili v 2. zvezno
ligo. To je doslej njihov največ-
ji uspeh, kajti doslej so igrali le
v republiški in medrepubliški
ligi. Tako bodo čez nekaj me-
secev, ko se bo začelo prven-
stvo, delali družbo Aeru Celje
in poskušali biti uspešnejši kot
lani Slovenj gradeč, ki je iz-
padel.
Rokometaši Šoštanja se za-
vedajo težke naloge, predvsem
pa ne bi radi v 2. zvezni Ugi
igrali samo eno sezono. Eden
ruihovih najboljših igralcev je
Samo Žolger. Z rokometom se
ukvarja še od dvanajstega leta,
igrati pa ga je začel na osnovni
šoh A. Šilih v T. Velenju, takoj
pa je postal tudi član rokomet-
nega kluba Šoštanj, kjer je naj-
več časa vadil pod taktirko
priznanega rokometnega stro-
kovnjaka Mira Požuna, ki zdaj
že vrsto let uspešno vodi žen-
sko ekipo Velenja v 2. zvezni
hgi.
Samo je fant, kot večina iz
ryegove generacije. Uspešno je
končal 1. letnik na fakulteti za
rudarstvo. »Ko sem se odločil
za poklic rudarskega iženiija
nisem prej nikoli bil v jami,«
pripoveduje. »Kot študent pa
sem začel hoditi tudi v jamo,
seveda пгцргеј skupaj z moj-
strom, da se nisem izgubil po
številnih rovih. Zdaj sem pa že
samostojen.«
Med tednom je dopoldne
obiskoval študijske vaje, nato
pa sedel na avtobus in se odpe-
ljal domov na trening. Zjutraj
pa nazaj v Ljubljano. Ob kon-
cu tedna pa so bile še tekme
doma ah na gostovamu.
»Rokometni klub Šoštanj je
zgolj formalnost, saj igramo
v velenjski Rdeči dvorani in
tudi večina fantov je iz T. Ve-
leria.«
Letos si bil med nosilci igre
RK Šoštanj pri osvojitvi naslo-
va republiškega prvaka?
»Dal sem tudi največ golov
in razen ene tekme, ko sem bil
bolan, sem igral vse ostale.«
Bo prišlo do sprememb, ko
boste igrali v 2. zvezni ligi?
»Trener bo ostal Tone Tiselj,
potrebujemo pa dva zunanja
igralca in organizatorja igre.
Računamo tudi na pomoč
ŽRK Aero Celje, nekaj variant
je okoli Bojovičev, Toplaka...
Bomo videli!«
Rokometaši Šoštanja so bih
na krajši turneji v Benetkah,
zdćg počivajo, kmalu pa bodo
začeli s treningi za novo napor-
no sezono. Sama s tovariši ča-
kajo težki trenutki. Zahtevnej-
še bo tekmovanje, ob njem pa
še študij in poroka o kateri na
glas razmišlja. Vendar, kdor ga
pozna ve, da bo s trdo voljo in
delom vse tudi zmogel. Sicer
pa bolj kot o rokometu razmi-
šlja o dokončanju študija ter
zaposlitvi v rudniku, kjer ima
tudi štipendijo.
TONE VRABL
Samo Zolger
NA KRATKO
Privlačna prireditev
v Rečici pri Laškem
Prizadevna strelska družina
D. Poženel iz Rečice pri Laškem
je odlično organizirala 3. kolo
v 1. republiški ligi z MK puško.
Tekmovanje je bilo tudi v sklo-
pu prireditev ob občinskem
prazniku občine Laško. Zmagala
je ekipa Kamnika, drugi so bili
strelci žalskega Juteksa v postavi
Vojko Škodnik, Justin Smrkolj
in Mladen Melanšek, tretji strelci
Kovinarja iz Štor Franc Hočevar,
Vili Ravnikar in Branko Malee, 4.
strelci S. Šlander iz Šempetra Jo-
že Tkavc, Štefan Ošep in Alojz
Zagoričnik ter peti domačini
strelci D. Poženel iz Rečice pri
Laškem Janez Sašek, Zlatko De-
želak in Boris Gorišek. Med po-
samezniki je Branko Malee, Ko-
vinar Štore, osvojil 2. mesto.
TJ
Celjski strelci novi
rekorderji
Na prvenstvu Jugoslavije
v streljanju z vojaško puško
v Boru so velik uspeh dosegli
Celjani, ki so osvojili srebrno
medaljo s 546 krogi, kar je nov
slovenski rekord. Kljub velike-
mu uspehu pa so Celjani imeli
lepo priložnost, da bi celo postali
državni prvaki, saj so za zmago-
valno ekipo Rijeke zaostali samo
za en krog. Toda šport je pač ne-
izprosna borba, ko velikokrat od-
ločajo o zmagovalcu izredno tes-
ne razlike. V ekipi СеЦа so nasto-
pili: Tone Jager 180, Slavko Fre-
ce 181 in Jože Jeran 185. Med
posamezniki je Jože Jeram osvo-
jil 5. mesto in tudi njega je od
srebrne medalje ločil le en krog.
Strelci »JUTEKSA« iz Žalca
v preveliki želji po afirmaciji to
pot niso streljali najbolje in se
niso uspeli uvrstiti med prvih de-
set ekip. V ekipi »JUTEKSA« so
nastopili: Vojko Škodnik 169,
Justin Smrkolj 169 in Mladen
Melanšek 184, kije bil med posa-
mezniki 7.
Plavalno poletje
Jožeta Tanka
Celjski plavalec Jože Tanko se
je v nedeljo odpravil v Italijo,
kjer bo svoje sposobnosti preiz-
kusil na velikem mednarodnem
maratonu dolgem 33 km. Na tem
tekmovanju je nastopil že šest-
krat in se v svoji kategoriji vedno
uvrstil med deset najboljših.
Po vrnitvi IZ Italije pa bo konec
julija skušal v 13 urah preplavati
45 km slovenske obale. Sredi av-
gusta bo odpotoval še v Atlantic
City, kjer se bo v družbi svetovne
plavalne elite na dolge proge po-
dal na 42 km dolgo plavalno pot
okoli polotoka.
S. K.
Komunalci športniki
aktivni
Pred dnevi so zaključili tekmo-
vanje v vseh tozdih celjske DO
Komunala. V tekmovanju je so-
delovalo okoli 200 delavcev, ko-
misija za šport in rekreacijo pa je
ves čas tesno sodelovala s Parti-
zanom Gaberje, ki mu je organi-
zacijsko poverila vse športne ak-
tivnosti. Delavci so se merili
v kegljanju, malem
šahu, streljanju, avto-ran^^
v igrah spretnosti. V slerií'ÍJ
v kegljanju je bil n^jujA
tozd Plinarna, v avtrT^'^
- tozd CE-KA, v streljanju^^
ne naprave, v šahu -
v malem nogometu -
dovod.
Vodeb odličen ¡^^ц
Na republiškem pr^ç
v kolesarjenju v Idriji so^
kakovost potrdili tudi којЗ
celjskega Merxa. V копкц^'
mladincev je namreč Jure V«
v odlični vožnji osvojil zeln
bro drugo mesto, pa tudi J-
tekmovalci v članski in ttii^
ski konkurenci so bili гце^
boljšimi.	^
J;
Jug - Jeglič
najboljša
Jugoslovanska rokometna,
vija »RUKOMET« je tudi
pripravila med rokometni
strokovnjaki, športnimi deU
in bivšimi državnimi repre»
tanti anketo o najboljših rokoi
taših, rokometašicah in sodn^
Jugoslavije in sveta. Ob tej g
ložnosti sta že petič dobila ^
višje priznanje za najboljša šo
nika na domačih igriščih Štti
Jug iz Celja in Herbert Jeglj«
Ljubljane.
J.l
Šahovski In
nogometni turnir
v Matkah
Šahovska sekcija iz Matkj
Šeščah je v okviru krajevne
praznika priredila hitropote:
šahovski turnir, ki se ga je ude
žilo enajst šahistov iz žalske oh
ne. S točko prednosti pred ш
gouvrščenim je slavil Setnikai
Prebolda.
Na tumiiju v malem nogomj
je med devetimi ekipami zma
la Kaplja vas, ki je v finalu г
premagala Roje.
JOŽE GROBELN
IMIadl atleti na
BalkanladI
v Bolgariji
v soboto in nedeljo bo v Sti^
Zagori v Bolgariji letošnje
dinsko balkansko prvenstfl
v atletiki. Na spisku zvezne?
selektorja so tudi trije celjski^
dva velenjska atleta. Miro Koff
van v teku na 400 m z ovirao
Maja Radmanovič v skoku v »
Ijavo, Jerneja Pere na lOOmi
v štafeti 4x100m (vsi AD K№
notehna Kladivar), Natalija M*
na 1500 m, in Miha Pohar p»
tako v teku na 1500m (oba»
Velenje). V Bolgarijo ni odpoa-
vala kandidatka za evroH
mladinsko prvenstvo Ren®
Strašek, ki ima poškodovano^
ko. Straškova bi ob morebitni
nastopu (poleg Kocuvana) lah^
resno računala na eno izmed
lajn. Skupaj z atleti so na balkC"
sko prvenstvo odšli še trenö
Kocuvan in Radmanovič
Kov. KI.) ter reprezentaw®
zdravnik dr. Čajevec.
o
Ceijsifi plavalci
osvojili 35 medalj
v Ljubljani je bilo prvič
odprto prvenstvo Slovenije
v plavanju, kjer so lahko
nastopili tudi plavalci ne-
slovenskih klubov. Nastopi-
lo je 126 tekmovalcev iz 13
klubov v treh dneh, med
njimi tudi predstavniki PK
Klima Neptun in Velenje iz
T. Velenja.
Zlasti prvi so bili odhčni,
s^ so osvojili kar 35 medalj
ter več drugih odličnih mest.
Med junaki celjskega plava-
nja so bili stari znanci in po-
tencialni olimpijski kandida-
ti za Barcelono 92 Jurak, Te-
šovič in Vračun, z medaljami
pa so se vrnih tudi mladi upi
Košar in Gorenak ter edina
plavalka Tanko.
Jurak je osvojil 10 zlatih,
tri srebrne in eno bronasto
medaljo, sodeloval paje tudi
pri osvojitvi zlate, srebrne in
bronaste medalje v različnih
štafetah. Medalje je osvojil
med člani in mladinci.
Tešovič je med člani osvo-
jil pet medalj - po dve zlati in
bronasti ter eno srebrno,
svoj delež pa je dodal tudi
k uspehu štafet.
Vračun je osvojil štiri zla-
te, dve srebrni in eno brona-
sto medaljo med člani in
mladinci ter zlato, srebrno in
bronasto v štafeti.
Med mladimi celjskimi upi
v plavanju so se izkazali Ko-
šir z ena bronasto medaljo in
zlato v štafeti, Gorenak
z dvema bronastima ter Tan-
kova z dvema srebrnima me-
daljama.
Celjski plavalci so tako
osvojih 35 medalj, dodati pa
moramo še štiri medalje
Rednakove iz T. Velenja.
Drago Vračun, predstav-
nik PK Klima Neptun Celje:
»Zadovoljni smo z osvojitvi-
jo medalj na odprtem repu-
bliškem prvenstvu, ne pa
z rezultati naših potencialnih
kandidatov za bližnja tekmo-
vanja. Vzroki za »slabe« re-
zultate so v nemogočih po-
gojih za vadbo v letnem ča-
su, torej po prehodu iz zapr-
tega bazei^a v Golovcu v let-
nega. Tako smo se vozili na
priprave v Trbovlje pa Krško
in T. Velenje, zdaj pa delno
vadimo doma, čeprav bazen
uradno še ni odprt. Za glav-
ne tekmovalce Juraka, Tešo-
viča in Vračuna smo poskr-
beh ter trenirajo večinoma
v Italiji pri našem prejšnjem
trenerju Žnidaršiču in se pri-
pravljajo na pomembnejša
tekmovanja, ki jih čakajo
koncem meseca. Mladinci in
člani bodo nastopili od 21.
do 23. julija na državnem pr-
venstvu na Reki, kadeti pa
v istem času v Kruševcu. Ta-
koj zatem pa Vračuna in Ju-
raka čaka letos najtežja pre-
izkušnja mladinsko evrop-
sko prvenstvo v Leedsu
v Veliki Britaniji, ki bo od
27. do 30. julija.«
T. VRABL
Športna šola za otrolce
Tone Goršič, priznani rokometni delavec in profe-
sor telesne vzgoje, je lani jeseni odprl vrata športne
šole za otroke od 7 do 12 leta.
Prostore za vadbo dvakrat tedensko so gostoljubno
odstopili v Srednješolskem centru Borisa Kidriča
v Celju, vanjo pa seje vpisalo kar 130 otrok. Učili so se
igranja iger z žogo, osnov atletike, gimnastike, plesa...
Sola pa ni bila odprta le za najbolj gibčne, temveč so
vanjo imeli vstop vsi tisti otroci, ne glede na sposobno-
sti, ki so si želeh organizirane telovadbe.
Tonetu Goršiču je pri delu pomagal profesor Mile
Čepin, zaradi številčno velike udeležbe, pa sta na
pomoč priskočih še žena in hči Toneta Goršiča. Poleg
rekreacije otrok je namen šole tudi odkrivanje malih
športnih talentov, ki bi se ob ustreznem strokovnem
delu lahko kasneje morebiti razvih v vrhunske šport-
nike. Po ugotovitvah Toneta Goršiča je bil le-ta tudi
sam presenečeri nad možnostmi, ki jih imajo že tako
majhni otroci. Žal, pa je v klubih premalo posluha za
delo z najmlajšimi. Večinoma jim pozornost pričnejo
posvečati šele ko so stari okoh 12 let. »Če bi s kvalitet-
nim delom pristopili že k tej generaciji, bi se bistveno
izboljšala kvaliteta športa v Celju in tudi nasploh.«
Športna šola za otroke bo zopet oživela septembra,
starši pa bodo pravočasno seznanjeni z urnikom in
vpisom v šolo.
NATAŠA GERKES
Štirje Celjani na državnem
prvenstvu v Subotici
v soboto se je v Subotici pričelo državno prvenstvo
v jadralnem letenju. Udeležili so se ga tudi štirje člani
aero kluba iz Levca: Franc Peperko, Zan Pižorn, Tomaž
Berginc in Teodor Mirnik.
Celjani, ki so na republiškem prvenstvu v Murski Soboti
zasedli prvih pet mest si želijo v Subotici čim boljše uvrsti-
tve. Že nekaj let se na državnih prvenstvih uvrščajo na
nehvaležno drugo mesto, prav na vrh pa ne morejo priti. »Po
uspešnem rezultatu na republiškem prvenstvu si želimo
vsaj približne ponovitve, čeprav mislim, da bo to težko
dosegljivo«, je pred odhodom v Subotico povedal Tomaž
Berginc. Najnevarnejši nasprotniki bodo po njegovih bese-
dah piloti Alpskega letalskega centra iz Lesc. Taler in Bri-
stavec, pa Ptujčan Kolarič in domačini Vojvodinci, Stojko-
vič Gatolin in morda še kdo. Prvenstvo bo trajalo do 22.
julija.
N.G.
Atleti za republiške naslove
Minuli vikend je bilo v Ljubljani 43. republiško
prvenstvo v atletiki, ki so se ga v številnem zastop-
stvu udeležili tudi celjski in velenjski atleti. Manj-
kali so le nekateri kandidati za mladinsko balkansko
in evropsko prvenstvo v Varaždinu.
Kljub odsotnosti mladega Kocuvana in poškodo-
vane Straškove, so predstavniki AD Kovinotehne Kla-
divar osvojih pet naslovov republiškega prvaka,
sedem drugih in dve tretji mesti. Manj uspešni so bili
Velenjčani (brez Mrazove in Poharja), ki se lahko poh-
valijo s tremi naslovi in dvema drugima oz. tretjima
mestoma.
Medalje so osvojih: Pere (3. - 100 m: 12,58 in 2.
-	200 m: 25,24), Kvas (2. - 1500 m: 4:43,24), Radmanovič
(1. - daljina: 596 cm), Erjavec (1. - krogla: 14,80 in 1.
-	disk: 42,26), Jazbinšek (1. - kopje: 55,18 in 2. - krogla:
12,96), Kopitar (1. - 400 m ov.: 51,02), Božiček (2.
-	110m ov.: 15,16 in 2. - 400m ov.: 52,06), Krajne (2.
-	skok ob palici: 480), Dimitrijevič (3. - skok ob palici
420), Uplaznik (2. - kopje: 64,24) vsi AD Kovinotehna
Kladivar.
Živko (1. - 1500 m: 3:54,54 in 1. - 5000 m: 14:21,93),
Anič (2. - 3000m zapreke: 9:28,29), Babič (1. - 3000m:
10:14,85 in 2. - 10 000 m: 40:43,00), Poznič (3.- 10 000 m:
42:30,16), vsi AK Velenje.
BK
Samo
8 pravilnih
odgovorov
čeprav smo dobih 32 dopis-
nic je žal pravilnih odgovorov
bilo samo osem. VpraSarye si-
cer ni bilo težko, toda Evrop-
ski festival športne rekreacije
in Smotra Partizana Jugoslavi-
je v Rovinju ter Srečar\je Parti-
zana Slovenije v Domžalah so
si sledili v časovno tako krat-
kem razmahu, da so mnogi
Domžale zamenjali z Rovinjem.
Tudi direktni TV prenos iz
Domžal v okviru akcije »Raz-
gibajmo življenje« ni nič po-
magal.
Nagrade, ki jih je tokrat po-
daril sUkar Vojko Svetina, pa
bodo po pošti prejeh: Jožica
Vuk, TYubarjeva 53a; Bernarda
Zidanšek, Bukovžlak 103 in
Breda Jurčec, Kraigherjeva 24,
vsi iz Celja.
METOD TREBIČNIK

jujjjjm	NOVI TEDNIK - STRAN 17
Kiavdüa
s harmoniko
jja zadnjem letečem
¡iredništvu v Strmcu nas
je prijetno presenetila
¿avdija Navršnik iz
Strmca. Na harmoniko je
namreč zaigrala nekaj
skladb, zraven pa je tudi
»pela. Prav gotovo bomo
o tej mladi glasbenici še
slišali, s^ sodi med talen-
te, kijih štejemo za skrite.
Fantje in delile treli dolin
Ime ansambla je pravza-
prav Fantje treh dolin, s^
v njem igrajo glasbeniki iz
dravske, mislinjske in meži-
ške doline. To so vodja an-
sambla Konrad Doler, ki igra
klarinet, saksofon, flavto, ki-
taro igra Pavle Štumberger,
v trobento piha Boris Mla-
kar, na bobne in bas igra
Berti Zagernik, bas kitaro
igra Ivan Štumberger, na
harmoniko in klaviature pa
Marjan Brankovič. Kljub te-
mu, da večina članov te sku-
pine tudi prepeva, so k sode-
. lovanju povabih še pevko
Zorko Vrabič.
Ansambel letos slavi 25.
obletnico svojega delovanja,
ki so jo obeležili tudi z izdsyo
kasete. Tudi za to kaseto je
glasbo napisal vodja ansam-
bla Konrad Doler, tekste pa
je prispeval Ivan Sivec.
Fantje treh dolin igrajo
predvsem na območju, kjer
so doma, vendar so nastopah
tudi že v drugih krajih naše
domovine ter v sosednjih dr-
žavah. Dvakrat pa so bih tu-
di preko luže, saj so gostova-
h v Združenih državah Ame-
rike in v Kanadi.
Obnovljeni celjski ansam-
bel Kaya je v petek nastopil
v Casablanci. Zadnjo zased-
bo sestavljivo Branko Kosta
Mihgjlovič, Mitja Korber,
Evgen Oparenovič, Boris
Kos in Mitja TeUč. V svojem
programu imajo skladbe ZZ
Top, Bad Company, Free,.
Erica Claptona, Adamsa,
Rötha - skratka, vroči rok
• Viki Ašič mlajši bo mogo-
če še letos odšel v Kanado,
kjer naj bi pomagal mladim
zdomcem pri učenju igranja
na frajtonerico • Ansambel
Vikend je posnel skladbo Pi-
vo in cvetje, ki lepo sovpada
s 25 obletnico te prireditve
v Laškem. Tudi sicer, bo ob
tej prireditvi ta ansambel za-
baval goste na vrtu Hotela
Savinja • Zdravko Geržina,
nekdaj alfa in omega Harmo-
nije iz Maribora je pričel na
svoje. Prav gotovo bo vsßj
tako uspešen kot je bil prej
• Zadnje glasovanje Radia
Celje za Lojtrco domačih je
bilo zelo uspešno za domače
izv^alce, s^ so največ gla-
sov dobih ansambel Braneta
Klavžaija (ki tudi vodi na
Lojtrci domačih), KarU Gra-
dišnik in ansambel Mira
Klinca •
18. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JULU,,
Zanimivo zanimanje
Med četrtkovim obiskom v Podčetrtku je
Dušana Šinigoja zanimalo, če bo prišel na
pogovore tudi Ban; ve se, da so vsi vedeli, da
gre za Franca Bana, direktorja sozda Merx.
Nekdo je odgovoril, da so ga povabili, ter še
naglasil, da pa to ni njegova banovina.
Da ne bi kvaril
Ludvik Semprimožnik
se je na slavnostni seji
skupščine občine Žalec
potrudil, da je ostalo
razpoloženje na primer-
nem nivoju.
Sam je namreč dejal,
da o osebnih dohodkih
v Žalcu ne bo govoril, da
ne bi kvaril slavnostnega
dogodka.
Zaščita
Začel je veljati zakon
o čeladah.
Podražilo se je zavaro-
vanje.
Le prave zaščite za
nas občane ni in ni.
Za praznik
20. julija, ko slavi svoj
praznik celjska občina,
bodo celjski trgovci pri-
pravili modno revijo.
Ampak v Laškem - ob
tamkajšnji prireditvi Pi-
vo in cvetje.
Zanimivi sodi
Eni se pri nas močno
zanimajo za sode z vi-
nom, tisti občani v okoli-
ci Bukovžiaka pa za tiste
sode, ki naj bi jih vozili
na gradbišče nove depo-
nije. In to kar ponoči.
Noč pač ima svojo
moč - zato občani glas-
no kličejo na pomoč.
Po pesticidih in fungicidih nam vas že smrdim
v do včeraj zdravem oiioiju več za dihati ni.
Tovarniški dim nam zdaj dobro že de,
saj manj ko škropiva pijuča nam žre!
ENI SI OD RAZGLAŠEVANE
ENOTNOSTI ŽELIJO LE POENOTENJA
»Podkovana« kobila
Končno so v Celju le poskrbeli, da se ne bi tudi tu
ponovila zgodba o kovačevi kobili.
Obnavljati so začeli tudi pročelje stavbe, kjer ima
sedež samoupravna stanovanjska skupnost.
Pa brez zamere
Oče naroda - Janez Stanovnik
- je v soboto v Galiciji razveselil
svoje sinove. Najbolj z besedami:
kdor ne dela, naj ne je.
Upajmo, da mu tudi teh besed
spet ne bo kdo močno zameril.
Vsaksebi
Na pogovoru o šmarskem tu-
rizmu sta direktorja obeh zdravi-
lišč Darko Bizjak in Boris Završ-
nik sedela povsem nasproti na
raznih koncih mize.
Seveda je bolje, da sta narazen
direktorja, kot da bi bili vsaksebi
zdravilišči.
Čudež
čudne stvari se godijo pri
nas. Turistična Atomska vas
ima zdaj že več prebivalcev
kot sosednji kraj Podčetrtek.
Pa ni čudno, če bodo ne-
kateri kmalu začeli govoriti:
Podčetrtek pri Atomski vasi.
Antimorska
(Ni protimorska, ker bi kdoi
slil, da sem že krenil proti тогј
Le zakaj bi ril na morje,
saj je vroče tud doma,
naj valove morja o rje,
komur to se sploh še da.
Meni morje nič ne paše -
je prekratka cvenka nit:
bom doma kar praznil flaše
in v lavor namakal rit
Vozni park stalno obnavljajo
Deset novih tovornjakov /e krenilo na pot v Nizozemsko, Anglijo, Nemčijo, Bolgarijo..
v Integralov! delovni organizaciji Pre-
vozništvo Donat iz Rogaške Slatine bele-
žijo zadnja leta skokovit razvoj, sicer pa
si drugačnega niti ne bi smeli privoščiti.
Tudi v sodobnem prevozništvu je konku-
renca, domača in ti^a, zelo močna, zato so
uspešni le najboljši.
Prevozništvo Donat je delovna organiza-
cija, kije leta 1968 zrasla iz rnajhnega obra-
ta Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jel-
šah in se ukvarjala le s prevozi mineralne
vode. Danes je to močna organizacija z 80
vozili nosilnosti 2 tisoč ton in s 175 zaposle-
nimi delavci. Vozni park zajema 40 najso-
dobnejših vozil znamke MAN, ki so jih ku-
pili v zadnjih štirih letih, povprečna starost
voznega parka pa je 4 do 5 let.
Ta močan avtoprevoznik iz Rogaške Sla-
tine v veliki meri krije potrebe gospodar-
stva celjskega območja, obmejne (hrvaške)
občine Pregrada, skor^ polovico skupnega
prihodka ali slabe 4 milijone DEM pa so
lani ustvarili v mednarodnem transportu,
torej z izvozom. Ta uspeh je toliko bolj
pomemben, ker ga dosegajo v manj razvi-
tem delu Šlovenije, v občini Šmarje pri
Jelšah. Da bi bil devizni iztržek v bodoče še
večji pa jamči deset novih, najsodobnejših
vozil, ki sojih predali namenu pred tednom
dni. Vrednost te naložbe je dober poldrugi
milijon zahodnonemških mark ter še 6 mili-
jard din za plačilo prikohc ter za potrebne
dgjatve. Ker pa se zavedajo problemov
v mednarodnem transportu, povezanih
z dovolilnicami, konkurence in še česa, je
sestavni del nakupa desetih tovornjakov še
nabava desetih menjalnih kesonov za kom-
binirani transport z železnico.
Vsak zaostali korak se krepko maščuje,
vedo v Prevozništvu Donat v Rogaški Slati-
ni, zato lahko postrežejo z informacijo o na-
daljnjih, konkretnih načrtih, kjer je
v ospredju osnovna naloga, stalno obnav-
ljanje voznega parka. Le s kakovostnim
voznim parkom bodo sposobni zadovoljiti
potrebe poslovnih partnerjev. Nadaljnja
naloga je tudi dokončanje ureditve parkir-
nih prostorov na novi lokaciji v Negojnu ter
izgradnja baze za tehnične preglede vozil,
skladno z novo zakonodajo. Baza ,naj bi
služila za vsa tovorna vozila občine Šmarje
pri Jelšah, okoh 300 v družbenem in zaseb-
nem sektorju. Ne nazadnje je tu še naložba
v kadre, stalna naloga za pridobivanje stro-
kovnjakov, brez katerih se ne bo mogoče
popeljati do Evrope 1992.
Integralova delovna organizacija iz Roga-
ške Slatine je danes na novi lokaciji, ob
novi rogaški obvoznici. Zaved^oč se nuj-
nosti prestavitve oziroma preselitve iz s
dišča Rogaške Slatine na novo lokacijo,
tam že leta 1977 zgradih objekt za vzdrživ
nje vozil, leta 1986 pa so z vsemi napfl
pričeh graditi še prostor za parkiranje \'J
tovornih vozil, seveda izven središča Rc|
ške Slatine. Pri tem so jim priskočile i
pomoč delovne organizacije, ki so zdnđ
sredstva za razvoj manj razvitih območij!
druge.
Prevozništvo Donat je izvozno usmeri
delovna organizacija, s^ kar polovico s»
jih zmogljivosti »prodaja« v tujini. ^ '
smeri gredo tudi dalje, seveda le s sod^
nim voznim parkom in dobrimi, stroko-
mi kadri. Pa vendar se ta izvoznik nepre^
no ukvarja s problemi, ki jih diktira zlo^
ča administracija v obliki mednarodnih¿
vohlnic, postopkov carinjenja blaga in (
dobnih naših posebnosti.
jujjjjm
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JUUj
ZDRAVILNE RASTLINE
Vijolica
Vijolica (Viola odorata L.) sodi v družino vijoličnic, ki
jo sestavlja 16 rodov s približno 850 vrstami. Poznamo
skoraj 400 vrst vijolic, številne med njimi pa imajo še
mnogo različkov in tudi križanci so pogosti. Vijolice
rastejo divje po vseh kontinentih. V Evropi je pogostna
divja vijolica ali divja mačeha (V. tricolor L.). Njen
venec je temno vijolične, rumene in bele barve.
Naša dišeča vijolica je tržnica in v zemlji ima debelo,
kratko koreniko, iz katere poganja dolge, tanke pritlike.
Listi so pecljati in srčasti. Cvetovi so dolgopecljati, im^o
ostrogo in so temno vijoličasti, redko beli in rdečkasti.
Zreli plodovi se široko odpirajo s tremi čolnastimi lopu-
tami. Robovi teh čolničkov so zavihani navznoter in sprva
stiskajo seme. Pritisk pa tako narašča, da v danem tre-
nutku požene seme daleč vstran, do dva in včasih do pet
metrov daleč. Mravlje so »nore« na te semenke, ker so
bogate z oljnatimi beljakovinami. Zato jih mravlje znašajo
v mravljišča.
Vijolica cveti marca in aprila, včasih pa cveti tudi jeseni.
Najdemo jo po sončnih mejah, ob gozdovih, pa tudi po
vrtovih. Nabiramo celo rastlino, od hstov, cvetov do kore-
nike. To kopljemo jeseni in vse dobro posušimo v senci.
Rastlina vsebuje precej zdravilnih snovi in sicer sapo-
nine, grenčine, sluzi, sladkorje, barvilo antocian, spojine
salicilne kisline, glikozide v sledovih, eterično olje itd.
NcOveč učinkovin je v koreniki, ki vsebuje največ sapo-
ninov, snovi, ki se penijo in zmanjšujejo površinsko nape-
tost. Zato je vijolica odlično sredstvo zoper kašelj. Deluje
tako, da mehča izmečke. Tudi cvetovi so zdravilni in iz
njih lahko pripravimo zdravilni sirup, tako da na vsako
plast cvetov dodamo plast sladkoija itd. Zadnja plast je
sladkor. Dobro zaprt kozarec damo na sonce. Sirup olajša
izkašljevanje, zlasti pri tistih, ki zelo kadijo. Čaj iz cele
posušene rastline pa pomiija živčni sistem, zato je prime-
ren za zdravljenje histerije, hipohondrije, živčnega utripa-
nja srca z občutkom strahu in stiske pri dihanju, nespeč-
nosti, glavobolu itd. Primerne so tudi kopeli v vijohčnih
poparkih. Poparki imajo tudi antiseptični učinek in tako
dobro pomaga pri vneti ustni votlini.
Prisotni saponini ženejo na vodo, zato je vijohca
sestavni del mnogih čajev, ki čistijo telo in kri. V preveli-
kih kohčinah pa vijohca povzroči зИхцецје, kar pripisu-
jemo snovi, ki je podobna emetinu, učinkovini, ki je
v tropski rastlini ipekakuani.
Dišečo vijohco lahko mešamo z drugimi zdravilnimi
rastlinami. Lahko ji dodamo poprovo meto, mehso, kami-
hčne cvetove, rmanove cvetove. Žhco takšne mešanice
poparimo z skodelico vrele vode, pustimo, da se ohladi in
pijemo pri prehladnih obolenjih, pri hudem glavobolu in
uporabljamo celo za tople obkladke pri migreni, pri gihtu
in revmatičnih težavah.
BORIS JAGODIĆ
RECEPT TEDNA
Čajni sladoled
Potrebujemo: štiri rumenjake, 15 dag sladkorja, eno
sladko smetano, pol litra mleka, ruski čaj in en kozarček
ruma.
Skuhamo en del močnega ruskega Č£oa. Segrejemo mleko.
Rumenjake stepamo s sladkorjem, da močno narastejo in se
spenijo. Po malem vmešamo toplo mleko, pristavimo na
majhen ogenj in kremo med nenehnim mešanjem kuhamo
ter pazimo, da ne zavre.
Ko se začne zgoščevati in oprijemati žlice, jo odstavimo
z ognja, precedimo, primešamo čaj in pustimo, da se ohladi.
Kdaj pa kdaj dobro premešamo, da se ne bi na površini
naredila mrenica. Sladko smetano stepamo le tohko časa, da
se nekoliko zgosti in jo rahlo vmešamo v kremo. Vse skupaj
vlijemo v strojček za sladoled, oziroma v primerno posodo
ter zmrznemo v zmrzovalniku hladilnika, ki smo ga narav-
nali na najnižjo temperaturo.
Čokoladni sladoled
Potrebujemo: štiri rumenjake, 18 dag sladkorja, pol litra
mleka, 10 dag čokolade v prahu, žličko vanilijevega slad-
korja.
Mleko sladkamo z vanilijevim sladkorjem. Rumenjake
stepamo s sladkorjem toliko časa, da se močno spenijo, nato
dodajamo po malem toplo mleko. Na zelo šibkem ognju ali
nad soparo raztopimo čokolado, ki smo ji dodali žhco mleka
in jo nato vmešamo v pripravljeno mlečno mešanico.
Kuhamo na majhnem ognju med nenehnim mešanjem,
dokler se krema ne začne zgoščevati. Pri tem mešanica ne
sme zavreti.
Odstavimo jo z ognja, pustimo, da se ohladi in kdaj pa
kdaj dobro premešamo, da se ne bi naredila na površini
značilna kožica. Kremo precedimo in zlijemo v posodo za
pripravljanje sladoleda ali v strojček in ga damo v zmrzoval-
nik hladilnika, ki smo ga naravnali na najnižjo temperaturo.
Kakšna kopalke?
čeprav se je nudizem na
svojem osvajalnem pohodu
uspešno zrinil tudi na naše
plaže, pa je še vedno precej
tistih, ki kljub modi in
zdravju radi obdržijo nekaj
malega na sebi, kadar se
predajajo blagodejnim
sončnim žarkom. Kaj torej
obleči za na plažo, da bomo
modni, mimogrede pa še
skrili kakšno telesno po-
manjkljivost
Letošnje kopalke se v čem
bistvenem pravzaprav sploh
ne razlikujejo od lanskih.
Morda so kroji nekoliko bolj
nevsakdanji, barve močnej-
še in kombinacije drznejše.
Več je draperij, volančkov,
črt in pik, precej manj pa si-
jočih materialov in svetlečih
aplikacij.
Med kolekcijami franco-
skih in italijanskih modnih
oblikovalcev je ponovno
opaziti vzorce z eksotičnimi,
tropskimi motivi ter imitaci-
jami leopardove in kože dru-
gih divjih zveri.
NASVETI ZA DOM
Madež po katranu, kolo-
mazu, firnežu in smoli, na-
maži po obeh straneh z mast-
jo, nato pa jih izpiraj izmeno-
ma v terpentinu in v čisti to-
pli vodi.
Sol s špiritom čisti razne
madeže na obleki.
Češnjeve in vinske made-
že izperi v vročem mleku
brez sode in brez mila. Po-
tem preperi.
Terpentin čisti bela vra-
ta, vodovodne lijake, mar-
mor, povoščeno platno, ter-
pentinov špirit, lakasto us-
nje. Raztopljeni in s terpenti-
nom zmešani vosek čisti in
lošči hrastovo pohištvo. Raz-
topina mora biti gosta.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 16. 7.: DAN POTEM
-	ameriški film
od 17.: dalje HIDEN - ameri-
ški film
MALI UNION
do 15. 7.: GREYSTOKE - LE-
GENDA O TARZANU - an-
gleški film
od 17. 7.: dalje HAJKA - ju-
goslovanski film
KINO METROPOL
do 19. 7.: STRUPENJAČA
-	ameriški film
do 19. 7.: OČAROVANJE
-	ameriški film
Matineje
13. 7.: GOLI V SEDLU
-	ameriški film
15.	7.: DEVET SMRTI N1-
NJE - hongkonški film
18. 7.: SILVERADO - ameri-
ški film
KINO DOM
do 16. 7.: SMARAGDNI
GOZD - ameriški film
17.-19.	7.: DEVET SMRTI
NINJE - hongkonški film
Madinski program
do 16. 7.: CIKLON-ameriški
film
SPODNJI GRAD
13. 7.: ZADNJI TANGO
V PARIZU - ameriški film
KINO VOJNIK
16.	7.: GREYSTONE - LE-
GENDA O TARZANU - an-
gleški film
KINO ŽALEC
13.	7.: VELIKO MESTO
-	ameriški film
14.	in 16. 7.: AKCIJA TERO-
RIZEM - ameriški film
15.	7.: ŽENA ZA VSE - ame-
riški film
18.	7.: POD OGNJEM - ame-
riški film
KINO PREBOLD
13.	7.: ANINA OBSEDE-
NOST - ameriški film
14.	7.: OSTANI PRI MENI
-	ameriški film
16.	7.: MIKROKOZMOS
-	ameriški film
18. 7.: AKCIJA TERORIZEM
-	ameriški film
KINO POLZELA
13. 7.: OSTANI PRI MENI
-	ameriški film
15.	7.: ANINA OBSEDE-
NOST - ameriški film
16.	7.: VELIKO MESTO
-	ameriški film
18.	7.: OKUS STRAHU
-	ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
15. in 16. 7.: KJE SO FANTJE
-	ameriški film
19.	7.: VETERANI V AKCIJI
-	ameriški film
KINO LJUBNO
15. in 16. 7.: FLETCH - MA-
SKIRANI DETEKTIV
-	ameriški film
18. 7.: MAŠČEVALEC IZ MI-
AMIJA - ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
13. 7.: VOHUNI KAKO:
-	ameriški film
15. in 16. 7.: NAVIGA"
-	ameriški film
KINO ŠMARJE
13.	7.: HLADNOKi:
-	ameriški film
14.	7.: SRCE ZA ROq
'ROLL - ameriški film
14.	7.: MAŠČEVALEC-
riški film
15.	in 16. 7.: VRZI M*
Z VLAKA-ameriški Q
KINO ROGAŠKA SLATINi
13.	in 14. 7.: ŠOLA ZA
VARDESE - ameriški 1
15.	in 16. 7.: KAČA IN
VRICA - ameriški film
17. in 18. 7.: KUNO R;
BALINI - hongkonški Í
Nočni program
14.	in 15. 7.: BORDEL-
riški film
KINO SLOVENSKE KONЛ
13.	7.: KURIR-angleški!
16.	7.: LOV NA DRAGU
-	ameriški film
Nočni program
14.	7.: NAJBOLJŠA UÛ
LJICA - ameriški film
REDNI KINO TITOVO
VELENJE
13. in 14. 7.: PRESI
-	ameriški film
15.	in 16. 7.: SMRTONO
PLEN - ameriški film
17.	in 18. 7.: GRENKA S
VA MLADE MATi
-	ameriški film
19. 7.: VELIKO ME
-	ameriški film
Nočni program
13., 14. in 16. 7.: MARYI
-	nemški film
Nočni video program
15.	in 17. 7.: NENA3.
-	ameriški film
KINO DOM KULTURE
13.	7.: SMRTONOSNI Pl
-	ameriški film
KINO ŠOŠTANJ	,,
16.	7.: ZALJUBLJENI'
ROTNIK - ameriški fil»
17.	7.: SMRTONOSNI PI-
-	ameriški film
Nočni program
15.	7.: MARYLIN - neo
film
KINO ŠMARTNO OB PAKl
14.	7.: ZALJUBLJENI-
ROTNIK - ameriški fil®,
18.	7.: SMRTONOSNI P"
-	ameriški film
Nočni program
16.	7.1 MARYLIN - ne»
film
KINO LAŠKO	t
15.	in 16. 7.: ZADNJA'
STUSOVA SKUŠNJA
-	ameriški film
KINO RADEČE	.
16.7.:ŠEFOVAŽENA'^
riški film
13. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JULU,.
13. JULIJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
13. JUUj
Nal živi
vescia
družba
Slavje, kakršno so v so-
boto priredili na kmetiji
Marte Černoša na Grobel-
nem pri Šentjurju, ne bo-
do zlepa pozabili ne jubi-
lanti niti okoliški sosedje,
ki so zatrdili, da toliko ve-
selja in zadovoljnih, na-
smehanih obrazov že dol-
go ni bilo videti na eni
najstarejših kmetij na
Grobelnem. Tam seje na-
mreč zbralo približno 40
članov Paliijeve družine,
od najmlajšega 16 dni sta-
rega Andreja (levo) do
najstarejše Kristine
(desno).
Srečali so se z name-
nom, da obudijo spomine
na stare, dobre čase,
predvsem pa je bil njihov
cilj, da se med seboj do-
bro spoznao, kàjti mnogi
so se tokrat videh prvič.
S.K.
Foto: E. EINSPIELER
»Spet bratje zdaj kozarce,
visoko dvignimo,
ki smo zato se zbrali,
ker v srcu dobro mislimo.«
Račia družina nai
Vogiajno
Kdorkoli se je peljal sb
Štore, mu je bilo takoj jasno i
je to železarski kraj. Rdečei
ghce, razpadajoče hiše, črna",
glajna in neurejena okolica
dejstva, ki ne puščajo dvoj
Popotnik vsekakor ne uživa
razgledu, ki se mu nudi. V p
meru, da se mu zahoče piar,
skega zraka in se odpravi p:
Svetini ali Celjski koči, je šel
je. Dobi občutek, da je pn
med kulise, kjer snemajo fi
»Industrijska kriza po 1. sveti
ni vojni«, čeprav se v resj
znegde med objekti starega di
železarne. Posebna zanimiv;
tega industrijskega dela Štor
je račja družina, ki je skoraj i
vrno končala pod kolesom n
jega motoija. Brezbrižno
prečkala cesto ravno v tren
ku, ko sem se pripeljal po n
Na srečo smo vsi ostali živi
zdravi, za povrh pa sem jih
ovekovečil, čeprav sem zar^
tega kasneje vodil prepričevij
boj z železarsko varnost
službo. EDO EINSPIEU
Ilustracija je nastala v Severni Italiji 1626 leta.
»Osculum infame« jo je imenoval neznani umetnik, kar
v svobodnem prevodu pomeni »poljub na hudičev zadek«.
Heretiki, torej čarovništvu podvrženi, naj bi častili zlo-
deja na tako ogaben način. Pripisovanje tolikšne zavrže-
nosti osumljenim je med preprostimi in pobožnimi ljudmi
vzbujalo gnus in sovraštvo.
Parjenje s peicienščifom na sabatiii
Preganjanje čarovništva se
je začelo kot nadaljevanje
preganjanja hereze, torej kri-
voverstva, ki se je razmahni-
lo v 13. stoletju z nastankom
cerkvenih ločin. Najprej je
seveda treba povedati, da so
znotraj katoliške cerkve na-
stali spori zaradi cerkve kot
institucije, ne zaradi dogme,
oziroma zaradi verovanja. Ti-
sti, ki so se upirali bogatitvi
in dajanju prednosti krepitvi
cerkve kot posvetne oblasti,
so zahtevali vrnitev k izvir-
nemu Kristusovemu nauku,
k evangeliju, predvsem so
bile to sekte v Katari, Albi in
Aldeni. Cerkveni vrhovi niso
bih pripravljeni opustiti pre-
obilja, razuzdanosti in nasil-
nega oblastništva, zato so za-
čele po Španiji, Franciji, Se-
verni Italiji, kasneje pa tudi
v nemških deželah goreti gr-
made »svete inkvizicije«, na
njih pa čarovništva in zveze
s hudičem obsojeni uporniki
ali krivoverci. Papeška bula
Gregorja IX. je terjala smrt
vseh, »ki so imeh odnose
s hudičem - z žabo in s hudi-
čem ali mačko, veliko kot
krušna peč.« Ker so se škofi
upirali, da ubijanje ni v skla-
du s Kristusovim naukom,
jim je papež vzel »sveto ink-
vizicijo« iz pristojnosti in
1232. leta ustanovil samo-
stojna inkvizicijska sodišča.
Ker je imetje obsojenih pri-
padalo inkviziji, se je prega-
njanje razbohotilo čez vsako
mero.
Predkrščanska božanstva,
kot Artemida, Diana, pogan-
ske svečenice in svečeniki,
polbožji škrati, vile, dobri in
zli duhovi, germanskim in
slovanskim ljudstvom še ni-
so povsem izginili iz zavesti.
Predkrščanske šege, verova-
nja, vraže, obredja so se me-
šala s krščanskimi. German-
ska plemena, ki so zrušila
stari Rim, po sprejemu krš-
čanske vere niso takoj opu-
stila močno zakoreninjeno
verovanje v moč jasnovidk
(Hellseherinen) in zdravlje-
nja veščin belih žen. Vsa ta
pisana mavrica bsyeslovnih
bitij in njihovih svečenikov,
ki so bila lastna vsakemu
ljudstvu v zgodryi dobi, lju-
dem kljub krepitvi krščan-
ske vere ni bila zasovražena.
Ko pa so sholastiki, visoki
cerkveni učenjaki, v versko
učenje vnesli poleg drugih
resnic tudi prepričanje in do-
kaze, da hudobec je, da lah-
ko škodi človeku, da se lah-
ko z njim pari, celo rojeva
potomstvo, je dobila vsa za-
deva čisto drugačne razsež-
nosti.
Tudi pozneje, ko so bili
verski boji v Evropi pri kon-
cu, ko je preganjanje hereti-
kov pojenjalo, je zločin za-
vezništva in zapisovanja hu-
diču ostal temeljni člen
v protičarovniških procesih,
ki gaje bilo treba »dokazati«.
Ker pa to ni bilo tako prepro-
sto, ker je vsak obtoženi ve-
del, da priznanje pomeni
smrtno obsodbo, seje upiral,
dokler je mogel. Mnogi so
vzdržali mučenja, večina ne.
Heretikom iz 13. stoletja so
sodili čaščeiija in zavezni-
štva s hudičem, ki lahko na-
vzame vsako obliko živega
bitja in tudi človeško. Povze-
li so tudi besedo »Sabat«, ki'
je judovski praznik (kot krš-
čanska nedelja), ki naj bi bilo
кгдј in čas sh^anja coprnic,
coprnikov, hudičev in hudi-
čevk. Tu naj bi se odvijale
orgije, coprniki naj bi se pa-
rih s hudičevkami, coprnice
s hudiči. Zato so bili pogosto
tudi otroci obsojenih žrtev
protičarovniške norosti, češ,
da so spočeti s hudičem. Od
13. do sredine 18. stoletja so
bili nevarni časi, ko je člove-
ka lahko kakšna nadpov-
prečna lastnost ah spretnost
stala glave. Vse, kar ni bilo
v nekem sivem poprečji
bilo sumljivo. Učbenik
ganjalcev čarovništva »M
us maleficarum«, ali po
vensko »čarovniško tí
vo«, nadalje sodna ordnu
Karia V., tudi »CaroS
imenovana, so bih zaka
osnova, ki je pred soi
spravila vsakogar. Ce i
hodil dovolj pogosto v i
kev, si bil sumljiv, prav'
če si hodil prepogosto,
imaš gotovo nekaj za'
gom. Sicer so tudi v mo
nih družbah in sodobni'
lizaciji ravno tisti zakot
naj zavarujejo vsakok?
družbeni red in politično
garhijo ohlapni in dlak^
ski hkrati. Kar je bilo v«
nedolžna šala, je lahko)
veleizdaja. Zato še danes
litične programe z drui
besedami imenujemo '
na čarovnice.
Prihod«
ZAKAJ MED Ž®
NAJVEČ Ž^